AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
* I i i "
NO. 84.
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 9th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Od priprostega premogar-ja do župana mogočnega svetovnega mesta
Nekaj novih postav, katere je ustvarila državna po-stavodaja v Ohio
Drugo največje mesto v Zedi-'ijenih državah, mesto Chicago, lrna danes pravega rojenega Čeha za svojega župana, mesto, ki šteje tri milijone prebivalcev, mesto, ki je na slabem in dobrem glasu po vsem svetu, temu mestu bo načeljevala za prihodnja štiri leta Slovan — rojen čeH, Anton J. Čer mak. Poleg tega je Mr. čermak vodja demokratov, in od svoje mladosti je bil dober demokrat, kot bi moral biti vsak Slovan v Ameriki. Novi župan je star 58 let, in je bil rojen v bližini mesta Prage na Češkem. Kot otrok je s starši dospel sem. Starši so se naselili v neki pre-mogarski naselbini v Illinoisu. Oče je delal v rudniku. Ko je bil sin star 11 let, je že delal, toda so ga odslovili, ko je zahteval večjo plačo. Pozneje je dobil delo s tem, da je razvažal v navadni karjoli les za kurjenje. Nekega dne je pri taki vožnji naletel na mnogo deloma požga-ne pšenice. Kupil je to pšenico za mal denar in jo prodajal okoli kot krmo za kokoši in precej zaslužil pri tem. Kupoval je naprej, dokler ni imel cela skladišča pšenice. Ko je bil 19 let star, si je kupil konja in voz. Vozil je vsakovrstne stvari in kmalu je imel 40 voz in 100 konj. Pozneje je to obrt prepustil svojemu očetu in bratom. V 21. letu se je Poročil s Čehinjo Marijo Hore-jas in ji postavil lep dom. Medtem se je pa začel zanimati za politiko, in od leta 1902 naprej je bil vedno v tem ali bnem uradu. Pridružil se je demokratom, s katerimi se je lojalno boril v vseh sporih. "Tony" je bil pameten in se je hitro učil, bistro opazoval, še mlad mož je bil izvoljen za councilmana, kjer so voditelji stranke spoznali njegove sposobnosti. Postal je kandidat za državno zbornico, bil je izvoljen, ponovno in ponovno zopet izvoljen. Odlikoval se je tako, da so ga nominirali za največji urad v Cook okraju, kjer se nahaja mesto Chicago, za urad predsednika okrajnih komisarjev. In čermak je bil izvoljen trikrat zaporedoma in je še danes v istem uradu, kateremu se bo sedaj seveda odpovedal. In ko je umrl vodja demokratov v Illinoisu, George Brennan, je bil "Tony" enoglasno imenovan na njegovo mesto. Pod njegovim vodstvom je postala demokratska stranka bolje in tesneje organizirana kot v katerikoli drugi državi. Prva brzojavka, katero je dobil po izvolitvi, je bila od Alfred Smitha. čermak je Protestant, toda njegova žena, ki je umrla pred dvema letoma, Je bila katoličanka in vsi otroci so katoličani, čermak se je izjavil, da glede prohibicije je
Kaj pomeni tajno šepetanje suhačev?
Columbus, Ohio, 8. aprila. Državna, postavodaja države Ohio se peča te dni z novimi davki. Državne blagajne so precej suhe, treba je dobiti novih virov,; da se vršijo aktivnosti v državi. Skupni davčni odsek obeh zbornic legislature ima zgotovljen načrt za, nove davke na nepremičnine in na tobak. Davek na dohodnino in ne bo upeljan, ker se governer White nikakor ne zanima zanj, in ker bi prehudo pritisnil zlasti delavske sloje. Medtem je pa, državna postavo-daja sprejela postavo glede poročnih licenc. Sedaj je navada, da dobi poročni par licenco, nakar se takoj lahko poroči. Nova postava pa pravi, da morata fant in dekle čakati pet dni potem, ko sta dobila licenco, pred-no se moreta poročiti. Odobrena je tudi postava, ki znatno omejuje prodajo razstreljivnih predmetov.
-o-
Pionir umrl
Sinoči je preminul po dolgi bolezni poznani rojak Jos. Blatnik, star 79 let, doma iz Hinjske fare. V Ameriko je dospel pred 40. leti. Zapušča sina Vencelna in hčer Frances, poročeno Sever. Pogreb ranjkega se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na E. 154th St., blizu Miles Ave. pod vodstvom Louis L. Fer-folia. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin!
"Lepa Vida"
V	nedeljo, 12. aprila, priredi dramsko društvo Anton Verov-šek krasno dramo "Lepa Vida," in sicer na odru Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. Začetek ob 7:30 zvečer. Ta igra je nekaj krasnega, zato naj jo poseti vsak, ki mu je le mogoče. S to igro zaključi dr. Anton Verovšek letošnjo igralsko sezono.
"Akron Mary"
šerif Sulzmann se je končno vendar premislil in prepovedal "Akron Mary" obiskovati Hy-mie Martina v zaporih. Toda ne prej, dokler niso detektivi aretirali Akron Mary, nakar so jo zaslišali, jo končno izpustili in ji obljubili, da kadar se bo prikazala v Clevelandu, bo aretirana. Tudi šerif je izjavil, da Akron Mary ne sme več v zapore.
Seja direktorija
V	petek, 10. aprila, ob 8. uri zvečer se vrši seja direktorija Slovenskega Doma na Holmes Ave. Bodite vsi navzoči.
Nepostavne grožnje v Clevelandu napram kršilcem prohibicije
Zvezni komisar na zvezni sod-niji v Clevelandu je začel preiskovati trditve nekaterih kršil-
"Nevarno smodnišnico" nazivljejo v Evropi primorske pokrajine
Pariz. — Ob priliki, ko so po vsej Jugoslaviji se vršile molitve na pronijo katoliških 'škofov,
cev prohibicije, da namreč cleve- za versko svobodo primorskih
landska policija prisili kršilce prohibicije, da se spoznajo krivim, še predno je sodnija izrekla svoje mnenje. In če se ne priznajo krivim, tedaj policisti dotičnemu grozijo, da jih bodo izročili zvezni sodniji. Dočim so kazni na mestni sodniji radi kršitve prohibicije, primeroma majhne, so pa na zvezni sodniji toliko večje. Tega se ustrašijo ljudje, in četudi so v gotovih slučajih nedolžni, s? raje priznajo krivim kot da bi imeli sitnosti z zvezno sodnijo. Tako je prišel na vrsto včeraj slučaj nekega Paul Fakata, 8110 Grand Ave. Njega, je aretiral policijski sar-žent Hammerlin, kateri je zagrozil aretiranemu, da se prizna krivim, sicer ga bo poslal na zvezno sodnijo. Policijski načelnik Matowitz je priznal, da po-| lici j a prakticira na ta način. Tudi to je neke vrste izsiljevanje. Policije dolžnost je aretirati, ne pa siliti ljudi, da se priznajo krivim, predno je sodnija izrekla svojo sodbo.
-o-
Slovencev in Hrvatov, prinašajo pr.riški in švicarski listi pomembne članke glede položaja Slovencev in Hrvatov v takozva-ni Julijski provinci. "Quotidien," znamenit francoski list, objavlja daljši članek pod naslovom "Fašizem proti verski svobodi." V članku se pravi: "Sporazum med Mussolinijem in Vatikanom ni zgrajen na trdnih temeljih, lateranska pogodba pa je bila sklenjena z različnimi nameni in cilji. Vedno bolj se kopičijo vzroki za "ločitev zakona" med Mussolinijem in med Vatikanom. Pri vsem tem pa trpi največ jugoslovanska narodna manjšina, ki je izpostavljena najhujšemu preganjanju. Oropana je vseh pravic in fašizem vrši nasilje celo v cerkvi ter brani molitve v materinem jeziku." In zelo ugleden švicarski list "Ncue Zuericher Zeitung," objavlja sledeče: Izkazalo se je, da smatra fašizem lateranski sporazum za pripomoček, ki naj služi popolnemu iztrebljenju slovenskega jezika in pripomore do odstranitve slovenske duhovščine, ki je zadnja opora zatirane
Novice iz Girarda
Za koncert mlade umetnice,
Miss Jeanette Perdan, vlada med
našimi ljudmi veliko zanimanje.
„..... , , .Vstopnice gredo prav hitro iz
najbolj moker izmed vseh mo- ^ kot w ih yeter nosil okoli.
v Zedinjemh državah. jTudi yeč Amerikancev se je iz-
TT"0	. javilo, da se udeležijo koncerta.
Veteran, ki gotovo m po- Tudi naš župan v Girardu se je
znal porodne kontrole
Kingwood, W. Va., 7. aprila.
izjavil, da ne bo zamudil tega večera, ker se zelo zanima za
Tu je umrl Aviah Pratt, star 89 i pevko Miss Perdanovo. Pridite let, veteran civilne vojne, ki je j torej, rojaki, v soboto večer, 11. zapustil 129 direktnih potomcev. 2a njim žaluje 11 otrok, 54 vnukov in vnukinj, 60 pravnukov in Pravnukinj ter štirje pra-prav-nuki in pra-pravnukinje.
