Pavš&inB Iranko v državi SHS.
271. štev.
SzEsalja rasen pontfei£ka !n tiisva po prai!«ik» v £ s (e dan opoldan«
Uredništvo >e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise so ne vreča.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'50, osmrtnice in zahvale po K 2'50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovori' primeren popust.
V LlubSiani, v sradcj|31. decembra 1919.
i ■'VA iilžl
«; f,v	Ji
wm&
mmfm
Leto 119.
Posarc»ezna Stav. etan« -—• SO vinarje«.
Naročnina: Po pošti ali e dostavljanjem na dom za
celo c to K 9fi, za pol leto K 48. za cel rt ieia K 24, m mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za os! n'o tujino in Amenko K 120. — Reklamsc ie za list so nočmine proste.
Upravništvo le v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L,
tlčitebska tipkama.
Glasilo Ju$«*siov. sdcUalno - cteiRokratiin® sirsulc©.	T«o.-o»yc««.»•».
Solunska afera.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Belgrad,
Le pritajeni glasovi so se dose-daj culi semintja o senzačr.em solunskem procesu iz leta 1917. Sicer je bil izdan od oficiielne strani steno-grafični protokol tozadevne razprave. Ljudje v Srbiji, ki to stvar debro in od blizu poznajo, na govore čudne stvari. Afera ie imela važno politično ozadje. Radikalna stranka, ki je po svojih reprezentantih v tedanji srbski vladi na Kifu vodila ta proces, seveda želi. da bi se na to zadevo pozabilo. Vsi znaki pa kažejo, da srbsko javno mnenj« hoče. da se ta stvar temeljito obiasni. Radi tega bi prišlo kaj lahko do obnovitve tega procesa. Potrebno je torej, da je tudi slovenska javnost o stvari malo informirana.
V	svrho razumevanja nekoliko predzgodovine.
Srbi so vedno smatrali Bosno in Hercegovino za čislo srbsko zemljo. Okupacija teh dežel od strani av-stro-egrske tega mišljenja ni prav nič zmanjšala: nasprotno, še bolj ga je podžgala. Srbi so bili vodno prepričani, da bo prišel čas. ko bo morala podonavska monarhija zapustiti ti deželi. Sklicevali so se Dri tem na tozadevno berlinsko pogodbo iz let?. 1878. in na dodatni protokol z dne 13. julija istega leta Katerega ie podpisal Andrassv. tedanji avstro-
Duša te organizacije te podpolkovnik, poznejši
25. dec. 1919
bil tedanji polkovnik
Dragotin Dimitrijevič. nesrečni ju nak solunskega procesa. Ta tajna vojaška organizacija je imela nalogo, v slučaju voiske ali vstaje izvrševati najtežie naloge, predvsem iti povsod orva v ogenj. Vsak nien član ie prisegel, da se bo pokoril vsakemu povelju, če bi tudi izvršitev istega imela za neizogibno posledico njegovo smrt. V istem času pa je ustanovil general Božo Jankovič »Narodno Obrano*, javno društvo, katerega cilj je bil. širiti narodno zavest ia prosveto. Na Vidov dan (29. iunija) vsakega leta ie prispeval vsak Srb za namene te organizacije eden »irsrjaš« (= 5 para). »Bataljon smr-da so je pozneje imenoval >>S m r t
i	I j u j e d i n j c n i e«. Poedinec te-organizacije navadno ni vedel za druge člane. Le 7 oseb ie imelo vs<i v evidenci. Ta organizacija ie imela velik vpliv v voiaških in političnih krogih Srbije. Animus rnoveus te tajne organizacije pa ie bil že omenj> Dragutin Dimitrijevič s priimkom Anis. Drugače so to organizaciio imenovali »Črno roko« in njene člane »črnorokce«. Imela ie tudi svoj časopis »Pijemont«.
Ta organizaciia pa se je vtikala tudi v politiko, kar ni nič posebnega,
ogrski zunanji minister, in v kc-.lerem marv-eC r-r. molom- »Klientu n«k»i lo-
se je priznavalo' šuTfaiiovosuvereni-teto nad obema zemHema in smatralo okupacijo kot začasno.
