Elnzelverkanfspreis KM O.li KaraipankcnBotc Verl&g und Schrlftleitung: Klagenfurt, Blsmarckrlng 13, Po«tfach 115 / Bezugsprels (im voraus aahlbar) monatllch RM 1— fret Haua (elnschlleBlich RM 0.20 ZustellgebUhr Abbeatellungen d« Zeltung fUr den nachfolgenden Monat werden nur echrtttlieh und nur bla 26. des laufenden Monata angenommen Nr. 82. Krainborg, den 16. Oktober 1948. S. Jahrgang. Strašno krvoprelilje Soijetov \ Černipiu Boljševiki pomorili celo mesto - Pretresljivo poročilo očividca - Nek ukrajinski tesar je poročal o groznem krvoprelitju Kovno, 15. oktobra. O strašnem krvoprelitju, ki so ga povzročili Sovjeti med ukrajinskim prebivalstvom ob zasedbi mesta Černigova, poroča list »Deutsche Ukraine-Zeitung«: Po soglasnih poročilih iz černigova so dali pripeljati tam po vkorakanju Sovjetov še, v mestu ostali del prebivalstva komisarji N&WD na nek mestni trg in ga je po su-marični izbiri s strojnicami pokosilo 40 prejšnjih funkcionarjev GPU, ki so bili edini rešeni. Od nekega ukrajinskega tesarja, ki se mu je po izredno težavnem begu posrečilo uiti in se prebiti do nemških čet, izhaja poročilo s kraja samega o strašnih dogodkih. Ostal sem, tako poroča očividec, s svojo ženo in dvema otrokoma septembra meseca v černigovu, ker sem verjel sovjetski agitaciji, da se ne bo nobenemu Ukrajincu, cel6 onim, ki so z Nemci sodelovali, storilo nič žalega. Po zavzetju mesta Černigova po boljše-viikih so segnali vse prebivalstvo, celo žene in otroke, kot čredo živali na trg. Pri tem so nastopali boljševiSki vojaki skrajno bru- talno s puškinimi kopiti in pobočnim orožjem. Ko prebivalstvo ni imelo nobenega izhoda več in je bilo obkoljeno, je skočil nek mož, očividno funkcionar NKWD, na mizo in je zapovedal vsem funkcionarjem GPU in zastopnikom sovjetskega vohunstva, da izstopijo na desno. Skoro polovico prebivalstva je sledilo temu ukazu. S tem se pa ni strinjal sovjetski oblastnež. Izvedel je ostro kontrolo. Nato so bile postavljene strojnice, ki so takoj brez izbire streljale v mno-, žico. Očividec, ki je tudi izstopil, je bil tudi zavrnjen, ker se ni mogel ustrezno izkazati. Ob začetku strašnega pokolja se mu je posrečilo in še nekaterim ostalim, da se je odtegnil pozornosti boljševiških rabljev. Pri svojem begu se je še ozrl nazaj in ugotovil, da je bilo vse, kar je še ostalo na trgu, pokošeno s strojnicami. Begunec, ki je ušel ob železniški progi v smeri Repkija, je slednjič dospel do nemških črt. Njegova žena in oba otroka so postali žrtve krvopre-litja. * Kdor se je globlje pečal s sistemom bolj-ševiškega terorja, kakor s* tudi strašno Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. oktobra objavilo: Severno od Azovskega morja in ob srednjem Dnjepru je nadaljeval sovražnik na dosedanjih težiščih svoje silovite prodorne poizkuse. V ogorčenih bojih so bili odbiti, nekaj krajevnih vdorov je bilo zajezenih. Ob izlivu • Pripjeta in v prostoru Gomia smo pridobili po odbitju sovražnih sunkov-z lastnimi napadi na ozemlju. Močni sovražni napadi v prostoru zapad-no od Smolenska so se zopet izjalovili s posebno visokimi zgubami Sovjetov, ki so pri tem zgubili nad 50 oklopnjakov. Zračno orožje ima radi ponovnega učinkovitega posega močnih odredov bojnih letal in letal za boj iz bližine poseben delež pri tem obrambnem uspehu. Na ostali vzhodni fronti, tudi jugozapad-no od Velikijega Lukija, je bilo le krajevno bojno delovanje. sliši, ne bo nikakor presenečen o novih poročilih o dnevu strahote v černigovu. Norčavo uničevanje vsega, kar vzbuja le količkaj drugačno notranje prepričanje kot boljševiško, je postalo krvnim mogotcem Sovjetske zveze druga bit. Ne morejo si sploh predstavljati vladanja brez mnoštve-nega morjenja in zastrašljivih primerov iztrebljenja. Pri tem ni važno, če so umorjeni zakrivili sploh kako kaznivo dejanje ali če so nedolžni. Mora se moriti radi sistema, da stoje pred boljševiškimi bogovi kot nepomirljivi vneteži. Tako sta nastala Katin in Vinica in tako je nastal ta Čer-nigov, čegar strahote so se zaznale slučajno. Vemo še, da so se enake strašne morije kot v Černigovu, vršile tudi v drugih krajih Ukrajine, ker očividno zasledujejo boljševiki cilj, da nesrečnemu ukrajinskemu narodu plastično predočijo, da se sedaj začenja zopet ostro vladanje židovskih zaničevalcev ljudi. Človeško življenje velja ali zelo malo ali pa zelo veliko. Bolj-ševikom ne pomeni življenje stotisočev ali milijonov nič, toda kri mučenih in umorjenih jih obtožuje pred sodnim stolom višje pravice. Pri brezuspešnih sovražnih zračnih napadih zoper lastni konvoj v vodah visokega Severa so sestrelili odredi. lovskih letal in rušilcev 28 in zaščitna vozila vojne mornarice štiri izmed napadajočih letal. V skupnem so zgubili' Sovjeti v zadnjih 24 urah na vzhodni fronti in na visokem Severu 102 letali. Pet lastnih letal smo zgubili. V Južni Italiji so napadle močne angle-ško-severnoameriške sile včeraj v odseku reke Volturno in severnozapadno od Bene-venta. Napadi so se zrušili v osredotočenem obrambnem ognju ali v protisunku. Na nekaterih mestih so v teku še hudi boji. Lahka nemška bojna letala so težko zadela v Neapeljskem zalivu neko veliko sovražno bojno ladjo. Malokatera sovražna motilna letala so odvrgla včeraj nad zapadnonemškim ozemljem brez načrta nekaj bomb. vesteh iz Londona precej pozornosti. Izzva-, la je pred vsem precej ugibanj, če naj komisija obravnava morda s časom druga, kot samo sredozemska vprašanja. Najbrže bo pa njen delokrog določen šele v Moskvi. To je potrjeno po izjavi Churchilla, katerega so v torek vprašali v Spodnjem domu, če bodo morebiti začele poslovati še druge komisije po vzorcu sredozemskega odbora. Odvrnil je, da bo o vsem tem odločeno v Moskvi. Odreka Londona v korist sovjetske centrale ne more biti bolj jasna. Tudi zavlačevanje z dokončno sestavo »Ba-doglijeve vlade« se zdi, da čaka odločitve Moskve. V angleški javnosti jc to zavlačevanje povečalo splošno nerazpoloženje. Vse ozadje angleške politike določa odvisnost od Sovjetov, kar se še nikdar ni tako jasno pokazalo kot sedaj. Primer za to se je odigral po švedskih poročilih iz Londona zadnje dni v White Hallu. Tam se je upalo hipoma pojaviti nekaj tako zvanih poslanikov baltskih emigrantov iz pozablje-nosti, v katero jih je pognala Anglija. Izročili so'Edemu in Hullu memorandum in (Nadaljevanje na 2. strani.) Na Dnjepru zopet v napadu V vojnem poročilu od srede se nahaja pomembna ugotovitev, da so ob izlivu Pripjeta in južno od Gomla zanosno napadli grenadirji in čete oklopnjakov in zavzeli več v prejšnjih dneh zgubljenih krajev nazaj. Pri tem očividno ne gre za nasprotno napade, ki naj v teku odmikanj zasledu-jočega sovražnika zadrže, temveč za napade, ki so bili podvzeti z namenom, da se odrine sovražnik na črto, ki si jo želi nemško vojno vodstvo. To pojmovanje je potrjeno z nadaljnjimi vestmi vojnega poročila, po katerih so sicer Sovjeti napadli mostišče Zaporožje in črte vzdolž Dnjepra, katerih pa mi nismo samo elastično branili, temveč krepko tudi obdržali v svojih rokah. Tz vsega izhaja, da je moralo po skrajšanju naših zvez za nove pošiljke nastopiti najmanj izenačenje sil na Vzhodu. Radi tega so se najbrže končala odmikanja, ki so služila elastični obrambi pred sovjetsko poletno ofenzivo na delih vzhodne fronte. Naravno je na široko raztegnjeni frontni črti nekaj mest, kjer lahko sovražnik zdaj pa zdaj nakupiči svoje moči z namenom, da bi prodrl, s čimer pa lahko doseže le krajevne taktične uspehe in prilično tudi vdore. Iz vseh poročil iz vzhodne fronte pa vendar izhaja, da sovjetska moč ne zadostuje, da bi razširila kak vdor v predor ali da bi celo imela kak operativen uspeh. Ali obratno: Nemške čete so sedaj dosegle črto, iz katere ne morejo doseči samo — kot kaže primer severno od Gomla in zapadno od Smolenska — popolnih obrambnih uspehov, temveč, ki jim omogoča, da sedaj zopet preidejo v napad. Z doseženjem Dnjepra in postojanke med Melitopolom in Zaporožjem je ostal položaj na sredini in na jugu že skoro tri tedne stabilen. Visoke številke odstrelov oklopi njakov in oživetje bojnega delovanja radi sovražnih prodornih poskusov dokazujejo, da. Sovjetom to stanje vsekakor ni vse«5 in da bi radi po. nemški iniciativi nastala odmikanja spremenili v premikalno vojno iz lastne iniciative. Temu nasproti pa so se nemške operacije zadnjih mesecev izkazale v resnici kot tako zelo močne in ojačujoče, da so se samo izjalovili vsi ti sovražni poizkusi. Da so Nemci celo zopet pridobili ozemlje, se mora oceniti kot ugodno znamenje za razvoj bodočih bojev na vzhodni fronti. Grozovito krvav teror »osvoboditeljev" Itiga, 15. oktobra. Prebežnik nekega sovjetskega tako zvanega »bataljona smrti«, tako poroča na Vzhodu izhajajoči časopis »Dvinskij vestnik«, ki se je bojeval pri Har-kovu in kateri bataljon je imel nalogo, da očisti po Nemcih napravljena minska polja, poroča o grozovitostih boljševikov v ozemljih, ki so jih zopet zasedli. V neki vasi blizu Harkova — tako poroča prebežnik — so večino prebivalcev, ki niso mogli več zbežati, boljševiki pomorili na grozovit način. V prvi vrsti so bile ženske in otroci, ki so postali žrtev sadistov. Za delo zmožni možje, ki niso bili več sposobni za frontno službo, so bili takoj pritegnjeni za utrjevalna dela. Vsi oni pa, katere so smatrali še kot sposobne za orožje, so bili takoj uporabljeni na najnevarnejših mestih fronte. V neki drugi vasi so bili vsi prebivalci odpeljani na visoki Sever, kjer bodo vršili težka gozdna dela. Vsa živila, ki jih najdejo vojaki Rdeče armade, so vzeli, s seboj, ne glede na to, s čim se bodo civilisti nadalje preživljali. Neomajno sobojevništvo Helsinki, 15. oktobra. V linskem uržav-nem zboru so debatirali o sklepu zunanjepolitičnega odbora, v katerem se glasi, da je treba posebno ugotoviti, da so še nadalje obstojali odnosi neomajnega sobojevni-štva Finske z Nemčijo v poročevalskem letu 1343 in da so' zadobili na gospodarskem področju vedno večji pomen in priznanje. Mariiin kip rešen Milan, 15. oktobra. Po kapitulaciji Ba-doglija so ukradli banditi v Severnovzhod-ili Italiji po prebivalstvu zelo čaščen Marijin kip iz romarske kapelice na Sveti gori. Nemškim četam se je posrečilo, kot javlja »Gazetta del Popolo«, da so pri svojih čiščenjih našle Marijin kip in ga prinesle nazaj v romarsko kapelico. Nemško zadržanje »natančno korektno" Stockholm, 15. oktobra. Priznati moramo, da so bili nemški odnošaji do Vatikana doslej korektni in se mora resnici na ljubo podčrtati, da je vedenje nemških vojakov na meji Vatikanskega mesta ravnota-ko »natančno korektno.