Računi za plin
Zadnji čas, da plačate račune za plin je do petka, 10. aprila, do 7 ure zvečer, in sicer v našem Uradu, kjer lahko plačate tudi Vse račune za vodo, telefon in elektriko.
aprila. Vam ne bo žal. — Tu-kajšnemu rojaku, stavbeniku in izdelovalcu cementnih izdelkov, Mr. Jakloviču, je neznani tat ukradel avtomobil, za kajterim nimajo še nobenega sledu. Sin Mr. Jakloviča se je odpeljal v Youngstown, kjer je igral v orkestru v Eagle dvorani. Ko se je vrnil iz dvorane ni bilo avtomobila več. Policija zasleduje uzmoviča. — John Dolčič.
Demokrati so začeli s kampanjo proti Hoover ju in republikancem
Des Moines, Iowa, 8. aprila. Načelnik demokratske stranke, Jouett Shouse, je vdrl včeraj v to sicer normalno republikansko državo ter strahovito udarjal po Hoover ju in republikancih ter s tem uradno odprl demokratsko predsedniško kampanjo, katere namen je poslati demokrata v Belo hišo v letu 1932. Govoreč v osrčju republikancev in farmar-skih naselbin ob priliki zborovanja zastopnikov demokratične stranke v državi Iowa, je Shouse izjavil, da je nemogoče, da bi republikanci še nadalje vlekli farmarje za nos, kot jih vlečejo zadnjih osem let! Obljube in ob ljube, medtem pa ameriške far me propadajo pod republikanci, dočim so cvetele, ko so bili de mokra,ti na krmilu. Nikdar ni bila republikanska stranka tako razdvojena, tako v razsulu, kot je danes, je rekel Shouse. Nikdar niso imeli demokrati lepše prilike kot prihodnje leto, da po-metejo s strašno korupcijo in trusti, ki so zavladali nad ameriškim narodom, katerega tlačijo hujše kot mora. Predsednik Hoover je imenoval farmarsko komisijo pred več meseci, je dejal Shouse. Ta je zapravila v nekaj mesecih pol milijarde dolarjev, a farmarji so danes na veliko slabšem kot so bili predno je bila komisija imenovana, in ki se je morala končno sramotno raziti. Tako je gospodarstvo republikancev s farmarji, ki so doslej vedno prisegali na republikance.
Republikanci bodp brez dvoma ponovno nominirali preds. Hooverja
Washington, 8. aprila. Generalni poštni mojster Walter F. Brown, eden prvih politikarjev v republikanski stranki, je danes prerokoval, da bo predsednik Hover na predsedniški konvenciji republikanske stranke v letu 1932 ponovno imenovan in sicer bo dobil glasove vseh navzočih delegatov na konvenciji. Brown se je vrnil iz potovanja iz južnih držav, odkoder se je poročalo, da je nastala revolta proti Hooverju. Brown pravi, da o kaki "revolti" ni mogel ničesar opaziti. Generalni poštni mojster Brown, ki je najbolj intimni svetovalec predsednika Hooverja, je povedal, da je v več državah govoril z voditelji stranke, toda da bi slednji kaj nameravali proti Hooverju, o tem ni ničesar slišal. Medtem se je pa oglasil Colonel Horace Mann, ki je vodil predsedniško kampanjo republikanske stranke v le-u 1928, in ki je sedaj izjavil, da bodo južne države poslale sklenjeno delegacijo 232 mož na prihodnjo konvencijo, in da bodo zahtevali popolno spremembo republikanskih načel in principov ter zahtevali odstranitev Hooverja kot predsedniškega kandidata.
Med newyorsko policijo so začeli čistiti. Policisti gredo v ječo
New York, 8. aprila. Danes je bil obsojen v tem mestu prvi policist, ki je nepošteno opravljal svoje uradne posle. Policist Sidney D. Tait je bil obtožen krive prisege, ko je povzročil, da je bila neka prostitutka poslana v ječo radi njegovega pričevanja. Prišlo je pa na dan, da je
Morilec stare žene umre
na električnem stolu ,	... TTy.x ,
Columbus, Ohio, 8. aprila; Si- slovenske manjšine. Učiteljstvo
noči so posadili na električni stol i & fašizem is davno pregnal. Fa-
Arthur Hamiltona, 41 let stare- šlzem se ni ust:ivil niti Pred cerkvenimi vrati, in fašistični agenti neovirano motijo slovensko bogcalužje. List citira nato celo vrste znanih psovk, ki se jih poslužuje fašistični tisk, kadar piše o Jugoslovanih. Pravi, da predstavlja Julijska Krajina najnevarnejšo smodnišnico, kjer lahko vsak hip pride do eksplozije, katere ne bo mogla preprečiti ne vlada tostran niti onstran meje. Fašizem se igra z ognjem. Evropa še mora zdramiti in preprečiti katastrofalen požar, ki lahko nastane iz tega-* -o-
ga farmarja iz Bellefontaine, ki je 5. novembra lanskega leta posilil 87 let staro vdovo Mrs. Catherine Bell, nakar jo je umoril. Morilec je šel popolnoma mirno v svojo smrt.
14 ponarejevalcev denarja prijetih v Detroitu
Detroit, Mich., 8. aprila. Tajni zvezni agenti so v tem mestu prijeli 14 oseb, ki so ponareje-vale denar na debelo. V Pon-tiac, Mich., so imeli posebno tiskarno. V kratkem so razpečali za $25,000 bankovcev.
Vest iz domovine
Mr. Frank Košmerl, 455 E. policist dal žensko aretirati, ker 152nd St., je prejel pismo iz do-
Dovolj živeža
V hladilnicah v Clevelandu se začasno nahaja 588,000 funtov kokošjega mesa.
mu ni plačala grafta. Tekom sedne obravnave je policist po krivem prisegel. In takih policistov sedaj čaka še več svoje obsodbe. Navadni policisti so imeli od $50,000 do $300,000 prihrankov na bankah, katere so dobili potom izsiljevanja od svojih žrtev, za katere grehe so obljubili molčati. Medtem se pa poroča iz Albany, glavnega mesta države New York, da je imenovana komisija, ki bo natančno preiskala vse poslovanje new-yorške mestne vlade, od cestne-
Vsak veter pihlja komu
ugodno sapo
Varšava, 8. aprila. Poljski kmetje, ki so stoletja uživali sa-
movine, da mu je sestrična, mo kr0mpir in ovsen kruh, živi-
Marija Bartol, umrla v Loškem poteku, v visoki starosti 89 let. Tu v Ameriki zapušča več otrok, kot Jcžefo, omoženo Lunder, v Warren ,Ohio, Johna, Antona in Antonijo pa v Michiganu. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin!
"Hot tarnale"
jo danes v izobilici. Radi gospodarske depresije, ki vlada v deželi, so cene kokošim, jajcem in zelenjavi tako padle, da se vres-nici ne izplača prodajati. Zato imajo kmetje dnevno na mizah pečene kokoši, jajca, zelenjavo in surovo maslo. Tudi zdrav-
Mrtvega so našli na cesti mo- stveni položaj na kmetih se je ža čudaka, katerega je skoro!ze]0 zboljšal.
vsakdo poznal po imenu "Hot	_
tarnale Joe." Tudi v naselbini	Mlad slepar
je bil dobro poznan. Star je bil Zvezni sodnik West je obsodil 66 let in zelo premožen. Po ce-j ncke.ga Frank Helbreda na eno
ga pcmetača do županskega ura- stah je prodajal mehikansko jed jeto zapora; ker je dobil 0d dru-da. Preiskava bo veljala pol mi-, "hot tomale." lijona, dolarjev.	i	-
-0--Preložena obsodba
Vreme
Nocoj zvečer se vrši v dvorani S. N. Doma največja rokobor-ba, kar smo jih še imeli v slovenski naselbini. Pridite, prizor bo zanimiv, namen je dober.
Iz domovine
John šulen je prejel žalostno vest iz stare domovine, da mu je umrla sestra Josipina, stara 59 let. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Jetnice v Warrensville
Mestna zbornica je naredila1 Kot 8e je izjavil zagovornik postavo, ki dovoljuje sprejemati Hymie Martina, odvetnik Min-ženske jetnice iz drugih okrajevj shall> bo prediagal sodniku Mc-v mestne zapore v Warrensville. Mahonu naj še ne izreče obsod-Za prehrano se računa $1.50 na;be v 8cbot()) kot je sodnik določil dan. V Warrensville je prosto- prv0tn0f pač pa želi zagovornik
ra za 133 žensk, pa jih je povprečno le 60 na dan v zaporih.
Party Mrs. Pušnar
Mrs. Fannie Pušnar nam naznanja, da bo priredila v soboto, 11. aprila, prijateljski party v šolski dvora,ni sv. Kristine, ob priliki svojega rojstnega dne. Prijatelji in znanci so seveda vljudno vabljeni.
* Mahatma Gandhi se napoti v kratkem v London.
več časa. Minshall je dobil doslej 28 napak, ki so se dobile tekom obravnave, in na podlagi teh napak bo predlagal novo obravnavo. Včeraj je zopet obiskala Martina njegova žena v zaporih in ga nagovarjala, naj pove vse, kar mu je znanega in pri tem prihrani državi mnogo stroškov, sebi pa olajšanje kazni. Toda Martin še vedno trdo-I vratno molči.
gih mladih fantov precej denarja, ko jim je obljuboval preskrbeti delo, potem je pa seveda zginil.