Avstro-ogrska pa je leta 1908. z aneksijo Bosne in Hercegovine po-gazila tc določbe. Prejšnji provizc-rum je spremenila v definitivno stanje. V Srbiji in Črni gori le nastalo velikansko razburjenje. Obe državi ste mislili resno na vojsko. Ker s?e videli v dejstvu aneksiie zmago mi-k liti: da hoče Avstro ogrska spravit; pod svojo oblast vse srbske zemlje. Avstrijski imperijalističai krogi so to misel tudi očito izražali v iDanzer-Armee-Zeitung«. Do vojske ni prišlo, ker ie bila Rusija vsled voiske z Japonsko oslabljena in ker ie vrhu tega nastopila z grožnjami Nemčija.
Srbija i>a tega udarca ni mogla Preboleti. Saj le šlo za njeno samostojnost i iv obstoi. Z bolestjo v duš; % <T«jevom v sren se je začel pripravljati srbski narod na končni ob lačUn. Vojaštvo se ia temeljito reorganiziralo. Predvsem pa so delovale tajne organizacije. Nekateri najboljši srbski oficirji so takoi co aneksiisk' krizi ustanovili tajno vojaško orga-ni>-’ci:o:	»Batallon	smrti«.
gičnega. ker je bil tudi njen konečni cili političnega značaia. namreč: uje-dinjenie Jugoslovanov v eni državi. Ta organizaciia ie vplivala znatno na vodstvo srbske države. Nikaka namera srbske vlade ii ni ostala prikrita. ker ie imela povsod svote zaupnike. kateri so zaprisegli da na-pram voditeljem društva »Smrt ili ujedinienie« ne bodo prikrivali nika-ke tajnosti. Med zastopniki te vojaške struje in oticiielnimi voditelii srbske državne politike pa ie prišlo do raznih nasprotij, včasih zelo ostrih. Na krmilu ie bila v Srbiji tedaj radikalna stranka Radi nekega takega spora ie Pašič leta 1913. podal ostavko: kralj pa mu ie zopet poveril sestavo vlade. Po balkanski vojski ie vladalo veliko nasprotje med obema strujema v naziraniu načina unrave Macedor.iie. Eni so za htevali vojaško upravo, drugi civilno. Radikalna .kot vladaioča stranka ie že tedai skušala nadležno ji vojaško struio. za katero ie stal znatni del opoziciie. napraviti na ta ali oni način neškodljivo.' Dosegla je. da so bili nekateri voditelj) te vojaške struje vnokoieni.
Izbruhnila je svetovna vojna, v kateri je vršil srbski narod prave čudeže junaštva, katetim ni primere v svetovni zgodovini’. Vsled ogromne premoči sovražnika Pa se je motal umakniti iz svoje domovine preko Albanije na otok Krf. Vofliteliem omenjene vojaške pragnizaeijc se L-očitalo, da so hoteli Skleniti s sovražnikom v tej krizi poseben mir, Ta trditev pa ie samo domnevanje, dokazano še ni. Nepoliitno dejstvo ie samo 4o. da je Dimitrnevič pri umiku čez Albanijo zahteval v imenu svoje komande izročitev državne blagajne, kateri zahtevi pa se m ugodilo. Srbska vojska ie potem prišla na Krf Vojaštvo, ki ie bilo pod poveljstvom »črnorokcev«, ie bilo še najbolj disciplinirano in najmanj deso:-ganizirano. »Črnorokci so bili med voiaki tudi najbolj priljubljeni oficirji.	5
Dokler le bila srbska vojska na Krfu. radikalci niso imeli poguma nastopati proti črnorokcem. To se je zgodilo šele na solunski fronti pod zaščito francoskih bajonetov. Črnorokce se ie začelo premeščati in peti-ziionirati. Ker meglene trditve o nameravanem separatnem miru ne bi imele efekta pri evetuelnem procesu, ie bilo treba kal več.
Ko s * je nekega dne peljal presto lonaslednik ob fronti, ie počila v niegovi bližini puška. Zgrabili so Hrvata Malobabiča. češ. da ie iz svojega šotora stfelia! na prestolonaslednika. Ta Hrvat Malobabič ie na-nravil S.rbiii velijo »slua kot pms*-veoovalec. Vtihotapil se ie med vojsko parkrat v Avstrijo. Bil ie navdušen Jugoslovan in naiboliši pomočnik Dimitrijevičev, kateremu je bila kot belgraiskemu poveljniku poverjena poizvedovalna služba Kot in-spiratorja tega atentata so seveda smatrali ^Dimitriieviča. dušo črnorokcev. Malobabič ie odločno tajil, da bi bil on streljal. Našlo se ie sicer pričo Kosta Tucakoviča. ki ie pričal proti Malobabiču. srbsko lavno mnenje pa trdi. da ie bila to naieta priča. Dimitriieviču pa se tozadevno ni moglo ničesar dokazati. Vseeno pa sta, bila obsoiena na smrt in ustreljena:' Malobabič in Dimitriievič; podpolkovnik Cvetkovič se ie v leči sam ustrelil. General Damjan Popovič pa je bil obsoien na 12 let ječe. To se ie zgodilo jtmiia leta 1917.