« To ugotavlja rimski dopisnik lista »Stockholms Tidningen« in pristavlja, da se v nasprotju z vestmi doslej ni pripetil niti en sam pripetljaj med nemškimi vojaškimi oblastmi in Vatikanskim mestom. Tako gospodarijo ..osvoboditelji" Sicilije Rim, 15. oktobra. O sV&jih vtisih pri vkorakanju Angležev in Severoamerikancev v mesto Palermo je govoril v nedeljo Giulio Cialenti preko oddajne postaje fašistične republikanske vlade. Cialentiju se je pred desetimi dnevi posrečilo, da je prišel iz Sicilije v Rim. Takoj po svojem vkorakanju v mesto Palermo so začeli zbirati Anglo-amerikanci najrazličnejše predmete, kot slike, tepihe, stenske ure in celo šivalne stroje. Po nekaj dnevih nebrzdanega gospodarjenja, pri čemer so bili na dnevnem redu napadi na civilno prebivalstvo in zlo-stavljanja žena in deklet, se je posrečilo angleški vojaški policiji, da je končno uvedla red. Nato se je začelo sistematično plenjenje kmetij v okolici. Angleška policija je izvedla številne policijske pogone, da zapre pripadnike fašizma, številni prebivalci Sicilije so bili odvedeni v Afriko in izvršile so se tudi ustrelitve. O počenjanju »Amgo-tov« pravi Cialer+i, da je močno prizadelo vse prebivalstvo. Nastopa komunističnih tolp ne vidi angleška vojaška policija. Vse-novsod vladata lakota in teror. Izjalnilieni napadi pri Smolensku Sovjeti so zgubili v 24 urah 102 letali - Hudi boji na itaijanski fronti Manjka samo še priznanje Sovjetov Novi dokazi premoči Moskve v boljševiško-plutokratlčnem klubu Stockholm, 15. oktobra. Anglo-ameriški viri javljajo začasno ustanovitev »sovjetske republike« v Dalmaciji. Pristavljajo pa, da je bila med tem že odpravljena — kar naj se pač glasi: da je bila zbrisana po nemških četah za red, predno je sploh začela poslovati. Da se sploh more kaj takega trditi od anglo-ameriške strani, je značilno. Zdi se, da Angleži in Amerikanci pričakujejo od Sovjetov v Sredozemlju in v Jadranskem morju še vsemogočih presenečenj. Posebno središče boljševiškoga delovanja v Sredozemlju naj postane očividno Alžir. De Gaulle in Giraud sta skupno sprejela svečano »svojega« sovjetskega odposlanca Bogomolova, čegar spremstvo šteje nad 50 oseb. »Samo« kakih 30 jih ima sedaj drugi, začasno v Alžir odposlani sovjetski diplomat, namreč nadomestujoči zunanji minister Višinski, ki je imenovan za zastopnika pri sredozemski komisiji. Prekrstitev tega na povelje Stalina postavljenega odbora, kateremu so pripisovali Sovjeti od •\taega početka največji pomen, v »politično-vojaško komisijo«, je vzbudila po švedskih Stran 2. — Stev. 82. KARAWANKEN BC T E Sobota, IG. oktobra 1943. V enem dnevu uničenih 137 oklopnjakov Sovjetski napadi na mostišče Zaporožje in jugovzhodno od Kijeva v bojih razbiti Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. oktobra objavilo: Ob Dnjepru je napadal sovražnik včeraj ves dan mostišče Zaporožje in naše postojanke v odseku jugovzhodno od Kijeva z močnimi silami. V hudih bojih so bili napadi razbiti in je bilo pri tem odstreljenih 137 oklopnjakov. Krajevni vdori so zajezeni Ob izlivu Pripjeta in južno od Gomla so čete oklopnjakov in grenadirji zavzeli v za-nosnih nasprotnih napadih več prejšnje dni zgubljenih krajev nazaj. Severno od Gomla in zapadno od Smo-lenska so podvzeli Sovjeti z združenimi silami nove prodorne poskus?. V ogorčenem boju so dosegle naše čete tam zopet popoln obrambni uspeh. Z ostale vzhodne fronte, posebno z odsekov severno od Azovskega morja in ju-gozapadno od Velikijega Lukija poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Dne 11. in 12. oktobra so sestrelili lovci in protiletalsko topništvo na vzhodni fronti 142 sovjetskih letal. Pogrešamo šest lastnih letal. Na južnoitalijanski fronti se je včeraj znatno pojačalo obojestransko topniško delovanje. Več krajevnih napadov angleško-severno-ameriških sil je bilo odbitih z visoki krvavimi zgubami sovražnika v dolini reke Vol-turno in v Južnih Apeninih. V Sredozemlju je bombardiralo zračno orožje z dobrim uspehom neko sovražnikovo otoško oporišče in je izvedlo učinkovit nočni napad na'pristanišče in letališče Ajaccia. Manjka samo še priznanje Sovjelov (Nadaljevanj« • 1. strani.) sicer na temelju določil atlantske karte o suverenosti in pravici do samoodločbe malih držav! Odgovor je bil dan ie po moskovskem zastopniku listu »Sunday Times«, po katerem ni možno razpravljati o takih vprašanjih, kajti sovjetsko stališče o bodočnosti Baltika je določeno za vedno. Londonski zastopnik stockholmskega časopisa »Soclal-decmoikraten« pristavlja: Resnici na ljubo se mora povedati, da tudi v Londonu niso drugačnega nazora. Anglija in USA sta umevno baltske države kot prve izročili in prav nič drugačno ni zadržanje napram siceršnjim sovjetskim zahtevam. Samo javno Se nista priznali doslej svoje posluš-sti na celi črti. Oblika tega priznanja je zato edino vprašanje, ki prinaša v moskovsko konferenco nekaj novosti. Kalaslroialne razmere v sovjetskih bolnicah Zarjaveli Instrumenti - Nezmožno osobje - Nezadostna oskrba Riga, 15. oktobra. »Sovjetski major K.«, tako poroča na zasedenem Vzhodu izhajajoči časopis »Za rodinu«, »kateri je prišel pred kratkim v odseku južne fronte ranjen v nemško ujetništvo, pripoveduje o nevzdržnih razmerah, ki vladajo v sovjetskem zdravstvu. Sovjetski major, kateri je bil pri svojem prihodu v bolnišnico skrajno rezerviran, je z vedno večjim začudenjem opazil s kakšno skrbjo zdravijo sovjetske ranjence v ujetništvu.« »Če to tukaj vidimo«, tako je Izjavil zdravniku, »šele lahko spoznamo katastrofalno stanje zdravstvenih razmer v Rdeči armadi. Naša zdravniška služba je bila že v mirni dobi zelo pomanjkljiva. Toda, kar Sotfeli ponovno povsod odbili Uspešni nasprotni napadi na več mestih - Erajevni boji v Južni Italiji Oberkommando der Wehrmacht je dne 12. oktobra objavilo: * Med Azovskim morjem in Zaporožjem je popustila silovitost sovražnih napadov radi visokih zgub, zadobljenih prejšnjega dne. Sovjeti so bili ponovno povsod odbiti. Tudi na ostalih odsekih vzhodne fronte, predvsem ob srednjem Dnjepru, ob izlivu Pripjeta, v prostoru južno od Gomla in ju-gozapadno od Velikijega Lukija so se izjalovili sovražni napadi. V teku hudih bo-jeV; so nastopile naše čete na več mestih,' podprte stalno po zračnem orožju, k uspešnim protinapadom. V bojih zadnjega tedna se je severno od Azovskega morja posebno odlikovala sred-njenemška 13. divizija oklopnjakov pod vodstvom Obersta Hauserja. Na južnoitalijanski fronti je'izvedel so- vražnik samo na srednjem odseku nekaj krajevnih napadov. Nek začasen vdor je bil odpravljen s protinapadom. Na ostali fronti so otipavale sovražne bojne skupine pri povečanem delovanju topništva naše bojne prednje straže. V pomorskem ozemlju Dodekaneza je potopilo zračno orožje eno sovražno bojno vozilo in je bombardiralo z dobrim učinkom otoška oporišča nasprotnika. Kommodore nekega odreda lovskih letal, Oberstleutnant Hans Philipp, imetnik Eichenlauba mit Schwertern zum Ritter-kreuz des Eisernen Kreuzes, je padel v zračnem boju junaške smrti. Z njim zgubi zračno orožje enega izmed najsposobnejših lovskih letalcev in vodij odredov, ki je dosegel 206 zračnih zmag. s« sedaj dogaja pri nas na obvezovališčih in v bolnišnicah, skoro ni mogoče opisati z besedami. V prvi vrsti manjka zdravniškega osobja in, kar ga je na razpolago, ni niti zadostno izobraženo, ne da bi pri tem upoštevali številne napake čisto zdravniškega značaja, kar se smatra za samo ob sebi umevno. Delovna oblačila poslujočih zdravnikov in sester so poleg tega stalno umazana in instrumenti, katere uporabljajo, so večinoma zarjaveli. Zelo pogosto manjka najpotrebnejših zdravil in obveznega mate-teriala. Posebno slabo učinkuje tudi pomanjkljiva organizacija zdravstvene službe. Radi stalnih nesoglasij morajo ranjenci veliko pretrpeti. V bolnišnicah v zaledju se tem nedostatkom pridružijo še slabe prehranjevalne razmere. Le redko se dobi bolnišnico, kjer vladajo kolikor toliko zadovoljive razmere.« Jllafe gospodfarsfce novite »Med tem ko Bi zelo belijo glave v Angliji ministrstvo za gorivo in delavska društva, kako bi se zvišala proizvodnja premoga, pada' proizvodnja premoga od tedna do tedna«, se bere v nekem uradnem poročilu, ki je bilo izdano v Londonu. Dno 11. oktobra Je bil podpisan v Hslngkln-gu po poslaniku Wagnerju in državnemu svetniku Wohltatu za nemSko vlado in po zunanjem ministru L1 Sho Kengu za vlado Man-džukua tretji dogovor za nadaljevanje nemSko-mandžurskih gospodarskiJj^odnoSaJev. J'lovlm t brodi v new-yorSkem pristanišču Je bila zelo zmanjšana, ker Je postal radi ra-clonlrftnja bencina promet za avtomobile tako malenkosten, da se ni izplačalo prevažati z brodi, kot poroča new-yorški vladni časopis. Notranji minister Ickes Je naznanil novo organizacijo ameriškega gospodarjenja z oljem. Ameriške rezerve olja v inozemstvu naj se pritegnejo v večji meri, da se Stedl z vrelci v USA. Predvsem naj se bolj izrabljajo ozemlja olja v Iranu in Iraku. &o svetu V oni Izmed zadnjih izdaj je priobčil švedski »Aftontidnlngen« naslednji nenavadni oglas: »Ivo sem sinoči pustil svoj voz pred hišo Stor-kyrkobrinken 12 brez nadzorstva, je neznanec odložil skrivaj damsko ročno torbico na prčdnji sedež voza. Proti povrnitvi stroškov oglasa in natančnemu popisu torbice jo lahko lastnik dobi pri meni. Ce bi pa lastnik ali lastnica mojo ženo o tem prepričala, da nimam z lastnico torbice nobenih odnošajev, sem pripravljen trpeti tudi sam stroške oglasa. Prosim sporočil pod značko »razbito družinsko življenje« na upravo lista«. Mrtvo ribo prav nenavadne izmero je naplavilo morjo v luki Alexandrette. Dolga ni nič manj ko 24 m in tehta približno 13000 kg. V želodcu ribe so se našli prt preiskavi naramnica nekega inozemskega stotnika in kosti človeško roke. Hudo železniško nesrečo je preprečila neka španska kmetica s svojo duhaprisotnostjo in čutom za odgovornost. 