Manj davkov
Vplačani davki v prvi polovici letošnjega leta znašajo $7,-000,000 manj kot v istem času lansko leto.
Sit šole
V stanovanju svojih staršev na 554 E. 101st St., se je včeraj ustrelil 18 letni Joseph Schempf. Fant je imel težave v šoli, pa si je končal življenje.
Nicholas Longworth
Iz Cincinnatija se poroča, da se nahaja Nicholas Longworth, predsednik poslanske zbornice kongresa na smrtni postelji.
* 1,338 tovaren je zaprlo vrata v zadnjih tednih na Poljskem.
z
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 9TH, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWSPAPIR Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
Ea Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po po&tl, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto <7.00, pol leta 13.50. Posamezna številka 3 cente.
Via pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriika Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 083«.
oajo za 500 posebnih izdaj "E.", v katerem je blatni napad na čestitljivo starko, ki se braniti ne more, potem pa prihajajo v hišo sina matere in podajajo roko, obžalujejo in prosijo odpuščanja! Ali ste ljudje, ki poznate pičico logike dostojnosti ?!
(Pride še.)
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered atf second class matter January 5th, 1900, at the Post Ofllce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187».
No. 84. Thu., April 9th, 1931.
Ko se ladja potaplja—
V obupu prime oni, ki se potaplja, za vsako slamo, misleč, da se bo rešil. Ropar na sodniji se drzne vsake laži, misleč, da mu bo rešila življenje, in ne boji se nobene krive prisege, misleč, da bo s tem premotil porotnike. Tak slučaj smo imeli pretekle tedne v Clevelandu, ko je dvanajst poštenih mož in žensk pronajdlo krivoprisežnika, raketirja in ža-vodnika, Hymie Martina, krivim umora prve vrste.
Na Hymie Martina smo se spomnili, ko smo čitali te dni skrajno surov izbruh v "E.", ki navide.z daje čitateljem idejo, da je bil spisan po uredniku g. Grillu, toda je bil oči-vidno, ako ne spisan, pa vsaj inspiriran po zlem duhu "E.", po zloglasnem "brokerju." Kajti Mr. Grill sam ne more biti toliko nizek, da bi izkoval sledeči besednjak proti osebi in podjetju, o kateri in o katerem je prepričan, da bi si jezik in dušo dvakrat pregriznil, če bi napisal kaj enakega. Piše ' broker" v članku "Da se razumemo" sledeči besednjak napredne in bratske slovenske besede:
"Ameriška surovina," "Ameriška skebarija," stara natolcevanja, nepoboljšljiva časnikarska prostitutka, ubogi urednik "Ameriške Surovine," neotesani urednik, dva soda gnojnice, svetohlinstvo, sramota v svoji zmešanosti, skeb-ski oglasi, trompihel, sramotna denunciacija, fakta gnojnice lažnjivci, zavijalci resnice, lažejo kot cigan, božjast jih lomi, dolarji, krave se smejejo, stokrat pljunil na vsako poštenost, izmečki, neznačajne korifeje, boljševiška svojat, časnikarske prostitutke ....
To je besednjak iz članka v "Enakopravnosti," krasno zrcalo naprednih, svobodomiselnih ljudi, ki pridigajo "enakopravnost," to je, da smo vsi enaki. Logično je, da enake psovke, zapisane v trenutku jeze in mržnje padejo nazaj na onega, ki jih je v naglici, nepremišljenosti in neopravičenem srdu napisal.
Ker se že v članku imenujejo osebna imena, naj omenimo ,da kot urednik in odvetnik Mr. Grill dobro ve, da je izpostavljen kriminalni tožbi radi gorej navedenih izrazov. Toda g. Grill gorenjih vrstic ni napisal, vsaj izmislil si jih ni, pač pa jih je napisal cinik, črnogledež in človek, ki je obupal nad tem svetom, človek, ki ne bo najprvo doprinesel dokazov, ki sploh faktov ne ve, pač pa plane v javnost, plane v vodo in udari v vodo, ko se ladja pod njim potaplja, pa Ve, da je vseeno, če pride za njim vesoljni potop.
Dolga leta nazaj je umazano vrzel "gnojnice," da rabimo izraz "brokerja," izpopolnjevala na našem časnikarskem polju zloglasna "Glas Svobode." Kakor hitro je dotični list zaspal spanje nepravičnega, je slovenski žurnalizem v Ameriki postal precej bolj dostojen, dokler ni dedščine "Glasa Svobode" prevzela "E." Danes, ko je naš narod že toliko amerikaniziran, kulturen, ko se mlajši in starejši udejstvu-jejo na vseh kulturnih poljih, pa prihaja "E." s starinskimi psovkami, katere bi moral in jih je, razven "E." slovenski žurnalizem v Ameriki že davnej opustil in se posvetil višjim idealom kot so psovke cinika "brokerja."
Nam ne gre v glavo, kako more en človek v Clevelandu očitati "Ameriški Domovini," da je "časnikarska prostitutka." Mr. Grill, kot odgovorni urednik "E.", zelo dobro ve, da je ta izraz, tiskan v listu, ki se razpošilja med ljudi, zlasti pa še po pošti, kazniv in kriminalen. Kako more očitati "E." "Ameriški Domovini" omenjene besede, ko je naš časopis, od prvega začetka sem dosledno držal z demokratsko stranko, ko je "Ameriška Domovina" bila prva, ki se je začela zanimati in ustanavljati slovenska društva v Clevelandu, ko je prva sprožila idejo za lastno podporno organizacijo v Clevelandu, ko je bila prva, ki je ustanovila potom svojih lastnih urednikov Slovensko Narodno Čitalnico, ko je bila prva, ki je navdušila ljudi za Slovenski Narodni Dom, ki je spravila društva skupaj, in jih vnela za to akcijo, ko je bila prva, ki je ustanovila Narodno Dobrodelno Družbo, ki je pred leti razdelila tisoče dolarjev med potrebne družine in je sam urednik vodil to akcijo, ko je bila prva, ki je začela z amerikanizacijo, ki je privedla potom "Ameriške Domovine" nad 18,000 naših ljudi k ameriškemu državljanstvu, itd., itd.
Vodili smo akcijo za vsako narodno ustanovo, za vse narodne domove, za vse naše cerkvene ustanove, za vse naše šole. Tekom zadnjih osem let je "Ameriška Domovina" s pomočjo društva "Triglav" priredila vsako leto božičnico sirotnim slovenskim družinam, ko je marljivo agitirala za poset prireditev, katerih vsaka je prinesla nad $500.00, in kateri denar je bil točno vporabljen za sirotne slovenske družine, najmanj $500.00 vsako leto! In vsemu temu se pravi "Ameriška surovina," "Ameriška skebarija." Kako lahko nekateri ljudje rabijo besede na jeziku, ko so presirotni na duhu, da bi v dejanju pokazali, da so česa zmožni, razven resničnega prostituiranja samih sebe!
"E." ponovno, dasi boječe in indirektno, okleva mater urednika "Ameriške Domovine," ki spi sedaj spanje pravične v hladni zemlji in piše: "mi stojimo pri vsaki besedi, ki smo jo zapisali, danes in vsak dan" . . . Kakšni hinavci! Ko je bila naznanjena smrt matere, je prišel eden prvih delničarjev "E.", Mr. Frank Oglar, osebno na stanovanje urednika našega lista, izrekel sožalje, se oprostil, za kar je bilo pisano in prosil naj bo stvar pozabljena . . . Cinik kliče mrtve iz grobov, dočim njegov bos briše solze iž očes v trenutku tragedije. Kdo je "prostitutka" v tem slučaju? Mi, ki smo izjavili, da ni dostojno blatiti spomin matere, ki je S3 let skromno in v ljubezni živela za sina, ali oni, ki pla-
Cleveland (New-burg), O. —
V naši naselbini za enkrat ni nobenih novic, kolikor je meni znano, da bi bile vredne dajati jih v javnost. Novic je sicer veliko, ki se dogajajo vsak dan, ali te novice so podobne tistim, ki so hoteli ,-napra viti iz črnega bika belega, kar je nemogoče, že nekaj časa je bilo pri nas mirno in tiho, ker so bili postfni časi, sedaj smo pa zopet oživeli kot regrat na solncu. Naše društvo Tabor št. 139 SNPJ priredi veselico 18. aprila v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Vljudno ste vabljeni vsi člani društva brez izjeme, kajti veselico prirejamo v korist društvene blagajne. Vsem je dobro znano, da naše društvo nima nobenih posebnih dohodkov za domačo blagajno, radi tega pa moramo od časa do časa napraviti kako veselico, da s tem pokrivamo društvene stroške. Pomnite, da smo pri tem vsi enakopravni. Torej še enkrat ape-
liram na vse člane, da boste gotovo navzoči. Enako vabimo tudi vse rojake od blizu in daleč, da se udeležijo.
Zadnjič sem pisal, da bomo imeli pet muzikantov, kar pa ni bilo resnično; imeli bomo godbo, obstoječo iz sedmih mož. To je vsem poznana češka godba, ki navadno igra vsako leto na Ve-likonoč pri cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu.
. Sedaj ste se odpočili in na 18. aprila se boste pa dobro spotili. Godba bo gotovo izvrstna. Kar se pa tiče jedi in pijače, bo vsega dovolj. Ni se treba bati, da bo kdo žejen ali lačen, gotovo ne. Na isti večer bo tudi dvignjena številka za tisto krasno uro, ki jo imam. Tiketi so sedaj v razprodaji. Pa še nekaj moram pripomniti: govornika na odru sedaj ne bomo potrebovali.
