19, štev. ííovo mesto, 10. oktobra 1911. XXYIL letnik. Izhajajo 10. in 25. vsaccga mescca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Popravek. V »t. 18. 80 se v članku „Impregniranje'' urinile naslednje napake: , „V tretjem odstavku v peti vrsti naj stoji „6 ur" in ne „6 m". V četrtem odstavku v sedmi vrsti naj stojí „1000" komadov in ne „100" komadov. V žestem odstavku v drugfi vrsti naj stoji „brzčas" in ne bozias. K pomanjkanju krme za prašiče. Valed suše se je pridelalo letos tako malo krme, da je Dastalo sploiano pomanjkanje prašičje krme in se je vsled tega bati velikanske škode za našo prasicjorejo. Prvi nasledki se že kažejo. Praseta se prodajajo za slepo eeno in ravno tako tudi mladici in rejni prašiči. Vsak skuša prodati, kar ne upa rediti čez zimo. In tako je po našili prašičjih sejmovili vse polno praset, ki morajo za vsako ceno naprej. Odrivajo se pa tudi rejeni prašiči in je tudi pri teli cena nižja kakor je bila spomladi. V takih razmerah, ko zavlada sploano pomanjkanje krme, je izdatna pomoč zelo težavna. Ce si ne bo znal gospodar v takih slučajih sam pomagati, potem je žalostno. Grlavna pomoč obstoji v pravočasni odprodaji praset oziroma prašičev, ki jih ne moremo čez zimo rediti, po drugi strani pa v nakup pripravnih drugih krmil, in v tem, da porabimo vse za klajo, kar je količkaj pripravno za prašiča, Po naših krajih, kjer je reja plemenih svinj razširjena, je kolikor mogoče ohraniti plemene svinje cez zimo, dočim je kajpada mladiče o pravem času oddati. Primerna prereja svinj je v takih krajih najbolj važna. Kjer se pa pečajo gospodarji s pitanjem prašičev, tam je količkaj rojene živali čimpreje oddati, namesto njih pa dobiti mladiče v rejo. V takih razmerah naj se obrne vsa krma za praseta, ki bodo spomladi silno draga. V obče je tedaj gledati, da ohranimo predvsem živali za pleme. Po drugi strani je pa skrbeti, da se krmila primerno razdelé in pametno, varčno rabijo. S tem bomo v tej stiski največ dobrega dosegli. Vse podpore so v primeri k splošnemu pomanjkanju nezadostne, pridejo le posameznikom na dobro in ne morejo nikdar tega izdati, kar izda pametno in varčno gospodarstvo. Letos se bo zateči tudi k suhi krmi, ki se da za prašiče porabiti. Serapir, posebno deteljni sempir, na drobno zrezana otava ali domača detelja, poparjena in zabeljena z otrobi ali drugo močno krmo se da prav dobro porabiti za prašiče, kakor uče izkušnje pri nas in drugod. Kolikor manj imamo korenstva, toliko bolj se moramo oprijemati takih krmil. Seveda je sedaj tudi pašo kolikor mogoče izkoristiti. Dokler imamo ugodno vreme, toliko časa naj se spušča prašiče tudi ven, da se na ta način prihrani kolikor mogoče krme za zimo. Letos je želod dobro obrodil. Koder ga imajo dosti, naj ga pridno nabirajo in obračajo za prašičjo klajo, —r— Obilna krma — glavna podlaga živinoreji. Velika je razlika med našo živino in med živino po travorodnih plemenskih deželah. Ali ravno tako velika je tudi med pridelkom krme po našili in po ondotnih krajih. Po planinskih deželah imajo krasno ži-vino, ali tam imajo tudi najugodnejša tla za pridelovanje krme. Tam je zemlja že po naravi veliko bolj travorodna kakor je pri nas. In kar ne storita zemlja in ugodno podnebje, ito stori gnoj, ki se ves porabi za travnike in pašnike. Travniki se gnojé redno s hlevskim gnojem in z gnojnico, navadno po vrh, in kjer jim travniška ruša količkaj opeša, tam se pognoji travnik na ta način, da se dotični del pre-koplje in pognoji kakor pri nas njiva, tedaj tako, da pride gnoj v zemljo. Ni čuda, da jim potem trava tako bujno raste in da je tako tečna. Pri nas na Dolenjskem so razmere v tem oziru čisto drugačne. Pri nas nimamo tako travorodne zemlje. Po drugi strani se pa ves gnoj zvozi na njive, tako da ga za travnike prav nič ne ostaja. Ako bi pri nas travnike tako dobro in redno gnojili, kakor jib gnoje po travnatih planinskih krajih, potem bi bilo tudi pri nas marsikaj drugače pri krmi in pri živini. Na vsak način je pa tudi pri nas zazreti v dobrem gnojenju travnikov glavni pogoj za zboljšanje kosenj in za zboljšanje naše živine. Marsikaj dobrega smo v tem pogledu že dosegli z gnojenjem naših travnikov z umetnimi gnojili. Veliko dobrega se da pa še doseči, ako se bodemo lotili rednega in dobrega gnojenja travniških prostorov in če bomo obračali za to gnojenje tudi gnojnico in hlevski gnoj. Najbolj bo pač, če bomo na travnikih menjavali umetna gnojila a hlevskim gnojem in gnojnico. Namesto da vozimo gnoj na nemško deteljo, ki se pri nas rada gnoji s hlevskim gnojem, naj se rozi ta gnoj rajae na travnike in naj se nemška detelja redno gnoji z umetnimi gnojili, ki so veliko bolj prikladna za njo. Zlata vredna je pa tudi gnojnica, če jo imamo in vozimo na travnike! V naših razmerah si moramo pridelek krme pa še dalje zboljševati z umetnimi gnojili, ker nam njive porabijo do malega ves hlevski gnoj. V naših krajih smo navezani na umetna gnojila, če hočemo obilnejšo krmo in z njo vred tudi boljšo živino. Zato pa ostanejo iimetna gnojila še dalje važen pogoj za napredek naše Živinoreje íd je le treba, da si s pravilaim gnojenjem tudi zaoaprej zagotavljamo obilcejěi krmskî pridelek. —r— K novomeškim občinskim volitvam. „Staremu agitatorju" v album. (Kocec.) Mi vsi smo v Franciji tej^a menenja, da je kulturni boj izčrpan in da je kulturobojnež [iravi in najgorji reakcijonar. Če se prevdarja, če ae v svojem času hoče živeti, se ne sme več biti kulturobojno nadabiqen. Naj opozorim na duhovni preobrat v Franciji. Preskočim pisatelja Zola, mi ne čitamo več, noben veliki kritik več ne ceni pri nas. Nikoli ga akademija ni hotela priznati kot člana. En sam glas je dobil pri volîtvi v akademijo. Bil je bolj pozêr (častihlepnik) nego značajnik, — Huysmans, biv.ši „Voltérjevec", nekdanji prijatelj Zolov, stopa vedno višje s svojimi romani v versko ozračje, da doseže vrhunec lepote, in hoče biti katolik. Bourgct, nekdaj prostomislec, izraža, ko je premišljeval človeško dnso in njene slabosti ter tudi njeno hrepenenje po čednosti uvidel, da imamo le eno sredstvo, ako hočemo dušo ohraniti v ravnotežju, to je krSčansko vero. Postane katolik. Brtinetiere, naí največji umetnostni kritik, poprej tudi „Volterjevec" — po literaturi, po studiju morale, sociologije .se mu odpre potreba katolicizma; gre v Rim, obišče papeža, se raz-govarja ž njim in se vrne kot katolik. ,.