2cna je odkrila na tračnicah proge Madrid—Santander za nekim o-strim ovinkom velike mase kamenja, ki se je usedlo radi hudega deževja in je zaprlo progo. Kmetica je vedela, da bo po progi pripeljal v nekaj minutah brzovlak. Postavila se je nekaj sto metrov od tod na tračnice in Je dajala strojevodji z mahanjem in miganjem z robcem varnostne znake. Vlak je na ta način usta-, vil. Kamenje so odstranjevali dalj časa. Sele nato je lahko brzovlak peljal dalje. Špansko železniško ravnateljstvo Je srčno ženo primerno nagradilo. V nekaj letih se Je rod lisic na Danskem tako zelo pomnožil, da so bili rejci perutnine popolnoma obupani. Zato že nekaj časa iščejo sredstva za zmanjšanje stanja lisic. Zdi »e, da se je našlo v nekem receptu, ki so ga impor-tlrall iz Norveške, da se lahko pobije lisice, ko so z nekim medlkamentom omamljene. Posebno priporočajo veronal, od katerega se da dve tableti v ustrojenega ptiča, ki se vržo na lisičjo gtezo. Po zavžitju ptiča in veronals, bo lisica, kmalu padla v dolgo spanje in jo je tako lahko »ubiti«, na da bi bilo za ta lov treba I* enp sam® patron«. Sedaj prelskufcajo to Sredstvo. Po nedavno sestavljeni »UHstlkl o hltrtcl Izgovarjava raznih jezikov, ki jo je aestavll nek norveški dušeslovec, so na prvem mestu Francozi. Ti izgovore v minuti 350 zlogov, dočim Nemec aamo 250. Skoro ravno tako gibčna usta kot Francoz ima Japonec, ki lahko izgovori 310 zlogov na minuto. Anglež se zadovolji z 230 zlogi. Se počasneje govore Rusf (209 zlogov). Kar se zdi na prvi pogled čudno, da govore namreč tropski narodi zelo počasi, čeprav smo mnenja, da so zelo zgovorni, je, da se Evropejcem celo posreči, da veliko hitrejše govore tropske jezike kot domačini sami. Dne S. oktobra se je vršila vinska trgatev v zadnjem pariškem vinogradu, ki se nahaja na Montmartru, ki leži še v pariškem mestnem okraju. Zemljišče, katero Je s svojimi 1500 m' med visokimi hišami zelo majhno, je last mesta Pariza, ki Ima tudi še druge vinograde. V tem vinogradu pridelajo letno okoli 1200 kg grozdja, čegar Izkupiček je namenjen za vojne ujetnike. Pred sto leti so Se hodili v nedeljah na sprehod, da na Montmartru pijejo on-dotno vino med milni na veter, sedaj pa se vrši velika ljudska veselica, na kateri draž-bajo grozdje, česar se udeležujejo načelniki oblasti, prefekt departmaja Seine ter policija, končno pa tudi najznamenitejši pariški umetniki. Blizu Bombaya se nahaja gora, po imenu Sa-trunjaja. Ob vznožju te gore stoji mesto. Vsekakor čudovito mesto, kajti sezidano nI bilo za ljudi, temveč za bogove. Noben smrtnik go ni prebil noči na tem kraju. Čeprav se podnevi zadržujejo na tem svetem kraju mnogi berači, potniki in svečeniki, ponoči je mesto zapuščeno ln prazno In samo »bogovi« stanujejo v njem. Vsak večer preišče poseben stražnik vsak kot 865 svetišč ln pozove vsakogar, ki se nahaja v mestu, da kraj, da celo okolico, takoj zapusti. Pred zatonom sonca se zaprejo vsa vrata templjev in samo stražniki se nahajajo v — vsekakor spoštljivi — oddaljenosti od svetih krajev. Z&odbe brez politike Konji z »rdečim kotom« »Rdeči kot« je postal v dobi raciOtUra:., bencina sp>ožen pijav. Sllčne ukrepe za prometna sredstva so v Nemčiji lzdalj že pred 500 leti. Takrat so se morali imetniki konj podrediti omejitvam, ki so bile zvezane z vojno. Tako ie poroča v nllrmbenjki kroniki iz 15. stoletja, da so bili popisani vsi konji v mestu in bližnji okolici. Co je bilo potrebno, da je bilo radi vojnih dogodkov treba napravljatl utrdbe, niso smeli imetniki konj prosto razpolagati s svojimi konji. Dobili so samo omejeno število »nakaznic«, dočim so bili ostali konji vpoklicani, ail pa so morali biti pripravljeni za vožnje materiala za utrjevalna dela, ki so služIla v splošno korist, ali pa je moralo vleči do 16 konj težke topove, ki so jih potrebovali v resnih primerih. Dežela s 70.000 jezeri Samo malo ljudi si pravilno predstavlja zemljepisne razmere Finske. Na Finskem ni nič manj kot 70.000 jezer, ki zavzemajo 10 odstotkov površine vse dežele. Ena tretjina Finske obstoji lz tunder ln gozdov. Finska, krajevna Imena podajajo zemljepisni značaj dežele. Ponovno srečujemo imena, ki se končujejo z »jttrvi«. JSrvl pomeni jezero ln ker število jezer daieko prekaša število večjih krajev, je jasno- da so s tem označena jezera, ne pa večji kraji. »Puščice Alaha« Čeprav Je vojaško zrakoplovstvo šele v prvi svetovni vojni prišlo do Izraza, se je Izvršil prvi zračni napad v vojni zgodovini že pred letom 1914,, čeprav ne moremo govoriti o kakem uspehu takrat uporabljenih »bombnikov«. To se je zgodilo 1. 1912. med turško-bol-garsko vojno, ž enim Izmed malo letal, ki jih je imela takrat bolgarska vojska, Je poletel bolgarski častnik na proizvedovalnl polet nad Odrin. Njegov pojav Je vzbudil, ker velik del prebivalstva sploh Se nI nikoli videl letala, paničen strah. Cez dva dni se je pojavilo letalo zopet nad Odrinom in pilot je odvrgel z roko dve granati, ki jih je imel s seboj v zaboju, v bližino kolodvora. Na srečo nista eksplodirali ter sta obležali, ne da bl napravili kako škodo.. Z ozirom na to slabo skušnjo niso več ponavljali tega porkusa. Učinek prvega bombardiranja lz zraka Je imel parno moraličen učinek. kajti na turJko prebivalstvo so vkljub vsej nedolžnosti močno vplivale te »puščice Alaha«, kot so imenovali granate, ki so padle iz zraka. (jmmMMŠ) Poroka najstarejše hčerke Japonske cesarak« dvojice, princezinje Sigeko Terunomive s princem NarubUko BigaBblpunljem se Je vršila V sredo zjutraj na svečan način v cesarski palači« Japonski zdravniki so po nekem poročilu is fronte na južnem Pacifiku ugotovili, da so u-porabljali Severnoamerikancl na Salomonakem otoku Novi Qeorglji dum-dum krogle. Pri zdravljenju japonskih ranjencev s te fronte so bile ugotovljene v raznih primerih poškodba po dum-dum kroglah. Po sovražnih poročevalskih virih razširjena vesti, da Je stavila Portugalska ultimat, fta odpoklic japonskih čet iz otoka Timorja, označujejo v pristojnih Japonskih krogih s povdar-kom »kot popolnoma neutemeljene«. Gre samo za nov angleški poskus motenja obstoječih miroljubnih odnoflajev. Na vhodnih vratih Sv. Ane Vatikanskega mesta je nabit razglas guvernerja Vatikanskega mesta, v katerem se opozarja sklicevat je se na to, da je Vatikansko mesto svobodne^ suvereno in strogo nevtralno. Ta razglas Je sopodplsal nemški poveljnik mesta Rima. Švedski državni zbor se sestane v ponedft* ljek ln bo takoj po otvoritvi Imel tajno sejo. l*o poročilih lz Ankare je zavzel prehranja« valnl položaj v Iranu skrajno kritične oblike* Lastne zaloge žita dežele bodo zadostovale največ do februarja 1944, uvoz je pa skrajno težaven, ker zahteva zase Sovjetska zveza prednostne pravice za vse uvoze žita. Italijanski vojni minister maršal Grazianl se Je mudil na razgovorih v FUhrerhauptquar-tleru. Maršal čangkajšek je bil uveden t nedeljo uradno v posle čungkinško-kitajskega državnega predsednika, katere dejansko vodi že od smrti Lin Sonsa. O židovskem vprašanju Je izjavil bolgarski notranji minister Krištof, da ni govora o olajšanju zakonodaje o žldlh v Bolgariji. V Londonu zaseda konferenca za imperijsko zrakoplovstvo s ciljem, da pokrene ukrepe pro- • ti vedno bolj grozeči konkurenci USA za po- . vojni čas. Zato ni čudno, da spremljajo v Wa-shingtonu te razgovore v Londonu z največjim preziranjem in nevoljo. i Tudi londonski list »Evening Standard« se peča sedaj kritično z lakoto v Bengaliji. List piše, da bl lahko preprečili pametni načrti s podporo upravnih organov neprijetne razmere, s katerimi načrti bi se napravile zaloge živil in pravilno razdelile. Od začetka vojne znašajo po uradni objavi avstralske zgube 61.564 mož. Bcngalija rabi še dodatno k letošnjemu pridelku rlža okoli 250.000 ton žita, da lahko uspešno nastopi proti lakoti, je izjavil podgu- / verner Bengalije. " 25 do 30 milijonov ljudi bo v Indiji umrlo še za lakoto, če ne pride takoj obširna pomoč. To ugotovitev glavnega tajnika Indijske lige v Londonu prinaša v torek londonski list »News Chronicle«. Po vesti Excluingea iz Kaira uradno poročajo Angleži, da so z zasedbo otoka Kosa zgubili najvažnejše oporišče za operacije v Dode-kanezu. Neka vselndljska konferenca za preskrbo živil, ki bo baje pravičneje porazdeljevala živila in katere še udeležujejo zastopniki vseh indijskih pokrajinskih ln dnžavnih vlad ter od-poslanica centralne vlade, je začela zasedati v sredo v Novem Delhlju. Radio Teheran je naznanil, da bodo deli angleških zasedbenih čet izpraznili Iran. To se izvrši ustrezno angleško-sovjetskoruskemu-iranskemu dogovoru. Ruski jezik se bo v šolah poučeval kot obvezen predmet. Na mesto odpoklicanih angleških čet pa ne pride iranska armada, temveč sovjetska, deloma tudi severnoameriška. - • Pri žalni svečanosti za lordom Wagdewoo-dom je ugotovil Chaim Waitznann: »Ce hoče svet priti do miru, mora poprej rešiti židovsko vprašanje«. Vrhovni poveljnik severnoameriške armade« general Montgomery, je Izjavil angleškim časnikarjem, ki so ga vprašali po kakovosti Bado-glijevih čet: Za gradnjo cest bi še predstavljali nekako pomoč. Severnoameriški državni dolg bo po izjavi senatorja Allan Ellcndcrja ob koncu prihodnjega leta znašal toliko kot dolg ostalih držav skupaj, če se Jie bodo znižali vojni Izdatki. Vlada v H'a*hingtonu je obelodanila Belo ' knjigo, v kateri se skuSa dokazati, da Roosevelt nI kriv razširjenja vojne. Objavljeni dokumenti pa nasprotno dokazujejo, da je 'povsod prlllval Roosevelt olje na ogenj in da je njegov državni tajnik Hull od jeseni 1. 1933. pripravljal po vseh pravilih vojno. V Izjavah onih severnoameriških senatorjev, ki so podali po svojem svetovpem potovanju severnoameriškemu senatu tajno poročilo, vidi newyorSkl dopisnik lista »Daily Express« zelo vznemirjen zopetno ožlvljenje protlangle-šklh gesel v Zedinjcnlh državah. Sovjetska, angleška ln severnoameriška stran so odklonile prošnjo Iranske vlade, da posluje Mednaiodni Rdeči križ v vprašanju Iranskega prehranjevanja. Angleška in severnoameriška vlada se bojita, da prideta s pritegnitvijo Rdečega križa v neprijetno preiska-vo. ki bl lahko vodila do največjega škandala. Verla« und Druok N8. Uauv»rlag und Druckerel Klrnten. GmbH., klsitenfurt — Verlagoleiter Dr. Emil HfjUan Vlšjlm« Nemcem, meščanom, so pripovedovali: »Ne smeš se družiti s svojim podložnim. Na tak način trpi tvoj ugled.« Tako se je člo-vek umaknil od svojega podložnega ln sedaj je nastala tukaj votlina, vrzel. Te nI nihče Izpolnil. Nastal je brezzračnl prostor. In pri delavcu vidimo natančno isto, ker pač tudi nI Imel zveze z drugo plastjo naroda, z drugimi ljudmi. Obe skupini sta sicer še stanovali druga zraven druge. Naenkrat pa nI več veljalo za prav družabno, če je en sosed občeval z drugim. Čudno Je to: nI dovoljeno, da se otroci Igrajo medseboj. Vse to so utemeljevali x »družbo«. (Dr. R. Ley »Soldaten der Arbelt«, gl. str. 92.) Tako se je nnjno razvil na eni strani pohlep po zabavi, na drugI strani top obup milijonov Izkoreninjenih ljudi. FUhrer je sedaj z ustanovitvijo narodnega občestva izpolnil votline in ravnal pot novega družabnega reda, ki je zgrajen na resnici, zvestobi ln življenje potrjujočem veselju. Za nemški narod se je podala jasna naloga, da najde pot iz družabne lažnivosti, votlosti in razcepljenosti in da zgradi družabno življenje, ki ga določa enodušna življenska volja nacije in ki oblikuje družbo. Predvsem je Deutsche Arbeltsfront v maju •1933. z navalom na protisocialna delavska društva premagala najhujše pojave razpada. S tem je bil ustvarjen temelj za delavski in gospodarski mir. Premostitev prepada med obratnim vodstvom ln uslužbenstvom je bila s tem znatno olajšana. Deutsche Arbeltsfront je sedaj z geslom »Nur Arbelt adelt« (samo delo plemeniti) odpravila družabno mnenje zastarelega pojma o plemstvu. Treba Je pa bilo premagati še drug prepad, namreč med ročnimi ln duševnimi delavci, u-metno napravljeno barikado. Danes si podajajo ročni ln duševni delavci roko za skupno delo. Kot tretji moment v novem družabnem redu ae pojavlja načelo, da Je središče vsega dogajanja človek sam. Človek obstoji' iz telesa, du- še in duha. TI trije tvorijo enoto, ki se ne more raztrgati, ne da bi se poškodovalo celotno narodno življenje. Vendar so židje ln njihovi pomagači razrušili to enoto. V zdravem telesu je zdrava duša. Zato odklanjamo vsako trditev, ki enostransko postavlja v ospredje telo, dnh ali dušo. Tam, kjer ne smatrajo telesa, duše in duha kot po naravi ustvarjene enote, se prične učinkovanje boljševizma v njegovih različnih stopnjah, ker ta teorija nima nič skupnega z življenjem niti z naravo, niti z božjimi postavami, ampak pomeni poseg v božjo postavo. Ml rečemo »Veselite se življenja«. »Kraft durch Freude« (Veselje krepi) je svetovnona-zornl pojem,. »Kraft durch Freude« je morda najkrajša formulacija naJega svetovnega nazora vobče. Pri našem hotenju moramo vedno izhajati raz vidika, da sta si vedno stala dva sveta nasproti, pesimistični in optimistični svet. Mi smo se v našem delu od vsega začetka odločili za optimistični svet in smo zaradi tega že od vsega začetka napovedali naj-odločenejši boj življenje uničujočemu, zanika-jočemu svetu«. (Dr. R. Ley.) Da premaga nemškemu narodu prizadete duševne škode, je Flihrer dal Deutsche Arbeits-frontl nalog, da dojame celega čleveka, tako v delavnikih kakor v prostem času. Dr. Ley Je zato dne 27. 