Na svidenje 18. aprila v Slovenski delavski dvorani!
Anton Valoveč.
ZAKAJ NISMO EDINI?
Piše Jas. Rotter
in tudi posameznike. Podpiraj-mo jih, da bodo ostali še naprej bodoči generaciji v ponos.
Novice za prihodnjo sejo našega Ljubljanskega kluba poročam pozneje.
Ravno sedaj je ura 15 minut čez pet, ko poslušam petje naših pevk: Josephine Lausche in Mary Udovich. S tisto velikonočno pesmijo sta mi privabili solze v oči v spominu na rojstno vas. Kako lepo je bilo doma, ko smo prepevali lepe velikonočne pesmi. Hvala vama za nove rane — želja po domu, spomini na očeta, ko sem mu še na kolenih sedel in ga poslušal kot cerkvenega pevca, ki je prepeval cerkvene pesmi nad 40 let.
Ker je ravno praznik vstajenja, nova pomlad, nove rožice, zatorej vstanimo tudi mi iz groba zavisti in začnimo novo življenje in sezimo si v duhu v roke in na novo obljubimo zvestobo bratstva, dokler pride tisti srečni dan, ko bomo imeli zadnjo poslovilno besedo eden od drugega in rekli: našega dela in trpljenja je konec.
Z Bogom, zdravi ostanite, že ločiti se je čas. Radi zdaj pa zdaj berite, kar napisal sem za vas. Prav iz srca vam podal, Bog pa daj, da bi obilo dobrega sadu rodilo seme, ki sem ga sej al.
(J. Stritar).
Če verjamete al' pa ne.
—o-
DOPIS S CLEVELANDSKEGA HRIBA
Nottingham, 5. aprila. Ravno danes smo zaključili Veliki teden, spomin na trpljenje našega Odrešenika. Danes pa obhajamo Velikonoč, dan vstajenja, novo življenje, zmago nad smrtjo. Spomini prinesejo človeku nazaj mladeniško dobo in človek se spomni marsikatere stvari, katero je čital, ko je še nosil knjigo pod pazduho, ko smo pohajali še v šolo. Ko bi imeli tukaj v Clevelandu Oljsko goro, bi marsikdo nas šel prosit neb»> ako bi mogel odvrniti kelih vsakdanjega trpljenja tako, kakor je napravil naš Učenik, ki je vzel seboj najbolj zanesljive prijatelje, da ga varujejo napada. Komaj se je odstranil proč za tre-netek in ko pride nazaj, pa dobi vse trdno spati. Razočaran jih vpraša: "Ali spite?" Eden njegovih najbolj priljubljenih se zbudi in reče: "Gospod, oprosti, volja je dobra, ali meso je slabo."
In ta resnica je še danes med nami. Voljo imamo dobro, ali ko odidemo od kake resne stvari, postanejo naše obljube zopet mrtve in pozabljene, pozabimo naših trdnih obljub, priseg, da bomo stvar, za katero smo jamčili svojo poštenost, trud in delo, gojili vse življenje. Nastane malenkosten prepir med enim in drugim in vse delo gre na skalovje razburkanega morja. Za večino takih prepirov so odgovorni ljudje, kateri hočejo na našo kožo iskati sebi privatnih dobičkov, pa na.j bodo posledice te ali one — to jih nič ne briga.
Zakaj se ne ujedinimo in postanemo eno telo in ena duša vsaj v toliko, v kolikor nas veže narodna za,vest in ponos?
Koliko gorja doprinese kak kreg, vsako malo osebno napadanje rodi škodo, ne samo tem, kateri so v tem zapopadeni, občutke tega malega sovraštva čuti mnogokrat vsa okolica in dostikrat tudi postane'še opazna drugod.
Najlepša čednost je prijaznost, da kadar srečaš človeka na cesti, da ti ni treba povesiti oči. Vsi naši spori in napori bi se morali poravnati med nami samimi
resnice, pa naj bo to tudi v njih škodo. Na račun naroda iskati, osebne koristi, je eno največje zlo in tak ni vreden, da ga imenujemo "našega."
Kar se tiče naših vodilnih demokratov ali republikancev, to je stara, cokla. Enkrat nas eni tepejo, drugič pa drugi. Po temi nam še nikdar ni sijalo soln-ce. Imamo nekaj poštenih mož v obeh strankah in ti so pa progresivni možje in ta stranka bi morala postati vo'dilna moč naše nove domovine, drugače bomo šli kmalu, kjer "pes psa vgrizne."
Prišla gorka spet pomlad, prinesla cvetje nam, zelenje; v gozd pohajaj, dragi brat, tam slogo videl boš med drevjem.
Zelena jesen in pa hrast, breza bela, njih nevesta, brst, meklen, javor ravan, v njih pa drobnih ptičkov gnezda.
Prijaznega, duša, raduj se kraja, težav je prosta in skrbi, lepeta pomladi le sredi je gaja, le tukaj življenje me veseli.
Kmalu se bodo zopet začele vršiti veselice na prostem, v naravi. Tako bomo tudi mi tukaj v naši novi beli Ljubljani obha-' jali tretjo obletnico. To bo zopet nekaj novega. Naš ljubljanski dan bo dne 30. in 31. maja. Letos bomo imeli "krst v Ljubljani." Za to slavnost bomo že poročali, vsak teden nekaj, da beste vedeli, da Slovenci živijo povsod, če se malo pokregamo, no, hudega pa ni nič. Posebno pri nas se vselej reši vsaka stvar kar na tihem. Za to prireditev so sploh vsi v aktivnosti, ker gre za razvitje našega okraja. Vsak bo dobrodošel, pa naj ima žep poln ali prazen, samo da se vidimo zopet kot narod skupaj.
Sedaj pa še nekaj o našem petju. Petja dar je posebni božji dar. Vesel ga bodi, kdor ga ima. Lepa pesem, lepo petje, žalostno ali veselo, sega človeku globoko v srce. Pesem, s katero zaziba mati svoje dete v spanje in pesem, ki navdušuje nas, da
Morda bo kdo ugibal, kaj vam i to mogoče. Pa je mogoče, samo bom danes povedal, morda koli- treba je tako začeti, kakor sem ko bo zopet novih kandidatov ta jaz. Treba je iti od hiše do hi-mesec. Bo jih bo, pa še precej, še in vsem povedat in razložit, Se že zbirajo in oglašajo za ar- kako stvar stoji in povprašat, mado k Našemu l5omu. Pa da- če so zadovoljni tako, kot sem nes ni moj namen pisati o dru- jaz povedal. Tako ne bo potem štvenih zadevah. Imam eno dru- kake kritike, go novico za sporočati na eleve- Do sedaj sem še povsod nale-landski hrib, ki vas bo jako raz- tel na zadovoljstvo in se vsak veselila.	strinja z mojim načrtom. Tisti
Mi bomo dobili dnevnik Ame- pa> ki ne bo zadovoljen, naj list riško Domovino tisti dan, ko bo pa še naprej dobiva po starem, tiskan, ne pa kot do sedaj, en (,d sobote v pondeljek. V tem, dan pozneje p0 pošti. Saj vsi kar jaz tukaj pišem, ni uredni-naročniki v tej okolici veste, lca- gtvo Ameriške Domovine odgo-ko smo se zmenili, da jo moramo jvorno; tako hočemo imeti in za-dobivati isti dan, ko izide. Ti- to bom jaz odgovoren. Kdor se sti, ki tega še ne ve, ga bom jaz ,b0 imel kaj za pritožit, naj se bo obiskal in mu povedal, kak na-Jmeni pritožil. Jaz bom imel vse
črt imamo, namreč takega, da se nam bo moral urednik Ameriške Domovine kar uklonit in nam enkrat našo željo izpolnit. Po tem že davno hrepenimo, in bi se nam bila ta želja že davno izpolnila, pa nas je bilo premalo. Toda vse se doseže, ako se v pravem kraju prime in skupno drži. Samo prave pogoje dajmo upravi Ameriške Domovine, pa bo šle. če drugi dobijo list tisti dan, ko izide, zakaj bj ga pa mi ne! Toda to se ne more kar ta--ko reči, treba je premisliti, če je
spisane, kdor bo potrdil tak načrt in se bom sam zagovarjal. Prepričan pa sem, da bo vsa stvar dobro izpadla. Uredništvo Ameriške Domovine pa prosim, da mi pošlje naslove vseh naročnikov od Broadway mostu do Park Heights, Garfield Heights in naših bližnjih sosedov.
Lep pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, posebno pa elevelandskim hribovcem in Gar-fieldhajčanom.
France iz Našega Doma..
-0-
IZJAVA IN PROTEST
in ne dajati, da odnese kak Žid ohranimo vsaj nekaj narodne za-
naše težko prislužene denarje v svojo bisago. Malo potrpljenja bo treba, pa bo stvar dobila popolnoma drugo lice.