Če hoče kdo vedeti, kar nosim v srcu, naj vpra.ša Rim" — prizna ta velmož. To spreobrnenje je bilo veiik udarec za francoski „frajzin". Brunetiere je bil glavni urednik znamenite ^Revue des deux Mondes", profesor pariáke nniverze, akademik, najslavniši kritik. — In potem še našteje celo vrsto najslavniših učenjakov ter pristavi: vsi možje, ki so radostno spoznavali krščansko vero . . . V Franciji se nahaja struja, ki je prijazna pozitivnemu krščanstvu. Tu se razvija najobSirnejša krščanska literatura. Potem našteva zopet mnogo učenjakov v raznih znanstvenih strokah. In če si pri tem hočemo predstavljati politično svobodo, ki jo uživamo na Francoskem, moramo občudovati to močno strem-Ijeige. Pri nas smo vsaka stranka od radikaicev do anarhistov izražati svoje menenje, samo katoliki ne; oni ne smejo javno razodevati svojega mišljenja, ne smejo imeti obhodov po cestah, ne smejo postati uradniki, njih knjigo so izključene iz javnih šol, če so pri vojakih, ne smejo stopiti v cerkev, sicer je i^jih bodočnost ogrožena . . . To je borba zoper vero" . . . Tako mej drugim omenjeni profesor. In naš „stari agitator"? Ta kaže na francoske uzorce à la Combes ... na komisarje, ki so tako mojstersko upravljali in prodajali cerkveno In redovno premožer^'e, da je vse ostalo v njihovih žepih, za državo in blagor ljudstva pa je ostala velika ničla. „Stari agitator" v Novem Mestu tadi ne vidi nič druzega, nego črni klerikalizem . . . Ali meščani pomislite to: Kdo je za pravo omiko našega mesta in naše Doleiijske več storil: ali „stari agitator", ali pa priprosti zaničevani redovnik? Kdo vam zdaj vzgojuje mladino skoro zastonj? In če bi vam mogel „stari agitator" preprečiti redovne deške in dekliške šole, kam pa naj pošljete vi svojo mladež v poduk in vzgojo? Vi pač ne morete čakati, da vam morda „stari agitator" sezida novo laično šolo seve na svoje troške, kakor so jo oskrbeli oo. frančiškani in so mesto rešili iz največje zadrege. Kje je bila tedaj mestna uprava — seve v rokah pristašev „starega agitatorja" — da bi bila odvzela redovnikom breme? Ali hočete_tudi Cimbasovo ustanovo za vzgojo deklic potisniti v Kandijo, Šmihel aii kam drugam, ko imate tako lepe prostore „mej vrti"? Kaj vidite velike stavbe šmi-helske, ki bi bila lahko stala sredi vašega mesta . . .? Kje je vaš napredek? Samo v podiranju dobrega; boljšega pa ne znate postaviti I — In vi, „stari agitator", kako bote mogli odgovarjati, ko ljudstvo begate z zvijačami in zlorabljate še tisto znanrje, katero ste si pridobili vsJed velikodušnosti duhovskoga mecena? Neizmerno višji duhovi nego Vi so hoteli krščanstvo osmešiti — a brez uspeha; čemu se Vi toliko pehate celó po amerikanskih tistih, da podirate vero v srcih ondotnih slovenskih trpinov . .? Islam, katolicizem, budizem ... mečete vse v en koš; ali mislite, da je vse tako zvito, kakor so §§? Katolicizem ni to, kar si Vi donii,šljuiete. Kdor sledi „staremu agitatorju", tudi razdira, dobrega nima pokazati — Vi meščani pa trezno sodite: ali hočete napredovati po francosko aii portugalsko — ali pa po krščansko?! Pozor! Poroča se nam. da po mestu krožijo razne kandidatne liste S. L. S. za novomeške občinske volitve ter se po svoje glosirajo. Somišljenikom naznanjamo, da S. L. S. ni imenovala še nobenih kandidatov; jih bo že pravočasno objavila. Brez dvoma se bo ozirala na može krščanskega mišljenja, kateri v zmislu zadnje g. proštové izjave „ne bodo kričali in delovali proti katoliški veri, ampak može, kateri bodo delovali za občni blagor^ Klic iz Belekrajiiie. Jesen koraka v našo deželico; z njo miIoj.še, hladnejše vreme. Kajti poletje je bilo vsied vročine skoro neznosno. Edina tolažba nam je bila, da nismo sami občutili take vročine, sami imeli take suše, ampak kakor smo čitali v časnikih, so letos na tem trjieli tudi drugod. Vendar pa moramo opozoriti javnost, da so je nam še hujše godilo nego drugim. Največja kalamiteta na Belokraig-skem je pomanjkanje vode. In letos, ko več mcsecev zapored ni deževalo, so se pokazale vse žalostne posledico. Cele občino so v naši pokrajini, da ga ni studenca, ni tekoče vode. Ljudje si pomagajo s kali, rupami, lužami, mlakami, tu in tam s kap-nicami (a žal večinoma le od slamnatih streh , , ,) Pomislite na občine Snhor, Lokvica, Radovica, Drašiči, del semiSko občine, Adlešiči, občine v poljanski dolini itd. Sploh občine ležeče ob naših hribih in gričih, koder prevladuje kraški svet. Razun krajev, ležečih ob Kolpi, Lahinji in par manjših potokih, trpe povsod na splošnem pomai^kanju vode. Skoro nedopoved^ivo je, koliko so morali letos prestati ljudje in živina. — Privršci, t. j. prebivalci ob usko.škcm pogorju so morali hoditi po vodo na Obrh v Metliko ali pa na Krupo. Mislite si, ob največjem dolu, največji vročini biti brez kaplje vode, (ker so se vse mlake posušile), iti ponjo dve do tri celo pet ur daleč, navoziti jo za ljudi in živino — ali ni to pravi križev pot? Ali pa slučaj okrog Adlešič: suša povsod, luže posu.Šene, kapnice prazne; prikrade se še živinska kuga na gobcu in j>ark|jih v občino; okrajno glavarstvo odredi zaprtijo, tudi živina ne sme veČ na Kolpo, odkoder so si vozili potrebno vodo. Kaj početi? Uboge žene morajo na glavi znositi za svojo družino in živino — da vse od žeje ne omaga. Kako moremo v takem položaju zboljšati živinorejo ali povzdigniti svinrjerejo? — IJo druge polovice septembra je bila beda tako velika, da niti koko.