1933. 1. ustanovil NS-Gemein-schaft »Kraft durch Freude«. Tvorni človek Je opravičen zahtevati, da se udeleži kulturnega življenja nacije, ln da člmbolje oblikuje svoje žlvljenske prilike. Nadalje je bilo potrebno, dovesti človeka do bolj zdravegk in bolj veselega življenja, da dobi moč za Izpolnitev del, brez katerih ni možno velikansko gradbeno delo FUhrerja. »Kraft durch Freude« je prevzela nalogo, da z lepim ln dostojnim oblikovanjem delavnic in z veselim, pobudnim in zdravim izkoriščanjem prostega časa dovede tvornega človeka do novega življenskega ideala in do okrepitve njegove žlvljenske moči. Treba Je bilo torej velike vzgojne naloge. Tvorni ljudje, ki so se doslej komaj'udeleževali narodnih kulturnih dobrin, so bili po NS-Ge-meinschaft »Kraft durch Freude« povabljeni, da obiščejo dramske ln operne predstave. Od leta do leta Je naraščalo število obiskovalcev ln danes Ima NS-Gemelnschaft KdF v mnogih mestih Nemčije lastna gledališča, ki so vsak večer prenapolnjena. NI pa šlo samo za to, dovesti ljudi do umetnosti, ampak ljudje so morali spoznati tudi svojo- domovino, svojo lastno očetnjavo. Zato so ob sodelovanju s prometnimi napravami, kaJtor železnico, državno pošto Itd. storili vse, da zasigurajo nemškemu človeku za čas* njegovega dopusta dober ln vendar cenen od« dih. Tako je velikansko delo »KdF« odkrilo tvor* nemu človeku domovino ln ga povedlo na last« nih ladjah tudi v svet. V času od 1933. let« do izbruha vojne so dojeli počitniški izlett, kratke vožnje ln potovanja, ki jih Je organi« ziral urad »Relsen, Wandern und Urlaub« nad 40 milijonov udeležencev ln jim pripomogli do nepozabnih vtisov. Danes ima KdF že nekaj ladij, po zmagovitem koncu vojne pa jih bo še več. Spoznanje, da je osnovni ln neizbežni pogoj pametne uredbe prostega časa ravno tako pa* metna ureditev delovnega časa, je dalo povdd« da so v okviru NSG »Kraft durch Freude« ustanovili tudi urad »Schonheit der Arbeit« (lepota dela). Dobil pa je posebno nslogo, na« praviti nemške delavnice tako lepe in dostoj« ne ,da se v obratu samem uresniči namen usta« nove »Kraft durch Freude*. Ker pa je le dobro zdravje pogoj dobrega dela, je ustanovila NSG »Kraft durch Freude« poseben športni urad. Gojijo vse vrste športa in v letih 1933. do 1938. se je skoraj 9 milijonov tvornih ljudi udeležilo športa pri KdF. Nadaljnja ustanova je nemški Volksblldurtgs-wcrk (ljudsko izobraževanje). Naloga tega urada je, pospeševati splošno Izobrazbo nemškega človeka. Glasba, predavanja peanitkili/ r del, prosvetni Izleti, knjižničarstvo in dr. so dobrine, ki jih omogoia Voiksbildurgswe k. KdF-Wagen je FUhrerjevo delo. Volhswa-genwerk pri Fallerslebnu bo po zmagi najmogočnejša ln najlepša tovarna avtomobilov na svetu. Tako bo ta velika tehnična storitev prišla prav vsemu narodu. Odkar obstaja »Kraft durch Freude« je prinesla ljudem blagoslov za blagoslovom, veselje za veseljem. Četudi zaradi vojne nI več mogoče obvladati del, se je vendar storilo vse, da se je moglo prirediti nemškemu vojaku, ki. zastavlja svoje življenje za očetnjavo, obilo veselja na fronti. Nemška gledališča so dala svoje najboljše moči na razpolago. Brez NSG »Kraft durch Ficude« si našega socialnega ln prosvetnega življenja ne more« mo več misliti. Njen največji ponos je zavest, da s stopnjevanjem veselja do življenja, zdrav« ja ln zmogljivosti nemškega človeka sodeluj« pri gigantski FUhrerjevl zgradbi. Po zmago« vitem koncu vojne bo povzeto delo v polnenri obsegu, ln nemški ljudje v pokrajinah, ki «4 se zopet povrnile v nemško domovino, bodo de« ležnl blagodati naprav NSG »Kraft durch Freude«. Werner LUling Jutranji šport na bregovih poletnega Jezera med zdravljenjem, ki ga Je omogočilo Relcliserholungswcrk der DAF« ln ki se ga Je udeležilo že več Gorenjcev Vedno prinašajo prireditve NS-Gemeinschafte »Kraft durch Freude« razbremenitev in odpočitek. Veliko število je, že gledaliških ln varietetnlh predstav tor pestrih večerov, ki so bili prirejeni na Gorenjskem. Na levi; otrdel občudujejo lutkovno gledališče. Na desni: odrasli gledalci se razveseljujejo ob dpvtipih napovedovalca. (Bilder: Gauarchiv der DAF Karaten.) Seite 4. — Nr. 82. SABAWANREN BOTE Samstag, 16. Oktober 1948- Starke Angriiie bei Smolensk abgewiesen Sowjets verloren in 24 Stunden 102 Flugzeuge-In Italien teilweise hartcKSmpfe Aus dcm Ffihrerhauptquartlcr, 14. Oktober. Da« Oberkommando dcr Wchrmadit gibt bekannt: Nordlich des Asowschen Meeres nnd amtfmittleren Dnjcpr »etzte dcr F«ind an den bi«herigen Schwer-punkten seine heftigen Durchbrudisversuche fort. Si« wurden in erbittertcm Ringen abgeschlag«n, einige Srtlidie Eliibrfiche abgeriegelt. An dor Prlpjet-Mfindunc uod im Raum ton Gomel braditen nach Abwchr feindllcher VorstBBc elgene Gegenangriffe GelSndegewlnn. Starke feindliche Angriffe Im Rautn westlidi Smolensk sdieitertcn wiederum unter besonders hohen Verlmten. der Sowjets, die dabei fiber 50 Panrer verloren. Die Luftwaffe hatte durch wledcrholten wirkungs-vollon F.insatx starker Kampf- und Nahkampfflleger-verbande an diesem Abwehrerfoig besonderen Antell. An der iibrigen Ostfront, auch siidwestllch Weli-kije Luki, herrschte nur ortllchc Kainpftiitigkeit, Bel vergeblicben feindlichcn Luftangrlffcn gegen ein eigtnes Geleit in den Gewissern des hohen Nor-dens wurden von Jagd- und Zeratorerverbanden 28 und von den Sicherungsfahrzeugen der Krlegsmarinc vier der angrelfcnden Flugzcugc abgeschosscn, Ins-gessmt verloren die Sowjets In den letzten 24 Stunden an dcr Ostfront und im hohen Norden 102 Flug-xouge. Fiinf elgene Flugzeuge gingen verloren. Ill Siiditalien griffen st»rke britisdi-nordamerika-nische Kriifte gestern im Volturno-Abschnitt und nordwestlich Bencvento an. Die Angriffe brachen im lusammengefafiten Abwc'nrfeuer odcr Im Gcgenstofi zusammcn. Stcllenwelse slnd uoch harte Kimpfe im Gangc. Leichte deutsche Kampfflugzcuge orrieltcn im Golf von Ncapel auf clncm groficn fcindlidien Krlegsschiff elnen schwercn Treffcr. Wenlge feiniSlchc StSrCliigTeiige warfen gestern Ober westdtutschcm Gebiet planlos einige Bomben. vor Anker licgendcs dcutsches Lazarettschiff getroffen und in Brand geworfen. Es handelt sich bel diesem Schiff um einen 13.000 Brt groBen ehcmaligen Fahrgastdsmpfer, der schen seit liingerer Zeit als Lazarettschiff Verwendung fand und selbstverstandlich als sol-chcs gekennzcichnet war. Der weific Anstrlch, den der gesamte Schiffskdrper trug. sowie dus kraf-tige Rot der Genfer Zeidien, die auf der Ober-decke aufgemalt waren, IleBen das Schiff auf wcite Entfernung das Lazarettschiff erkennen. Trotz dieser deutlichen Kennzeidinung, die, wie einige Flugzeugbesatzungen bestatigen, auch aus groficr HShe auszumachen war, griffen die nord- Lazarettsitiiff in Brand geworfen Berlin, 15. Oktober. Bei den Im Wehrmacht-hericht vom 10. Oktober erwtihntcn Tagesangriff nordamerikanischer Bomber auf Orte im Kiisten-gebiet der Ostsee wurde auch ein ift Gotenhnfcn Unverbriidilidio Waffenkameradsdiaft Helsinki, 15. Oktober. Im finnischen Reichs-tag stand der BcschluB des auBenpolltischen Ausschusses zur Debatte, in dem es hsllit. cs set besonders fcstzustellen, dafi die Beziehungen Finnlands zu Deutsehland im Berlchtsjahr 1943 eincr unvcrbriichlichen Waffenkameradschaft be-stehen gcblicbcn seicn und auf wirtschaftlicliem Gebiet eine imraer grofierc Bcdeutung und An-erkennung erhalten hatten. Der finnlsche Aufienminlster Ramsey verwles besonders auf die groBe Hilfe, d;e Finnland von Deutsehland zutcil geworden sei. Er erwiihnte c^bei besonders die Nahrungsmlttellleferungen. Der Vertretcr der Agrarpartei, der frilhere * Bildungsminister Kukkonen, und der Vertreter der Sanimltmgspartei Soini gaben im Namen Hirer Parteicn Erklarungen ab. in dencn Deutsehland dcr Dank fiir die groliziigige Hilfe an Finnland zum Ausdruck gcbraclit wird. „Nur Deutsehland kann belfen" Die finnische Presse nlmmt sehr eindeutig Stellung gegen gewisse Agitationsphrasen des feindiichen Ncrvcnkrieges, die auch in die schwe-dische Presse lanciert warden. „Uusi Suoml" schreibt u. a., die englisch-bolschewlstischen ..Fiiodensbedingungen fiir Finnland", die in letzter Zeit bald von Osten und bald von Westen her vcrbreitct worden sind, erhalten ihren riditigen Hintergrund durch das crneute Auftretcn des finnischen Bolschcwisten Kuusiuen im Moskauer Rundfunk, dcr Finnland schon einmal zu elncr bolschewistischen Sowjctrepublik zu stempeln versucht hat. „Es ist merkwiirdig", betont „Sa-nomat", „daB cs immar noch Kreise gibt, die auf elne Hilfe aus dem Westen vertraucn, obwohl sich die filhrenden Manner dort nach Moskau richten Biiissen, Die heutige schwedische Politik ist be-relt, im Namen der Demokratie und Neutralitat Finnlands Untergang zuzulassen, obwohl die Finnen mit ihrcm Blut und Leben auch Schwe-den stiitzen. Die Bestrcbungcn des zaristischen Reiches zur Vernichtung unsercs nationalen Daseins haben uns die blttcrsten ErfaJirungcn mit dcr uns durch den Bolschewismus drohenden Gefahr machen lassen. Wir konnen nur auf der festen Grundlage von Tatsachcn denken und wissen, daB nur das Deutsche Reich uns wie einst bei der Erringung unscrer Selbstiindigkeit auch jetzt bei ihrer Bc-wahrung helfen kann." amerikanischen Bomber das Lazarettschiff an und erzielten eine Anzahl Bombcntreffer, die das Schiff in Brand setzten. Mehrere der an Bord befindlichen Verwundeten sowie Mitglieder des Sanitiitspersonals und der Besatzung kamen ums Lcben oder erlitten Verletzungen. Dcr feindliche Nachrichtendienst scheut sich nicht, dicscn aliem Volkerrcclit hohnsprechenden Angriff In seinen