Še leži megla nad tem procesom.
V	srbski javnosti pa ie zelo razširjeno mnenie. da je bil Dimitrijevič ponedolžnem ustreljen. Tudi od pravniške strani se ugovarja temu procesu. Zelo ie razširjeno mnenje, da je bil ta proces uprizorjen Radikalci su hoteli z enim udarcem ubiti dve muhi: prestolonaslednika odda-
ljiti od črnorokcev, zaeno pa se /ne biti nevarne jim osebnosti Dimiti ije-viča. Trdi se, da je bil nekdo natei. da je ustrelil v zrak izza Malobabi-čevega šotora, ko se ie peljal mimo prestok narlednik. Dejstvo ie tudi, da je bilo ustreljeno v neposredni bližini prestolonaslednika, in da ta strel nikomur niti lasu ni skrivil
V	srbski javnosti se čujejo glasovi, da je treba ta proces obnoviti. To ie radikalcem 1 zelo neljubo. »Beo-gradski Dnevnik« je objavil pred nekoliko dnevi poslednjo voljo Dragu -lina Diinitrijeviča. Naj sledi par citatov tega testamenta:
»Akoravno obsojen od obeh sodišč. umrlem nedolžen, v veri. da je bila moja smrt potrebna Srbiji iz višjih razlogov.
Na tej moji veri temelji tudi moja duševna mirnost, s katero pričakujem svojo zadnio uro. Naj bo Srbiia srečna ter naj se izpolni naša sveta naloga uiedinjcnja celega Srbstva in Jugoslovastva; potem bom tudi jaz p > svoji smrti srečen in blažen, in bok katero čutim, ker bom umrl od srbske puške, mi bo kot dejanje v veri. da je ta puška namerjena na rr.cje prsi radi dobra Srbije, radi ti-
stega dobra Srbije in srbskega naroda. kateremu sen; iaz posvetil vse
svo'’ življenje.«   <La-
tlim: 11. junija 1917.).
Danes p;< zahteva srbska javnost od radikalnih kolovodij točnega t»o-iasnila. kaki so bili tisti »višii razlogi«, radi katerih ie moral umreti Ai.K
Dimitrijev ič-Apis je res posvetil vse svoje živlienie ideir ujedinjenja Ji goslovanov. On ie dat inleijativa zaroti t roti dinastiji Obrenovičev ki s; bili naivečja zapreka proti združitvi Jugoslovanov. On *e to zarota vodtl kot mlad oficir. Zbiral je svoje somišljenike za to zaroto v gostilni *Zlatna Moruna« (Zlata Ribica), kjer, je oanes slovenska restavracija »Triglav«. On ie bil duša »Bataljona smrti«, on ie v prvi vrsti sopovzro-čitell sarajevskega atentata.
Dimitrijevič ie bil človek delani, neustrašen boritelj za svoje ideje. Bil te iunak po telesu in duši. Junak j«; ostal tudi ob zadnji uri. Lahko se sodi niegova dejanja iz različnih gle-.dišč. toda tak človek, taka osebnost in nien značaj mora hnponirati vsakemu.	.
Devizna centrala in banke.
V Jugoslaviji imamo dve borzi, eno v Belgradu. drugo v Zagrebu. Za tako napravo v Ljubljani seveda še nismo zreli. Borza v Belgradu »deluje« s srbskega financiielneaa stališča na podlagi dinarja tn za nas Slovence ne pride pravzaprav v poštev. Ona v Zagrebu pa trguie več ali mani izključno s hrvaškimi vrednotami ter se semintia tudi oovs,pne do valutaeiie naših bančnih defmc. Dosihdob nam je bila le-ta borza nekako merilo za stanje tule valute v naših deželah.
