TRBOVLJE, 14. TUNTJA 1962 TZaScuteki EDNIK LETO XV. ŠTEVILKA 26. CENA 20 DIN GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE UREJA URED NIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Novi predsednik Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič V soboto je ■ bila v Ljubljani pod predsedstvom predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije 27. skupna seja obeh zborov Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Tovariš Miha Marinko je na zasedanju zaprosil skupščino, da ga razreši dolžnosti predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije. Oba zbora sta soglasno razrešila tovariša Miho Marinka dolžnosti predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije, nato pa na predlog 20 ljudskih poslancev, ki ga je podprl tudi Miha Marinko, z aplavzom izvolila za novega predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije tovarišico VIDO TOMŠIČEVO. Oba zbora skupščine sta zatem razrešila dolžnosti predsednika Izvršnega sveta LRS tovariša Borisa Kraigherja in člane Toneta Boleta, Jožeta Ingoliča, dr. Marijana Dermastio in Matijo Maležiča, ki so prevzeli nove dolžnosti. Za novega predsednika Izvršnega sveta LR Slovenije so poslanci z aplavzom izvolili tovariša Viktorja Avblja, za nove člane Izvršnega sveta LRS pa tovariše Rudija Čačinoviča, Jožeta Tramška in Bena Zupančiča. Oba zbora Ljudske skupščine LR Slovenije sta po tem razpravljala še o nekaterih drugih imenovanjih. Različni podatki - za vsak primer V zadnji številki tednika smo v poročilu z razširjenega plenuma Socialistične zveze v Hrastniku navajali med drugim tudi nekatera očitna nesorazmerja v gibanju osebnih dohodkov. Čeprav so tudi v drugih primerih pojavi, ki so bili na plenumu analizirani, in bi jih bilo nemara vredno obravnavati, 'smo se vendarle lotili le tistih, ki so najbolj boleči. Pri tem smo se poslužili podatkov, ki jih je vsebovalo poročilo predsednika ObO SZDL, predsednik pa je obravnaval podatke, ki so mu jih posredovala sama podjetja, za primerjavo pa je imel na razpolago tudi podatke, ki jih je zbral gospodarski referat občin, uprave. I tedaj, ko smo to ugotovili v na-Ti podatki so bili že javno obrav- ' šem tedniku ob navedbi nekate-navani na zboru proizvajavcev j rih številk in številčnih primerjav, občinskega ljudskega odbora in so i je prišlo do polemike, vendar sa-jih dobili v vpogled tudi vsi člani mo o tistih primerih, ki so biii občinskega ljudskega odbora med gradivom zadnje seje ljudskega odbora. Čeprav na seji zaradi preobilnega dnevnega reda realizacije družbenega piana za prvo tromesečje niso obravnavali, pa je to gradivo lahko služilo za razpravo na drugih primernih mestih, med katerimi je zelo primerno mesto prav plenum Socialistične zveze. Kljub vsemu temu resnejše in konkretne razprave ni bilo. Sele Premalo razumevanja in pomoči Po sprejetih navodilih republiške komisije za izvajanje načel o delitvi čistega dohodka je bil v Trbovljah pripravljen seminar za člane komisij, na katerem so jih seznanili s smernicami in navodili za nadaljnje delo. Po sklepu bi morale vse gospo- I Zal je pa občinska komisija ugo-darshe organizacije v trboveljski tovila, da nekatere gospodarske komuni izdelati popolno doku- organizacije ter člani komisij go-mentacijo s potrebnimi analiza- spodanskih organizacij niso vzeli mi za zaključni račun iz leta 1961. ta delo preveč resno. Jasno je, da Sodelovanje - del vsakdanjih potreb vanje je znano že tudi med upravama rudnikov in med inženirji in tehniki obeh rudnikov. Slednji se vzajemno .srečujejo ob strokovnih vprašanjih in spremljajo delovanje rudnikov. Zadnje dni je dogovorjen prvi, razgovor na nivoju obeh rudniških komitejev Zveze komuni- ■ Gradnja Zasavske ceste se nadaljuje in z njo sc zmanjšujejo 'razdalje med zasavskimi komunami. Zidovje nove zasavske bolnišnice bo kmalu pod streho. Skupna komunalna banka, ki trenutno posluje za Trbovlje in Hrastnik zelo rentabilno, bo v teh dneh zajemala vse revirje . — pridružila se ji bo kmalu zagorska komunalna banka. To pridružitev so zahtevale gospodarske koristi te komune. Skupno financiranje šolstva poteka po dogovorih, ki temeljijo na geslu: Čisti računi — dobri prijatelji! Tudi financiranje skupnih služb ustreza temu načelu. Tako je tudi s skupnim pedagoškim zavodom, skupnim katastrom — sicer brez Litije — in skupno inšpekcijsko službo, ki se oblikuje po tcm načelu. V razpravi je še vedno ustanovitev skupnega zdravstvenega centra, okrog katerega so deljena mnenja — Zagorje in Hrastnik sta za samostojnost centrov, Litija in Trbovlje za skupni center. Nazadnje ic izrazilo društvo zdravnikov Zasavja mnenje, naj sc tudi ta služba obravnava skupno in kompleksno, ker so zdravstveni problemi v Zasavju v vseh zasavskih komunah domala isti in jih je zato mogoče dosledno urejevati in analizirati kompleksno. Skupne službe nastajajo kot posledica prenašanja teh služb na komune in podobno je tudi s financiranjem šolstva. Prednost teh služb je v tem, da jim je omogočeno doslednejše delovanje ob tem da potrebujejo znatno manj sredstev, kot bi jih te službe potrebovale v primeru, če bi obstajale hkrati po vseh občinah. Ob dejstvu, da so občinski proračuni v vseh občinah v vse težavnejšem položaju, je tako in vsako drugo pozitivno varčevanje umestno. Prihranijo vendar milijone dinarjev pri sleherni skupni službi Pomanjkanje sredstev v proračunih občin pa je obenem ovita za ustanavljanje nadaljnjih taksnih služb nasploh. Zdravstveni cen-ter je zato mogoče ustanoviti šele * prihodnjem letu, čeprav bi ga bilo potrebno ustanoviti že lani. Podobno vprašanje je tudi socialni tenter. Tudi tega naj bi imele vse občine, bo pa zanj našla nekaj denarja le občina Trbovlje. Potem bo nastopilo vprašanje zavodov za socialno zavarovanje oziroma takega skupnega zavoda. T o bo težje vprašanje, kot pa je bila ustanovitev skupne zavarovalnice. Ker gre tu za izrazito medobčinsko sodelovanje, so bili doslej raz-kfvori na najvišjem medobčinskem nivoji, — rned predsedniki občinskih ljudskih odborov. O nekaterih Vprašanjih so se sporazumevali tudi tisiniki občinskih liujjskih odborov. u družbeno političnih vprašanjih *? se raztovarjali sekretarji občin-y"’ komitejev Zveze komunistov. ? sodelovanje je prešlo v vsakda-k> prakso in je zdaj že očitna po-. . f. Prvič so se predsedniki in sjtuki občinskih ljudskih odborov pSt*li lanskega septembra, zadnjič a Pred sprejemanjem družbenih anov in proračunov tj.?m razgovorom se pridružujejo drugi razgovori. Tako sodtlo- stov, družbena aktivnost in decentralizacija upravljanja zastavljata obema forumoma domala iste probleme. Zaradi tega bo nemara prišlo do razgovorov tudi med sindikalnima organizacijama. Tako bo takšno sodelovanje, kot že obstaja na tem področju med Hrastnikom in Trbovljami, razširjeno tudi na Zagorje. t Razpotje smo nemdra že prehodili. Gospodarski pogoji, hi so osnova nadaljnjega razvoja, tudi obstajajo. Torej ni prostora za pesimizem. Potrebno je le še prehoditi pot razprav o sodelovanju od najvišjega do najnižjega nivoja: preko organov upravljanja do neposrednih proizvajavcev — delovnih kolektivov. Zdi sc mi, da so prav neposredni proizvajavci — ne samo najbolj pristojni — temveč tudi najbolj objektivni ocenjevavci svojega položaja v slehernem sodelovanju, seveda le tedaj, če so dovolj poučeni o razlogih in vrednost’ sodelovanja. Viktor Širec PRIPIS: Nekoliko nenormalno se zdi, da je doseženo najprej sodelovanje pri ustanavljanju skupnih služb, torej dejavnosti, ki so financirane iz proračuna in nimajo gospodarskega značaja. Dejstvo pa je, da se bodo vse te službe povsem razmahnile šele tedaj, ko bo sodelovanje v gospodarstvu potrdilo (in zahtevalo) njihovo celovitost in učinkovitost za svoj nadaljnji razvoj. Prihodnjič SODELOVANJE — GOSPODARSKA NUJNOST niso smatrali tega dela kot pomembno družbeno nalogo. Jasno je, da bodo dolopene težave v manjših gospodarskih organizacijah ter zlasti tam, kjer primanjkuje strokovnega kadra. Značilno za te gospodarske organizacije je pa, da ne znajo poiskati stika z društvom knjigovodij ter ekonomistov, ki so se že izrekli pripravljeni sodelovati, oziroma jim pomagati. Doslej je občinska komisija za ugotavljanje načel o delitvi čistega dohodka obiskala že nekaj nad osemnajst gospodarskih organizacij. Proučevali so že zaključne račune za leto 1961 v Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Cementarni. Elitu, STT, Mehaniki in nekaterih drugih gospodarskih organizacijah. Vsepovsod so ugotovili, da ni popolne dokumentacije in potrebnih analiz. To ima doslej edino Mehanika. Kljub temu, da so sprejeli sklep, da se vsa potrebna dokumentacija izdela do 10. junija, ni dobila komisija, doslej potrebne dokumentacije od večine podjetij. To pa kaže, da tudi delavski sveti po gospodarskih organizaci- jah doslej še niso razpravljali o tem vprašanju. Kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, bodo že v tem tednu izdelana podrobna navodila o izpopolnjevanju pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Pričakovati je pa tudi podrobnejših navodil o vsklajevanju razponov osebnih dohodkov ter družbenih stališč glede razprav o teh vprašanjih. Prav tako pa bodo po vsej verjetnosti dana tudi navodila o sestavi dokumentacije za zavode. Ravno tako bo konec tega tedna občinska komisija Sklicala ponovno seminar oziroma posvetovanje o teh 'vprašanjih, na katerih bo sodeloval tudi predstavnik republiške komisije. Iz vsega tega sledi, da je intenzivnost dela ter resnost pristopa k tej odgovorni nalogi pogoj, da bodo lahko gospodarske organizacije še v tem mesecu vskladile tudi pravilnike o delitvi dohodkov. Potrebno.pa bo tudi, da bodo manjšo gospodarske organizacije poiskale strokovno pomoč pri obeh omenjenih društvih. JANKO SAVŠEK navedeni v časopisu. Ob tej priložnosti so prizadeti ugotovili, da objavljeni podatki niso točni. Po- | nudili so nove podatke. Ob tem pa smo lahko ugotovili, da se v nekaterih primerih ne ujemajo podatki, vzeti iz letnih bilanc (po katerih je bilo izdelano poročilo o realizaciji družbenega plana), in podatki, ki so jih poslala podjetja (od katerih je te iste podatke zahteval občinski forum Socialistične zveze zato, da bi na plenumu lahko govorili o res preverjenih dejstvih. Zdaj pa naj bi bili veljavni le tisti podatki, ki so jih podjetja ohranila zase. To pomeni, da majo ponekod za vsak primer različne podatke, bi seveda različno obravnavajo iste probleme. Na vprašanje, zakaj predstavniki podjetij niso ugovarjali navedbam v poročilu predsednika ObO SZDL, so nekateri odgovorili, da niso bili se- dolžna dotakniti tudi vseh takih zadev gospodarjenja, samoupravljanja in vsega, kar lahko vpliva na odnose v delovnih kolektivih in razpoloženje v komuni. Torej v resnici ni bolj pristojnega foruma za obravnavanje takšnih vprašanj, kot je prav forum Socialistične zveze in kot je to Socialistična zveza v celoti. Na koncu naj povemo tudi še to, da je prav to tudi dolžnost tiska, saj je naš tednik glasilo Socialistične zveze in v nobenem primeru ne more mimo zadev, ki terjajo konstruktivne posege, pobude in tudi kritiko. viktor Sirec znanj eni z obravnavanimi poda t- j ki q osebnih dohodkih v njiho- j vem podjetju. Kolikor bi to zade- j valo le tovariše iz delavskega ' upravljanja, bi bilo to do neke j mere še kar opravičljivo. Nastaja torej vprašanje doslednega informiranja in ne nazadnje tudi vprašanje kakovosti delavskega upravljanja v lakih podjetjih. Razen tega smo slišali tudi za pripombe, kako to, da Socialistična zveza razpravlja o vseh teh zadevah? Resnično je, da Socialistični zvezi ne bi bilo potrebno kar najbolj podrobno obravnavati teh vprašanj, kolikor bi jih obrav.* navali dosledno in učinkovito že drugi pristojni fonemi. Ker pa obravnavanje teh zadev, na primer na zboru proizvajavcev, pa tudi drugod, skozi daljše preteklo obdobje ni bilo dovolj učinkovito, se je bala Socialistična zveza kot družbena politična organizacija Deset let Svobode Trbovlje 11 V avgustu 1952. leta je bila ustanovljena tudi Svoboda Trbovlje II — Prvi predsednik je bil Pavle Kovač — Prve sekcije društva: dramska, kino krožek in tamburaši, katerim je sledila pevska sekcija In godba na pihala — Pred tremi leti je začel delovati klub in vrsta novih sekcij. , Ustanovitev Svobode Trbovlje II je pokazala, da je bil s tem storjen pravilen korak. Danes zbira to društvo, ki deluje na področju stanovanjske skupnosti Zgornjih Trbovelj, v svojih sekcijah tamkajšnje občane, od pionirjev in mladincev do odraslih in najstarejših. Danes deluje v tem društvu mešani pevski zbor, zabavni ansambel »Veseli rudarji«, lutkovna sekcija, kino sekcija, klub v lepo urejenih prostorih, v katerem se razvija izobraževalna in ostala kulturna dejavnost, nadalje knjižnica ter mladinske sekcije: mladinski pevski zbdr, harmonikarji, tamburaši in šahisti. Izmed vseh delujočih sekcij je bil najbolj delaven mešani pevski zbor, nadalje »Veseli rudarji«, klubska in izobraževalna dejavnost, - vse mladinsko sekcije mladih Svobodar- rudarji«, ki so nastopali tudi izven Trbovelj ter na raznih revijah. Posebno pozornost je društvo posvečalo klubski In izobraževalni dejavnosti, vendar je bilo na tem področju storjenega še vse premalo, to pa zaradi tega, ker ostale družbene organizacije, posebno pa SZDL, DPM in ostali niso našli stika s komisijo za klubsko in izobraževalno dejavnost. Uprava Svobode Trbovlje II je vseskozi stala na stališču, da klubsko življenje in izobraževalna dejavnost ni samo domena Svobode, temveč stvar vseh ostalih družbenih činiteljev. Kljub temu pa je bilo v klubu mimo televizijskih sporedov, prebiranja revij in časnikov ter igranja šaha in še drugih iger vrsta drugih prireditev. Tako je bilo v času od septembra 1961 do aprila 1962 v klubu 15 raznih predavanj, več razgovo- in podobno. Tudi filmski klub je imel dvoje prireditev. Od septembra 1961 do konca aprila 1962 je bilo v klubu 25.717 obiskovavcev, povprečno vsak mesec preko tri tisoč. Ce pa bi bilo sodelovanje z vsemi ostalimi družbenimi organizacijami še bolj načrtno, bi bil program kluba seveda lahko še mnogo bolj pisan in zanimiv. Klub mora delovati v širšem obsegu in s sodelovanjem vseh institucij kraja na .področju Zgornjih Trbovelj. Pogoji za tako delo so dani, treba jih je samo izkoristiti. Upravni odbor Svobode Trbovlje II je na svoji zadnji seji že obravnaval spored proslav ob 10-lctnici društva, vendar bo o njem razpravljal še na delovni konferenci, ki bo 21. junija. Presenetljivo poročilo -posnemajte! Sredi prejšnjega tedna nas je še posebej presenetilo poročilo dopisnika Tanjuga iz Sarajeva, da se je upravni odbor Komunalne banke v Sarajevu odločil, da bodo letos zahtevali znatno nižje provizije za bančne usluge z namenom, da izboljšajo poslovanje gospodarskih organizacij in družbenih služb. Vest je prišla v času, ko v Zasavju vse bolj ugotavljamo, da dosedanja organizacijska oblika komunalnih bank ne ustreza namenu in da komunalne banke v taki obliki niso sposobne opravljati najvažnejše naloge — zagotoviti nemoten nadaljnji razvoj gospodarstva v vsaki občini. Gospodarske organizacije so prisiljene, da iščejo pri komunalnih bankah posojila, le ta pa odobrujejo posojila ob znatni proviziji in visokih obrestih. Verjetno to najbolje občutijo v Industriji usnja, krzna, konfekcije in Ialjke obutve v Šmartnem pri Litiji, kjer vsako leto plačajo Komunalni banki po nekaj deset milijonov din na račun obresti in provizij. V zadnjem času, ko je mogoče opaziti, da nekatere zasavske komunalne banke ne morejo v celoti zadovoljiti zahtev po posojilih, in ko nekateri tarnajo, da komunalne banke niso v zavidljivem položaju, pa statistični podatki občinskih ljudskih odborov kažejo, da so se osebni dohodki zaposlenih v komunalnih bankah v zadnjem času precej povečali. V Zagorju ob Savi so v tamkajšnji Komunalni banki znašali povprečni osebni dohodki zaposlenih v aprilu kar 58.556 (oseminpetdeset tisoč pet sto šestinpetdeset) din! Znatno povečanje osebnih dohodkov oziroma sorazmerno visoke osebne dohodke je pa mogoče ugotavljati tudi v ostalih komunalnih bankah. Prav bi bilo, da bi tudi zasavske komunalne banke posnemale primer Komunalne banke lz Sarajeva! (ma) Novi člani RUDIS jev z osemletke Ivana Cankarja.. rov, dvoje literarnih večerov, tri-Največ uspehov so počeli mešani je klubski večeri, Prešernova .--.