Meldungen aufzugrcifcn und sich auch noch damit zu briisten, daB gerade dieses Schiff getroffen wurde. Zwar bezeichnet er dieses deutlich gekennzeichnete schwimmende I.azarett als Passagierdampfer, doch war eine Vcrkennung der Bestimmung dieses Schiffes vdllig ausgeschlossen, da keinerlel Kriegsschiffe in der N3he lagen und die Umrisse des Schiffes von dem weificn Anstrich und dem leuchtenden Rot dcr breit aufgemalten Rote-Kreuz-Zeichcn beherrscht. Diese Untat reiht sich wiirdig den anderen Verbrechen der amerikanischen Luft-gangster an. Verzweffeffe Lage der Sowjefs in den verlassenen Oebleten Hohn fiir die brifische Bulldogge Stalins „Abneigung gegen Diplomaten-La mctta" - Er wiil im Weston Kanonen horen hk. Stockholm, 15. Oktober, Dcr Rat dcr Volkskommissare hat eincn Iangcn ErlaB fiber Sofort-msBnahmcn zur Wiedcrherstellung der Volkswirtschaft in den „befreitcn Gebictcn" herausgegeben. Der ErlalS beschaftlgt sich ausschlleSlich mit dcm Wiedtraufbau der Lnndwlrtschaft ur.d des Transportwescns. Fiir clnen Indastrlellen Wlederaufbau. io helBt es In dcm ErlaB, sei die Zeit noch nicht gekommen. Vor-liiufig handle e» sich ausschliefilidi darum, „die Bcvolkerung vor dem Verhungem *o schfitzen". Der F.rlaB dcr Volkskommissare, crklart die bri-tische Zcltscbrift ..Economist", sel ein Bevels fiir die gemderu g r a u s a tn e Lage der Sow|st» in den von den Deutachen ge-r a u m t e n G « b i 11 e a und fiir die auBerordcnt-lichc Bejrcnzung der Hllfimittel. die ihnen tur Ver-fiigung »tunden. Die Sowjets sind oach diesem ErlaB augcnblicklich nicht keine Politik ohne das yolk. Ein bezeichnendes Intermezzo im Unterhaus Die Situation im Luftkrieg - Weiter groRe Sorgen um die hohen Bomberverluste Berlin, 15. .Oktober, Die britisch-amerikanischen Hoffnungen auf eine schnelle Nieierzwingung des deutschen Widcrstandswillens durch den un-cingeschrankten Bombenterror scheincn durdi di« letxten hohen AbschuRerfolge unscrer tapferen I.uft-verteldigurigskrifte eine gewisse Erschfitterung «r-fahrcn zu haben. Ein Mitglicd des britisdicn Unterhauses legte jedcnfalls am Dicnstag seinem Premicrminister Churchill die spurbar besorgte Frage vor, ob ..Schrittc unternommen worden selen, um unser Bomber-kommando und die tmerikanUcha Luftwaffe in den Stand zu versetzta. DeuucWand M weiter ju botn-bar^ieren, dafi »«in« baldic« Niederwarfong bel einem Minimum u algeneu Verlusten" hetbelgefiihtt werden kttnnte. Churchill behalf sidi mit ier lahmw Autwort, daS .'dies die alljemijiq« Vor«nlluni Ausdruck zu bringen acheine". und der Fra^wtelitr und das brttische Volk waren genau ae king wie TOriMZ. Sic sollcn in seine Hohle kommen „Er hat gesagt, wir brauchten bloB zu schel-len, schell Dul" „Nein — schell Dul" (Karikatur: Key/Dehnen-Dienst.) 'WW Dieses an sich niditssagcnde Intermezzo im briti-schen Unterhaus verrat dennoch einiges von der Stimmung unscrer Gcgner. Aus Ihm gcht zweifellos hervor — und niemand in Deutsehland hatte das anders erwartet —, daB man in London und Washington nach wie vor die Terrorunternehmungcn gegen deutsche WohnStiidtc fiir das gccignctste Kampfmittel hiilt. Abcr glcichzcitig druckt doch die Anfragc des englischen Abgeordncten cine unver-kennbare Uberraschung fiber die jiingsten schwercn Schlagc aus, die die britisch-amcrikanische Luftwaffe fiber dem Reidugebiet einsteden muBte. Audi in gewijsen Teilen de« englischen und amerikanlscbea volkea.aeheint also die Anslcht entsUndto zu »ein. dafi daj ursprttnglich in Rechnung geaeute ..Minimum an elgenen Verlusten" im Luftkrieg angeaichts i«r planmSfi-gtn Vtritlrkqn; der ieowdicu Abwehr* waffen liingsi fiberschritien werden ist. Wenn man sich der AuSerung von h»ehst offi-■UIIk cngliichtr Seit« arinnert, dafi tint Abschufi- Wl 1 quote von fiber 6 Prozent die Bombenangriffe auf die Dauer ..unrcntabel" machen konnte, dann wird diese besorgte Auffassung vicler Englandcr verstandlicb, denn gcradc in den letzten Tagen hat sich j« das AbschuBvcrhaltnls dank der quantitativen Wclter-cntwicklung unsercr Abwthrwaffcn standi* auf d»r Hohe von 10. 15, ia aogar 25 Prozent gchalten, Aber wir Deutsche sind noch nic in den Fchler verfallen, in entscheidenden Stunden die Zahigkeit und Fahigkeit unscrcr Gegner zu untcrschatr.cn. Wir sind deshalb darauf vorbereitet, d«B die Englinder und Amerikaner mit aller Kraft die weitere Fort-setzung ihte« Bombenterror« versuehen werden. Vitl-leicht blcibt ihnen gar kcin anderer Wcg. denn *ie haben sich ja mit dcm Aufbau ihrer Bomberwaffe auf diese unmenschlichen Methodcn festgelegt, fiber die einmal die Nachwelt daa Urteil fallen wird und muB. Wir miissen auBerdem in Rechnung setzen, daB die unslcheren Fektoren des Luftkricges — wie Wetter und Nebel — viellelcht auch noch in Zukunft zti gewlssen Rfickschligen In unsoren Abwebrlelsttwgen flihren konnen. Aber wir sehen den bevorstehendea achwcren Auaeinandersetzungen dennoch mit ungeibro-chener Hiirte und mit nicht zu bezwingender Zuvef-aicht intgegen. England will keine Krlegssdiiffe oplern Stockholm, 15. Oktober. Auf der Konf«reox von Quebec hat aidi Churchill der Forderung des Pt*-aidenten Roosevelt beugen milssen. England« veli« Unterstiitzung fiir die Kriegfuhrung gegen Japan zuzuaagen. In eineim Kommentar de« Londoner Nachrichtendienst« wird der englische Standpunkt fiir die Stationierung dea GroBteil« der britischen S«estr«it-krlUte ln den europat«ch«n GewiUsern mit der stenz der deutschen Kriegsflotte begriindet und au* dem hohen Kampfwcrt der Kricgsschiffe Dentjchlands der Sdilufi gezogen, daB allein die Existenz d« deutschen Flotte elne wesentlidie Kriegsbilfe fiir Japan 1st. well ale England daran hindert, das Ge-samtgewicht seiner Hochseeflotte in den Pazifikraum zu verlagem. Diese Feststellung umachlieBt ein wichtig«« briti-aches Moment, namlich die Entschles»enheit England«, aich mit aeinen Krlegaschiffen nicht ffir die Krieg-ffihrung dor Vereinigten Staaten im Pazifik zo op fern. Matter gefallener Briten betteln Genf, 15. Oktober. Nach einem Beridit des ..Daily Herald" haben sich die Miitter gefallener englischer Soldaten zu der ,,Nationalen Miittervercinigung fiir Krie«srenten" zusammengeschlossen. um ihr« An-spruche auf Kricgshinterbllebenenunterstfitzung gegen das Pensionsministerium durchzukampfen. Die Griin-dcrin und Vorsitzcnde dieser Vcreinigung', Amelia Hayes, die ihrcn einxigen Sohn bei Dieppe verloren hat. iiuBerte sich fiber das Programm dcr Vereinigung: ..Warum sollen wir auf den Knien um eine Unterstiitzung betteln? Das Opfer unsercr Sohne ist keine Wohltatigkeitsangelegcnheit und wli fordem nur Gerechtigkcit." Ein Attentat gegen Giraud jb. Paris, 15. Oktober. (F.lgenbericht.) Rundfunk-meldungen zufolge wurde ein Attentat gegen den franzbsischen Emigrantenchef Girnud In Algler veriibt. Die Einzelhelten dariiber werden In Algler von den amerikanischen und englischen Zensurbehorden »treng gcheimgchaltcn. jedoch wurde bckanntgegeben. das Attentat sei gescheltert. Giraud sei unverletzt. Ebenso wie bei dcm Mord an Darlan wird vorlK'ifig nicht« fiber die Tatcr und Ihrc Hintergrfinde geauBert. . Wahrscheinlich 1st jedoch, daB auch in diesem Fall die Urhcbcr nicht in franziislschen Krelsen zu suchen sind, sondem In anglo-amerlkaniachcn und sowje-tischcn, Scltdem di« Anglo-Amerlkaner den Emlgrsn-tenchcf de Gaulle an die irstc Stelle gtrfickt haben, 1st Giraud uberflfissig geworden und deshalb solite er versdiwinden. Hauptmann Ralls 218. Luftsieg Berlin, 15. Oktober. Hauptmann Rail, * neben Hauptmann Nowotny der erfolgreichste deutsche Jagd-fllcger und Tragcr des Eichenlaubca mlt Schwer-tern. schoB am 10, Oktober Im Nahkampf mit sowie-tischcn Fliegcm nachcinander ffinf feindliche Flivv-zcuge ab und errang damit aeinen 218. Luftsieg. 1500. Peindflug des Hauptmanns Rudel Berlin, IS. Oktober. Eichenlaubtrager H»upt-mann H»ns-UIrich Rudel, Gruppenkotngjaatfeur in einem Sturzkampfge?cl)w»i}er. fl?j am 9. Oktpbcr an der Ostfront seinen 1500. Einsats gegen den Felnd. Hauptmann Rudel tst der erst« deutsche Flieger. der diese hohe Zahl ven F«iod. flusea erreicht htu Sama t a g, 16. Oktober 1943. KARAWANKEN BOTE Seite 5. — Nr. 82. Die Stadt der Lieder „als Bollwerk des Abendlandos" wiederholten Aufforderungen des tllrkischen Befehlshabers Kara Mustapha Pascha zur Kapitulatlon mit Verachtung zurlickwel-sen. Er wuBte, daB seine Wiener, sonst so leichtlebig, die PrUfung bestehen und wirk-llch bis zum letzten Blutstropfen die Stadt verteldigen wllrden. Triumph des Willens So konnte, unter namenlosen Leiden und Entbehrungen allerdlngs, In unermUdlichen und blutigen K&mpfen auf den wailen, der Tag abgewartet werden, der das aus Soldaten aller deutschen Stamme zusammengesetzte Ent-satzheer an Wlen heranbrachte. Mit Rccht kann daher Friedrich Walter ln seiner >Ge- Wiens Bewahiung in der Turkenflut / Schwere, opfervolle Zelten, die Haltung und Elnsatz aller mlt Erfolg durchgestan-den hat, bleiben in der Erlnnerung unver-rtickbar stehen. Sie slnd der Stolz eines Geschlechts, das aicb den Ahnen ln glei-cher SchlcksalsprUfung verbunden fUhlt. Eg war vor 260 Jahren . . . Wlen stand 1m Jahre 1693 im Zeichen der Weiten TUrkenbelagerung Wiens. Damals hat sich die Stadt den Ruhm erworben, das Bollwerk cjes Abendlandea zu seln, eln Bollwerk, auf das sich Deutschland in Zeiten der Not verlassen kann. Unvorstellbares haben ln jenen Bchreckenswochen die BUrger Wiens erduldet, aber ihr unersehtltterlicher Mut und die Z&hlg-kcit des Ausharrens lleSen sie den Tag der Befrelung erleben, der ihnen am 12. September den Lohn fllr lhre Opfer und Leiden brachte. Eine ungeheure t>l>ermacht Mlt 180.000 Mann war das tUrklsche Heer angerUckt, um Wien von alien Selten einzu-schlleBen und zu belagern. Dieser wohlausgerll-steten Armee hatte die Stadt ledigllch 11.000 Soldaten und 5000 bewaffnete BUrger entge-genzusetzen, wahrend 60.000 Nlchtkombattan-ten, n&mlicb waffenuntaugllche Zlvillsten, ^"rauen und Kinder die Widerstandskraft der Stadt belasteten. Zudem befand sich Wlen, ehe die Belagorung anhub, In einem sehr man-gelhaften Verteidigungszustand. Graf Star-hemberg, der Festungs- und Stadtkommandant, klagte in elnem Brief an den Kaiser Uber den >Mangel an alien Requlslten« und war auch liber die »consternation unter dem Volke« nicht erbaut, gelobte aber dennoch, die Stadt bis zu selnem letzten Blutstropfen zu verteldigen. Die Konsternfttion, von der Starhemberg spricht, war nur zu begrelfllch. Der kaiser-liche Hof und die Adelsfamillen hatten ange-slchts der drohenden Gefahr Wlen verlassen und sich ln Slcherheit gebracht, was ielbst-vcrstilndllch elnen schlechten Elndruck machte und auch die angstlichen Elemente unter der BUrgerschaft zu clner UberstUrzten Flucht ver-anlaflte. DafUr jedoch wurden die Zurlickge-blieben von einem um so fanatlscheren Wlllen durchglllht, die geliebte