Politika bi morala biti naša postranska stvar. Vsak človek ima pravico do svojega prepričanja in to je ravno tako sveto zanj, kot vera. Naši voditelji nas bi morali učiti pravice in
vesti tukaj v naši novi domovini. To lepo pesem vedno slišite med nami pri "Ljubljanskem klubu." Kakor posamezni ljudje, tako tudi razni narodi niso v enaki meri prejeli tega božjega daru. Slovenci, to smemo reči, radi in lepo poj o, kakor malokateri narod. Vse hvale vredno je, da imamo tukaj med nami pevska društva
Spodaj podpisani odbor pri akciji za brezposelne in bedne Slovence in njih otroke podaja uradnikom in dopisnikom slovenskih časopisov sledečo izjavo :
1.	Odbor ne prosi v imenu političnih strank ali verskih sekt.
2.	Odbor ne prosi za-se, ne za korist tega ali onega časopisa, ne za oglaševanje te ali one politične ali verske skupine.
• 3. Odbor prosi v imenu bednih in brezposelnih bratov in sester vseh poklicov in prepričanj.
4.	Odbor je šel na delo v znamenju človečanskega usmiljenja in dobre volje na,pram bednim in pozabljenim, katerih pomanjkanje in beda vpije do neba.
5.	Odbor ne ukazuje in ne prepoveduje, odbor samo dela in prosi usmiljena srca, da pomagajo, kjer je pomoč potrebna.
Zato odbor ostro protestira
REKI
Večina ljudi je takih, kakor ure: so prehitri, ali pa prepo časni.
Ako pri kraju ne vidiš dna, ne brodi čez vodo.
Da si pridobi dekletovo srce, izgubi marsikateri moški glavo.
Previdnost je človekov najboljši spremljevalec na svetu. Blagor onemu, ki ga spremlja ta spremljevalec.
Kako bi ljubili ljudje eden drugega, če bi vsak vedel, kaj misli drugi o njem.
-o-
Oče osmih otrok je povzročil samomor
proti vsakemu, ki hoče izrabljati akcijo v hudobne namene, podtika vati delo akcije osebi ali skupini, zapeljavati ljudi na napačna pota in domnevanja, ali zastavljati pot dobrodelnemu namenu, ki zavzema v delu in usmiljenju ves narod. Kdor daje, hvala mu; kdor ne more dati, pa bi rad, priznanje mu; kdor ima in neče dati, to je njegova stvar; a kdor se norčuje iz dela usmiljenja, — naj ga sodi narod sam. Naše delo je pošteno, pravično, plemenito in velikodušno. Kdor je bil že lačen in pozabljen, ta gotovo upošteva naš namen in smoter, kakor ga upošteva vsak, ki ima zdrav razum in pošteno mišljenje.
Za odbor za akcijo brezposelnih in bednih Slovencev,
Mrs. Anica Rogelj, zač. taj.
P. S.: To je prva in zadnja izjava tega odbora. Cleveland, Ohio, 8. aprila 1931.
Gouverneur, N. Y., 7. aprila. Milo Saber, 47 let star, oče osmih otrok, je streljal danes na dva državna policista, ki sta ga hotela aretirati. Enega je ranil, potem je pa naperil orožje proti sebi in se ubil.
Tudi ambulanca
Povprečna oseba nikdar ne potrebuje ambulance. Dobro pa je, da veste, da imamo pri nas ambulantno postrežbo, ki vam je na razpolago vsak čas. Kadar potrebujete moderni in udobni invalidni voz, pokličite nas po telefonu in v trenotku vam je naša ambulanca na razpolago. Pokličete lahko vsak čas, ponoči ali podnevu.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81st St.
Tel. Mlchiftall 7420

Prijatelj ga je povabil na kvort ohajčana in sta si segla v roko in si prisegla, da ga bosta samo en kvort, ker je letošnji od vraga močan in ti zleze v noge, še predno dobro primeš za kozarec. Pa prisega ni držala in tudi ni zamere, da ni in sta ga še en kvort, dva pa navrh, ker je bilo ravno pred Velikonočjo, ki je vsako leto samo enkrat in še takrat samo za en dan. Za hišnega gospodarja to ni bilo nič protipostavnega, ker je itak bil doma in si ni delal kakšnih posebnih ceremonij, ampak se ko-medno naslonil na mizo v kuhinji in sta zaspala, ohajčan in on. Hujše je bilo za povabljenca,, ki je imel še precej blokov do doma in je hudo narobe, ker niso ob cesti napravljeni pred vsako hišo fenci, da bi se človek, ki je potreben opore, malo naslonil in poprijel in dobil novih moči v noge za nadaljevanje svojega križevega pota. Tudi obcestne lampe je mesto v svoji neizkušenosti postavilo predaleč vsaksebi, ter mora biti človek izurjen in previden, kadar se spusti od ene lampe do druge, ali pa da napeljati ob hišah, oziroma ob cestnem tlaku vrvi, kot jih imajo napeljane ob stezi, ki vodi vrh Triglava, če bi dal naš prihodnji kandidat za councilmana take vrvi v svojo platformo, bi dobil ogromno podporo in zmaga mu je zagotovljena. Sicer je to stvar Clevelandčanov, jaz se bolj brigam za rožniško naselbino, ki dobi v bližnji bodočnosti nape-ljsine gori po klancu take vrvi po obeh straneh: na eni strani za levičarje, na drugi pa za desničarje. Na vsake tri korake bo postavljen udoben naislonjač, zraven pa skleda kislega zelja, s katerim si bo utrujni popotnik hladil vroče čelo. A^se to se bo napravilo iz denarja, ki ga je dobila mestna rožniška uprava za prodani pepel iz mestne elektrarne.
Toda v svoji gorečnosti sem zašel predaleč in sem pustil onega reveža kar samega sredi ceste, ko je kolovratil proti domu. To sicer ni lepo, bratsko pa še manj, zato ga sedaj lepo primimo pod pazduho in ga vodimo po trnjevi poti proti domu. Možak je bil k vsej nesreči še oženjen, zato ni čuda, da se mu ustavlja korak, čimbolj se bliža domači hiši, kjer ima prvo, zadnjo in vse druge besede njegova lepa polovica Donda. Fant je jako rahločuten in se mu žena na vso moč smili in se zato, da se ženica; ne zbudi iz sladkega spanja, sezuje iz čevljev dva bloka od hiše. Ključa od hišnih vrat nima, kot ga nima skoro noben zakonski možiček, to pa samo radi tega, ker bi ga lahko izgubil in se novi ključi ne pobirajo na cesti. In človek res nima srca, da bi zvonil in budil sladko speče boljše polovice iz prelepih sanj, zato se naš znanec splazi skozi okno kleti v hišo in po vseh štirih v spalno sobo. Po vseh štirih zato, ker mu tako svetuje ohajčan, ki ima skušnje v takih stvareh. Po.sreči se mu, da v temi dotiplje zakonsko postelj, in ga vzame dobre pol ure, da se spravi brez ropota in drugih pripomb na. posteljo k svoji ženi. ženica ni niti zakašljala, torej je v sovražnem taboru vse mirno in tiho. Mož je že mislil, da jo je dobro izpeljal, ko se domisli, da se je vlegel tako, da je z obrazom obrnjen proti ženi. Joj, kar kri mu zastane po žilah! Saj bo vendar dihal naravnost proti ženi in opojni duhovi ohajčana jo bodo d regal i v nos, da se bo zbudila. Treba se je obrniti, da bo pošiljal svoje zdihljaje proti steni in se res začne počasi in previdno obračati. V tem se pa nenadoma in brez vsakega posebnega uvoda zbudi draga ženica. in reče prijazno: "Kaj se boš obračal, pošast, saj si nadelan skozi in skozi!"
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 9TH, 1931
S
VELIK POŽAR V SELCAH NA KRASU
, Vem, da bo marsikatere okoličane in sovaščane zanimala vest 12 stare domovine, zato ne bo od-yeč, če se poroča, da je velik po-2ar do tal upepelil-11 hiš v pridni vas Selce pri št. Petru na
Krasu.
Dne 17. marca, ob 7. uri zve-cer So se v hiši št. 16 vnele saje I'dimniku, kar je dalo povod ve-"ki katastrofi. Zgorela je ena Petina vasi in sicer sledeče hiš-ne številke: 6, 11, 12, 13, 14, 15, 16> 17, 18, 19 in 57, z vsemi gozdarskimi poslopji. Naporno Gašenje vaščanov, vojakov in ga-s'lnih društev ni moglo požara do 10. ure dopoldne drugega dne 'okalizirati. Na mesto nesreče So Prihiteli gasilci iz Slavine,
Postojne in Zagorja. Telefonič-no so bili pozvani tudi tržaški gasilci, ter se je šele ob 2. uri popoldne posrečilo ogenj udušiti.
Vas Selce je pred tremi leti zadela še večja katastrofa nego ta, ko je zgorelo polovico vasi, in če dodenemo še sedanjo katastrofo, je bilo v treh letih uničene dve tretini vasi. Lanska suša, za njo povodnji in za isto požar ustvarja neznosen položaj tamkajšnjim rojakom, posebno če morajo plačevati neznosne fa-šistovske davke. Kar jih ne tepe uboštvo, katastrofe in drugo, jih tepe fašizem z vso grutal-nostjo, da jim podaja v roke be-raško palico na lastni grudi.
Tonči Penko, vaščanka.
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
nasprotnikih, ki so pritiskali od
vseh strani z meči, bati in koli.