V Belgradu posluje devizna centrala. Ta bi morala biti za naše trgovce obvezna. Vsaj tako bi človek mislil, če čita vse tiste paragrarc. ki se nanašajo na trgovsko pogodbo z — Nemško Avstrijo. V resnici pa ta devizna centrala nikakor ne fiksira ceno deviz in valut. Trgovcem le na ta način glede tolmačen ia vrednosti dana kar naiširša podlaga.
Merodaini faktorii v naši deželi so se po dolgem času vendar usmilili zadeve ter, kakor smo, čitali. udeistvili v Ljubljani — devizno centralo. Tako čitamo v nekem liufc-lianskem listu valutne postavke te devizne postojanke. Dobro. Recimo, da ie ta postojanka fiksirala včerai vrednost dolarja na 87 K. Greš torej v katerokoli ljubljansko banko in zahtevaš nakup dolarjev Povsod nb
LISTEK.
GLAD.
Spisal
K n u t H a m s u n. — Poslov enil Fran Albrecht.
(Dalje.)
IzJecUal sem nekakšno opravičilo in izustil svojo prošnjo. Prisiljen da se v stiski obrnjeni nanj... bi takoj v doglednem času vrnil... takoj, ko prejmem honorar za svoje časniške članke... izkazal bi mi tako veliko dobrotu
Še ko sem govoril, se je spet okrenil k svojemu pultu in nadaljeval s svojim delom. Ko sem bil pri kraju, se je preko ozrl k meni. zmajal s svojo lepo elavo in rekel sne*. Samo ne. Nobenega pojasnila. Ne besfde.
Kolena so se mi silovito zmajala, moral sem se nasloniti ob^malo omaro. Hotel sem poskusiti še enkrat. Čemu pa mi je prišlO na um baš njegov o ime. ko sem bil daleč tam v mestu? Začutil sem par zbodljajev v levi strani in jel sem se potiti. Hm! Resnično da sem 2e zelo propal. sem dejal, in žalibog tudi precej bolan: gotovo bi mu že v nekaj dnevih vrnil. Ako bi ne hotel biti tako dober?
»Dragi moj, zakaj pa prihajate ravno k meni?« is rekel. »Saj ste mi popoln neznanec, kar pali ste z ulice. Pojdite vendar v uredništvo. kjer vas poznajo.«
»Samo za nocoj ta večer!« sem rekel. »Uredništvo ie že zaprto in jaz sem tako gro-zansko lačen.«
Neprestano ie zmajeval z glavo, zmajeval 5e, ko sem že držal roko na kljuki.
»Adilo!« sem delal.
Torej ni bil prst od zgoraj, sem pomislil in se nasmehnil gorjupo; tako visoko bi tudi jsz pokazal, ako bi prišlo na to. Iz predmestja sem se vlačil v drugega in se le tupatam odpočil kje na hišnem pragu. Ko bi me vsai ne zaprli! Bojazen pred celico me je zasledovala ves čas, mi ni dala prav nič miru; vsakokrat, ko sem opazil stražnika na svoji poti, sem se splazil v stransko ulico, da bi se izognil srečaniu ž njim. Naštejmo zdaj sto korakov, sem reke!, in poskusimo potem znova svojo srečo! Enkrat se mora vendar posrečiti...
Bila je maihna trgovinica s sukancem, pro-dajalnica, v kateri še nisem bil nikoli prej. En sam mož za pultom, v ozadju kontor s porcelanastim obeskom na vratih, polno nabiti retrnli in deske v dolgih vrstah. Počakal sem. dokler ni zadnia odjemalka zapustila trgovine, mlada dama z jamicami v licih. Kako srečno le bila videti! Jaz, s svojo zaponko na suknji, še poskusil nisem, da bi napravil nanjo kak vti?, marveč sem se okrenil In prsa so sc mi dvigala v tihem ihtenju.
»Kaj želite?« je vprašal služabnik,.
»Jeli šef doma?«; sem .dejaJ,.
»Napravil je turo v gore,« je Odgovoril »Ali želite kal posebnega?«
»Samo par vinariev, da si kupim jesti,« sem rekel in se poskusil nasmehniti, »lačen sem in niti vinarja nimam «
»Potem ste prav tako bogati ko iaz.« je odvrnil in ureial svoje svitke sukanca.
sOh, nikar me ne odbijte — ne storite tega!« »ni tekel in čutil, kako ie ledenelo moie telo. »zares, skoro mrtev sem od stradanja: že mnogo dni nisem ničesar jedel.«
Z vso resnobo, ne da bi zinil besedico, je pričel obračati svoje žepe drugega za drugim. Ako nemara ne verujem njegovim besedam, kaj?