Ši niso dobile dosti kapelj ter so očividno shujšale. - Prišla je trgatev, treba jo posodo zamočiti, osnažiti; v istini je sosed soseda jirosil za par litrov vode ter mu jo je prijiravljen odškodovati z moštom. Ko čitamo, koliko vodovodov se gradi po Gorenjskem in Notraii^skem, bi jim skoro zavidali, seve si s tem nič ne pomagamo. Mislimo si pa: Onim prebivalcem, ki so imeli že dozdaj dobre, bistre, zdrave vode, so gradé vodovodi in dajejo jim velike podpore; nam pa, ki cele mesece stradamo vode, ni od nikoder pomoči. Čitali smo tudi o velikih načrtih radi vodnih zgradeb, govorilo ae je tudi v deželnem zboru ... a tu doli nikjer ne vidimo, da bi se mazinec ganil za kako vodovodno zgradbo. Zato se zdaj javno obračamo do Vas, velecenjeni gospodje poslanci, ki zastopate Belokrargsko. Letošnja naša beda naj Vas Tzdrami, da se z vso energijo poprimete akcije v dobavo vodo za našo pokrajino. Mi imamo zaupai^e v Vas in tudi vemo, da se take veliko akcije no morejo kar skokoma izvršiti. Ali resno se morate lotiti dela tam, kjer je najbolj potrebno. To nujnost Vam dokazujejo spredtge vrstice. Osobito apelujeme na Vas, preblagi gospod deželni glavar, ki ste Belikrajini že zacelili marsi-kojo rano, in ki imate tehnično osobje pod svojim vodstvom, da mu čem prej odkážete smer proti Belikrajini. Naš državni poslanec prof. Jarc bo Vam gotovo desna roka pri osrednji vladi, da jo prepriča o neodložljivem delu. Vrli na.s rojak Matijašič kot očividec naj v iiodočem zasedanju deželnega zbora nujno sproži vodovodno zadevo — in prepričani smo, da ga ne bo v zbornici poslanca, ki bi ne glasoval za odpomoc Belikrajini, In če bi se morda glede vodovoda za Privr.šjo n, pr, z Go-rijanc pokazale tehnične ovire, sezito vsaj po zadnjem sredstvu: oskrbite ljudem kapnico — živini napajališča! Vsem merodajnim činiteljem velja naš klic; Dajte vode Belikrajini! -ft- Politični pregled. I>riii\ni zlioi- jc začel dne 6. oktobra jesensko zaseflaroc. Dva dogodka sta pritisnila pečat zavoženi vladni politiki. Prvi jo čeSka deputacija, ki je pripeljala solske otroke zaprtih čeških šol na Dunaju, da izprosi pri ministerskem predsedniku zopctno otvoritev Konienskijevili Sol. A nemški nacijonalci so povzročili celo rabuko, da so so češki in nemški poslanci dejansko spoprijeli, pobali in pretepali. Otroci so prestrašeni kričali, dok jih niso spravili na i)rosto. Mai\jšo deputacijo je potem sprejel ministcrski jiredsednik ter obljubiJ, da bo zadevo radi čeških Šol na Dunaju rešil v zmislu državnih zakonov. A v takem „circtiJiis vhiosus" 80 vladne odredbe sučejo že leta in leta; zato vedna nezadovoljnost in hujskanje, — Drug dogodek so revolverski streli, ki BO kmalo nato bili med javno sejo sproženi proti ministerskim sedežem. Ko je voditelj socijalnih demokratov dr. Adler govoril o dragii^i in grajal ministra dr. Ifochenburgerja, da so bili socijalni demokrati zaradi izgredov na Dunaja preostro kaznovani, je sprožil nekdo na galeriji revolver z vsklikom: „Zivio mednarodni .socijalizem Pet krogeH je bilo izstrefenih; a k sreči ni bil nihče zadet, Kroglje so sfrčalo memo ministrov, ena se je zapičila v pult, kjer sedi slovenski poslanec Pogačnik kot pod-[»redsednik. Vse je i)ilo lirepanjeno. Zgrabili so napadalca, ki se piše Nikola Njeguš-Vavrak, rodom iz Šibenika. On jo zagrizen socijalni demokrat. Nedavno je jirišel na Dunaj in s posredovanjem socijaldemokraškega tajnika Paulina dobil vstopnico za zbornico. Hujskajoči govori na socijalisticnih shodih in pisave socijalističnih listov rodijo take sadove. — Ministerski predsednik baron Gauč je ožigosal hujskanje socijalistov ter povdarjal, da se bo vlada držala zakonitosti ter strogo postopala proti takim elementom. Dne 6. okt. jc finančni minister predložil državni proračun za 1. 1912 z dohodki 2.916,990.344 K, in s stroški 2.916,685.263 K, torej s prebitkom 30,'j,081 K. — Vlada je predložila zakonski načrt za zvišanje doklad dríavnim uslužbencem, kar bi zahtevalo nove davke. — Vršila se je definitivna volitev predsedstva ; izvoljeno je dosedanje, a opazilo se je, da predsednik dr. Silvester ni dobil niti polovico glasov vse zbornico. — Naši poslanci so koj v prvih sejah stavili nujno predlogo za podporo radi suše, požarov in drugih nesreč. Ilrvatskd-sloveiislii _kliil( je imel razgovor o konferenci, ki jo jo imel načelnik dr. Susteršič z min. predsednikom. Kaj pa da bodo energično zastopali jugoslovanske zahteve. Mej drugim bodo dalmatinski poslanci interjielirali radi zgradbo že zajamčenih železničnih prog, zlasti pa prego Dalmacija-Krai^sko. Dr. Kybař, dr. Kramar in dr. Susteršič so stavili interpolacijo; kako kani vlada v Albaniji čuvati avstrijske trgovske koristi? Tojsliii jo izbruhnila med Italijo in Turčijo na sv. Mihola dan. Italija si hoče prilastiti Tripolitanijo. To je turška dežela v severni Afriki ob Sredozemskem morju, dvakrat tako velika kot Avstrija, a ima komaj en milijon prebivalcev. Laško vojno brodovje je priplulo isti dan že pred Tripolis in je to glavno mesto zastražilo. Dne 5. oktobra se je mesto udalo; večina vojaštva je odšla v notranjo deželo, koder so bo branilo. — A laška mornarica je Se pred napovedano vojsko napadla tudi turško luko Prevezo ob albanskem obrežju ter pokončala dve turški torpe-dovki. Vsled tega je tudi Avstrija postala pozorna, da brani svoje trgovsko koristi v Albaniji. Zažtigalo se je Italiji, naj njene bojno ladijo odjadrajo od Albanijo in krožijo le ob laškem obrežju. Turčija se v teh stiskah z naglico oborožujo ter izjavlja, da Tripolisa no odstopi. — Narbrž bodo velevlasti posegle vmes. Listi poročajo, da so oborožnjejo vse balkanske državice, ki morajo pač biti pripravljeno na vsa mogoča presenečenja. Portugalska republika, komaj proglašena in od raznih vlad priznana, nima trdne podlage; saj jo vkup drži le grozna strahovlada, ki jo posebno junaško nastopila zoper cerkev. Na severu 80 jo začelo monarhično gibanjo in jo bojda že 6 severnih pro-vincij v oblasti monarhistov, ki imajo že pristaše mej vojaki in mornarji. Več prinčev de Braganza stoji na čelu gibanja. Iz Perzije se poroča, da so zmagale vladno čete. Prejši^ji šah torej ninia sreče pri borbi za perzijsko krono. Ztli iiïteue (li'žiivo aiiiiM-iSke mobilizirajo svojo mornarico. Zabavi in pouku. Tihotapci. Pomt — Sjjisal i.)gujei!lav, 1. Bila je viharna poletna noč. Blisk za bliskom je krvavo ogqjeno razsvitljaval jiod težo nevihte drhteče podane. Dež je lil curkoma iz temnih oblakov in grom za gromom je mogočno bobneče jiretresal razburjeno ozračje. Nihče bi si ne žeiel v taki noči izpod strehe, a vendar je sem čez vas nekdo stopal počasi in s povešeno glavo, negotovih korakov, sam seboj govoreč, brez dežnika. Prav konci vasi pred zadnjo kočo obstoji ter potrka