Stadt nicht in die H&nde der'Ttirken fallen zu lassen. Schwere Opfer, harte Dlsziplln Als sich am 13. Jull die ersten tUrkischen Truppen 1m Weichblld der Stadt zelgten, ent-sehloB sich Starhemberg dazu, die Vorstildte niederzubrennen. Es war elne furchtbare MaB-nahme, aber sle benahm den Belagerern die MSgllchkelt, sich ln den Vorstttdten festzu-setzen und sie als gUnstlge Stellungen fUr die Belagerung und die Sturmangriffe zu benUtzen. Den Wlenern schnUrte sie da» Herz zusam-men, als sie von den Stadtmauern mltansehen mufiten, wie ringsum die Flammen aufschlugen und binnen weniger Stunden Htluser und Pa-lSste, Kirchcn und K16ster, das Hab und Gut zahlloser Menschen, Bibllotheken und Kunst-schatze in Schutt und Asche verwandelten, aber die Wiener begriffen, daB es seln muBte, ?o wie sie es begriffen, daB nur Mut und Zfihigkeit des Ausharrens die Stadt retten konnten. Starhemberg hlelt mlt rUckslchtsloser Strenge Disziplin und Manneszucht aufrecht. Grimmige Strafen standen auf jedes Abirrcn von der befohlencn Llnie. BUrgern, die sich dem Waffendienst zu entziehen suchten, wurde das Aufhingen unter den elgenen Fenstern angedroht. Knaben im Alter von zehn, zwolf und fUnfzehn Jahren, die sich von den Tiirken zu Kundschafterdiensten miflbrauchen UeBen, wurden enthauptet. Immer quttlender wurde der Hunger in der elngeschlossenen Stadt, tamer arger wiiteten Krankhelten, na-mentllch die Ruhr. Dennoch blieben die Wiener hart, und Starhemberg konnte die schlchte Wiens« sagen: »DaB es gelang, dlese vielfach verstarten und verangstigten Men-schen immer wicder aufzurichten und in dem festen Glauben an den endllchen Sleg zu einer unerschiltterlichen Gemelnschaft zueammenzu-schmieden, in ihnen die Hoffnung auf glUck-llche Rettung auch in den schwersten Augen-blicken der Belagerung nicht erlOschen zu lassen und solcherart ein Letztes an erbltter-tcr Entschlossenheit und schier verzweifeltem Mut aus Ihnen herauszuholen, das zelgt, wie stark die Kriifte dieses Wiener Bodens slnd und wie die ln lhm wurzelnden Menschen Je-desmal in der Stunde der Bew&hrung Uber sich hinauswachsen,« Daran hat sich nlchts geandert. Noch Immer gilt es, daB der unbeugsame Wllle elne Volkes Uber Not und Tod triumphlert, so wie es das Bcisplel der Wiener im TUrkenjahr 1683 lehrt. Entdecker Zufall / 1842 traf der Chirurg Montgomery bel einem Spazlergang In der NHhe von Singapore auf elnen Holzf&ller, der mit elner Axt arbei-tete, die einen ganz eigentUmlichen Stiel be-saB. Montgomery untersuchte dlesen Axtstlel und entdeckte ln dessen Zusammensetzung das 'Guttapercha, das 1844 als »Gettania« crstma-lig in Antwerpen auf europaischem Boden ge-sehen wurde. — 1845 wurden einem Chemiker In Kalkutta aus dem Inneren Ostlndier.s elnige Gegenstande zugesandt deren faserige Ver-packung die Aufmerks'arnkeit elnes ihm be-freundeten SeilerB erregte. Dieser Faserstoff entpuppte sich als die spater in groBen Mon-gen nach Europa importierte Jute, die als auBerordentlich nutzbarer Stoff allgemein be-kannt geworden 1st. Belm Erforschgn elner Salzquelle wurden die pennsylvanlschen Petrolcumlager entdeckt. — Die Auffindung der Kupfcrevze von Wallaroo (Australion) 1st elner Beutelmaus zu danken, die belm Bau ihrer H6hle eln grtines Stelnchen aufscharrte, das clncm Schiifer auf-flel und von ihm zur Prtifung weitergegeben wurde. Ein BUrstenfabrikant in Marseille ging eines Tages am Kai spazieren und stiefl mit dem FuBe an Klumpen von Pflanzenfaaern, die SchutzgUrtel fUr ein brasilianlsches Schiff ge-gen die Reibung an den Kaimauern gebildet hatten. Er nahm die Klumpen mit und benUtzte versuchsweise die Fasern zur Heretellung von BUrsten. Diese erwiesen sich als die zu Borsten und dergieichen auBerordentlich ge-elgneten Blattstlelfasern der Piassavapalme. Um 1850 sah eln Techniker ln einer kleinen Klrche Kaliforniens Malerelen von schoncr roter Farbe, nach deren Ursprung er sich erkundlgte. Es war Zlnnober, und dessen Her-kunftsoit Neu-Almaden mit seinen Quecksil-bererzen, ein Bergwerk, das bald eine j&hr-liche Ausbeute von 750.000 kg relnes Queck-sllber Ueferte. In der ehemaligen Transvaal-Republik spiel-ten Ira Jahre 1837 Kinder mlt einem gianzen-den Stein, der elnem zuf&llig vorUbergehenden Farmer in die Augen stach. Der Farmer lieB sich den Stein von den Knaben schenken. Dr. Anderson ln Kapstadt erkannte ln dem ge-. schenkten Stein einen Diamanten und dieser wurde noch lm selben Jahre auf der Pariser Ausstellung auf 18.000 Mark geschatzt. Dainit waren die sUdafrikanlschen Diamantenfeldcr, die seither fUr unz&hllge Mlllionen Mark Diamanten geliefert haben, entdeckt. Auch bei uns im Lande selbst finden wlr unzahlige Beispiele, wo VermBgen auf der StraBe gefunden wurden. Als ln den achtzlger Jahren des vergangenen Jahrhunderts in Wlen die Gasbeleuchtung durchgofUhrt wurde, warf die Gemeindeverwaltung die verschlackten Kohlenreste wagenweise auf die Ablagerungs-statten der Stadt, Bald darauf suchten in stren-gen Wlntern arme Leute auf dlesen Stfttten Das Geld liegt auf der Strafle. Von Friedrich Gersihofer nach Abfailen von noch brauchbarem Helz-matcrial. Ein findiger Kopf kam auf den Ge-. danken, die fortgeworfene Schlacke selbst zu Heizzwecken zu verwenden und der Koks war damit bekannt geworden. i In fihnllcher Weise entdeckte man auch das Asbest und vlele andere wtchtlge Stoffe. Der Chemiker, der Zucker in den RUben auffand, wurde reich und berUhmt durch seine Erfln-dung. Unserer heutigen Zeit blieb es vorbehalten, aus Holz- und Glasfaden schOne und haltbare Gewebe herzustcllen und wer weiB welche balinbrechenden Erfindungen wir noch auf dicsem Gebiete zu verzeichnen haben werden. Wuflten Sie schon... ... dafi das Ui tierchen, das sich durch Zwei-teilung vcrmehrt und fortpflanzt, praktisch unsterblich ist? ... daB lm Jahre 1886 in Magdeburg die erste deutsche Sacharlnfabrik gegrUndet wurde? ... daB von den 13 Mlllionen deutscher 8ol- daten, die lm ersten Weltkrleg unter den Waf-fen standen, 4,5 Mlllionen, also etwa eln Drit-tel, mit dem Eiscrncn Kreuz zweiter Klasse ausgezeichnet wurden? ... daB das ungarische Forstgesetz elne be-stimmte Schonzeit fUr eBbare Schnecken vor-sieht und gewisse, im Aussterben begriffene Arten sogar unter Naturschut'z gestellt hat? ... daB das Unkraut uns jahrlich um elnen Ertrag von 3 bis 4 Mlllionen Tonnen Getrelde brlngt ? ... daB manche »WetterfUhllge« vor Jedem Gewitter elnen ausgepragten Metallgeschmack auf der Zunge verspUren? ... daB die originellcn Fruchtkcipfe des AI-penwindriischens im Volksmund »grantlge Jager« genannt werden? ... daB es die meisten Museen, gemcssen an der Einwohnerzahl, in Deutschland zu Freiburg 1. Br. gibt? ... daB nach neuesten Forschungserkennt-nissen neben der Zusammensetzung der Nah-rung das Klima einen entscheidenden EinfluB auf das Gedeihen der holzzerstBrenden Insek-ten hat ? ... daB lm toten Menschen- oder Tierkorper auch ohne Mitwirkung von Bakterien ein ra-scher Abbau der Gewebe durch Fermente er-folgt? Es mUssen also lm lebenden Organis-mus Krafte vorhanden sein, niimlich die Hormone und Vitamine, welche die zersetzende Tatigkeit der Fermente hemmen. ... daB verschledene Anzeichen darauf hin-dcuten, daB die Kiefer an der polaren Baum-grenze in Lappland einer Verbreitung entge-gengeht, wie sie btsher nur in der Nacheiszeit zu verzeichnen war? Qhvu* SCHAT2KASTLE1N ROBERT SCHUMANN: L n si ft a Iisdje (3Caus~ und J^etiensregeln Die Bildung des Gehors ist das Wichtig-ste. Bemiihe d ich friihzeitig, Tonart und Ton zu erkennen. Die Glocke, die Fenster• scheibe, der Kuckuck — forsche nach, welche Tone sie angeben. * Klimpere nie! Spiele immer irisch zu, und nie ein Stiick halb. * Hast du dein musikalisches Tagewerk ge-tan und fiihlst dich eimildet, so strenge dich nicht zu weiterer Arbeit an. Besser rasten, als ohne Luft und Frische arbeiten. * Spiele, wenn du alter wirst, nichts Mo-disches. Die Zeit ist kostbar. Man miiBte hundert Menschenleben haben, wenn man nur alles Gute, was da ist, kennen lernen wollte. * Wit SuBigkeiten, Back- und Zuckerwerk zieht man keine Kinder zu gesunden Menachen. Wie die leibliche, io muli die geistige Kost einfach und kraitig sein. Die Meister haben hinlanklich fur letztere gesorgt; hal-tet euch an diese. * Schlechte Kompositionen muRt du nicht verbreiten, im Gegenteil sie mit aller Kralt unterdriicken helien. * Du solist schlechte Kompositionen weder spielen, noch, wenn du nicht dazu gezwun- gen bist, sie anhdren. * Such' es nie in der Fertigkeit, der soge-nannten Bravour. Suche mit einer Kompo-sition den Eindruck hervorzubringen, den der Komponist im Sinne hatte; mehr soil man nicht; was dariiber ist, ist Zerrbild. * Alles Modische wird wieder unmodisch, und treibst du's bis in das Alter, so wirst du ein Geek, den niemand achtet. * Suche unter deinen Kameraden die auf, die mehr als du wissen. * Von deinen musikalischen Studien erhole dich lleiftig durch Dichterlektiire. Ergebe auch nicht alles. * Hinter den Bergen wohnen auch Leute. Sei bescheidcn! Du hast noch nichts eriun-den und gedacht, was nicht andere vor dir schon gedacht und erfunden. Und hattcst du's, so betrachte es als ein Geschenk von oben, was du mit anderen zu teilen havt, Sieh mal, Kamerad - - - / Pas 1st es vor allem, was sie einmal mlt-bringen von drauBen, wenn sie heimkom. men, daB sle wissen um den Wert a ler Dinge und um den Wert eines HSndedruckes Und um den Wert elnes Worte«. Auch dieses. daB »le den tigllchen Tag unterschelden von dem Sonntag, und daB sle andera Augen haben und andere MaBe filr alles. Und sie werden sin gut Stack Vorteil haben von allem, was sie mltbringen, das helBt: sie sind fester als andere. Aber das wlrd erst seln, wenn sie da-hejm sind, denn es will viel gelernt sein vorher. Doch werden sie es einmal immer mit sich itthren, dieses neue Wissen; anders als seln Schttler das Erlernte der Schulzeit; anders auch als ein Geselle die Kenntnisse aus den Lehrjahren, aber es blelbt doch an Ihnen. Es wird so sein, daB der Alltag immer die Stimmung behait und die Farben der neuen Werte, und die Sonntage gar wollen neu erlebt werden von jedem, well es bis-lang kelne gab in dlesem Slnne. So wird es kommen. Und die wir meinen, die Soldaten, wer-den es seln, die jede Stunde prflgen und jede in die Stelle rUcken, die ihr gebiihrt lm Tag. Und eine Sprache werden sie sprechen, wie sie In den neuen Tag paflt, und es werden in der neuen Sprache wohl mehr Worte ge-schwiegen als geredet. Noch sind ale drauBen, die wlr meinen; die ersten schon tausend Tage und tausend NSchte und langer, und die letzten relfien sich noch los aus den Armen der Matter. So war es, immer wechselnd und immer gleich. Und wenn die Neuen hinauslcoramen die Reihen der Alten, stehen sie vlel-leteht zuerst und sehauen und schauen,. wie alios so neu ist ittr sie. Und wenn der