-ki bor ter ansambel »Veseli I proslava, razna tekmovanja v šahu Dosedanjim članom Rudarske Industrijske skupnosti »Rudis« iz Trbovelj so se v zadnjem času pridružili še novi. — Nova člana združenja sta postala Podjetje za proizvodnjo nafte v Dolnji Len- riiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimimiiiiiiMinituinthitiHiHimiiiiiiUiiiiipA '‘'itimtiiiiiiniiMminiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiimutiiiiiiimiiiiitimiiiiiiiititiiiiimiiiiiiiiiin Spomenik pod rajhenburškim gradom Zadnje čase je v Brestanici (prej Rajhenburgu) zelo živahno. Pripravljajo vse potrebno za odkritje spomenika vsem slovenskim internirancem, konfinirancem in izseljencem, ki jih je nemški fašist v divjem be;u odtrgal od njihovih domov in slovenske grude ter jih skozi rajhenburško, takrat največje' zbirno taborišče na slovenskih tleh, pehal na jug in sever, neznani usodi nasproti, Odkritje spomeika bo na dan borca, 4. julija letos. Ta dan bo za vi-demsko-krško občino velik praznik, saj se bodo tega dne zbrali v Brestanici ljudje iz bivšega izseljenskega pasu ter iz številnih slovenskih mest in vaši. Prišli bodo oni, ki jih je okupator v letih 1941 in 1942 tiral skozi rajhenburško taborišče, prišli bodo njihovi otroci, znanci in prijatelji. Vsa dela vodi poseben pripravljalni odbor, kateremu pomagajo razne komisije, kot npr. gradbena, finančna, propagandna, kulturna, komunalna, saniteta in druge, ki uresničujejo skrbno pripravljene programe. Prav posebno vidna je agilnost gradbene komisije in komisije za ureditev kraja. Propagandna komisija skrbi za redne objave v časopisju in radiu. Pripravila je in tudi že dala v tisk lično brošuro, v kateri bo objavljena zgodovina raj-henburškega gradu, turistične zanimivosti kraj# in okolice, v prozi in pesmi pisani spomini na te težke dni, originalni okupatorski dokumenti in zanimive fotografije. Komisija za kulturni spored je sestavila program, ki bo izvajan ob odkritju spomenika. Za prehrano skrbi posebna komisija, ki se je odločila dati vse stojnice domačim društvom in organizacijam. Zagotovljeno je, da bodo vsi paviljoni bo- gato Založeni z jestvinami in pijačo. Imeti bodo tudi vodo ter bodo ponoči električno razsvetljeni. Dokaj težko delo ima prometna komisija. Medtem pa krajevne organizacije ZB NOV Po Sloveniji zbirajo denarna sredstva za spomenik s posebnimi bloki. V kolikor vas še ni obiskal zastopnik ZB, poiščite vi njega in po svoji moči prispevajte za -veličasten spomenik, ki bo še poznim rodovom govoril o grozotah nemškega fašizma. Kot so Brestaničani nekoč hrabrili tiste, ki so morali v tujino, tako se danes skrbno pripravljajo, da jih po tolikih letih sprejmejo v svoji sredi. Tudi iz posameznih zasavskih revirjev so gestapovci vozili svoje žrtve v rajbenburšk-o taborišče, zato bodo prišli k odkritju spomenika 4. julija v Brestanico tudi iz teh krajev. Pod gradom, s katerega je tiste dni pošastno vihrala črna SS-zastava, si bodo stiskali ro- ke prijatelji in znanci, veseleč se, da so živi ušli Hitlerjevim satanskim naklepom in žive spet svobodni na slovenski zemlji. Izgnanka Ančka Salmičeva iz Leskovca pri Krškem je v svoji pesmi »Slovot tiste dni tako lepo zapela: — Zemljo poljubljajo in si jo v robcih na tuje neso, zadnjič še domek in rodno vasico in boža oko. Strti zapuščajo ljubi domači svoj kraj. Kdo vel Ah, kdo ve- kdaj vrnejo spet se nazaj? Sedemnajst let je že od srečne vrnitve. Mladi rod o tem menda niti dosti ne ve. Zvedel pa bo ta dan in iz stoterih mladih grl bo zažgolela pesem pod svobodno nebo: — I.cpo je v naši domovini biti mlad! davi, ki bo usmerilo dejavnost v izgradnjo flotacijskih naprav, in Rudnik rjavega premoga Zagorje i»b Savi, Id se misli posvetiti izgradnji specialnih rudniških objektov. Po informacijah iz združenja bo pa postala s 1. julijem letos novi član združenja tudi tovarna Metalna iz Maribora.-ar Povečana storilnost Poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica je do konca aprila v primerjavi z istim obdobjem lani povečala fizični obseg proizvodnje za 47,4 %, vendar je dosežek še vedno za 10,8 % pod predvidevanji. Finančna realizacija po izdanih fakturah je za 0,9 •/• manjša kakor lani, na kar so vplivale nižje cene, delno pa povečanje zalog svinčevega kdhcen trata. Produktivnost se je povečala za 28,8 % pri povečanju števila zaposlenih za 23 %; osebni dohodki so se pa zvišali za 46,9 "/o. Seja zbora proizvajavcev v Zagorju Včeraj popoldan je bila v Zagorju seja zbora proizvajavcev občinskega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o poročilu o dosežkih gospodarskih organizacij v maju letos in o drugih zadevah. * «« «W« - "‘»'itHta SB Pričakujemo pojasnilo Odnos o katerem priše naša dobil od raznih forumov v ob- preko vseh priporočil občinskih časno in v redu opraviti »precej EHHIEE &S*££&£s S3S H-B« nika, katere mož je bil med pr- si bodo zagotovili zdra\*o m mla- če ga niso potrebovali za svojo na netočnost in zamude pn de- vimi partizani in je tudi med pr- do moč, čeprav tudi E. T. ni odločitev? v lu, ko ga še m preizkusil, če je vimi padel. Njeni prejemki so bolna in je sposobna opravljati In na čem temelji takšna od- oseba potrebna zaslužka, jetudi majhni znašajo 14.000 dinarjev, to delo, dasi se bliža 50. letu, si ločitev? Povzemimo ga iz pisma, nepomembno za tistega, ki 30 in bi ji prav prišla še honorarna je pa zagotovila tudi pomoč v ki ga je prejel ObO ZVVI na zaposluje, kakšen napor je to za- zaposlitev v višini okrog 18.000 primeru potrebe. svoj protest zoper odločitev od- njo, če meni, da ga zmore m ga dinarjev ki bi jo pa bila pri- Nerazumljivo je to, kako so se delka za evidenco m statistiko je pripravljena prestati, pravi jena deliti še z eno parti- mogli v ustreznem oddelku RTV RTV Ljubljana. »Kasneje smo In na čem temelj, pnporocdo zansko vdovo ali kom drugim, Ljubljana odločiti za drugo de- se dokončno odločili za tovarl- družbenih orgamzacj. Nedvom- ZAPOST AVL] AN ]E PARTIZANSKIH VDOV ki je takega zaslužka prav tako potreben. Doslej je bila zaposlena pri trgovskem podjetju, todai njeno delovno mesto v bodoče odpade in ji primernega podjetje ne more zagotoviti — razen morda mesto snažilke. V tem času je zvedela, da je ve({no' ^tajamo nekako no na dejstvu, da gre za partizansko vdovo, ki je bila štiri le- odbora ZVVI, niti ObO SZDL ta v koncentracijskem taborišču Hrastnik. Imenovani gospe so to in je tokrat zastavila zelo skrom-mesto dodelili zato, *ker je mla- no željo po zaslužku, ki ga je Medtem ko se vprašanja borcev Ja ;n zdrava*. bila pripravljena deliti še s ka- invaUdov postopoma ugodno y\H za partizanske vdove res ni tero enako potrebno vdovo ali rešuje, pa partizanske vdove se ničesar drugega kot metla, riba- drugo osebo. Nedvomno temelji - senci. rica cunja? Sedemnajst let po priporočilo tudi na dejstvu, da _—„7__lit.-. .* " „ ,1. ločin’}! mn’} cprlon ip inVacflntVp prosfo honorarno delovno mesto Naši problemi še tako pogosto za- osvoboditvi je res malo pozno, da zasluži mož sedanje inkasantke inkasanta radijske in televizijske devajo na nepremagljive ovire in bi se izobraževale in usposabljale mesečno povprečno čez 60.000 naročnine. Vložila je potrebno mnogokrat se nam dela krivica, za določene poklice. Ali pa smo le dinarjev (no naših podatkih) in prošnjo in priporočala jo je za „as fon Zlasti pri zaposlitvi same krive, da se v tolikih letih da sev takšnem gmotnem polo-to delo tudi občinska organizaci- nimamo sreče, saj nam navadno nismo ničesar naučile? Zakaj ste žaju, da si lahko gradijo hišo. ' 1 nas pustili takoj po osvoboditvi, Samo dejstvo, da je tovarišica da smo, ali brez dela životarile M. mlada in zdrava in sposobna ali prijele za težaška delal Saj tudi v administrativnem smislu, so tista prva leta vse žene raznih še ne pomeni vsega. Ker smo mlade izgubile može, funkcionarjev in vodilnih usluž- Zakaj torej vedno govorimo, jo naše pokojnine minimalne in bencev zasedle številna lažja me- da je potrebno skrbeti za borce, se zato mnoge žele honorarno sta po pisarnah in drugod, čeprav za invalide, za vdove borcev in zaposliti. Obsojanja vreden pri- niso imele primerne šolske niti druge družinske člane padlih strokovne izobrazbe. V tolikih borcev? Zakaj govorimo o tem. Bolje, vendar se ne povsem zadovoljivo Po podatkih o fakturni realizaciji Je v obrtnih gospodarskih organizacijah na področju litijske občine porasel do konca aprila v primerjavi z istim obdobjem lani vrednostni obseg proizvodnje za 4,3 odstotka, vendar to še ni vsklajeno s planskimi predvidevanji o 15, 4 e/o povečanju realizacije. ja ZVVI, dosedanjemu inkasantu je povsod ponujajo mesto snažil pa jo je priporočal tudi predsed- Vsa lažja in vsa boljša delov- nik občinskega odbora Zveze borcev. Na priporočilo ObO ZVVI Hrastnik so se na evidenci in