na slabo razsvitljeno okno. Posluša, potrka drugič, tretjič; a nihče se ne oglasi, nihče ne pride odpirat. Nejevoljen pogleda v izbo ter nepremično stoji tako dolgo časa. V izbi na ostareli mizi brli leščrba, ki le slabo razsvetljuje siromašno stanovaiije; pri mizi pa sedi bleda, mlada žena s spečim detetom v naročju ter nepremično zre v bledo luč, in debele solze jej vro po upalih licih. Dobro je čula, da nekdo trka na okno, in tudi le predobro vedela, kdo da je, da je iijcn mož, ki šele v tej pozni ponočni «ri i)ribaja iz družbe pivskih bratcev, iz gostilne. Potem še le ko začuje četrtič močneje trkaiçe spremljano z godruanjem in zadržano kletvijo, vstane, položi varno speče dete v zibelko ter gre od])irat. Molčé vstopita z možem v izbo. Trudna se vsede žena na svoje prejšnje mesto, a mož stopi temnega pogleda k oknu, nasloni nagrbančeno čelo na mokro steklo, vidi se mu, da ne ve, kako in kaj naj prične. S skrbnim in žalostnim očesom pa motri uboga žena svojega moža ter Čez nekoliko časa prične z mehkim otožnim glasom, komaj zadržujoča solze, „Anton, tako kot si začel živeti zadnje čase, Anton, tako no sme iti naprej, tako ne more več biti. Ti greš pot, ki [»olje tebe, mene in najinega sinka v revščino, v beraštvo in posebej tebe morda Še v hujše zlo." „Anton, sedi poleg mene, poslu,šaj me, dolžnost moja je, da ti povem in prosim, opusti to nesrečno družbo in bodi zopet prejšen, trezen, varčen in priden gospodar" ! „Glej Anton, ne bom govorila radi sebe, marveč radi tebe in najinega otročička." (Dalje sledi) D O p i 5 il Podpirajte „Slov. Stražo ICC št. Jaiiž lili Itoleiijskem 23. sept. — Občinski odbornik naš g. nadučitel) je odstopil; na igegovo mesto je prišel naš so-mišijenik Ivan Jontez, Nunski Log, — Na praznik Imena Marijinega 80 Sli ljudje od prve maše in slišali petje v županovi gostilni, v zvoniku so pa kleli prav pohujšljivo fantalini, da so mimogredoči slišali. Kateri poštenjak bi se ne zgražal nad tako surovostjo? — Ljudsvo vpije zojier dragiigo, jia vendar gre na vse zgodaj v gostilno namesto v cerkev, — Grozdje je zrelo in zdravo, s trgatvijo ne bo odlašati. Dobi so že novo vino, pa je dobro in močno. Treba bo ž i^im bolj previdno ravnati, kakor pred dvema lotoma. St. Jíuiž nu Dolenjske 111. Vsprejem novega gospoda župnika Ludvika Bajec v sredo 4. t, m. ob 5. popoldne je bil kaj veličasten. Na kolodvor je šlo naproti 7 voz mož in fantov. Prvi je pozdravil župnika župan v imenu občine, za iqim pa predsednik izobraževalnega društva mladenič Fran Brajda v daljšem govoru v imenu istega društva in vsied želje vstanovitelj društva „Orel". Na vse se je g. župnik zahvalil ob^ubujoč, da se hočo potruditi za blagor svojih ovčic. Potem so se pomikali vozovi proti Št. Janžu, kjer so zvonovi in topiči naznanjali prihod novega duh.^ pastirja. Slavolokov je bilo 4, izrazujoč jtozdrav in udanost, V Št. Janžu pri drugem napisu je čakalo mnogo ljudstva, mladeniška in dekliška Marijina družba z zastavami in gospod kaplan s šolskimi otroci. Tu sta pozdravila prednik in jnednica Marijine družbe, nato šolska deklica in podala novemu g. župniku šopek cvetlic. Ko je sprevod dospel v cerkev, je novi župnik z Najsvetejšim blagoslovil^vernike, se řo vsemu ljudstvu zahvalil za tako le]» vsprejem. Št. Janž je zdaj vesel; pa Se eno že^o ima, da bi še gospod kaplan ostal tukaj. Bog daj, da bi se tudi to vresničilo ! Celovec. — Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 84.856 udov. Vsi ti prejmejo letos nasledili kigiževni dar: 1. Molitvenik za šolsko mlatlino. 2. Kokidar za leto 1912. 3. Deseti brat, 4. Mladim srcciii. 5. Na .Jiitrovcm. 6. Zgodbe sv, pisma, 17. zvezek. zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo i)ri vpisovanja želel — se so doda: 7. Troje povesti. Z raziwsiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili so botiio, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Red za ietošiyo razpoši|jatev je sledeči: 1. Amerika^ Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Trža.ško-koprska škofija. 5, Jjavantin-ska škofija. 6, Ljub^anska škofija. 7. Goriška nadškofija. — Cenjeno jfospode poverjenike, katerim se k^ig-e pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo družbi samo zamudo in nepotrebno stroške. Ob enem vsem čč. gg, poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več kot eno baio, vljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vodno v oni bali, ki ima najnižjo Številko. Stroške, katere so imeli g:^. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. Odbor. Iz Amerike. — Izvirno jdamo nekega mladeniča iz Amerike. Preljubi stariši 1 VaSe pismo sem dobil danes t. j. avg. 1911, pa \^am precej odpišem, ker zdaj sem doma, me je na nogo pobilo. — Tesao mi je bilo pri srcu, ko sem bral Vaše pismo, ker me imate za tako slabega; zato imam pa tudi „tako srečo". Komaj sem tisto poplačal, kar sem so zadolžil, ko me je roka bolela in som že mislil, zdaj bo i>a za domov, pa me je spet pobilo, v Jami namreč mi je en les iiadel na nogo. Ne bom tajil, res sem lumpal skoraj eno leto, dokler se nisem na roko vrezal, odkar sem so pa na roko vrezal, nisem bil voč pijan, ker sem imel druzih stroškov dosti, samo dohtar me je^ stal 50 dolarjev ali 125 goldinarjev, kje pa hrana in obleka? Če je človek zdrav si že prihrani, če jc pa bolan, kakor sera jaz zmerom, pa teško shaja. Že ne vem tistega časa, da bi cel mesec zvrstoma delal, včasih sem jaz boian, včasih pa tisti, ki z nianoj dela; pa raesec mine, pa dobim eno 40 do 50 dolarjev, ravno za lirauo pa za obleko, zakaj za v Jauio mora bit ekstra-obleka, za doma «pet ena ali dve; čižme moram imeti troje, niso zadost ene kakor v starem kraju. Tukaj je nas dosti fantov, pa če bi katerega vprašal: ali mi 1 dolar posodiš? pa ga nima. Nobenega ne vidim pijanega, sem jih videl več v starem kraju. Prostor za delo imam tako slab in nevaren, da ne morem nič zaslužiti. Več sem zaslužil, ko sem prišel iz starega kraja kakor pa zdaj, pa sem se pritožil, fia naj več plača, je rekel, če ni zate, [la pojdi ven, saj veš, kje je lestva. Tukaj jo dosti ^udi brez dela, ki bi radi delali za hrano. Poprej je zmirom ljudi zmankovalo, zato smo pa tudi zaslužili, kolikor smo hoteli. Tukaj je tudi dosti siromakov, ki raztrgani hodijo, so za obleko nimajo. — Znani Pepe ni več tukaj, je že 8 mesecev, odkar je nekam pobegnil; nihče no ve zajnga; jo 80 dolarjev ali 200 fi. dolžan ostal, pa jo .