ersle Angriff ist oder das erste Feuer oder der erste Besturm, dann biicken sie vertrauend puf die Altan, die in allem Bescheid wissen. typd 111 Ua M " Das sagt er. Und nach diesem Wort schweigt er nochmal, als sucht er einen Ver-gleich und flndet ihn nicht. Und er schweigt immer noch und blickt irgendwohin. Und die Hande liegen auf den Knien ganz ruhig, ohne Bewegen In sich. Ganz lange schweigt er. Und der Neue ist nahergerilckt und lauscht. Dann sagt der Alte doch etwas: ,Ja, — so wars!" — Das sagt er noch und mehr nicht. Und der Neue nickt, weil er es verstan-den hat. Und er 'nickt wieder, daB der an-dere auch weiB um das Verstehen unterein-ander. Auch das wird er einmal mlt helm-bringen diese Sprache. Und es wird so sein, daB wir bald alle diese Sprache verstehen. So gut ist sle, daB jeder wohltut, sie zu lernen. Von Werner G. Suifrian jedes Bewegen, weil alles gut gelernt ist in der Zeit vorher. Und keiner denkt, daB der Alte eln Fremder 1st und daB der gepruft sein will, dem einer das Vertrauen schenkt. Das denkt keiner. Und nachher in einem kurzen Verschnauf geht der Neue hin zu dem Alten. Zuerst sagt er nichts und schaut ihm nur zu, wie er dasitzt und einen Brief liest. Und dann: Du bist lange drauBen, Kamerad. — Wie war das alles?" Der Alte sieht lhn an und ln das junge Gesicht. Er Uberlegt lange, was da zu ant-worten 1st, aber dann faltet er den Brief zusammen und birgt ihn in der Brusttasche. Und dann holt er tlef Atem wie zu einer langen Rede: „Sieh mal Kamerad —" Kleines Blatt im Herbst / Ein kahler Herbstwind strelchelt spielerisch die Wlpfel der Elchen und Buchen und lSBt das GeSst leise erzittern. Fttr die welkenden Blatter ist das der Hauch des Todes, der sie wie ein verfahrerischer Liebhaber kosend umstrelchelt, um Ihnen um so schneller das schon halb erloschene Lebjen gflnzllch neh-men zu kfinnen. Hln und wieder befreit sich ein Blatt von dem Gezweig, um, nur fur einen Augenbllck glticklich, allein durchs Le-ben tanzen zu dtirfen. Eigenwillig wiegt und schwebt es ln der Luft. Doch die lockende Freiheit hat sich ins Gegenteil verkehrt. Es wlrd ihm klar, daB es sich selbst nicht leben kann. Willenlos dem Winds preisgegeben, sucht es alsbald elnen stillen Platz, pendelt suchond hln und her, ohne selbst seine Rich-tung bestlmmen iu kttnnen, und 1st froh, das gettffnete Fenstar melnes Zimmers zu finden. FrmUdet legt es eich auf den Tlech zu Fu-Ban elnor kleinan zierlichen MidchBnplastik schen glucdich gemacht hast, als du in sa»-aus Porzsllan. * tem Grtln standest und beitrugst zum som- Elnige Tage erfreue ich mlch an der Schdn- kleines braunes Blatt, mit der du die Men-h$it dieses herbstlichen Blattes, Wie das ial- schen Schatten spendetest und don Litbtn- Von Friedrich Horstmann tige Gesicht einer alten Frau sieht es aus, deren Sorgen und Leiden elnes langen La-bens sich ln das Gesicht eingemeiflelt haben. Die Sonne saugt die letzte Kraft aus ihm und bald zerfftllt es ganz. Nur felne Rippchen bleiben Ubrig, die wie die Adern auf einer Hand hervortreten, bis auch sle bersten und zerbrechen. Kleines, verfallenes Blatt, du sprieBtest, lebtest und verwelktest wie der Baum, dessen Gezweig du schmflcktest, oder wie |e-nes junge Madchen dar kleinen Plastik, das dem Kdnstler Modeli gastnnden hat, geboren wurde, lebte und starb. Und doch wird es immer wiedex B&ume und Blatter und Menschen geben, so lange es Gott gefailt. Hast auch du eina Seele, mlt der du in die Ewig-keit eingehst? Du lebtest ja und bist von Gott gesehsffen. GewlB, du hast eine SmI«, klf>in»!s braunes Blatt, mlt der du die Men- den ein heimliches Piatzchen bewahrtest, eine Seele, mlt der du jetzt zu mir sprichst, daB mein Herz iromm und still wird. Du bis Jetzt tot, liebes kleines Blatt, und deine Seele 1st bel dem, der dich und mlch und alles, was da lebt, geschaffen hat, erbliihen laflt und wieder zu sich nimmt In den SchoB der Ewlgkeit. Hutttox und HuifWeiC Das Radio Bobby kaufte ein Radio. Der Verk&ufer fragte: „Mlttelwelle? Lang-wellen?" Bobby sagte: „Neln, nur Kurzwellen! Das Zimmer ist sehr kleinl" „D e r" R a u b e r Man gab in Rostock Schillers RSuber. Minna ging hlneln. Minna kam heim. „Wie haben Ihnen denn die RSuber ga-fallen, Minna?" „Herrlichl Besonders der einel" Kindermund Der kleine Hans beschnupperte den Onkel von oben bis unten. — „Du riechst doch gar nicht schlecht, Onkell" ..Wlrklich?" „Ja. Warum hat dann Papa gestern gesagt, daB dich kein Mensch riechen kann?" Das 1st was anders „Es 1st schrecklich, melne Frau hat die leidlge Angewohnhelt, Immer erst nach zwei Uhr zu Bett zu geh^Kn." „Ja, was macht sie denn die ganze Nacht aber?" „Das ist as |a eben, sie wartet auf mlch." Das kommt davon Dar kleine Malte flal die Trappe heruntar. Enlsetzt rief die Mutter: ,Was machst du nur?" Argarlich entgegnete Malte: „Ja, das komrat davon, daft man mir verbietet." Stran 6. — štev. 82. Sobota, T6. oktobra 1943. Izrabljene, prvobitne ln samonikle sile je v vas in tako zelo vas imajo v oblasti vaše majhne strankarske kombinacije in vaš notranji šovinizem. Kako ste si to predstavljali, da hočete tvoriti državo s štiridesetimi strankami, ki se naj razdele na 13 milijonov ljudi! že ustavo-tvorno skupščino ste zbrali iz teh strank; tako se države ne dela. Imeli ste dve možnosti: ali da kakšna močna osebnost brezobzirno, z veliko politično energijo in z veliko razuma, z zadostno avtoriteto, ' zbriše vse notranje račune in vse nesporazume med vašimi različnimi narodi in plemeni, ali pa če že niste imeli takega moža, pa ne bi bili smeli skleniti prve ustave, ne da bi pri njej sodelovala najmočnejša hrvatska skupina, ki je hkrati zastopala najširše hrvatske množice«. še dva novinarja sta vstopila v našo vežo, en Nemec in en Srb. »Samo to bi rad vedel, iz katerega rezer-varja bodo sedaj izvlekli hrvatske zastopnike za to vlado, ki jo tukaj kuhajo«, je menil Nemec. Francoz je pokašlje-val. »Mislim, da je to že precej jasno. če ni nobenih političnih strank, ki bi se lahko pokazale, potem bodo to pač prostozidarske lože. V tej državi pač že od leta 19X8. ni bilo nobene vlade, katerih najvplivnejši člani ne bi bili prišli iz vrst prostozidarjev, kakor pač tudi pri drugih balkanskih državah.« »2e prav«, je rekel Nemec. »Ti balkanski narodi, ki se Imajo za svoje neodvisne države večinoma zahvaliti svetovni vojni ln njenim posledica^ spadajo vsi v vašo politično Skupno s Stjepanom Radtčcm v skupftčlr.i umorjeni Pavle Radič. domeno. In politike teh narodov obvladate vi v svojem Velikem Orlentu.« Francoz se je na kratko zasmejal. Bil je to zabaven smeh. »Vendar bolje na tak način kakor po ovinkih.« Nemec se je razgrel. »Seveda, to je za vas preprosteje. Vas to nič ne brlgfa. katera stranka je na vladi, s Prijeti morilec, Črnogorec Račič, je odveden po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku v zapor. (O poteku burne skupščinske seje poročamo v današnjem nadaljevanju.) Biider: Scherl (3J| kakšnim programom stopa pred narod, s kakšnimi cilji operira. Vsekakor so najvplivnejši člani ložnl bratje, torej so podrejeni politiki Pariza.« »Dragi tovariš, tega vendar ne moremo dovoliti«, je rekel Francoz, »da bi Nemčija v teh državah zopet pridobila svoj gospodarski in politični vpliv. In za nas je najbolj preprosta stvar, če preko lože in z rdečimi trakovi, častne legije pridobimo za nas tukajšnja najvažnejše može. Zato tudi sedaj lahko z največjo mirnostjo opazujemo spremembe, ki jih bo ravno ta noč zopet prinesla. Tisk naše levice bo seveda napadel avtokrata Aleksandra in njegovega generala, toda zunanjepolitična smer države se ne bo spremenila. Tu ne pomaga noben vpliv, tu je brezuspešen vsak poskus. Sicer pa, vi Nemci vendar niste noben« privlačnost za te balkanske narode, ki potrebujejo na eni strani zaščite pred ruskim boljševizmom, na drugi strani pa pomoči proti Italiji. Nemčija jim ne more dati ne tega n« onega.« Počasi sem šel do vrat konaka. Posvetovanja so bila zaključena; črni avtomobili s pokritimi okni so pričeli odhajati. In prihodnjega dne je mogel narod Srbovf Hrvatov in Slovencev brati v posebnih Izda* jah, na velikih lepakih, ki so bili povsod ra»-obešeni, proklamacijo svojega kralja: »Napočila Je ura, v kateri ne sme biti noba-nih posredovalcev med narodom ln kraljem« žalostni spor in dogodki v skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te naprave. Namesto da bi parlamentarizem okrepil duh državne in narodne edinosti, je v svoji sedanji obliki začel povzročati duševni razkroj in propast narodnega telesa. Vrhovni cilj moje vlad« je, da ohrani narodno edinost ln državno Integriteto, in to mora biti tudi najvišji zakon z« mene in vsakogar. Moramo el iskati novih metod dela ln nastopiti nova pota. Zato sem s« odločil ln sklenem s tem, da preneha obstojati ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921. Narodno zastopništvo je razpuščeno.« (Dalje prihodnjič.) Dvojni umor v Domsdialah / poznih večernih urah dne 9. 10. 1943. je bila umorjena zakonska dvojica KarJ in Katharina Medwedschek v njunem stanovanju v Domschalah, Turkenschanza št. 35 z noževimi vbodljaji po v isti hiši stanujočem bivšem tovarniškem delavcu Lorenzu P e t e r 1 i n u, kateri je po dejanja zbežal. Storilec si je pri dejanju oškropil svojo obleko s krvjo, odnosno je najbrže za-dobil poškodbo na roki. Storilec je nosil pri izvršitvi dejanj« temnosivo suknjo, svetlosive dolge hlače, temnosiv klobuk in rjave nizke čevlje. Visok je 1.65 m, čokat, na gladko obrit in j« imel na kratko ostrižene črne lase. Prebivalstvo se naproša, da sporoči uporabljiva in koristna poročila, ki bi vedla do prijetja storilca, najbližjemu policijskemu uradu. Storilec do sedaj še ni bil prijet. Koristna sporočila je javiti na Kommandeur der Sicherheitspolizei und des SD in Veldes, Abteilung V. (Kripo)-"telefonska številk* 204 ali najbližjemu policijskemu uradu* • ; % IZalio ac je končata 3ugo&Cavija Spisal Danilo Grcgorič '^ocrl-ht 19-13 by VVilholm Goldmann Verlag in Leipzig 7 »Ničesar ne bom preklical«, je odgovoril ta ravno tako glasno. »Ti si ukradel gozdove«. Na enkrat se je zgodilo nekaj nedoumljivega, nekaj strašnega. V Račičevi roki se je prikazala velika pištola, namerjena na Pernar-ja. Krik iz mnogih grl je pretresel dvorano. Nekateri so bili skočili kvišku in hoteli planiti na Račlča. Radič, sedeč neposredno pod odrom, se je bil napol vzravnal in mežikal skozi svoje naočnike navzgor, da bi lahko bolje videl dogodke. Pavle Radič je že bil napravil en korak proti Račlču. Toda prepozno. Strel se je sprožil. Rezko je odjeknil pok ln proti navalečim se je Račič obrnil sedaj svojo pištolo. Po načinu ' starih četnikov Jo je bil naslonil na levi pod-laket, da bi lahko sigurneje meril. Se en strel, in še eden, in še eden. Pavle Račič se je bil zgrudil neposredno pred Račičem. Z visoko dvignjenimi rokami se je zgrudil na njega smrtno zadet Juro Basariček, eden izmed najodličnejšlh članov Radlčeve stranke. Stje- žarometa in naglo zginil skozi odprt portal konaka. Francoz si je počasi in previdno odpel plaAč in potegnil svojo cigaretno dozo. »Kadiva za izpremembo! čas mineva tako počasi.