statistiki naročnikov pri RTV Ljubljana odločili za njo, vseeno pa so vprašali za mnenje še ObO SZDL Hrastnik in ga po telefonskem razgovoru tudi dobili — v prid prošnice E. T. Na- na mesta pa dobivajo poročene dobro situirane žene. mer se je pripetil prav Pred krat- .... . . . kim vdovi, katere mož je padel letih so se delu priučile in prido- da je treba dati primemo mesto že leta 1941, in ki je dolga štiri bile kvalifikacijo. Ko bi se takrat takim tovarišem tudi v vseh to ja tovarišica E. T. dobila tudi [e(a pre$;vei’a 'v taborišču Ausch- spomnili na nas vdove, bi danes ekonomskih enotah, torej v pro-pismeno obvestilo o tem, da so a,-f2. Honorarno mesto, ki ga j e tudi me znale še kaj več, kot či- izvodnji, čeprav od njih ne mo-se odločili zanjo in hkrati v iz- %eiela, ie bilo dodeljeno poročeni stiti pisarne, hodnike-in stranišča, remo zahtevati enakega učinka polnitev tudi formularje in spo- * jei ima ^ enega 0traka, Če pa katera izmed nas želi da- in enake storilnosti, kot od mla- ročilo, da jo bodo povabili v osnl^na piapa ptenega moža pa nes takšno delo, ki ga zna in more dih in zdravih tovarišev. Toda o svoj oddelek, kjer jo bodo po- ^ 61.000 dinarjev mesečno opraviti, ji ga v bodoče nikar ne tem ne govorimo samo, temveč eiAil i n 1 z 7 r r • ■ ... 1 . I • „ L, - * „ I * Z> 4-ii rl! iiual ioni iamn \r učili o delu. /z dodatki in Premijami vred tudi odrekajte! Dnevi so minevali, poziva za do 80.000 dinnrjtvl). Nič niso nastop službe pa ni bilo. Ko je pomagala priporočila občinskega tovarišica E. T. na svojo pobudo šla na RTV Ljubljano, so ji tam- to načelo tudi uveljavljamo v Fani Vrtačnik, vsakdanji praksi, o tem je zgo- ščeno' 24, Hrastnik vomih veliko primerov v zasav-_____________ skl industriji in rudarstvu pa tudi drugod. kai rekli" *da~so“se“ med~tem~od- lovno moč, ko'so se prej že od- šico M. zaradi tega, ker je tova- Zaradi vsega tega'smatramo za ločili za tovarišico M ki je bila ločili za E. T. in jo o tem obve- rišlca že pomagala našemu biv- dolžnost, da javno zastavimo v kritičnem mesecu ko je njihov stili. Vsaj obvestiti bi jo morali šemu inkasantu tovarišu D. in vprašanje tovarišem, ki so od- inkasant nehal delati že poma- o spremembi svojega sklepa, pozna delo. Tovarišica Je tudi ločali o primeru, katerega obrav- cala zbrati naročnino skupno s Vsaj tak človeški odnos bi mo- mlada in zdrava in brez poseb- navamo, zakaj so tako odločali tovarišico B Tovariš D. J., bivši rali imeti, če ne že kulturno-po- nega napora opravi vse delo naj- vsem navkljub? Pričakujemo, da j7iavil da ie tudi on slovni odnos, ki ga zahteva na- kasneje do 15. v mesecu. Nada- bomo dobili tudi javno pojasni-SHnamestitev tovarišice vaden družabni .takt. še bolj Ije navaja pismo dvom v to, da lo! E. T. na osnovi mnenj, ki jih je nerazumljivo pa je to, da so šli bi mogla tovarišica E. T. pravo Viktor ŠIREC Splošno podjetje Litija, ki je zmanjšalo število zaposlenih za 10 odst., je povečalo do konca aprila za 95 odst. realizacijo (fakturno). Na tak porast je predvsem vplival obrat za izdelavo cementnih izdelkov, v katerem je tekla proizvodnja nemoteno skozi vso zimo; na povečanje realizacije je pa vplivala tudi okrepitev gradbene skupine in mizarskega obrata. Proizvodnjo so povečali tudi v »Pletilji«, in sicer 52,5 odst., na novo so pa zaposlili 50 odst. delovne sile. Manjše povečanje proizvodnje beležijo do konca aprila še v Brivsko-frjzerskem salonu. miniiiiMiiiiiiiiniiiinimiiiMwiNMiwiw||||ii|||U|llllllllllll“lllllllllllllllllllll,,llllinlll™mni11"11111111111111111111111111^ ... 1. julija znižanje cen določenim artiklom Tudi v Trbovljah seja zbora proizvajavcev V torek je bila v predavalnici Delavskega doma razširjena seja občinskega zbora proizvajavcev, kateri so prisostvovali tudi predstavniki gospodarskih organizacij. V razprav) so analizirali gibanje gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Proučevali in seznanili so se tudi s problemi in deli občinske komisije za izvajanje načel o delitvi čistega dohodka. — ek »Najlepša roža« na Dolu Društvo prijateljev mladine in šolska mladina z Dola pri Hrastniku so pripravili mladinsko igrico »Najlepša roža«. Z uspehom so jo prikazali doma, v petek, 8. junija, so pa gostovali z njo tudi v Hrastniku z dvema predstavama. Cisti dohodek prireditev bodo porabili za letovanje šolske mladine. — -ar O ekonomskih enotah V nedavnem razgovoru o ekonomskih enotah v Tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah srno zvedeli, da imajo tudi ekonom-sko enoto obrat družbene prehrane in ekonomsko enoto uprava -v transport. Za ekonomsko enoto obrat družbene prehrane menim, da bi to lahko bila obračunska enota, zlasti zategadelj, ker ni proizvodna enota in živi dejansko iz dotacije. Za ekonomsko enoto uorava — transport pa se vsiljuje vprašanje, kakšna organska povezanost je med obema? Na to vprašanje je bil odgovor z malce zadrege: »Razumejo se dobro in sc dobro pogovorijo.« To je lepo in prav, vendar ni dovolj. Kaže, da so ekonomske enote zgolj formalnost, ki je delno pogojena z bližnjo rekonstrukcijo in torej s preoblikovanjem celotne proizvodnje. V kolikor pa je tukaj to do neke mere upravičeno, je mogoče podobno pojave ugotoviti tudi drugod, kjer so manj opravičljivi. Nemara bi lahko rekli, da »o ekonomske enote še v procesu razvoja in da natančno ne vemo, kako se - bodo oblikovale. Hkrati e tem pa ugotavljamo, da je proces razvoja že tako daleč, da povsod zahtevajo prolzvajavci tudi že obračunavanje po ekonomskih enotah. Ce bi že prišlo do takšnega obračunavanja, bi marsikatera ekonomska enota, ki ni neposredno vezana na proizvodnjo — nehala živeti. Potrebno je torej stopiti še korak naprej! V. Sirce Ponovno pošta V Jelovem so ponovno razpravljali o dostavi pošte. Predstavnik pošte je ponovno obljubil, da bo to vprašanje rešeno. Gre za to, da bi dostavljali v ta kraj pošto dvakrat tedensko in ne le enkrat, kot je bilo to d-oelej. — or »ZASAVSKI TEDNIK«; Tiska CP •Uorrnjslti tisti« v Kranju -Uredništvo in uprava; IRIIOV-LJE. Trg revolucije II/II; teleton 86 191 poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13 8-11« - Letna naročnina 120 dinarjev (r dostavni no), mesečna 60 din (prav tako t d »slavni no) - Nenaročenih rokopisov in fotografij n« vračamo. Predvsem šola V Radečah je bilo na zboru volivcev veliko govora predvsem o gradnji šole. Znano je, da je to vprašanje tukaj zelo boleče in da je šolo treba nujno dograditi, vendar so pomembna tudi mnoga druga vprašanja. Veliko so razprav’jali tudi o pomembni in uspešni dejavnosti stanovanjske skupnosti, toda to so le še vedno problemi samih Radeč. Umestno bi bilo razpravljati o vseh gospodarskih zade ah komune, in torej tudi v drugih krajevnih skupnostih, tako da bi prebivavci bili enako seznanjeni tudi s problemi drugih krajev in e težavami, ki nastajajo zaradi tega v vsej komuni. — or Vsako leto 10 stanovanj V trboveljski Termoelektrarni so sklenili, da bodo vsako leto odkupili po 10 stanovanj od Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, tako da bi do leta 1965 na novo pridobili 40 stanovanj. Od tega zavoda pa so prejeli sporočilo, da lotos lahko dobijo le osem stanovanj . Za ta stanovanja so že interesenti med člani kolektiva, vendar bodo morali vplačati svoj samoprispevek kot ostali za prejšnja stanovanja. Umestna pripomba Gradnja vodovoda in prispevkov prebivavetva zanj jo bila na Dolu pri Hrastniku povezana z i dejstvom, da so tamkajšnji pr e- j bivavci pri tej gradnji mnogo so- j delovali s prostovoljnim delom, medtem ko prebivavci Frtice, kjer l »e ta gradnja nadaljuje, ne sodelujejo s prostovoljnim delom. ( Tako se v tem predelu naselja I potroši enkrat več sredstev, kot jo bil to primer na Dolu, in ta sredstva bodo •manjkala na drugih mestih, kjer je vprašanje vodovoda ali kanalizacije prav tako pereče. — or. Venecijanke so problem Na vseh zborih volivcev kmetijskih predelov hrastniške občine »o razpravljali tudi o žaganju lesa za, potrebe kmetovavcev. Predstavniki občinskega ljudskega odbora so obljubili, da bo nekaj teh žag za potrebe kmetovavcev ostalo. — or x Precej proizvajavcev v organih upravljanja Čeprav je bilo zmanjšano število članov delavskega sveta v litijski Predilnici od 40 do 30, v kolektivu precejšnje število neposrednih proizvajavcev sodeluje v upravljanju. V organih samoupravljanja v petih delovnih skupnostih sodeluje 34 članov kolektiva, 76 članov kolektiva pa v 10 komisijah pri delavskem svetu in v upravnem odboru počitniškega doma. Zadnje čase intenzivno razpravljajo svet za blagovni promet, upravni ’ organi pri občinskem ljudskem odboru ter predstavniki trgovinskih podjetij v trboveljski komuni o možnostih za znižanje oen izdelkov na drobno. Po dosedanjih zagotovitvah predstavnikov občinskega LO bodo cene s 1. julijem znižane in vsklajeno s cenami veljavnimi 31. 