šel; zdaj pa meno grdo gledajo in prosijo, da naj plačam, a jaz ne morem. Jaz i)a nisem zdaj nikomur dolžan in ne bom, če Bog da ztiravje. Jaz sem še zmirom pošten kakor sto me «čili, raji več plačam kakor manj; pošten človek pa tukaj teško shaja. Na Boga pa nisem še jtozabil, če prav to mislite in so bojite. K sv. ma.ši sem rad in zmerom z veseljem šel, dokler so bili g. duhovnik tukaj; zdaj pa nimamo nič gospoda, so jih tako dolgo brezverci kleli in grizli, da so šli drugam. Že G meseccv nimamo nič duhovnika tukaj; zdaj so ljucije menijo, da bodo spet pri.šlt, pa ne vemo nič kedaj. Britka siiitrija mo obido in žalost tare moje srce, ko se spomnim na svojo doajovino, kjer sem tako brezskrbno živel v Vašem varstvu in oskrbi. Oe mi je manjkalo, sem samo Vam povedal, ali zdaj je vse drugače. Dosti noči ne spim, ko premišljujem eno stvar ali drugo. IJostikrat sem že Boga prosil, da bi me vbilo, da bi bil konec tega trpljenja; zame ni več vesolja tukaj in preklinjam tisto minuto, ko sem Sel sem, ker za ndade ljudi je Amerika ropar, ki mu ukrade dušo in zdravje. V starem kraju si slikate Ameriko za nebesa in mislite, da se tukaj denar po tleb pobira, ali temu ni tako. Tukaj je trikrat več siromakov kakor v starem kraju. Dokler je človek zdrav, je luštno, če si pri glažu piva dola kratek čas in s tem poza!)i na svoje težave in trpljenje. Jaz sem se tako naveličal delati, da Vam ne morem [povedati in že sem se veselil, da bom šel domov in da bom Vas vse zdrave in vesele na.šel, ali zdaj je tudi to veselje proč, ker vidim, da ste me zavrgli. Jaz Se vedno gojim srčno ljubezen do Vas in Boga, in mislim, da ga ni človeka, da bi Vam rajši pomagal kakor jaz, če pa ne morem, ne morem pomagati, jaz se no morem tukaj zadolžiti, pa domu poslati. Zdaj pa Vas, preljubi stariši, jjrosiin odpuščai^a; jaz Vara nič ne zamerim, ker sera bil res zgubljen sin, zato sem imel „tako srečo", ko ni bilo blagoslova Božjega no Vašega jiri meni. Nikoli Vas ne bom pozabil ali zaklel, če me prav izbrišete iz svojega srca in mo nočeto za svojega sina spoznati, in trdno upam, da me bode Vaše pismo spravilo na pravo pot. Ker mi primanjkuje prostora. Vas vse skupaj lepo pozdravim in Vas še enkrat prosim, oprostite mi. Vaš žalostni pa zvesti sin I. I. in ptuje novice. Tnivzvišeiii kiiczoškoťljuhljuiiski seje koncem septembra podal v Sarajevo in je na rožnovenško nedeljo posvetil novo cerkev na Baiqskem bregu. Duhovske vesti. Dolenjski rojak konzistorijalec dr. Ivan Zorè je postal profesor bogoslovja v Ljub^ani. Drugi rojak dr. Fran Kuiovec pa profesor na škof. gimnaziji v Št. Vidu. Žu mik v Hinjah č. g. Fran Zbašnik je stopil v pokoj. Kesignira a sta čč. gg.: ,Kran Kralj na župnijo Dobrniče in Alojzij Kudolf na žapnijo Čatež ob Savi, ki sta razpisani do 21. oktobra. — Upravitelj P" Trojici nad Cerknico je postal č. g, Ivan Řtrnbelj, kaplan v Vel. Laščah; v Lašče pride č. g. Feliks Funtek iz Stopič; v Stopičo č. g. .los. KožeH iz Kočevja. Dne 29. septembra je bil kanonično ujneSčen č. g. Ludovik Bajec na župnijo St.Janž. Umrl Jc v Št. Vidu nad Vipavo jireč. g. župnik Janez Glo-belnik, zadet od kapi, v soboto 7. oktobra popoludno v najlepši moški dôbi 48 let. Pokojnik je bil Dolenjcc, iz Škocijana doma, blag značaj, zlata daša, ter povsod, kjer je deloval, obče priljubljen in mnogospoštovan duhoven pastir. — Njegovi mamici, bratom Antonu, Francetu, Jožetu in Pepetu ter sestram Mariji in Jozelini naše prisrčno sožalje. R. I. P.! Nov zHiiovornik. Dne 1. oktobra 1911 otvoril je g. Albin Smola, C. kr. višjosodni svetnik v p., svojo pisarno kot zagovornik v kazenskih stvareh v Novem me.itu. Ljubljanska cesta št. 2G2 II. nadstropje (mestna hiša poleg drevoreda). Na tukajšnji «imiiaziji se je vpisalo 286 dijakov, in sicer: V I. razred 6fj, v II, 35, v III. 59, v IV. 45, v V. 30, v VI. 23, v VII. 20, v VlIL IS. DeSka ljudsku íola ima učenccv 228, vzporednica je za sedaj v 4. razredu, za 3. razred še ni dospelo dovoljenje. Dokli.ika Ijtidskii šola ima v 5, razredih 192 učenk. Trii-azreiitill (iekliškíi nadaljevalna šola oziroma 6. do 8. razred šteje 48 učenk. Lju(l.sk« iiolstvo. Imenovanja: Marija Tavčar, Petrova vas; Marija Jurca, Radeče; Marija Palovec, MozeD; Berta Valončič, Šmarje. NadučiteH Fr. Erker, Stari log. Upokojeni; Andrej Cvar, Veliko Poljane; Ivan Wohinz, Kresnice; Mihela Novak, Kočevje. Nadučitolj Mihael Kosec je prestavljen iz Dragatmša na Bučko. — Marija Fiander iz Žalne za prov. učiteljico na Prezgatye. Alojzija Premk, prov. učiteljica v Rožnem dolu, Učiteljica Ana Romih v Krškem je dobila dopust; na njeno mesto je imenovan učitelj Alfonz Završnik. Telefoničiia zveza Kandija-Ruprčvrh, katera jo bila vsled poškodí) po streli par te0 K; stanje vlog 3,588.167 K 70 h; denarni promet 523.434 K 33 h; vseh strank bilo je 917. Gospodarske drobtine. — Fei-ntninarska razstiiva v LJiibljiiiii, ki se je imela prirediti letos mesca novembra, se bo priredila še le spomladi. Poživljamo našo gospodinje po Doleigskcm, da se začno zanimati za to razstavo, ki bo nudila mnogo poučnega in spodbudnega tudi za našo rejo. Razstaviti se ima različna perutnina, jajca in pripravo za ])ertitninaratvo in jajčjo trgovino. Ker je po naših krajih kurjareja zelo razvita, upamo, da tudi Doleiijska ne bo zaostala, ampak da bo dobro zastopana na tej razstavi. — Nakup itiladih plemenukih liikov in Iťlic. Deželni odbor kupuje mlade bike v starosti od 3 mesecev do enega leta. liiki morajo biti lepi in čistega sivega, jiincgavskega ali simo-dolskega ])lemcna. Me.šanci se ne kupijo. Ponudbe naj se poš^ejo na deželni odbor. Kavno tako se kupujejo v tej starosti tudi te-lice, ki pil smejo biti mešane krvi. — .lescnsk» gnojdiije travnikov. Naše travnike moramo z umetnimi gnojili gnojiti in zato jo treba skrbeti zopet za umetna gnojila. Re.s da nas umetna gnojila mnogo stanejo, ali vzlic temu jih jo rabiti, ker se nam izplačajo. Lctoa imamo sicer pri ajdi slabe izku.