»Samo pet Vinarjev? V par dneh vam jih
dani deset za to.«
^Dragi moj. ali me .hočete nemara zapeljati, da ukradeni iz blagajne?« je vprašal nestrpno.
;>Da,< sem rekel. »da. vzemite pet vinarjev iz blagajne.«
»To pa niste naleteli na pravega,« je končal s pristavkom: »in hkrati bi vam rad povedal, da mi le zdaj dovolj te zgodbe.«
Bolan od glada in žareč od sramu, sem se splazil ven. Zaradi beraške kosti sem bil postal pes in je vendar nisem dobil. Ne, zdaj se je moralo končati! Res sem padel že vse pregloboko. Toliko let sem se bil vzdržal pokonci, stal trdno in naravnost v marsikateri težki uri.
se ti bodo smejali v obraz, če Hm ponudiš od devizne centrale fiksirani znesek za dolar. Odgovor le tipičen. Odgovore ti namreč, da ie banka dolar morala dražie plačati aM z druefmt besedami, da d®vmi« centrala posluie samo na papirlu. Preteklo soboto so linblianske banke kupovale lire po 6 K ,30 vin komad ter lih prodaiale po 8 K 15 vin., dasl ie kurz stal nekai čez 7 K. Banke se izgovariaio tudi tu, kakor pri dolar-lih. Na opazko, »da so banke lire kupile po 6 K 30 vin.«, dobiš odgovor: »Te lire hranimo za čas ko bodo cenele.« Tako se torei dela. Čc seveda tem bankam ponudiš tulo valuto v nakup, pa dobiš zanio sotovo manj ponujeno, kakor jo fiksira cena devizne centrale.
Kako samovoljno in s kakšnim ogromnim dobičkom »delujejo« naše banke, na čelu tim »Jadranska banka«, je jasno. Da bo na stvar jasnejša, navedemo še naslednji slučaj:
MeSfcca oktobra ie padla cena krone kar preko noči na 90% vrednosti. to se pravi, za eno avstriisko krono si plačal samo 90 iugoslovan-skih vinariev. »Jadranska banka« ie čez nekoliko dni na to. po sv-iiti emiseriih razkrožila vest. jda ie dunajska krona padla že na 70 odstotkov da celo. da so nemške banke
zdal pa sem sc hipoma pogreznil do brutalnega beračenja. Ta edini dan ie posurovel vso smer mojega mišlienia. zamazal moi čut z brezmisel-nostio. Kakor budalo, sem sc kisal in cmeril tam pred nalnižjim kramarčkom. In kaj ie vse to hasnilo? Ali nisem še vnaprej pogrešal drobtinice kruha, ki bi io lahko vtaknil v usta ? i ako daleč sem prišel, da sem se zagabil samemu sebi. Da. da, zdaj je moralo biti temu konec! Zdai so nemara že zaprli pri nas vežne duri in moral sem se podvizati, ako nisem hotel spef’ na rotovžu prebiti noči...
To mi ie vlilo moči: na rotovžu Mišem hotel spati. Hvala bogu, na Rešujem stolpu je bilo šele sedem ura; imel sem še W ure pred sabo, predno bi bila vrata zaprta. Kako sem se bil prestrašil!	•
In nič. nič ni ostalo, česar ne bi poshtv.L storii sem. kar sem mogel. Da se mi resnično, tekom celega dne. niti enkrat ni hotelo posrečiti! Ako bi tudi pripovedoval, nfnčc m mi ne veriel. in ako bi napisal, bi dejali, da ie zlatano. Ne na enem mestu! Da. da. uri vsem tem ni bilo ukreniti ničesar; predvsem samo ne pohajati okrog in se solziti. Fej, to je ostudno, to ti lahko zagotovim, priiateli. s tein ml postane! naravnost zopern! Ako ni nobenega upauia več, pač ni več nobenega! Sicer na. ali bi se ne mogel ukrasti pest ovsa tam no eri v hlevu?, Samo zasvetlikala se je ta misel, samo vzplamenela — vedel sem, da je hlev zaprt.