« »Menda le ni vse tako dobro pripravljeno, kakor je bilo videti v teku dneva. Posvetovanja trajajo zelo dolgo«, sem odvrnil. Svetloba vžigalice je za trenutek osvetlila gladki rožnati obraz mojega tovariša. »Vrag vedi«, Je rekel, medtem ko je dvakrat globoko potegnil cigareto, »če je vse to dobro premišljeno, kar napravljajo. Bojim se, da se ne bo dobro končalo. V francoski zgodovini smo imeli zglede, da so bile na porušenih razvalinah parlamenta zgrajene avtokratske vlade, toda končalo se to nikdar ni dobro.« »Tokrat pa ni nobenega drugega izhoda«, sem si dovolil ugovarjati svojemu slavnemu tovarišu. »Ali bi se pa moglo napraviti kaj drugega? Dokler je Radič še ležal v bolnišnici ln s svoje bolniške postelje proklamiral gealo »Kralj In narod«, bi se morda še kaj uredilo. Toda danes, po njegovi smrti, ko so se izrekla vsa politična in nepolitična, prosvetna in socialna društva in naprave v Zagrebu, ce-16 pevska dnUtva, proti vsaki zvezi z Belgra-dom in proti vsakemu kontaktu, vendar ni nobenega drugega izhoda*. »Ali ne mislite morda« — prt slabem svitu najinih cigaret se mi jc zdelo, kakor, da opažam porogljiv smehljaj svojega soseda, — »da neki krogi morda .celii Želijo ta težavni položaj. Ali vam nI prišlo na um, da kralj morda z veseljem gleda, kako se razbije politično življenje države z njenimi strankami in da hoče potem sam od sebe to parlamentarno zgrad-njo Jugoslavije doverti ad absurdum.« Take opazke smo bili že slišali. Prihajale sc zlasti iz Zagreba, pa tudi od tistih, ki so vzlic slabim desetletnim skušnjam še vedno slepo verovali v prednosti in nezmotljivost parlamentarizma ter neizbežno potrebo parlu— mentarnega ključa, ki bi mogel edini rešiti vse probleme. »Ne vem, morda Je v teh govoricah tudi nekaj resnice, toda bilo bi zelo smelo ln brezpogojno tudi zelo hrab-igiau mnu igru in le opravičeno bi bilo, če bi se potem v resnici odpravilo vse, kar se je v teh desetih letih pokazalo Izrodkov.« »Pribičevič meni, da je še mogoče rešiti narodno krizo potom parlamenta«, je menil Francoz. »On je to tudi predlagal kralju, ravno tako kot dr. Maček, ki sedaj poskuša, nadomestiti Radlča. Zahtevala sta od kralja volitve, popolnoma proste volitve brez vsakega vmešavanja državne oblasti. To sta mi pripovedovala oba, preden sta včeraj odpotovala. In bila sta tudi zelo nevoljna zaradi tega, ker Je kralj osorno odbil njun predlog«. »Saj je bilo znano tudi najširši javnosti, da iščejo sedaj neparlamentarnl Izhod, kakor hitro je bilo objavljeno, da so brez uspeha Izčrpane vse možnosti za parlamentarno rešitev sedanje krize«. »Meni se zdi, da to vendar nI slučaj. Položaj države Je danes tak, da lahko samo energični ukrepi preprečijo meščansko vojno ln razpad. Barikade v Zagrebu dne 1. decembra, poulični boji, črne zastave v hrvatskih mestih — vse to pomeni, da bi volitve povzročile le še težje ln ostrejše spopade. Te volitve bi se vršile samo pod geslom onih »tam preko« proti Srbom iz Srbije. Lahko si predstavljate, kaj bi lz tega nastalo«. Francoz je molčal, pokadila sva cigareti. Z rokami v žepih sva si ogledovala temno fasado nasproti, za katero so se sedaj storili odločilni in usodni sklepi, od katerih naj bi bil odvisen bodoči obstoj države. Skozi težke zastore ni prodrl noben žarek svetlobe v noč. Se en tovariš je pristopil k nama. ' »Ravnokar slišim, da prevzame vlado Petar živkovlč, ne Hadžič«. »Brez dvoma gre za enega izmed teh dveh«, je rekei Francoz. »Pribičevič mi je to sporočil, on je to zvedel od kralja. Gotovo je žlvkovič, že zaradi zvez z radikalno stranko. Saj veste, ,Crna roka', ,Bela roka' itd.« Tovariš je tekel naprej, bržkone k telefonu v bližini nahajajočega se zunanjega minlster-stva. »Petar živkovič«, je mrmral moj vis 4 vls, »to je vendar tisti', ki je 1. 1903. kot službo vršeči častnik odprl vrata morilcem Aleksandra Obrenoviča. Čudna kariera. Od malega zarotnika do dvornega generala, do poveljnika garde, do zaupnika kralja in naposled do načelnika vladne diktature«. Nekaj trenutkov sva molčala. Naposled je govoril zopet Francoz predse, kakor bi govoril sam s seboj. _. , »Cudnl ste vi balkanski narodi! Toliko ne- S t j e p a n Kadič ne razgovarja s časnikarji. Krvoprelltjp v belgrajskeni parlamentu Je močno razburilo v»o H vatsko. Prišlo je posebno v Zagrebu do krvavih izgredov med d monstrlrajočlmi dijaki ln policijo. pan Radič, ki so mu buleče oči brez razumevanja debelo gledale, je stiskal obe roki k ranjenemu telesu. In v splošnem vrtincu, v direndaju rjovečlh, zbeganih narodnih zastopnikov, ki so gestlku-llrali ne vedoč si pomoči, je bil Račič zginil za ministrskimi klopmi skozi stranska vrata. Popoldne se Je sam javiL pri notranjem ministru Korošcu in bil zaprt. Kazenska razprava proti Račlču nI pojasnjevala vprašanja, ali je šlo za Izraziti komplet morilcev ali ne. Razpravljalo je sodišče v Srbiji in obsodilo Račlča. Kompllcov niso moglt ugotoviti. Da je Račič ravnal popolnoma naklepno, je zelo verjetno, čakal je samo trenutka, v katerem bi lahko Izvršil svojo namero. Zadnje njegove pomisleke je potem zbrisal naposled nastop s Pemarjem, ki mu Je dal hkrati pričakovani povod. Okolnpst, da Račič nI bil obsojen na smrt, ampak, da mu je bila prisojena ječa, je na Hrvatskem lznova podžgala trditve o protihr-vatsko srbski solidarnosti. Tako se Je končala, komaj tri leta po prihodu Stjepana Radlča v Belgrad, prva perioda srbsko-hrvatskega sodelovanja. Zopet je stala država tam, kjer je bila stala pred prvim decembrom 1918. leta. In kri, ki je tekla je tvorila oviro med obema taboroma, med tukaj ln preko, globokejSo od Save In Donave. četrto poglavje Aleksandrov poskus Bilo je v noči na šesti januar 1929. leta. Pred novim konakom v Belgradu so stali, skriti za vhodnimi vrati sosednjih hiš, novinarji, zastopniki vseh večjih tu- ln inozemskih časopisov. Mrzel veter ln leden, s snegom pomešan dež sta povzročila, da bo se zaradi tega težavnega nočnega bdenja, mnogi žurnalistl prehladill tako, da jih. je nahod ne glede na važnost dogodka, čegar priče so bili, še dolgo spominjal na to mokro hladno noč. Stal sem v vežnih vratih z dopisnikom nekega izmed največjih frantoskih listov. Vsak močnejši sunek vetra nam je gnal mokroto v obraz. Bill smo premrzli skoz in skoz, Imeli mrzle noge ln v notranjosti preklinjali tokrat tako važno Izvedbo naših poklicnih dolžnosti Redki pasanti so prišli mimo nas z navzgor obrnjenim ovratnikom plašča ln z globoko v obraz potisnjenim klobukom. Besnost vetra ni dopuščala, da bi odpiil dežnike. Včasih se je pripeljal v polnem diru eden izmed velikih črnih, zaprtih dvornih avtomobilov^ okrog ogla, nas za trenutek oslepii s svojimi velikimi očmi Sobota, 16. oktobra 1943. KARAWANKEN B O T F Stran 7. — Stev. 82. Rodbinska kronika Iz Gorenjske Kreis Krainburg Kralnburg. Rodili so se: Juliana Theresia oajewitz, Wart; Maria Zelestlna, Am Strand; Matheus Werbitsch, Naklas; Anton Kokal, Habichtg; Franziska Stare, Wart; Vera Dollar, Felsendorf; Franz Markitseh Strochein; Agidius Franz Rode, Felsendorf; bruno Stul-ler, SeelandstraBe; Ulrlke Euler, Am Hang. Umrli so: Kurt Eduart Gutt, Am Baum-garten; otrok Mattheus Werbitsch, Naklas. — Poročili so se: Franz Krivic, Falkendorf z Angelo Pustawerch, Seelandstrafle; Franz Ko-Watsch, Lad i a z Julio Artschon, Swetle; Jo-"ann Pinter, Studeno s Stefanlo Debelak, Sel-2ach; Isldor Bissian, Tazen z Emmo Kogou->chek, Tazen. Naši vojaki pozdravljajo domovino Iz daljne tujine pošiljajo vsem Gorenjcem Prisrčne pozdrave sledeči grenadirjl: Schkrbe Cyrill, jamer Valentin, Mrak Anton, Perscho-^a Michael Schirnig Alois, Schipek Thomas in Sirk Franz. Oddala krompirja In domače klanje Izpolnitev oddaje krompirja je predpogo'j, da se dovoli domače klanje Na podlagi neke odredbe LandesbauernfUh-rerja v Kfl.rntnu mora vsaka kmetija, kateri Je bila predpisana z ozirom na obdelovalno ploskev oddaja krompirja, dokazati to odajo Poprej, predno se jI dovoli prvo domače klanje v gospodarskem letu 1943/44. Dokaz se izvrši s predložitvijo sklepnih listov ali kontrolnih listov. Sklepne liste prejme pridelovalec za ves krompir, ki ga odda veletrgovcem; kontrolne liste pa prejme pridelovalec za ves krompir, ki ga odda naravnost potrošnikom na podlagi dovoljenja za vskladiščenje ali posameznega odrezka nakaznice za krompir. Diplom. -Opfiker C. KRON FUSS Klagenfurt, Bahnhofslra^e 15 Bls auf weiteres jeden Vormlttag geschlossen Hreii Stein Stein. (Deutsches Rotes Kreui.) Pred kratkim se je vršil zaključni izpit tečaja DRK. HauptfUhrerin Nelly Dadak Gaubeauf-tragte za Karaten, je lzpraševala ob prisotnosti Medlzinalrata dr. Brllllnga ln voditelja tečaja dr. Polca. 19 tečajnic Je prestalo izpit za pomočnice DRK. Nato je povabila Berelt-schaftsdlenstlelterin Thfile vse udeležence na prijetno zabavo v Deutsches Helm. »Vodstvo ljudi in povečanje storitev" Na pobudo glavnega oddelka za osposoblje-nje storitev Deutschen Arbeitsfronte, Krels-waltung Kralnburg Je govoril Pg. Otto Merckle, vodja izobraževanja tovarn Dornler o »vodstvu ljudi ln povečanju storitev« v strankinem domu v Krainburgu zastopnikom stranke, države in Betriebsftlhrerjem iz Kralnburga, Radmannsdorfa ln Stelna. Spoznati telo, dušo in duh uslužbenca ne v posameznem, temveč v skupnem, jih razvijati ln iz njih Izvleči največje storitve, ki pridejo zopet v korist le narodni skupnosti, je važnejše kot pa stališče iz liberalne dobe, ln to na podlagi tehničnih pridobitev in njih uporabe. V liberalno kapitalistični dobi so se izvlekle lz telesa posameznika čisto kapitalistične najvišje storitve za kapital; Za uslužbenca je značilo rekordno delo, da bolje zasluži. Nacionalsociallzem skuša pomagati, da prodre etična vrednost uslužbenca ln da odkrije one sile, jih spozna in razvije, ki koristijo narodni skupnosti. Z lepimi posrečenimi primeri je znal govornik to pojasniti in pokazati, kako se lahko v petem vojnem letu dosežejo še nadaljnja zboljšanja, znak, da sta odvisna mišljenje ln storitev od temeljnih vrednot in temeljne moči uslužbenca, radi česar jih moramo spoznati, gojiti, razvijati in nadalje izobraževati. Razvoj, odkritje nadarjenosti in razvijanje nadarjenosti ao narodno političnega pomena. Javna, prosta presoja uslužbenca napram prejšnji brezimni, goji pridnost, ambicijo, storitev ln pelje do tega, da so si v posameznih obratih dobri tovariši. Izvajanja so pokazala globoko nacionalsoclalistično mišljenje govornika in so bila Izredno zanimiva ln Jih je bilo zelo pozdraviti. Vsak^BetrlebsfUhrer Je ponesel s seboj domov dragocene vzpodbude. Dr. F. J. Ia* m Amscnncioeni AoiKwannw