šnje z umetnim gnojenjem ali temu je kriva letošnja suša. Umetna gnojila nam mnogo jjomagajo pri našem gospodarstvu in znto je treba, da jih kupujemo. Kdor ima toliko gnoja, da mu ga ostaja za travnike, ta naj le gnoji a hlevskim gnojem, vsi drugi smo pa prisiljeni, kupovati umetna gnojila. Umetna gnojila z-bo^šujejo pridelek na dve strani. Po eni strani se jio-ninoži koSnja, po drugi strani so dobi t-ečnejša krma, in s teč-nejso krmo več užitka pri živini in tečnejši gnoj za njive. Važno je seveda, da rabimo umetna gnojila v pravi množini in v pravi .sestavi. Najlepše vspehe dosežemo, če rabimo je.scni Tomášovo žlindro in kalijevo sol ali kajnit (za težka tla se bolj priporoča kalijeva sol) in spomladi pa amonijev sulfat ali pa čilski solitar. — Onojenjp tteniške dcteljp. Pri nas se na nemško deteljo rado vozi hlevski gnoj. Veliko več vredno jia bi bilo, če bi ta gnoj zvozili raje na travnike in ako bi nemški detelji gnojili z umetnimi gnojili. Kedar sejemo nemško deteljo, je itač treba dobro gnojenje zcm|tíe in sploh dobro priprav^cne zemlje, pozneje je pa bo^je, če gnojimo z umetnimi gnojili, posebno s Tomášovo žlindro in kalijevo soljo. Hlevski gnoj koristi le doloma nemški detelji, deloma jta ji škoduje in sicer s tem. da pospešuje rast malovredne trave, kateri se začno lucerna hitro umikati. Za I oralo nemške detelje naj so vzame 300 kg Tomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli. — Nabiranje želoda. Letos prav nujno priporočamo našim gospodarjem, da želod pridno nabirajo in ga rabijo za prašičjo klajo. Želoda je lotos povsod dosti, ker je dobro obrodil, liarsi-komu bo zaraditega lahko veliko odlegel z ozirom na splošno pomanjkanje prašičje krme. — Jesenska ]iaša naj se letos kolikor mogočo izkoristi tudi za prašiče. Želeti je, da bi bila jesen dolga in lepa. Na ta način se bo dalo veliko krmo prihraniti za zimo. — Izboljšanje travnikov. Ker jo bilo vsled neredno do-hajajočih prošeq za nasvete v svrho melijoracij travnikov redno poslovanje otežkočeno, sklenil je deželni odbor, da je prošrýe za nasvete o izbopanju travnikov vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani le od 1. novembra do 31. januarja vsakega leta. Nasvete dobijo prosilci brezplačno po vrsti, kakor bo deželni strokovni organ imel zato časa na razpolago. — Avinmobilske nesreče, — (Voznikom v prevdarek,) — Največ nesreč z avtomobili se zgodi v krajih, kjer jih vozi malo in konji niso naiye privajeni, tako da se pri vsakem srečanju plašijo. V večjih mestih, kjer je avtomobilov ravno toliko ali pa še več kakor navadnih vozov, konj niti ne jiomigne z u-šesom, če ga sreča avtomobil. Dognano pa je, da se večina kor^j no ustraši ropota motorja, ampak čudne oblike neznane pošasti in večkrat se zgodi, da se konj splaši pred avtomobilom, ki stoji prazen ob cesti, ne da bi njegov motor deloval. — Če se pečemo s konjem, ki so plaši pred avtomobili, ia če vidimo, da nam prihaja eden na])roti, moramo takoj stopiti z voza, trdno prijeli konja za uzdo in mu mirno prigovarjati, če se plaši, dokler nismo mimo avtomobila. Če storimo to ])arkrat, se konj privadi in dober jo za vedno. To jo isto, kakor pri železnici. Vsak korç, ki ni Še nikoli videl vlaka, se splaši pred njim; ako ga hočemo privaditi, jo treba, da ga primemo j»ri gobcu za uzdo in ga postavimo tako, da vidi, k*ko se niu vlak bliža in potem oddaljuje. — Popolnoma napačilo ravnaiije je, če začnemo pri srečanju z avtomobilom kričati in mahati z rokami, naj obstoji; konj se bo vsled tega še preje splašil. Tudi je vse eno, ako avtomobil stoji in se mi peljemo mimo, ali ako gre avtomobil naglo mimo. Če konj ni nanj navajen, so bo v obeh slučajih splašil. Vzemimo slučaj: Korg so pri srečanju splaši, zavozi v cestni jarek ali v kamen odrivač, poškoduje voz in se sam pohabi. Kočijaž je seveda divji, preklinja po stari navadi in če je avtomobil še blizu, nima drugega dela, kakor metati nanj kamne. Avtomobilisti naznanijo suroveža orožništvu in ta je kaznovan. On seveda misli, da bi morali avtomobilisti plačati pohabljenega konja in razdrt voz. A to jo čisto napačno mnenje. Kriv nesreče je on sam. Ako bi stopil z voza in držal konja, bi se nesreča ne prigodila. Avtomobilisti so, kakor vsi drugi vozovi, samo tedaj dolžni jilačati odškodnino, ako so po la."stni krivdi kam zadeli in najiravili škodo in bo ravno-tako kaznovani, če koga jiovozijo, kakor vsak drugi voznik, — Sovraštvo, ki ga imajo nekateri ljudje do avtomobilov, je popolnoma neopravičeno in naravnost smešno. Nekateri neotesanci imajo posebno veselje v tem, da mečejo kamenje na avtomobile. To je že samo ob sebi kažnjiv čin in dotični navadno ne ve. da se s tem zgodi lahko velika nesrciča; ako bi bil slu(':ajno šofer (voznik) nevarno zadet, ne bi ta mogel več ravnati tek avtomobila, ta bi kam zavozil in labko se zgodi, da .se vsi avtomobilisti pobijejo. Zato je treba take ljudi strogo kaznovati. — Nasprotno nahajamo med avtomobilisti voznike, ki dirjajo brezolizirno z velikansko hitrostjo, ki se ne brigajo za to, ali so povozili človeka ali žival in sploh koder so kaj povzročili, povsod se naglo zgub«. To so takozvani „avtoinolnlski divjaki" in te je treba strogo zasledovati, pa ne mogoče s tem, da bi metali kamciýe nanje, ampak pogledamo si številko in črko avtomobila, ki je spredaj in zadaj. Ker ae pa taki auroveži vozijo navadno z napačno številko ali jo pa nalašč z blatom pomažejo, je treba, da si pogledamo tudi barvo in obliko avtomobila in število oseb in to naznanimo orožništvu. Avtomobil A III 145 (treba si je zapomniti črko, rimsko in arabsko številko!!) rtideče barvana zajirta kočija, šofer z belo kapo, v njetn star gospod, je povozil dne ... to in to. Ti avtomobilski divjaki BO redka prikazen, in da bodo popolnoma izginili, za to skrbijo tudi vai drugi mirni avtomobilisti, ki vedó, da oni avtomobilizma lo škodujejo. Raznoterosti- * Prvi fotograf v letalnem stroju. V torek popoldne ee je na dunajskem novomeškem letališču dvignil pilot inženir Sa-blatnik s svojim letalnim strojem v zrak in sicer prvikrat s poklicnim fotografom Karlom Zapletal. V višini 100 do 150 m sta obletela letališče. Zapletal je fotografiral z