(Dalje prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 871,
ponujale brzojavnim potom nakup avstrijske krone za 60%!
Bil sem ravno takrat na Dunaju. Imel sem približno 3000 K nemško-avstrijskega denarja. Grem k »Jadranski banki«, da ga zamenjam-Ponudili so mi jugoslovanski denar po 20 za sto. Plačal sem za 2000 jugoslovanskih kron 2400 nemških. Pridem naslednjega dne v Maribor. Imel sem še nekaj okoli 700 avstrijskih kron. Tu so — pri tamošnji podružnici »Jadranske banke« — zahtevali že 30 za sto in dan pozneje v IJnbljani pri isiem institutu — 40, reci Štirideset kron za sto! V tekn •3veh dni se je podražila krona na potu z Dunaja v Ljubljano za 20 odstotkov! Tehnično nemški iz~az za tako poslovanje jo: »GescMfte in sich«. —
Oalejmo si sedaj dunajsko devizno centralo! Ta ima vso tuio valuUr v svoiih rokah: ona fiksira vrednost In banke il moralo za to ceno — izročati vso tuio. na tamošnli borzi ko*
tlrano valuto. V nobeni dunajski banki ne moreš kupiti tule valute. Seveda, kar velja za Dunaj, ni obvezno za Ljubljano. Tu sem se zatekajo vsi t. zv. »valutašiberli« Iz okupiranih krajev in last not ieast tudi iz — Avstrije. Ni čuda potem, da imalo naše banke toliko prakse v — zamenjavanju! Tako delovanje ima pač svoj »božji blagoslov«, pa najsitudi potem pride naša devizna postojanka in odredi magari trikratno ceno na dan! Razumljivo, da naša valuta na ta način pač nikdr no bo zdrava.
Merodajni faktorji, katerim res leži na srcu zdrava valuta jugoslovanskega denarja, naj se tore! že vendar enkrat pospno do ptavega umevanja nalog devizne centrale ter odredilo zapor prodaje tule valute, katero mi sami rabimo za naš uvoz, Devizna centrala njjl ima Izključno pravo za tuio valuto!, N|el se moralo oddajati vse dnevno nakuoliena valute. Ce boste torej to storili, bo takoj več reda v deželi!	—S.
Javno vprašanje na klerikalce in vodstvo njih javnega zavoda.
Odkar je SLS po odstopu Prottč-Koroščeve vlade v opoziciji, so njena glasila netaktno izrabljala slabi položaj v prehranjevalnih razmerah, ki ga je povzročila ravno nesrečna politika svobodne trgovine, v svoje strankarske namene s tem, da Je ob vsaki priliki blatila delovanje sedanjega ministra prehrane, sodruga Bukšega, socijalistične stranke v Jugoslaviji in demokratsko- socialistično vlado. Rovarila je s takim, specifično klerikalnim zavijanjem dejstev med ljudstvom na uečuven način proti vladi in socijalistom, dobro vedoč za vso »vzero« pre-hranbeno manipulacijo bivše vlade in klerikalnih zavodov.
Kakor je znano. Je v Sloveniji pred par meseci nastalo nenavadno pomanjkanje živil. Teh še danes primanjkuje. Glasila SLS so ob tej pri-Jiki valila vso krivdo za pomanikanla živil na socijallste in sedanio vlado. Iz velikodušnosti smo trpeli, da se Izgovore. Včeraj pa smo priobčili članek o prehrani, iz katerega je razvidno, da Je samo klerikalni sžftai zavod« nakupil in izvozil lz .Vojvodine v Slovenijo v dobi od 26. maja pa do 15. novembra 1.1. sledeča živila: 350 vagonov moke, 2429 vagonov pšenice, 141.50 vagonov rži, 471.60 vagonov Ječmena, 304 vagone ovsa. 2233 vagonov krompirja, 20.12 vagonov masti in slanine, 2 va-^ gona suhega mesa in 2404 komadov prašičev. To so uradni podatki. Po teh irradttlh zapiskih Je omenjeno ko-
ličino živil izvozil »Žitni zavod« samo Iz Vojvodine med 26. majem in
15.	novembrom t m. To je pa samo en del živil, katere Je Izvozil »Žitni zavod« iz Vojvodine. Izvodi Je od tam mnogo, mnogo več. V Vojvodini in tudi po Srbiji se splošno govori, da se je v tej sezoni Izvozilo v Slovenijo toliko živil samo iz Vojvodine, da bi cela Slovenija Izborno živela od te količine dobre dve leti. Kam so šla ta živHa? To vse se bo dognalo in potem bomo strmeli. Kaiti kakor znano, potrebuje Slovenija poleg svole lastne produkcije letno le še 3500 vagonov živil za svojo redno prehrano.