Tudi na drugih krajih se je bil
hud boj, a tam so cesarski laže
odbijali napad. Precf gradom je
stala lesena senica, kamor so v
mirnih časih spravljali klajo za
_ živino. Tje je vrgel Hohen-
mmmm—^■ wart. gorečo baklo, in dasi je bi-
, . tt la streha premočena od dežja, se 'Tudi Vaju ne pozabim, Ho-;je yendar vnela shramba in raz_
henwart in Lambergar, je de- ma syetel žar po bojnem polju
jal vladar. A tedaj je zatrobil Rjer je bila nevarnost največ-
čuvajev rog, straže so se jele ja> tjfi> kjer ge je bori] 0strovr-
sklicavati, in kar^ je^ bilo voja- j haJ% SQ hmi najboljši vojaki in
ga napadali, da se ni mogel ge-niti. Ves togoten zbere vso svojo moč, zgrabi meč z obema ro-
štva v gradu, je hitelo v stolpe in na obzidje.
"Vitovec naskakuje grad!" je j
vzkliknil Hohenwart in ostavil
z rovom in nasipom. Urno je skočil oddelek jezdecev s konj in napadel branilce za okopi. Bili so očividno iznenadeni, in posrečilo se je cesarskim, da so jili po kratkem hudem boju pregnali na enem kraju in odprli pot našemu Gregorju.
"Z Bogom!" je zaklical Hohenwart, in hura! so zavpili njegovi konjiki, ko je preskočil Gregor na urnem belcu široki rov in izginil za Savinjo. Curkoma so udrli za njim sovražniki in streljali s puškami in samostreli; Gregor pa se je nagnil konju za tilnik in oddrčal srečno proti gorovju, ki meji kranjsko deželo in
.1 kama ter ga zavihti nad Hohen- štajersko.
ZGODBA O RDEČEM OLJU IN RDEČI REPATICI
, Barbertohska jagra, Garbor
Lekšan, sta se oni dan vrača-la z lova, pa ju je na poti domov Prehitela noč. Pozabil pa sem da nista hodila peš, |lrtlPak sta se vozila z avtomobi-'oni, katerega je ronal Lekšan. ^er jima je zmanjkalo gasolina, zapeljala pred bližnjo gaso-■'isko postajo, kjer je Lekšan ukazal prodajalcu, naj mu napolni tank z gasolinom, nato pa ■'e hotel imeti še kvort rdečega
olja.
Garbor se čudoma čudi, se popraska za ušesom, nato pa vpra-8u Lekšana: "I, povej mi no, če-ni1' Pa ti bo rdeče olje, o katerem "'sem še nikoli čul?"
"Ja, veš," mu začne razlagati lekšan, "ta spak od rdeče luči ^daj mi ne gori, 'tail light,' ali kakor bi se po naše dobesedno r°klo 'repna luč' ali na kratko J"deča repatica, pa bi ji rad pri-
narediti nova vrata, skozi katera se bo šlo lahko iz dvorane v — halo.	111
Pevsko društvo "Javornik" v Barbertonu obstoji iz imenitnih fantov, ki so dobri pevci in tudi izborni družabniki, ampak "plakati," s katerimi se oznjanja njihova prireditev, pa društvu in pevcem ne delajo časti, . .
BOJ ZA BILIJONSKO ZAPUŠČINO
cesarja in Lambergarja, da vodi, wartom> a v tem trenotku se po- j
brambo.	v lomi lestva pod toliko težo, oma-!
Vitovec, razjarjen kakor se | jana silovitem mahanju, »a-1 nikdar v svojem življenju, se^je | dogten krik je zadonel iz gradu.
Ostrovrhar je klel in hotel po
VIII.
bil zaklel, da mora dobiti grad v pest, in zaklel se je bil z njim
vsej sili iznova naskočiti. A Vi-
Ostrovrhar, ki se je kar penil od tovec je ugtavil> Ker je spo_ jeze, da se je bilo ravnalo z njim' da je izpodletel naklep in tako grdo. On bi bil takoj za ce- da ge bodo obleganci gotovo do. sarjem udaril na grad, a pre- L čuvali; je odpeljal svoje če_ vidni Vitovec je zadržal vojake, t da ge odpočijej0 za prihodnji
dan.
"Kaj pa zdaj T
je vprašal ce-
To bandero, dobro vem,
Da ljubljanskim gre ljudem.
N. ps.
V črnelskem gradu pa je tarnala teta Mina, da ne bode videla Gregorja nikdar več. Grajski gospe se je zdel to nekak oponos; zato jo je karala, da je tako ma-lodušna.
"Koliko let," je dejala, "je že
V zabojih sta hotela priti
v Ameriko
Hamburg, 8. aprila. Na tu-kajšni kolodvor sta dospela včeraj dva zaboja, ki sta bila precej sumljiva. Ko so zaboja odprli so dobili v vsakem mladega fanta, ki sta hotela v zabojih priti v Ameriko, kjer sta upala dobiti delo. Zaenkrat so ju pa v tem mestu zaprli. Trije zdravniki okoli angleškega kralja London, 8. aprila. Trije zdravniki so bili poklicani k bolniški postelji angleškega kralja, ki se nahaja v Windsorju. Kralj je dobil lahen napad pljučnice.
12 mrtvih radi lesnega alkohola v New Yorku
Zdravniki v New Yorku so ugotovili smrt radi uživanja lesnega alkohola pri 12 osebah. Več jih je oslepelo.
* Pismo ima pri nas Andrej Tonejc.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
RAndolph 5188
sar Hohenwarta, ki mu je prišel i moj sin žiga daleč od mene, in naznanit, da je napad odbit. vendar ne tožim noč in dan."
lil
malo rdečega olja, da bo spet
rdeče gorela."
"O, j a, tako, tako, zda j pa že Zastopim, čemu ti bo rdeče olje," Je odgovoril Garbor, rdeče pogledal in sedel spet v avtomobil, "akar sta se odpeljala. — Kako Jlrria je svetila rdeča "repna toč" in kako se je obneslo rdeče °lje, tega kronika ne pove.
V Barbertonu si je zgradilo P>'ed leti samostojno društvo domovina lepo poslopje in dvojno, ki je pravzaprav Narodni barbertonskih Slovencev. Tamkajšnji rojaki vedno izboljšujejo oder in dvorano, tako da ustrezala vsem zahtevam nji-pn'ega kulturnega življenja, in ne {akor je Mr. Garbor ondan re kel
Svetovno zanimanje je za bili-jonsko zapuščino zadnjega turškega sultana, Abdul Hamida. Sultan je zapustil ogromno premoženje v bogatih posestvih in v oljnih vrelcih Mezopotamije, Sirije, Palestine, v Tripolisu in Grčiji. Vso to zemljo so si prilastile po svetovni vojni Anglija, Francija, Italija in Grčija, ker so smatrale, da je ta zemlja spadala Turčiji kot državi in da ni bila osebna lastnina sultana Abdul Hamida. Sedaj pa se je oglasilo 21 dedičev ranjkega sultana: šest njegovih vdov, devet hčera in šest sinov, ki so brez vsakih sredstev in ki zahtevajo, da jim gori omenjene države vr-lastnino
ki so pritiskali za cesarskimi, ker je dobro vedel, da ne dosežejo ničesar brez priprav. Znana mu je bila trdnoba gradu, in upal je, da si bode posadka, utrujena! po boju, zanašajoč se na debelo
in visoko zidovje, privoščila P°- Kranjsko, da nam pridejo na po- jaz pa samo Gregorja." čitka. Odbral je najsmelejše m mQČ ' Za en teden imamo živežaj «In ge ta ni tvoj_
raj ročne j-še vojake, ukazal pri- da sQ lahko branimo; dotlej pa "čegav pa," se je ponesla teta,
pridejo rešilci."
"Menite li, da nas bo padel Vitovec?"
"Veličanstvo," je dejal ta, "poslali bomo brzega sla na
"A, milostiva gospa," je odgovorila ona, "Vi imate dva sina,
MALI OGLASI
Soba
se da v najem, prost vhod. Pripravno za pečlarja. 1265 E. 59th St.	(86)
Seč naprodaj
in tudi domači zajci. Jako poceni. 10802 Prince Ave., blizu slovenske delavske dvorane. (85)
očeta ne matere? še na- j Samo mene ima še na svetu."
A da ne pride nobeno poročilo
si
praviti, kar je bilo potrebnega za naskok, butare in lestve; in zaviti v temno noč so se bližali
napadniki varno gradu. Nihče j «G0t0V0; veličanstvo! če jih ni opazil, ko so prišli do si-1 gkovati tak naklep_ bo napel rokega rova in ga začeli na več ; yse gvoje moži> da ga izyrši Ne_ krajih polniti z butarami in ru-;varen sovražnik je in treba nam sami. Na pet delov je bil raz- je biti opreznim »
delil Vitovec četo, da bi napadla Cesar je šel počivat in vsi so malopridnež," je dejala neje-na petih krajih; na prvem me- ge čudiU njegovi ravnodušnosti. | voljna. "Kako se kesam, da sem stu je stal sam z razi j učenim ; Tak je bii njegov značaj. Kadar mu dala ves svoj denar! Zdaj Ostrovrharjem, ki se je rotil, da ge je vge okrog njega bal() in ga mu ne ugrabi gradu noben vrag. j svarilo> ^ naj se ne zanaža to. Dotlej jim je šlo vse po sreči; a U na božjo pomoč; da bi pu.
ko je naslonil Ostrovrharju le- J ščal Vliemar človeško, je hodil on stev na zid, je začul praskanje i mirm> gvojo pot in se rešil več vojak na straži in zaklical na po- kakor enkrat prav čudovito.
moč-	Hohenwart pa je iskal rado-'
Takoj se je oglasil čuvaj na stolpu in vojaštvo se je začelo stekati na obzidje. Zableščale
o naših fantih, to ni skrbelo samo tete, vznemirjalo je tudi nevesto Lenko, ki je hodila popra-ševat po Mihi.