letalnega stroja letališče s hangarji in okolico. * Nova knjiga. V Krajcevi tiskarni je izšla to dni knjiga: ^Zgodbe fare Skocijan pri Dûbrovah." Spisal jo je župnik Peter Bohiiçec za slovo in spomin svojim faranom. Ktçiga opisuje poleg topografije in statistike najstarejšo zgodovino tare, vzlasti dobo brizinSkih škofov, ki so injeli v ti in sosednih farah svoja posestva pred 900 leti. Fara Skocijan, oziroma Gotnobrdo ali Bela cerkev, velja poleg Loke za najstarejšo faro na Kranjskem. Pisec si je izbral skromen naslov „Zgodbe", dasi knjižica, ki obsega 7 tiskanih pol, odgovarja vsem zahtevam farne zgodovine. Nadalje ki^jiga opisuje vae cerkve in graščine, pa tudi nadarbine in društva, ravno tako šolsko kroniko in odličnejše farane, kakor tudi kaplana Kingkega, misijonarja dr. Knobleharja, profesorja Metelka. Nekaj novega je tudi krajepisni imenik, ki bo zanimal jezikoslovce. Dodana je kot priloga listina iz 1.1H20 in slika pisatelja, katero je slikal prvi, fotograf-amater na Kranjskem, Ant. Tramte, duhovnik in rojak Skocijanski. Ktgižica ne bo zanimala samo Skocijance, ampak tudi sosedne farane, zgodovinarje in jezikoslovce, ker se odlikuje po obilnosti virov in različni vsebini. Zgodbe stanejo 1 K, in se dobé v Krajčevi tiskarni in pri pi-satcljn, * Knjige družbe sv. Mohorja za leto li)12 so se začele razpošiljati. Glej dopis iz Celovca. 1.) Koledar, Ri je pač ena najbolj priljub^enih kigig, ima zopet prav raznovrstno vsebino. Eazven običajnega koledarja, poštnih določb, je posebno veliko važnosti za kmeta sestavek o prvi pomoči pri nezgodah. Med zanimivimi povestmi so uvrščene mične pesmice in slike iz dnnajske lovske razstave, slovenskega romanja v sv. deželo. Za smeh in zabavo pa je poskrbel vsem dobro znani Trebušnik. Kratek, a jedrnat je sestavek o svetovno-znanem ruskem pisateijn in učeqjakn grofu Levu Tolstoju, ki mu je priložena slika, kako orje sam na svojem posestvu na Jasni Poljani. Nas Dolenjce bo posebno zanimala fotografija, ki je v sestavka o f prof. Apihu, ki predstavlja za Novo Mesto tako zasluženega in vsem Doleigcom dobro poznanega dr. Marinka kot dijaka s svojimi sošolci prezvišenim škofom Jegličem, prof, Apihom in župnikom Brcncetom. Naravoslovska veda je zastopana v sestavku „Topničarji med živalimi". Jako prijazna je tudi slika iz kmečkega življenja „Grogov Groga", Franjo Neubauer nas popelje s svojimi pesmicami med hrabre ruske kazake in v lepi kičnati Srem. 2.) Kot 65. zvezek priljubljenih Slovenskih večernic nam jo letos družba podala krasni in znameniti roman iz ljudskega življenja našega klasika Josipa Jurčiča, ki ga je jako primerno ilustriral naš dolenjski rojak, umetnik Ivan Vavpotič. Ta povest, ki spada med najimenitnejša dela našega slovstva, in ki se je predelana v igro igrala tudi že v Novem Mesto in drugih dolenjskih krajih, je po svoji obliki, vsebini in znanih domačih tipih postala čisto po pravici ljubljenka Slovencev. Kdo ne bi poznal glavnega junaka „desetega IĎrata", katerega žalostna usoda nas gane do srca. Stari, dovtipen Krjavelj nam ugaja s svojo smešno osebnostjo in tudi igegova kozica nam pripomore k smehu. 3.) Ivan Cankar nam je podal v treh povestih žalostno, toda resnično sliko iz na.ših krajev. „Zgodbo o dveh mladih ljudeh" naj bi čitali oni, ki mislijo, da je le v tujini sreča in rešitev, doma pa sama beda. A temu ni tako. Ravno tujina ubija človeka in kdor bi hotel doma ravno tako pridno delati in se ravno tako truditi od zoro do mraka kakor v kakem prcmogokopu na Nemškem ali v plavžu v Ameriki, ta hi videl, kaj se dá vse doma na rodni gruči doseči z neumorno pridnostjo. Druga povest o „krčmarju Eliji" nam pa predočuje najhujšo kugo današnjega časa, ki pokole na tisoče mladih — pi-jančcvaqje. Pretresljiva povest nam jasno kaže, kako globoko pada pijanec. Vendar nam pisatelj pokaže tudi, kako se lahko rešimo te kuge in kaka sreča zavlada taai, kjer izgine ta po-gubonosni strup in se nastani zmernost. Tretja je pa žalostna „zgodba o Siranu Sirotniku", ki nam kaže, da nesloga privede povsodi do nesreče in nas uči, da je treba ljubiti svojega blizqjegB in skrbeti za reveže, Cankar se je s temi povestmi pokazal, da pozna ljudstvo v vseh fazah njegovega življenja, vse njegove dobro in slabo strani, On ni tukaj dekadent, ne moderni megleni pisatelj, anipak idealen učitelj, ki s povzdignjeno roko kaže narodu pravo pot do sreče. Svoje motive je ogrnil v jako zanimiv stil in knjiga se prav lahko in prijetno bere. 4.) Tudi Ksaver MeSko, ravno tako znamenit pisatelj kakor Cankar, je podal naši mladini L zvezek povesti „Mladim srcem", ki jo je prav srčkano ilnatriral Šaša Šantel. „Romanje na goro" je slika iz kmečkega življeiga, polna nežnih čuvstev in zaujmiqa v Mater Božjo, lirepleteca z istim motivom, kakor Cankarjeva, ne hoditi v tujino — v Slavonijo in ne pijančevati. Mlado nedolžno srce je izprosilo pri Mariji z vneto priprošnjo rešitev očeta, ki je šol v tujino in so tam zapil. „Poljančev Cencek" nam izkleše mladega hudomušnega, a vendar vsled svoje naivnosti in ne hudobne porodnosti priljubljenoga va.škcga paglavčka. V tej karakteristiki nam razklada pisatelj otroško dušo, v vsej nežni ljubkosti in srčkani nepokvar-jonosti in vstrajnost do svojega i)rijat€lja. Jožek se srdi znradi teça, ker je slikan samo njegov prijatelj Čenček in to tako užalosti nad sliko se vcselečega Cenčka, da poprosi fotografa, naj naslika tudi prijatelja Jožka, a ta je že odpotoval, A Cenček je nad tem tako žalosten, da zboli. O ta mehka, mlada srčecal Zgodba o Martineku, ki je iskal raj na zemlji, je polna lepih podob in jako podučna. In nežno bo ujdivala na čuv.stva otrok. Meško se izkaže v teh spisih za mojstra, ki ne pozna samo človeških del, ampak tudi natančno njegovo notranjost in če človek čita to delo, bo občudoval njegovo nežnost in pisateljsko izurjenost in odložil bo knjigo z zadovoljnostjo, veseleč se nad užitkom, ki ga je imel pri čitanju. 5.) Na Jutrovem jo naslov potopisnim črticam, v katerih J. Trunk kaj zanimivo popisuje svoj pot v Egipet, v Palestino, v Damask, Jeruzalem. Dasi jo kdo čital dokaj o teh krajih, našel bo dosti poučnega in zabavnega v tej kqjigi, ki ima tudi lične slike. 