12. 1981. V prejšnem tednu so bili razgovori s predstavniki trgovinskih organizacij. Ugotovili so, da so realne možnosti, da bi nekatera trgovinska podjetja (Vitaminka, Železnina) lahko takoj znižale cene na lanskoletno raven. Tu je mišljeno znižanje cen po določenih skupinah. Ugotovljeno jc, da je potrebno znižati cene predvsem tistim artiklom, ki so najvažnejši v vsakdanjem življenju. AVTOMATIZACIJA TELEFONIJE V ZASAVJU V Zasavju je avtomatizacija telefonskega omrežji izvedena že v precejšnjem obsegu, vendar so potrebna še nekatera dela, da bo ta del Slovenije v tem pogledu popolnoma avtomatiziran. Po perspektivnem programu razvoja poštne, telegrafske in telefonske službe na območju trboveljskega PTT podjetja bo namreč treba sedanjo vozelno telefonsko centralo v Trbovljah, ki Je zvezana z glavno telefonsko centralo v Ljubljani, še razširili za nadaljnjih 200 številk. Prav tako zahteva povečanje za nadaljnjih 100 številk telefonska centrala v Hrastniku, enako centrala v Zagorju za nadaljnjih 100 številk. Na Izlakah pa bo treba zgraditi novo končno centralo s 40 telefonskimi številkami. Za medkrajevni telefonski promet je omrežje že zgrajeno, v načrtu je le še položitev zemeljskega kabla med Izlakami in Zagorjem. Po vključitvi nove telefonske centrale v Ljubljani ■ oziroma po Izpopolnitvi razvoja telefonske službe na področju Podjetja za ptt promet v Trbovljah, po katerem se bo skupna zmogljivost avtomatskih telefonskih central v Zasavju povečala od dosedanjih 600 za nadaljnjih 440 številk na skupno 1040 telefonskih številk, bo omogočeno popolnoma avtomatizirano posredovanje telefonskih zvez v krajevnem ln medkrajevnem prometu v Zasavju. s. a. Res je tudi, da organi družbenega samoupravljanja v trgovinskih organizacijah ugotavljajo sami notranje rezerve in skušajo tako znižati maržo, kar bi vsekakor vplivalo na dejanske stroške in neposredno na cene. Jasno je pa tudi, da je nujna specializacija trgovine ter usmeritev v groš i si ič n o-d el a j 1 i st i čil o poslovanje. Okoli teh vprašanj se sučejo razprave na vseh sestankih In razgovorih. Tako je bil v ponedeljek ponovni sestanek, 22. junija, pa bo o problemih cen in določanju marž v maloprodaji razpravljal občinski LO, tako, da bi s 1. julijem vskladjU cene s cenami, veljavnimi 31. de«, lani Kovačnici Šmartno in »Modi«, nekoliko večje pa pri Krojačnict in šivalnici. V drugih obrtnih gospodarskih organizacijah na področju litijske občine pa beležijo nazadovanje proizvodnje, dosežene lani. V obrti se je v prvih štirih mesecih zmanjšalo število zaposlenih za 5,3 odst., osebni dohodki so se pa povečali za 20 odst., neto osebni dohodki so se pa dejansko — ob upoštevanju zmanjšanja števila zaposlenih — povečali za 32,6 odst. V večini gospodarskih organizacij se osebni dohodki niso gibali v skladu s proizvodnjo. Povsem nerazumljivo je n. pr., da so v Mesariji in prekajevalnici pri 51 odst. zmanjšanju realizacije povečali število zaposlenih za 25 odst. in izplačali za 32,2 odst. višje osebne dohodke. Podobne anomalije je opaziti tudi pri Splošni mizarski delavnici v Gabrovki in Pekariji v Litiji. M. Remont v Tovarni zidakov V torek so sj>et pričeli v Tovarni zidakov v Trbovljah z redno proizvodnjo zidakov iz elektrofiltr-skega pepela. V tovarni eo opravili temeljit remont veeh strojnih in ostalih naprav. Važno pri tem je, da so vsa potrebna jiopravila izvršili z lastnimi močmi. S. S. Novost — pogrezljive mize Težko je bilo delo za tovarišice. Hi so delale pri stroju za izdelave opeke v Tovarni zidakov pri Elektrarni, saj so morale opeke vzdigovati in jo nositi do vozičkov. Sedaj so način dela nekoliko, spremenili. Proizvodnjo opeke so na pol avtomatizirali ter napravili pogrezljive mize. S. S. Obiskali so Belo krajino Godbeniki hrastniške godbe na pihala so med NOV sodelovali v sestavu VII. korpusa ln ee največ zadrževali v Beti krajini. Po osvoboditvi so že večkrat obiskali te kraje. Tako so odpotovali na obisk krajev ob Kolpi tudi zadnjo soboto. Na pot so odšli godba na pihala, -veliki zabavni orkester in pevski zbor. Člani hrastniške Svobode I eo bili toplo In prisrčno sprejeti ▼ Črnomlju in Gradacu, kjer so priredili nastopa. Hrastničani so sklenili, da bodo če večkrat obiskali kraje, kjer so med narodnoosvobodilno vojno opravljali svoje kulturno poslanstvo. — -ar Razprave o zdravstvenem zavarovanju Spodbuda za večjo ekonomičnost Delovne skupnosti v litijski Predilnici «o na sestankih razpravljale o 1 nekaterih problemih okrog zdravstvenega zavarovanja. V razpravi so predlagali, da naj obišče Litijo potujoča zobna ambulanta, ker v kraju primanjkuje zobozdravstvenih delavcev, in da so naj pokrene vse potrebno, da bodo zaposlene žene ginekološko pregledane, da lahko litijski Zaključek v pionirskem klubu V Pionirskem klubu v Zagorju, ki ima svoje prostore v lutkovni dvorani Delavskega doma, bo v nedeljo, 17. junija, zaključna prireditev. Skozi več mesecev so se nedeljo Zdravstveni dom Izdela analizo o j z ved enem pregledu. V litijski Predilnici so menili, da naj bi zdravniki v ambulantah naenkrat sprejemali le po enega bolnika, da bo lahko sam — brez prisotnosti drugih — razložil zdravniku težave; sicer so pa predlagali, da naj se prouči možnost, da se v podjetju organizira lastna ambulanta. Opozorili eo tudi na potrebo, da v Zdravstvenem domu takoj zahtevajo nezgodni list, ker so dogaja, da ga zavarovanci zahtevajo mnogokrat šele po zdravljenju. Na zdravljenje pojdejo Ta mesec bo 30 Članov delovnega kolektiva Predilnice iz Litije odšlo na brezplačno enotedensko , ,, ■ ... ., okrevanje v počitniški dom v za nedeljo vrstile prireditve v klu- Novi „rad. Pol'ovloo stroškov bo bu. Zanimanje za prireditve je bilo precejšnje in Jo bila lutkovna dvorana v Delavskem domu mnogokrat premajhna, da bi sprejela vse, ki so si želeli ogledati prireditve. krila sindikalna podružnica podjetja, polovico pa občinski sindikalni a vet in zavod za socialno zavarovanje. Nekaj članov kolektiv* bo pa odšlo v Novi grad tudi na tritedensko preventivno okrevanje. Doslej je bila v veljavi praksa, da je bilo precej težko priti do podatkov o osebnih dohodkih za objavo v časopisih oziroma, če so že bili na voljo, so govorili o povprečnih osebnih dohodkih, ki pa dejansko niso prikaz najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov in drugih prejemkov, ki gredo iz skladov za osebne dohodke. Zadnje čase je pa prehod od obravnavanja povpreč-kov osebnih dohodkov na razpone med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki razburkal duhove, čeprav menimo, da tudi prikazovanje nagrajevanja v posameznih gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah skozi razmerja še ni najbljšc, saj tudi ti razponi v večini primerov ne pokažejo realnega položaja proizvajavcev pri tiagra-jevanju. Torej bo treba še korak naprej! Kako? Občinski ljudski odbori letos že razpolagajo s podatki o osebnih dohodkih po skupinah. Čeprav imajo rane podatke, 'neradi govorijo o tem, Se teže pa je v prizadevanjih, da bi dobili tt podatke za objavo. Sele tedaj bi bil namreč jasen kolaža j proizvajav-cev. pri nagrajevanju in bi kih mogoče ugotoviti minimalne in maksimalne osebne dohodke ne v razponih, pač Pa številčno. Ob tem naj sicer naglasimo, da so se na konferenci članov Zveze komunistov z Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik prvi v Zasavju odločili in objavili podatke o osebnih dohodkih po skupinah, da so lahko tudi ugotovili, koliko zaposlenih v podjetju ima tudi minimalne osebne dohodke, manjše od lf.000 din. .... Ker v gospodarskih organizacijah, zavodih m ustanovah opažajo, Ja občinski ljudski odbori Se ne objavljajo podatkov o osebnih dohodkih na najbolj evidenten in sprejet ni/iv način, tudi sami najraje operirajo s povprečnimi osebnimi dohodki in razmerji. Ti podatki fa neposrednim proizvajavcem ne dajejo prave slike o nagrajevanju. Hkrati s tem je pa tudi opaziti, da so se doselj le v dveh ali treh gospodarskih organizacijah v Zasavju odločili za javno izobešanj list osebnih dohodkov, na katerih so prejemki vseh zaposlenih kar najbolj natančno specificirani. To pomeni začetek sodelovanja vseh proizvajavcev za dosego .večje varčnosti in boljšega gospodarjenja, hkrati je pa javno izobešanje »J1 osebnih dohodkov tudi javni zor nad izdatki iz skladov za osebne dohodke ter spodbuda za razmišljanje o večji ekonomičnosti j poslovanju. Ta prizadevanja pa bi smela biti osamljena, zlasti > zavoljo tega, ker nekje proizvajav-ei ugotavljajo, da se ob obračun osebnih dohodkov izdeluje več u prejemkov, namreč posebej za n. katere dohodke, v katerih upjav^ čenost bi lahko podvomili■ f4 , izplačila pa večina članov kot tivov ne ve. Začetek objavljanja točncjfibf datkov o osebnih, dohodkih * slcnih in njihovem gibanju /* s” Ul na začetku sicer neg°“,oV'seč. tistih, ki jim ta oblika »i . h Hkrati jc pa sprožil tudi 1 živahnejših razprav o javnem toru nad izdatki iz skladev . 