"Gotovo si je že izbral drugo,
svoj
pa druge napaja."
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
GRDINA'S i SHOPPE J
Popolna zaloga oblek in Ml vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor |
Vedno najmodernejši ženski klobuki
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.
IIEnderson 7112
(M. Tho. R >
B A R B E R T O N, O.
POZOR!
Dekle išče
delo za hišna opravila ali v res-tavrantu. 1128 E. 63rd St., zadaj.	(84)
Izučen mesar
bi rad dobil delo. Vpraša se na 1573 E. 47th St.	(85
PAINTING & PAPERHANGING
Se priporočam
JOSEPH PERPAR
5805 Prosscr Ave.
HEndcrson 2573
voljnika, ki bi si upal nesti za- Lenin odredil' umor biv-
šega carja;
nameravajo zdaj iti v tem l2boljšanj u spet korak dalje in
blika je odločila, da premoženje, ki ga je zapustil Abdul Hamid. ni bila državna lastnina, pač pa njegova privatna, zato pripada po vsej prvici njegovim dedičem. Dediči nameravajo prinesti svoje zahteve pred svetovno razsodišče v Hagu, ako omenje-štiri države ne bodo hotele prostovoljno izročiti zaplenjeno ogromno premoženje zadnjega turškega sultana.
rana drugega dne skozi celjski
tabor poročilo v Ljubljano. Po-, New York, 8. aprila. Tu je lrudil se je Gregor in vesel je po- izSlft daneg knjiga pod naslovom
Ljenin, Bog brezbožnih," v ka-
pne čez predprsje. Za njim je le-1 jezdi le do brata Krištofa; vse | JT*^Hf je^dVumor biv-
so baklje in razsvetlile silnega nejo lastnino njihovega sopro-1 Ostrovrharja, ki je stal vrh lest- trkal Lambergar mladega juna-
ga, odnosno očeta. Turška repu- ve ter se pripravljal, da se po-jka R0 rami in mu naročal, naj i t^i knji^rse trdiV da je
nin oni,
zel kvišku z mečem med zobmi drug0 da bo ta oskrbel Vitovec sam in za tem drugi vojaki. Semkaj je prihitela s krikom in vikom množica branilcev, in vnel se je ljut boj. Ka-
šega ruskega carja. Ljenin si Navsezgodaj je zbudil žiga n; druzega bolj želel v živ-Lambergar Gregorja, mu izro-j [jenju kot spraviti s sveta rus-čil cesarska pisma do kranjske- [<0 carsko družino, člani "čeke" , ^ i , , ga deželnega glavarja, grofa Ur-;v jekaterinburgu so izvršili pomor je udaril Ostrovrhar, tam L Schaumburga, in posebej H- velje Ljenina za umor ruskega se je naredil prostor, a za ene- stek do Krištofa v črnelem. Na carja in njegove družine Ka padlega vojaka sta prihitela , dvorišču je stal Hohenwart pred i dva nova branit grad. Naska- četo konjikov, in poleg njega je
1	DOBER PREMOG!	|
(g)	Točna postrežba!	(g)
(g)	The Hill Coal Co.	®
/Sv	1261 MARQUETTE UD.
>S/	Stari Cimpcrmanovi prostori	vtv
(©)	IIEndcrson 5798	©
Birmanski botri in botrice naznanjam vam, da vas bo obiskal naš zastopnik
Mr. Ralph Danilo
Pokazal vam bo najnovejše v moških in ženskih urah in zlatnini po najnižjih cenah.
Vse blago absolutno jamčeno
Mr. Danilo bo v Barbertonu •v četrtek, petek in soboto
Ga toplo priporočam
Frank Cerne
CREDIT JEWELRY. RADIO ' and MUSIC HOUSE
6033 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O.
kovalec se je držal z levico vrh- j mh.n Wapec iskrega belca njega zidu in mahal z desnico po
ZAHVALA
Povodom smrti najine iskreno ljubljene in drage mamice,
NEŽE KORČE
se tem potom iskreno zahvaliva vsem, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru in vsem, ki so se udeležili pogreba s svojimi avtomobili.
Žalujoča ostala:
Korče, sin;
Cleveland, 0., 8. aprila 1931.
Gašper
Neža, omožena Zalokar, hči.
In sedaj so dobili psi svoj restavrant
"Srečno pot torej, mladi vi- London, 8. aprila. Neki pod-tez!" je pozdravil poveljnik Gre- jetni lastnik restavranta v tem Igorja. "Tu doboste najboljšega,mestu je odprl poseben prostor, konja, kar jih je v gradu. Srb- kjer bodo "kosili" in "večerjali" ski knez ga je dobil od turškega psi. Obed za malega psa je 4 j sultana in ga podaril rajnemu j cente, za večjega psa 6 centov in grofu, ta pa meni. Ne prizana- za največjega psa pa osem cen-jšajte mu; a .kadar Vam opeša,;tov. se obrnite do prvega graščaka;	-jim
1 vsled cesarske poverilnice Vam Hoover je dobil nasprot-imora dati svojega najboljšega	nega kandidata
konja. Toda, Gregor, mimo Ce- Baltimore, Maryland, 8. apri-1 ja ne pridete. Obrnite se za la. Bivši senator dr. Joseph Savinjo doli in potem ob Savi j France je izjavil, da se bo poga-' gori; in ko dojdete srečno na n j al za predsedniško kandidatu-Kranjsko, naj se zažgo kresovi ro republikanske stranke, in sipo gorah, nam v znamenje, da se lcer bo priporočal, da se odpravi | bliža pomoč. "	. ; 18. amendment.
S Kranjskega se pač ne bodo ! videli," je opomnil žiga.
"Drevi še jih zagledamo od vseh krajev, ako Bog da," je de- j jal poveljnik in skočil na konja, j Gregor je zajahal belca, ki je nemirno bil s kopiti in grizel brzdo.
"Mi Vas spremimo," je dejal Hohenwart, "da Vam odpremo pot, če jo nemara zapira Vitovec. A Vi, Gregor, bodite mirni ni ne rabite meča, ampak ostroge, če hočete srečno dospeti, ka-I mor ste poslani." Konjiki so vzeli Gregorja v sredo in se pomikali v jutranji megli polago-|ma po strmem brdu. Na vzhodu se je zaznaval dan, a spala je še vsa širna zemlja. Komaj 1 se je čulo topotanje konj po premočenih tleh, a ni ga preslišala I prednja straža Vitovčeva. Obvestila je takoj krdelo vojakov, ki so bili pod gričem zaprli pot
MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo ccnjcncmu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENIJE
kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljcni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo jc garantirano. In sc vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6225 St. Clair Ave.	IIEnderson 6118
tvgjj j j ivgfi i^gj^ J P^J uvgjj tvgAj ^v^t,'
ENdicott 2252	ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
II
M ržVr; rT^vi rTavirTiSi r?svlr7«?ir?svir^fl	r^gvl Swvl rž^Ti
PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na svetovnoznanem, modernem brzoparniku
CUNARD LINIJE
BERENGARIA	dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije." Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slo-
venskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote pokojnega Rev. Frank S. Šuštcršiča itd. (ilrde potnih listov, permitev, .voznih listkov itd. Pišite na:
JOSIP
ZALAR, glavni tajnik KSKJ.
ali na .sledeče
MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšck)
C30 Ninth Avenue, New York, N. Y.
JOHN L. MIHKLICII CO.
(August Kollandcr) U419 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
1004 No. Chicago St., Joliet, III.
agente:
SAKSKR STATE BANK
t)2 Coi'tlandt Street, New York, N. Y.
MIIIALJIiVIC BIIOS.
G201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
CUNARD LINE
1022 Chester Avenue CLEVELAND, OHIO

020223230002232323234802010248230100005323000053485323
se prične
let v isti trgovini
let stalne rasti
let poštene trgovine
let prodajamo najboljše za denar
let prednjačimo v nizkih cenah
let prodajamo ceneje kot naši konkurenti
In za našo 7. obletnico nudimo v razprodaji največjo vrednost moških, ženskih in otroških potrebščinah, kot še nikdar poprej v naši zgodovini. Pa naj naši konkurenti poskušajo nuditi enake predmete po istih cenah.