6.) Zgodbe sv, pisma v dr. Krekovi obdelavi so dospele do 17. zvezka. Nadaljujejo se listi sv. Pavla. Kdor nima prejšnjih snopičev, je lahko dobil gori omenjene Cankarjeve povesti. 7.) Molitvenik za Šolsko mladino bo dobro došel slovenskim rodbinam, ki potrebujejo dokaj molitvenikov za šolsko mladež. — Družba sv. Mohorja jc s tomi knjigami storila korak naprej v svojem ogromnem delovanju. A žalibog jc vkljub temu v enem letu padlo število udov za okoli 1000. Treba je, da so ta družba, ki je najvažnejši kulturni faktor našega naroda, vsaj ohrani na isti višini udov, kakor jo je dosegla, če žo ne, da so še bol) razširi. In v to delajmo vsi 1 Listnica uredništva; št. JcTTicj, ni Se priSel ias za to. Zahvala. 192 Za m D 0(^0 broj o o dokazo srčnega BOĚutja in tolaiilne obiske jiovodom bolezni in smiti naso preljubljono hCcro, ozir. BeRtro, tete in svakiojc, goKpodiAac Ane Colarič izrekamo tem potom TBotn, posebno So prei. diiboviííini, čí. soBtram uaniiljcnkam in blagor. goB|)íci dr. Vaiipotičevi, Ifarijaneki kongregaciji zn prekraBui venec, couj. dit-rovalkam lepih šopkov in ostalim Hiireniijevalcetn drago pokojniee k voinomii poiitkn, nnjlBkronojao zaliTítlo. Bog plati ! Rudolfovo, 4. oktobra 19J1. Žalujoči ostali. Loterijske Številke. GRADEC, 30. septembra 64 86 22 TRST, 7. oktobra 85 47 90 85 14 90 30 Vabilo k obřnenm zboru društva „mestne in meščanske garde godba v Novem mestu" na dan 16. vinotoka 1911 ob 6. uri zvečer, da se voli odbor. Pripravtjalai odbor društva „mostne ia meščanake garde godba v Novem mestu". Novo mesto, 6. vinotoka 1911. ifli Dobiva se pri gospe pl. Fichtenau lepi krompir Oneidovec v vsaki množini. Naročil» so ju-osi jtotl mojim iiaslorom grašílim Nlriiça p. Št. INítor pri Novem mestu. 198-3-1 Ivon Kuntara, : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu obiinatvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v atroko spadajočcga dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadoatujo dopisnica. — Ravnotam ae proda iiagrubiiii i^veiiliiica. 16-23-16 Sovo stiiiiovaiije 101-0-2 Z* tri stranke, s tremi sobami in kopališčem, a posebnim vhodom, 80 takoj odda v najem pri Matko MaloviČU mizarjn poleg Pošte. Novo mesto. liavno tam jo po ceni veČ novih okenj na prodaj, yoXTB cm velikosti. linsho hamenje zmesno, belo, surščno. : Najboljše rude. : Cene nizke. Kilhotjie mlinska kamcn]e Iz B lastnih kamnolomov, ter različno trdih rud in sestave vsaka mere naroča ss Is neposredno pri l ifískovšek FnniC, kamnoseiki mol ster I66-&.4 ' ■ - v Št- Jurju ob jui. ieleinici, Spodnje ŠUjerjko. — —— ' 181-8-2 Zdravega in pridnega fJCCflCS takoj sprejme 186-3-2 Jakob MikoliČ, krojaški mojster v Novem mestu. Z novim letom se odda v nojem gostilna s zraven spodojočo gostilnišliD opravo na Ločni cesti št. 231 v Novem mestu. Natančneje pove A. Medvod. 183-8-2 vseli sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prvo borousliii orožnofovornišlto družbs Peter Wernig dnižba z oiiiojeiio zaveiîo V Borovljah, Koroško. Oiiiki l>]-(>/plaOi)(t in poštnine pi-ONln, V Zalogu-Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. NaroČuje se laiiko po dopisnici. ns-o-c najnovejši in najboljši M\w\ stroji ZD. stoletja! Dobe se le v naših prodajalnah ali od njih agentov. SINGER Ko., == ilehiiška družba šivalnih strojev = Novomesto, Glavni trg št. 45. C! SESESEETSSHEESiaSZSHES=SESBSESESESaSBSSHHSE KEIL-ov LAK" najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Koil-ora bela prevleka (gla7,iira) EH umivalno mize iK; vin. Keil-ov» past« 7-a ftevljo po 30 vin. Koil-ov lak Ka zlatcnjc ohvirjev 40 vin. Novo mesto: J. I'irek, Črnomelj: Anton Zutc. Idrtje: Val. Lniinjne, Kamnik: ICd. Ilajck. Kočevje: Ftbdk IjO.v, Křen): Krani; llolunc. Keil ovo le&čilo îa pC>cle W vin. Koil-ov lak za klobuke v razlif-ni h barvah, ima vodno v zalofjti tvrdka: Ljubljana: Les^kovir & Meden, Poslejna: Anton Ditrich, Škofja Loka; M. ^i^on. Zagorje: £ih, E, Miholftif^. Radovljica: Ulo Homao. 177-6-3 □ E5ESE535S5HS2HaSE5Z5= gSBSHSHsasssasHsamia t -ih Hi; -tiK -ft -ifc •m I I * FopolnomQ varno noložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijo in oiioiicp re^. zadrufra z iieoiiicjcno zavezo V lastnem domu v Kaiidiji sprejema hranilne vloge od vsacej^a, ce je njen ud aH ne, ter obrestuje po -tV'o -»i 26-0-15 na leto brez odbitka rentiiega davka, katerepa aama iz svojega plačuje. Za hraiiilDti viogo kakor za vse pogojiiniť^.ne obvo/nosii — Jami'i poleg Torervnoffi» zaklada ia deležev lïes! 2£!U0 mdniiiiikov z VBem svojim [it cm oie nje m. Iz te^a se raKvidi, da ninlukatori ilťnarni zavod nudi tolike vartioeti kakur keodijaiiRka branilnir'a. m-Hf- n* n- rit-t H!- t ^ ifr Hi- itíy-6-.i denarja prihranitB ako sukno iti modno bhi^o naročite : direktno iz tovarne tvrdkc : Milica Tomec, Humpolec (Češko). Vzorci na 2ahtevanje poštnine prosto na ogled. Zanesljivi zastopniki se sprejmejo. Radi opustitve vinske trj^oviiie proda se več - vinske posode - od 1—70 hektolitrov po nizki ceni. Ljubljana, Prisojna ulica 5. 162-3-3 Grajzerjevi nasledniki. I Josip Ogoreutz | Nov Htograiični stroj je lia pi-odaj, — Pove upravnistvo Dol. Novic. ltio-3-2 Drva s trdega lesa na drobno sekana v butarieah, priporoča : oskrbnistvo R u p n č v h. : Cena na dom postavljenih drv pri odvzetju celesra voza po h liutaricii. l'osaiitezue butarieo se dobe za isto ceno v graštiin-skem skladišču na kolodvoru v Rudolforem, i8tt-o-2 « M V Novem mestu pnjtoroûa svojo bopato zalogo vsákovrstncga oblačilnega blaga za moške in ženske {10 iiiijiiižji ceni. Vsakovrstni Šivalni Stroji po mijiiižji ceni in iií;;(mIiiíiiií iiliu>iltiiiiii {lo^oji. Velika izbira nagrobnih vencev. Vediio Nveža iiriznaii» iiiijlioljsa Ogrska volnena in židana mlinarska sita. Zaloga nepremočljivega platna in plaht - za vozove. - Zunanja naročila toino in poštnoobratno. Nizke cene. Dobra postrežba. lfil-G-5 Zaloga sukna, platna, modnega in manufakturne ga blaga. Franc Soiivan sin, — Ljubljana Mestni trg št. 22 iii 23. Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga preprog. Popolne opreme za neveste. Izdajatelj iu založnik Urban Horvat, Odgavonii urednik Anton Žlogar. Tisk J. Krajec nasi.