Poživljamo SLS in vodstvo klerikalnega zavoda, da nam odgovore, kam so prišla vsa, (nota bene Se pod dr. Brejčevim vladnim predsedstvom). uvožena živila za Slovenijo, da le nastala taka huda prehran-bena kriza in da živil še sedaj primanjkuje?! Opozarjamo, da še niso naštete vse količine uvoženih živil, predvsem ne onih iz Srema.
Odgovorite na to naše vprašanje Javno, če ne, bomo nkreniii drugače. In Izkazalo sc bo, kdo da jo je zavozil s prehrano In kal se lo dcM® * izvoznicami.
Toliko za danes. Povemo pa že sedaj,'tla se z nezadostnim odgovorom nikakor ne bomo zadovoljili.
Sedaj govorite o — zavoženi, res temeljito zavoženi prehrani, gospodje klerikalci!
Brzojavna vastt.
Jugoslavija.
ZA LJUBLJANSKO VSEUČILIŠČE.
LDU Belgrad. 2S. Min&trski svet je odobril kredit 4 milijonov kron za ljubljansko vseučilišče, da bo moglo 'to vseučilišče čtmprej pričeti z delom.
ODŠKODNINA SRBIJI
LDU Belgrad, 28. »Politika« poroča: Zahteva naše delegacije v Pariza, da bi se naj Srbiji priznalo prvenstvo pri nakazilu vojne odškodnine, Je naletela na gotove nepremostljive težkočc pri zaveznikih. V petek zvečer je bila zaključena seja naše delegacije z ministrom Loucher-jem, vsled česar sta naša ministra Draškovič in Stojanovič ponovno od-godila svoj odhod v Belgrad. V vladnih krogih pc trdi, da so Srbiji priznane iste pravice na povračilo vojne odškodnine kakor Francoski In Belgiji ter da so nam zavezniki obljubili 5 odstotkov celokupne vsote, ki jo dobe zavezniške države od Nemčije, Avstrije in Bolgarske. Računa se, da bo .Srbija dobila okoli 18 milijard dinarjev, vendar pa te vaote ne bo prejela naenkrat, nego v teku 20 let.
DemobUtea !*}«?.
LDli Belgrad. 28. Vlada je definitivno sklenila, da se spuste domov vid vojaki s solunske fronte, liemo-fiifizaeija prvega poziva se bo izvršila 1. januarja, ko se bodo nekoliko /boljšale zunanje razmere.
Za begunce.
LDU Belgrad, 28. Vlada je odobrila’ izdatek večje vsote denarja, ki se stavi na razpolago deželni viadi za Slovenijo v Ljubljani v svrho pomoči beguncem iz okupiranega ozem, IJa.
Preiskave pri bel grajskih trgovcih.
LDU De!;-.rad, 28. Oblasti nadaljujejo preiskave pri različnih trgovcih. Dosedai .so bile zaplenjeno veii-ke količine blftga, ki so jih trgovci
skrivali. Našli so več vagonov slad-
korja, mila h! lvianiifaktarnega blaga. Vse blago je Mo zaplenjeno v apro-vizačno namene.
Vrnitev Internirancev.
LDU Belgrad, '28. Ministrstvo za zunanje stvari Je t>odvzelo korake, da se vrnejo v domovino vsi naši državljani, ki so bili kot bivši podaniki Avstro- ogrske internirani na Japonskem, Kitajskem, v Braziliji, Portugalskem itd. To so večinoma mornarji trgovskih ladij, ki Jih Je vojna dohitela v tujih morjih".
Les za Francijo.
LDU Belgrad, 28. Centrala za gozdno Industrijo je v sporazumu z zastopniki tvornic lesnih izdelkov ugodila prošnji Francoske, ki fe zahtevala stavbeno gradivo za dela v opusiošenih franc, pokrajinah. Izvoz stavbenega gradiva Je dovoljen samo v omenjeno svrho ter bo prepovedan, ako se pokaže, da se upo rablja v trgovske namene.