0 ni h dohodkov in o raziruš večji ekonomičnosti v Poi Vsekakor razveseljiv fu>Prt (** Zasavski tednik -9 14. Junija 1062 9 Sfeviika *S 3 Iščem samsko sobo. — Naslov v upravi lista. Prodam motorno kolo AER »Mačehi«, 125 ecm. Albin Kupšek, Trg Fr. Fakina 17. Zelo ugodno prodam »Tenor — saksofon« nemške firme. — Naslov v upravi Zasavskega tednika. \ Dežurna služba zdravnikov v Trbovljah 14. junija dr. Drnovšek Hinko, 15. junija dr. Komorowsky, 16. junija dr. Južnič, 17. junija dr. Južnič, 18. junija dr. Drnovšek Mihaela,-' 19. junija dr. Kramberger, 20. junija dr. Južnič, 21. junija dr. Drnovšek Hinko, Ob težki izgubi' naše žene, mame in sestre KRISTINE CESNOVAR se iskreno zahvaljujemo za izraženo sožalje, dobrim sosedom za pomoč, vsem darovavcem vencev; še posebno .šolam Dobovec in Ivana Cankarja iz Trbovelj, nadalje obratom obeh Opekarn, godbi, pevcem, duhovniku za poslovilne besede in vsem, ki so jo spremili na nieni zadnji poti. Žalujoča družina in sorodniki. HRASTNIK Redila je „ (izven porodnišnice'’: Hermina zKreže, uslužbenka iz Hrastnika 328 — deklico. Porok ni bilo. Umrl je: Alo;z Kumlanc, upokojenec iz Hrastnika 154 — star 67 let. ZAGORJE Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo./- Poročili so se: Lovro Smrkolj, kmečki delivec iz Kolovrata, in Ljudmila Smrkolj, kmečka delavka iz Žvarulj; Stanislav Rožanc, kmečki delavec iz Golč, in Marija Vozel, kmečka delavka iz Golč. Smrti ni bilo. BREŽICE Rodile so: Ljudmila Komočar, Krška vas 48 — „dečka; Breda Lokar, Sentlenart 7 — dečka; Jožefa Barbič, Zupeča vas 48 — dečka; Danica Cverle, Mali Obrež 25 — dečka; Marija Gre-gpršanec, Leskovec 5 — deklico; Marija Požun, Nemška gora 1 — RAZPIS za sprejem učencev V INDUSTRIJSKO KOVINARSKO ŠOLO STROJNE TOVARNE TRBOVLJE. V šolskem letu 1962/63 bo sprejetih v I. letnik Industrijske kovinarske šole STT Trbovlje 35 učencev. Pogoji za sprejem so: 1. dokončana osemletka 2. starost 15 let 3. da je zdrav in sposoben za kovinarski poklic in 4. da ima veselje do izbranega poklica. Ob vpisu naj kandidati predlože: 1. lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse, 2. zadnje šolsko spričevalo in mnenje osnovne šole o sposobnosti In nagnjenosti učenca, 1 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo o premoženjskem stanju. Kandidati bodo opravljali sprejemni Izpit iz slovenščine, matematike in psihološko praktične preizkušnje, v kolikor bo število prijav presegalo planirano število učencev. Pouk je teoretični in praktični ter traja 3 leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca kovinske stroke. Prošnje sprejema tajništvo šole od 1. do 30. julija t. 1. Prednost imajo kandidati, stanujoči v Trbovljah. Internata ni. Nekolkovanih prošenj in prošenj brez potrebnih dokumentov ne bomo uspoštevali in se bodo smatrali, kot da kandidat ni vpisan. Interesenti lahko prejmejo nadaljnje informacije na upravi šole, Novi dom 60, ali po telefonu št. 80-213. 83. Zdaj se je Giorgio kesal, da je pobegnil od hiše, raje bi počakal v svojem podstrešnem kotu, da bi se zgodilo karkoli. — Medtem je imela doma Angelletta visoko vročino, ker se Je zelo razburila zaradi Giorgia. Povedala Je materi, da ve, s kakšnim sovraštvom preganja An-selmo ubogega Giorgia In da je v ogledalu Iz svoje sobe videla, kako je Anselmo vzel očetovo denarnico In dal liro v svoj žep. Toda mati JI ni hotela verjeti, trdila je, da se je Angelletti bledlo. Še manj ji je verjela, ko Je drugo Jutro odkrila, da je Giorgio pobegnil. Zato je dekletce sklenilo, da pove vse očetu. Mojster pa je verjel hčerki, saj je vedel, da nikoli ne laže. Ko je vzel v kuhinji jermen, da bi kaznoval pravega krivca, je mati zaščitila svojega ljubljenca, da je lahko pobegnil. 84. Rossi je zdaj iskal Giorgia po vseh ulicah, kjer sta navadno hodila In vpraševal po krčmah. Toda nikjer ga niso videli. Končho je le zvedel, da so to noč v sumljivih okoliščinah zaprli nekega dečka. Tako ga Je našel na policiji, uredil vso zadevo In odpeljal dečka domov. Giorgio je bil vesel, ko je slišal, kako so se stvari obrnile in bil hvaležen Angelletti, da mu Je pomagala. Celo mojster se mu je nerodno opravičil: »Obljubim, da. ti bo zdaj pri nas bolje.« In res se je vsa stvar lepo uredila, celo sosedom so pojasnili, da mali vajenec ni lopov. Od zdaj Giorgia niso več zapirali na podstrešje, ampak so bila vrata odprta. Le nekaj mu je še vedno grenilo življenje: roganje fantalinov po ulicah, kar je bilo vedno huje, kakor tudi na-sprotstvo s kozavim voditeljem. 85. Ko so fantalini slišali nekaj o denarju, so Imenovali Giorgia ne samo Črnega človeka, ampak tudi črnega lopova Jn črnega klateža. Mojster ga je tolažil: »To je že »taro sovraštvo med dimnikar ! ta dečki z ulice. Traja še leta in leta. Cc ga ne boi jemal resno, ga ho prej konec.~ Toda Giorgio ni mogel prenašati molče. Nekega dne je zagleda! kozavega dečka samega, bfez druščine. Sedel je na kamnu in jedel dinjo. Prl-*<‘l mu je za hrbet in mirne vprašaj; »Zakaj se i* mene vedno norčuješ?« Kozavi ga je začudeno Pogledal in skreiro.il obraz: »Ker ml J e to všeč.« -»Toda meni ni všeč.« - »To ml pa ni mar.« Borgio ga Je sunil s pestjo, da je padel s kam-*>a: »In če tc zdaj prebutam?« Toda zdelo se Je, da se kozavi ne boji, kajti mirno Je žvečil dalje. ‘Poskusi!« 86. Giorgio ga je znova sunil s pestro, toda kozavi tudi zdaj ni Izbruhnil svojega miru. »Kar nadaljuj!« — Toda zdaj bom sunil zares,« je zagrozil Giorgio, ki ga je dečkovo mirno vedenje presenečalo. »Kaj čakaš? Samo pazi, da mi tebe ne udarimo zares.« In že je Giorgio začutil, kako ga je od zadaj oklenilo dvoje močnih rok. S hitrim gibom se je sicer osvobodil, toda ko se Je obrnil. Je videl za seboj dva prijatelja kozavega. Zalo Je bil torej Je-ta tako samozavesten. Giorgio je vedel, da mu zdaj pomaga satmo še r.a-gHea. Kozavi je sicer zaklical: »Držita ga, Rl-naldo, Faustino!« toda Giorgio ee Je branil z vso močjo jn uspelo mu je pobegniti. »Kar pustimo ga,« je rekel velikodušno kozavi, »saj se bomo jutri spet srečali in takrat nam ne bo ušel.« Od stopiti k Anselmu, da z njim obračuna, je videl, tega večera dalje Je postalo »tanje te boij ne- deklico; Katica Antol, Kraj Dolj-ni 33 — deklico; Jožefa Petan, Brežice — dečka; Duša Volčan-šek-Dolimšek, Brežina 110 — deklico; Marija Žeško, Hrastnik 19 — dečka; Jožefa Cerjka, Bukošek 4 — dečka; Anica Lebar, Brežice — dečka. Poročila sta se: Janez Cvirn, klepar, in Ana Kranjc, kuharica, oba iz Arnovih- sel 44. Umrl je: Edvard Frey, osebni upokojenec iz Dobove 45 — star 82 let. Na področju matičnega urada so bile (izven porodnišnice) rojene 3 deklice. SEVNICA Poročili so se: Vinko Bratec, krojač iz 'Trbovelj, in Ivana Slan-šek, tovarniška delavka iz Trbovelj, Bevško; Stanko Vovk, mizar iz Ledine, in Ivana žapušek, delavka iz Sevnice; Stanislav Zorko, železničar, in Terezija Špan, pol jedel ke. oba iz Zabu-kovja; Matija Kozinc, poljedelec iz Stražišča, in Jožefa Mirt, po-liedelka iz Stranj pri Senovem: Martin Mrgole, sadjar iz Arta. in Milena Pirc, natakarica iz Studenca. Umrli so: Jožefa Konajzler, go-soodinja iz Zavratca — stara 55 let; Marija Janc, prevžitkzri-ca iz Velike Hubajnice — stara 83 let; Terezija Javoršek, gosoo-dinja iz Cešnjic — stara 74 let: Jože Češek, kmet iz Brezovega — star 72 let; Janez Rauh. uoo-kojenec iz Arta - star 71 let; Janez Zorko, upokojenec iz Arta, star 78 let; Jože Žibert. uuoko'e-nec iz Rovi-šč - star 68 let; Rozalija Krevelj, gospodinja iz Klad j a — stara 75 let; Agata Krevelj, gospodinja iz Vranja — stara 85 let; Amalija Pajk, soc. podpiranka iz Podgorja — stara 87 let; Branko Zveglič, otrok iz Podgorja — star 2 meseca. Iz Trbovelj in Litije nismo prejeli poročila. Kino Delavski dom v Trbovljah: 14. -junija franc, film »Francozinja in ljubezen«; 15. do 18. junija italijanski barvni CS film »Bele sence«; 19. in 20. junija jugoslovanski film »Reka smrti«. Kino Svoboda Trbovlje II; 14. do 18. junija mehiški barvni film »Pesem upornikov«; 19. in 20. junija ameriški barvni CS fUm »Ovčar«. Kino Svoboda II v Hrastniku: 14. junija ameriški film »Iznenada preteklega leta«; 15. junija | bolgarski film »Sirotinska ulica«; 16j do 18. junija ameriški barvni CS film »Salomon in kraljica Sabe«; 20. im 21. junija italijanski film »Smrtonosni udarec«; 23. do 25. junija amerjški barvni VV film »Tarzanova najnovejša pustolovščina« SOBOTA - 16. junija 8.35 Melodije za razvedrilo; 10.15 Za veselo sobotno dopoldne; 11.30 Od melodije do mfelodije; 12.15 Kmetijski nasveti — France Novak: Terasiranje vinogradov; 14.00 Radi bi vas zabavali; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 17.05 Gremo v kino; 18.