15c vredna bela flanela, 27 inčev široka, jard po
16c vreden mu-šlin, težke kakovosti, ki ne cbledi, jard po
15c, 42x36 obleke za blazine, fine kakovosti,
Do 35c vredne otroške nogavice, nekoliko drugovrstne, po
29c vredne ženske lisle nogavice, samo črne, par
15c vredne moške lepe nogavice, vseh mer, par po
10c moški plavi robci, velike mere, vsak po
19c vreden, 32 inčev gingham,
19c comfort challis, 36 inčev široko
39c ženske, rayon svilene nogavice, vseh barv, par po
29c percales, najnovejše barve, 36 inč široko, jard po
39c fine dekliške bloomers mere 8 do 12,
29c, 36x45 ob-'eke za blazine, fina kvaliteta
29c deške golf nogavice, vseh
mer, par
49c dekliške fi
29c dekliške športne nogavice, vseh mer, po
$1*50 sweat r i za otroke, vsi iz volne, po
29c velike in težke turške brisače, po
49c ženske svilene in volnene nogavice, fine kakovosti, par
49c moške ali fantovske spodnje hlače, težke kvalitete, po
29c vredni ostanki, belega brcadclotha, 2 jarda za
49c jard vredno rayon svileno blago za zasto-re 2 jarda za
79c moške, bal-brigan spodnje srajce in hlače,
50c moške nove
49c ženske, rayon svilene bloomers, po
49c dekliški ali deški letni union suits, po
69c fine, dekli ške nočne sraj ce, po
ovratnice.
89c delovne srajce, najboljši materijal in najboljšega izdelka, po
69c vredni za-stori sa okna; najboljše kakovosti,
$1.25 overalls, unijskega izdelka, mere 38 do
551 vredna, svilena moška spodnja obleka,
89c deške srajce ali bluz e, najnovejše barve, po
$1 vredne kape za moške in fante, po
$1 deški cover alls, plave, me' re 2 do 8, po
69c vredne rju he, 72x90, vsa
VSE TE IZVANREDNE VREDNOSTI SO V RAZPRODAJI V NAŠI EDINI CHICAGO CHAIN TRGOVINI
NA GLASS AVE.
S-		
	HENRIK SIENKIEWICZ	
	POTOP	
	iz poljščine prevel	
	DR. RUDOLF MOLE	
		
(Nadallevanle)
Med podobnimi pogovori je minevala pot. Medtem se je nebo popolnoma zjasnilo, tako da ni višnjeve barve pokrival noben oblak; sneg se je lesketal f solnč-nih žarkih. Spiske gore so se prekrasno in veselo raztegovale pred jezdeci in zdelo se je, da se sama narava smehlja svojemu gospodu.
"Mila domovina!" je dejal kralj, "Bog daj, da bi ti mogel vrniti mir, preden počinejo moje kosti v tvoji zemlji!".
Prihajali so na visoko goro, odkoder je bil odprt in širok razgled, zakaj na drugi strani je stala ob vznožju obširna nižava. Tam so ugledali v dolini in v veliki oddaljenosti neko pomikajoče se človeško mravljišče.
"Vojska gospoda maršala se bliža," je zaklical Vojnilovič.
"če le niso švedje?" je rekel kralj.
"Ne, milostivi gospod, švedje ne bi mogli prihajati z juga od ogrske plati, že vidim husarske praporčke."
In res se je prikazal čez hip iz sive daljave gozd sulic, barvasti praporčki so se nagibali kakor cvetje, katero maje veter, kapice pa so se lesketale nalik plamenčki. Solnce se je igralo na oklepih in šlemih.
Kraljevo spremstvo je radostno vzklikalo. Oni v daljavi so jih zaslišali, zakaj masa konj, jezdecev, praporov, bunčukov se je začela hitreje premikati, naj-brže so se zagnali v dir, zakaj polki so postajali vsak čas izrazitejši in so rastli v očeh z nepojmljivo naglostjo.
"Ostanimo tu na tem griču! Tu bomo čakali gospoda maršala," je rekel kralj.
Spremstvo se je ustavilo; oni, ki so jezdili nasproti, so podili še hitreje.
Včaisih so jih zakrivali ovinki ceste ali pa majhni grički in skale, posejane po nižini, toda zopet so se prikazovali pred očmi liki kača, v prekrasni, izpre-minjajoči se barvi. Naposled so dospeli za četrtino staje do griča in skrajšali korak. Oko jih je že moglo natanko objeti in se jih razveseliti. Spredaj je torej jezdil osebni huzarski prapor gospoda maršala, prekras no opravljen in tako imeniten, da bi se lahko vsak kralj ponašal s podobno vojsko. Služila je v tem praporu sama pogorska šlahta; sami izbrani ljudje, mož do moža; imeli so oklepe iz jasne pločevine, okovane z medjo, s podobo najsvetejše Device čenstohovske, okrogle šleme z železnimi naušnicairii, grebenaste na vrhu, na ramenih jastrebova jn orlova krila, na plečih tigrove in leopardove kože, starešine pa volčje po običaju.
Gozd zelenočrnih praporčkov se je vil nad njim, spredaj je jezdil poročnik Viktor, za njim ja-ničarska kapela z zvončki, litav-ri in piščalkami, potem pa stena konjskih in človeških prsi, vkovanih v železo.
Ob tem pogledu je zaigralo kralju srce od veselja. Takoj za huzarji je stopal lahki znak, še številnejši, z golimi sabljami v rokah in z loki na plečih. Potem so sledile stotnije semenov, rdečih kakor cvetoči mak, oboroženi s sulicami in samopali: potem dvesto dragoncev z rdečimi ovratniki; potem spremstvo razne gospode, ki je že prebivala v Lubomli, služabništvo, opravljeno kakor na svatbo, tra-banti, hajduki, pajuki, Ogri in janičarji, odločeni za službo pri gospodi.
In izpreminjalo se je to kakor mavrica in prihajalo s šumom in truščem, sredi hrzanja konj, rožljanja orožja, ropota-nja kotlov in bobnov, žvenketa-nja lita'vrov in tako gromkih
krikov, da se je zdelo, da pade sneg z gora radi njih. Na, koncu za vojaki so se videle kočije, v katerih so se vozili najbrže posvetni in duhovni dostojanstveniki.
Potem so se postavili vojaki v dve vrsti ob cesti, a na sredi se je pokazal na snežnobelem konju sam gospod kronski maršal Jurij Lubomirski. Letel je kakor vihra po tej ulici, za njim pa dva konjarja, lesketajoča se od zlata. Ko je prijezdil do griča, je skočil s konja, vrgel povodce enemu izmed konjarjev ter še) peš na grič, kjer je stal kr;alj.
Odkril se je, obesil kučmo na sabljin ročaj ter šel gologlav, opirajoč se z obuškom, vsem pokritim z biseri. Oblečen je bil po poljsko, v vojni opravi; na prsih je imel oklep iz zlate pločevine, gosto posejan ob robu z žlahtnim kamenjem, in tako uglajen, da se je zdelo, da nosi solnce na prsih. Preko leve rame mu je visela vrhria suknja temne barve iz beneškega baržuna. Držal jo je pod vratom trak, spet z briljantno zapono, in z briljan-ti je bila obšita vsa vrhnja suknja. Briljanti so odsevali tudi s čapke in ti biseri so migotali kakor raznobarvne iskre okoli cele njegove postave, in kar mi-gotalo ti je pred očmi, tako je odsevalo od njega.
Bil je to mož v najboljših letih, prekrasne postave. Glavo je imel ostriženo, lase precej redke, osivele, brke črne kakor vranje krilo, pobešene v tenkih koncih na obeh straneh ust. Visoko čelo in rimski nos sta krasila njegov obraz, pačila so ga kolikor toliko preveč zabuhla lica in male, rdeče obrobljene oči. Velika resnoba, a pri tem nezaslišana ošabnost in samoljubje se je izražalo na tem obrazu. Lahko si uganil, da je hotel ta magnat večno obračati nase oči vse dežele, da, vse Evrope. In tako je bilo tudi v resnici.
Kjer ni mogel doseči najod-ličnejšega mesta, kjer je mogel le deliti z drugimi slavo in zasluge, tam je bil pripravljen njegov razdraženi ponos postaviti se vprek in pokvariti vse, zlomiti vse zapreke, tudi če bi šlo za rešitev domovine.
Toda zdaj, ko je šel v zlatu, baržunu in biserih kralju naproti, je bil njegov ponos dovolj nasičen. Saj je bil on prvi magnat, ki je sprejel svojega kralja na svoji zemlji; on ga je prvi vzel nekako pod svoje varstvo, on ga je imel voditi na zapuščeni prestol, on pregnati sovražnika, od njega sta pričakovala kralj in dežela vse, nanj so bile uprte vse oči. Ker se je torej ujemalo z njegovim samoljubjem in mu je še celo ugajalo, kazati zvestobo in službo, je bil v resnici pripravljen na vsakovrstne žrtve, celo pripravljen, pretiravati izjave časti in zvestobe. In ko je prišel do polovice griča, na katerem je stal kralj, je vzel kučmo z mečevega držaja ter se začel klanjati.
Kralj je odjezdil nekoliko-korakov navzdol, potem se je ustavil, hoteč stopiti s konja, da bi pozdravil. Ko je gospod maršal opazil to, je priskočil ter s svojimi rokami pridržal streme, istočasno pa je prijel za vrhnjo suknjo, jo potegnil z ramen in jo običaju angleškega dvora vrgel kralju pod noge.
Kralj je razvnet razprostrl roke in ga objel kakor brata. (Dalje sledi)
-o-
*Dorcas Brown, 18-letno de-
kle, ki je govorilo, da ropa, ker ne veruje v Boga, je dobila v Detroitu 10 let ječe radi ropa.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 9TH, 1931