^5 » Naši popotniki na tujem; 20.00 Z domačimi melodijami v veder sobotni večer; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 17. junija 8.00 Mladinska radijska igra - Pino Vatovec: Rdeča kapica; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden: 9,44 Pet slovenskih pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Alojz Bajec; Šišenski železničarji; 11-30 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo: 13 30 Za našo vas; 14.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 14.15 Naši poslušava; čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — J. del Corral: Žagar naj pride čez: 17.05 Športno popoldne: 19.05 Melodije in ritmi; 20.00 Vaša pesem vaša melodija; 20.50 Športna poročila; 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana. PONEDELJEK - 18. junija 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Popevke in zabavne melodije; 12.05 Trio Edija Goršičg; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Rihar: Povzročitelji gozdnega medenja; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.20 Po tipkah in strunah; 17.05 Arija skozi stoletja; 18.45 Novo v znanosti: 19.05 Vedno lepe melodije; 20.45 Kulturni globus. TOREK - 19. junija 8.05 Nekaj znanih slovenskih oper; 8.25 Zabavni kalejdoskop; 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.45 Slovenske narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 11.53 Veseli intermezzo; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti Nesklepčnost na Logu V hrastniški občini eo bili zadnji zbori volivcev zelo dobro obiskani. Kljub temu, da je na dnevnem redu bilo vprašanje dela krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, katerih predstavniki eo na zborih poročali, se prebivalci območja Loga zbora niso udeležili v zadovoljivem številu, tako so ga morali ponovno uklicati. Ker je to edini primer ob sicer zelo dobri udeležbi, ki v najboljših primerih dosega tudi število 13 odstotkov, je graja toliko tehtnejša. Ob tem zlasti opozarjajo na obljubo prebivavoev tega dela naselja Hrastnika, da bodo bolje sodelovali na zborih volivcev in drugod, ko bo rešeno vprašanje njihovih stanovanj. Zdaj so na Logu same nove hiše in naselje je lepo urejeno — obljuba pa je ostala neizpolnjena. Podobno neakrhnost je opaziti tudi pri otroškem igrišču, kj ga zlasti nepazljivi mladoletniki uničujejo v svojih pretiranih igrah in živahnosti. — or Prva skupina na letni oddih Včeraj, 13. junija, je odpotovala na letni oddih v Crikvenico prva skupina iz Termoelektrarne Trbovlje. V tej skupini so tudi upokojenci elektrarne. Delavni kolektiv te termoelektrarne letuje letos v Crikvenici v svojem počitniškem domu, kjer je v desetih sobah 30 postelj. Letos je podjetje dom nekoliko preuredilo. Člani tega kolektiva lahko letujejo tudi na Rabu, kjer sta na razpolago dve sobi e šest posteljami, prav tako v počitniškem domu združenja ELES v Portorožu ter v planinskih domovih tega združenja. Odziv za , letošnje letovanje je precejšen, tako da so vse kapacitete počitniških domov za to sezono zasedene. Prosta pa so še me^ta po sezoni. Razstava risb in tehničnih izdelkov Učenci osnovne šole Zagorje ob Savi so pripravili zadnjo nedeljo v šolskem provizoriju skrbno urejeno in zanimivo razstavo risb in tehničnih izdelkov, ki so jo je — navzlic temu, da je bila odprta le v nedeljo — ogledalo precej Zagorjanov. Podobno razstavo so pripravili v nedeljo tudi v otroškem vrtcu na Cankarjevem trgu v Zagorju. TOVARNA PERILA IN PLETENIN OPRAVLJA RAZPRODAJO PLETENIN VSEH VRST, KAKOR TUDI MOŠKEGA PERILA PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH. POPUST 30 do 50 ODSTOTKOV! POTROŠNIKI ZASAVSKEGA REVIRJA, KORISTITE TO UGODNO PRILOŽNOST NAKUPA V ČASU OD 16. junija do 3. julija t. 1. V PREJŠNJEM LOKALU KNJIŽNICE — UL. 1. JUNIJ ŠT. 12. Izkoristite priložnost! Splošni projektivni biro v Ljubljani — Kidričeva l-III (nebotičnik) Nudi po najugodnejših pogojih vsem interesentom, ki nameravajo graditi eno- ali večstanovanjske in vrstne hiše, veliko izbiro tipskih načrtov s polnoletno dokumentacijo, ki je - potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kompletni načrt z vsemi prilogami, ki so potrebne za vlogo pri občini, stane za ENODRUŽINSKO HIŠO 15.000'— do 30.000*-— dinarjev Izvršujemo projekte za vse vrste komunalnih naprav (ceste, mostove, zunanje ureditve, kanalizacijo, vodovode, zunanjo in cestno razsvetljavo, urbanistične načrte itd.) za kme-tijsko-gospodarske, obrtne in industrijske zgradbe, šole, otroške ustanove, zdravstvene domove in športne naprave po najugodnejših pogojih in cenah. ** rrr »srt*? iW * efJfHl! y PORT .ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT Da bo jasnejši »Problem nogometnega trenerja11 Dosedanji trener Rudarja Nikola žanetič nam je poslal v objavo pričujoči sestavek kot odgovor ria članek inž. Petriča, objavljenega v zadnji številki »Zasavskega tednika« pod naslovom »Problem nogometnega trenerja«. Med drugim Žanetič navaja: ^ »Na zahtevo uprave Rudarja sem prevzel julija lani posle trenerja prvega moštva. Ob sklepanju pogodbe smo v njo vnesli tudi posebno točko, da bom v septembru dobil stanovanie. Povedal sem jim, da imam tri šoloobvezne otroke in da ne bi hotel z njimi ostati na cesti brez stanovanja. Tovariši iz uprave Rudarja so mi zagotovili, da je pogodba veljavna in da se nimam kaj bati. Iz Novega Travnika sem se preselil v Trbovlje v sobico v Rudarju, kjer sem s petčlansko družino še sedaj, uprava Rudarja mi je pa pred dnevi naročila, da se naj v dveh dneh izselim iz sobe v domu. Zakaj tako? Očitajo mi, da sem kriv za neuspeh Rudarja, češ da ni osvojil prvega ali drugega mesta. Očitajo mi tudi, da sem kriv, da nekateri igravci niso več v klubu (Deželak, Perc in Herman), očitajo mi pa tudi poraze proti Olimpiji, Odredu-Krimu in Ljubljani. Naj pojasnim zadevo: Na začetku spomladanskega dela prvenstva moštvo Rudarja ni izgubilo niti ene tekme in smo imeli tako pred našim največjim tekmecem — Slovanom — tri točke naskoka. Imeli smo vse možnosti za osvojitev drugega mesta v SCL in tako sodelovali na kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno, nogometno ligo. Na dan, ko se je v Trbovljah igrala prvenstvena tekma z Olimpijo, so mi sporočili člani uprave, da bo Olimpija tekmo Iežirala in mi naročili, kako naj igramo. Hkrati so štiri igravce poklicali v drugo sobo in tudi njim sporočili, da bo Olimpija tekmo iežirala. Rezultat tega »ležiranja« je bil za Rudarja porazen. Igravci sami lahko potrdijo, da ni res, da zaradi mene ne igrajo več nekateri igravci. Prav tako tudi ne vem, zakaj besede predsednika Rudarja Kamnikarja ob mojem prihodu v društvo, da ne smem poslušati inž. Petriča, češ da Je on kriv za stanje v športu, da se vtika v vse in da zavira razvoj nogometa. Uprava Rudarja nam je odobrila, da potuje v Novo Gorico 15 igravcev, vendar nam je potem predsednik društva to prepovedal. Vodja potovanja pa je v Novo Gorico pozabil vzeti nekaj izkaznic za igravce. Omenim pa naj še, da je prišlo na sestanku pred tekmo z OHmnijo do prepira med tovarišem Kamnikarjem in inž. Petričem, da je slednji potem demonstrativno še z nekaterimi člani uprave zapustil sestanek. Inž. Petrič mi tudi očita, zakaj nisem treniral mladincev. Ob tem se vprašujem, ali je potrebno, da ima Rudar kar štiri trenerje. Ob koncu inž. Petrič tudi poudarja: »Ne obžalujte njegov (žanetičev) odhod«. Veifi, da ima NK Rudar dovolj materialnih sredstev, da lahko vsako leto menja trenerja. Vprašanje je pa, če je to najbolj posrečena rešitev. Uprava je zahtevala od mene, da naj postanemo prvaki. Niso se pa vprašali, ali so bili dani pogoji za to. Doslej je bilo veliko trenerjev, nihče pa ni bil dober. Kako bodo dobri, če pa vladajo določeni nemogoči odnosi. Inž. Petrič je n. pr. kaznoval igravca Kalška s petimi meseci prepovedi igranja samo zato, da ne more prestopiti v enega od ljubi lanskih klubov. In še to: na sestanku uprave je eden od članov tehnične kom"<-"ie dejal igravcem. da bo uredil vse potrebno, da bo Odred—Krim le lcž/rai tekmo proti Rudarju, ker je bil nekaj let član uprave Krima. Tudi ta tekma se je končala porazno...« Nikola žanetič ob koncu pisma tudi navaja, da igravci in drugi tudi negodujejo, ker ne morejo v dom, češ da Je dom Rudarja le za igravce kart. Tja od 60. pa do 80. minute so gostje prikazali zelo lepo in smiselno, toda dokaj neučinkovito igro. Njihovi napadavci so se izgubljali, ali pa jim je obramba, oziroma najboljši igravec nedeljskega srečanja Sori, odvzemal žoge. Toda v 74. minuti je zaradi nesigurnega vratarja Leskovška Radulovič dosegel s kakih 25 m častni gol za goste. Četrti zadetek za Rudarja je REPUBLIŠKA LIGA — MOŠKI Škofja Loka : Rudar 55:54 (28:24) Maloštevilni gledavci so v ne- dosegel v 64. minuti Knaus. ko ga | :.... hiihiiii waiuiauwtimi N. Tatar: 22 g j Ukleti partizan) Niso se niti še dobro razporedili na novem položaju, ko to | g povečini že vsi spali. Edino Kommen in Rade sta pazila drug O j| na drugega, da ne bi tudi njiju premagal toliko zaželen spanec, s - Potrebno bi bilo iti na patrolo, je dejal Komnen in g g premišljeval, koga naj pošlje. Rade je molčal, ker je bilo škoda izgubljati besede. Nekdo s = je moral iti na ogled. — Vzel bom Miloša Rističa, je dejal Komnen. S — Tega ne, je odgovoril Rade. Zdi se mi, da je ta najbolj g = utrujen. g Komandir je imel rad tega vedno nasmejanega, veselega 3 a borca. In bil je tudi hraber. Vsi so imeli radi tega veselega s = izvidnika, bombardirja in sekretarja skojevcev v četi. Ta živahen = 3 mladenič je bil že dolgo časa najboljši borec v proletarski četi. 3 3 Zadnje dni je pa zelo oslabel. Nekaj ga je moralo treti. Njegov g g obraz je bil videti, kakor da prosi, da se mu nekaj odpusti. g g Njemu bi pa lahko odpustili, spregledali samo to, da se je vse 3 =§ redkeje smejal in da ni bil pri moči. da bi na pohodu zapel kako s 3 borbeno pesem, kot je imel navado. 3 g — Prav. Toda koga naj potemtakem vzamem? — Vzemi Gojka, je kratko odgovoril komisar. , |§ Nič več nista govorila o tej stvari. Gojko Markovič je bil 3 g eden izmed tistih vaških fantov, ki so zrastii v pomanjkanju in g g trpljenju. Ostal je brez staršev in je kot pastir prehajal od g 3 enega bogatega kmeta do drugega. Niti sam ni vedel povedati, 3 3 kje se je naučil krasti. Tega se je tudi v partizanih, težko g g odvadil. 1 Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Mnogo jezdecev g g se je spraševalo, kdo jim je odnesel uzde ali pa stremena. Kradel 3 3 je tudi češnje in hruške, da bi si vsaj s sadjem nekoliko osladil g 3 svoje grenko življenje. Vdiral je v hleve, iz katerih je odnašal = 3 razne vrvi in' drugo orodje, a tudi zvonce ovnov-vodnikov. Po 3 s vaseh so kmetje pri raznih skupnih delih pazili, da bi se jim g 1 ta fant ne približal preveč, ker bi pozneje prav gotovo opazili, g 3 da je temu zmanjkala škatla cigaret ali kaka druga malenkost, g 1 Lansko spomlad se je srečal s četo. Pridružil se ji je kot g 3 vodič. Celo noč je šel pred četo, podnevi pa še je priključil g 3 koloni in tako ostal v četi. In na Neretvi bi ga bili kmalu lastni g 1 tovariši ustrelili, ker je izmaknil slanino. Bil je fant, čigar roke g g so najraje segale po tujih stvareh. Ce je kdo kdaj pogrešal svoj g a svinčnik ali pa bombo, so jo gotovo našli v njegovem nahrbt- g g niku ali pa v njegovih številnih žepih. Ko bi ga grajali, bi se le žalostno nasmehnil. Vse pogosteje g •3 se je zgodilo, da je kakšno stvar, ki jo je izmaknil kakemu g i borcu, čez nekaj ur spet vrnil. 2e dalj časa ni mogel nihče g o njem reči, da krade. 3 Zato pa so vsi lahko govorili o njegovih drznili podvigih. Ni bilo borca, ki bi se mogel s lahkoto prebiti skozi sovraž-4. nikove vnste in se spet vrniti, da poroča o položaju sovražnika, g Znal je celo »ukrasti« nemškega ali pa četniškega stražarja in H ga živega pripeljati v četo. Bil je zmožen, da tudi samemu 3 generalu von Leeru izmakne njegov monokel, ne da bi mož g to opazil. Komnen je krepko stresel Gojka za rame in ga izvlekel g g izpod grma, kjer je počival. Nekaj .trenutkov je Gojko gledal g E zaspano okoli sebe, potem pa se je stresel in sedel zraven g S komandirja. *- — Greva na patrolo, mu je na kratko dejal Komnen in s i odkorakal pred njim. s 1 Gojko je šel za njim. Njegovih stopinj ni bilo slišati. Gez g I nekaj minut sploh ni bilo slišati korakov obeh. Tam proti Zelen- j i gori je besnela borba. , Komnen in Gojko sta se zaustavila na spodnjem robu pla- S | note, ki je- bila na redko posejana z grmičevjem. Nekaj večjih s P dreves je stalo na zgornjem robu planote. '5 - Počakaj me tu, skočil bom tja, je dejal Gojko Kommenu, [ E Ne da bi počakal na odgovor, se je odplazil med grmovje v E neznano smer. Komnen je prisluškoval. S poti, ki je držala pod planoto na 3 desno, se je slišalo žvenketanje orožja, ropot opreme in topoli tanje konj. Verjetno je šla na fronto nova kolona. Stel je -f sekunde in po zvokih korakov računal, kako dolga je vrsta, p fe Izračunal je, da je v koloni najmanj petdeset konj in približno E pet tisoč vojakov. Tu so morali iti v koloni po en sam mož drug ~ = za drugim v kratki razdalji. Ni pričakoval, da se bo Gojko takoj vrnil, toda kmalu je s I v bližini zaslišal pokanje drevesnih vejic. Vzdignil je svoj g | avtomat in čakal. Najprej se je iz grmovja pokazala roka, takoj g I za njo pa Gojko, ki se je po strmini spustil k njemu. 3 — Veliki- šotori z municijo in hrano, okoli sto konj in veliko ^ 5 vojakov — je na kratko poročal. H j. Pojdi po ostale, čakal te bom tu. Brez besed je Gojko vstal in v mraku izginil. Komaj kake s §1 pol ure kasneje so borci ležali drug zraven drugega na robu J g planote. (Nadaljevanje sledi) nmiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiif — VI ste, ali Iskreni prijatelj ali pa najpodlejšl ln najnesram-nejti obrekovavec! Ko bom videla vaš obraz, bom lahko presodila, ali govorite resnico ali pa Je vse skupaj nesramna laž. Prosim vas, pokažite ml svoj obraz! - Izidora, ali je res mogoče, d* me niste spoznali ln mislit«, da stoji pred vami tujec? — Da, tujec ln morebiti tudi sovražnik! Prosim vas, pokažite obraz! — Oh! Je vzkliknil Renč, vi me torej nc poznate več? Zdelo s« ml Je, sedaj pa zanesljivo vem, da niste Izidora de Slmeuse! Nato je snel masko z obraza. In Carmen je zagledala njego* bled obraz ln žareče oči. Zazdelo se Ji je, da je pojava pred njo vstala iz groba: kriknil Je ln se onesvestila ... . Renč sl Je spet nataknil na obraz masko In Izginil v gneči. Me tem Je več plemičev prihitelo v Igralno sobo ln povedalo baro da je njegova soproga omedlela. — Oprostite, gospod minister, Je dejal baron, In skočil ■ ®too0 Medtem sta že dve plemkinji vzdignili ciganko ln jo položili kan“Pe' očj« — Zraka! Zraka! je vzkliknil baron ln vzel Carmen v naro« ter jo odnesel k oknu. Zrak Jo Je kaj hitro osvežil. Plašno Je t gledati okoli sebe. — Ouerjean Jo Je tiho vprašal: — Kaj sl videla? Kaj sl zvedela? Govori hitro! — Vse je Izgubljeno! Je zajecljala. ■— Vse Je propadlo? Zakaj? — Mrtvi vstajajo iz grobov In nastopajo proti nam • • • sem markiza Renčja... — Marki s de Rteux? Nemogoče! Verjetno sl videla koga, Je podoben! — Ne! Dolgo sva govorila, preden Je odkril obraz. Na kratko Je povedala možu, o čem sta govorila * ®el* Ouerjean Jo Je hotel pomiriti, potem pa Je pohitel venka , se Je Malo sprehajal gori ln doli. $ — Poslušaj In hitro odgovori! je dejal baron In ga P", „ Jt** seboj v neki kotiček. Ali sl videl človeka, ki je bil ob mrlič? — Ali je Imel vabilo? “ Da* rtrihO