Po svetu.
VRNITEV JUGOSLOVANSKIH UJETNIKOV IZ ITALIJE.
LDU Belgrad, 28. »Politika« poroča: Iz zanesljivega vira doznavarno, du je ialijaoska vlada sklenila, na predlog ministrskega predsednika Nittija, da se vsi jugoslovanski vojaki. ki so Mi ujeti za vojne na italijanski fronti- pošijefc v domovino. Število ujetnikov znaša nad 50.000 mož-Kakor se čuje, je Italijanska vlada zahtevala od naše držve, naj imenuje komisijo, ki bo uredila transporte teh ujetnikov.
V	LONDONU SE BO REŠEVALO
JADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU Lyon, 28.' (Brezžično.) Konferenca zavezniških ministrskih, predsednikov, ki bo reševala Jadransko vprašanje, se bo vršila najbrže v Londonu. Kakor se poroča iz Rima, bo Nittl. ki je že parkratodgodll svoj odhod v London, odpotoval iz Rima
3.	ali -1. jami m j;;. Nekaj dni nato mu
bo sledil tudi Sclaloja. 0 se bo
med potoma ustavil v Parizu, da se posvetuje s Clemenceaujem. Po najuovjšlh poročilih se Je na prošnjo Lloyd Georga, ki ie zaradi irske krize zadržan na Angleškem, določil za sedež konference London namesto Pariza.
Lad*e, potopljene v Scapa Fiowu bodo raztrellli.
LDU Lycwi, 27. (Brezžično.) Kakor javljalo »National Nieus«, je kompetentna zavezniška komisija izjavila, da bodo nemške vojne ladje, so bile potopljene v Scapa Flo\vu, začetkom leta 1920. razstreljene z dinamitom. K temu sklepu se 5e odločila komisija, ko je prejela poročilo mornariških Izvedencev, ki so preiskali položaj in stanje potopljenih ladij na licu mesta.
J. §.:
Razpust vojno tehnič-negazavodavLIubljani.
to pred par meseci smo se bavIH z vojno-tehnienim zavodom v Ljubljani, sestoječim iz topniškega arzenala, aeroplanske, avto- in povozne delavnice. V tem zavodu Je zaposlenih preko 300 delavcev, ki so bili po večini pred vojno zaposleni v inozemstvu.
S 1. septembrom t. I. Je prevzel vse te delavnice v upravo g. puk. M. Vaslč ter si dal v svrho strnitve delavnic v vojno-tehnični zavod n&-praviti po inž. g. St. Bloudek-u tozadevni načrt. Do tu vse v redu. Nastalo pa Je vprašanje, kje dobiti denar. Gospod upravnik je namreč dobil iz Belgrada kredit le za izplačevanje delavskih mezd in nabavo ma-terl&Ia za mescc september. Za naslednje tri mesece pa ni dobil nobenega kredita, tako da se materiiala sploh ni moglo veliko nabaviti: Denar se je večinoma porabil za Izplačevanje mezd v zadnjih štirih mesecih. Sedaj preti katastrofa. Denarja Je zmanjkalo in za novoletno voščilo smo Izvedeji, da nas bodo, mesto da dobimo težko pričakovani nabavni prispevek, kratkomalo postavili na cesto, ako do 1. januarja ne bo odobren kredit. Kam naj se sedaj delavstvo obrne? Kaj mu je početi?
Vsa privatna industrija preživlja Hudo krizo in težko bo mogla zaposliti vse fe uJl-dStrcnr/dcmvcv.
Sedaj pa, ko se nas namerava mehi nič tebi nič kratkomalo v naglici vreči na cesto iz podjetja, kjer smo bili zaposleni že nam leto dni, smo mnenja, da se nas pri delu obdrži še toliko čas a, dokler- so razmere ne ublaže. Če je gospodom v Bel-gradu in Ljubljani kaj na tem ležeče, da kvalificirani delavci kovinarji, ki so še seda} zaposleni v voj. teh. zavodu in kolih v Jugoslaviji primanjkuje, ostanejo v državi, potem naj se nemudoma dovoli potrebni kredit za podjetje. Jasno je, da nam Jugoslovanska kovinska industrija nikakor ne bo zadostovala, če ne bomo hoteli biti vezani na druge države, Opozarjamo torej merodajne faktorje, da bi bil odpust delavcev voj, tehn. zavoda v Ljubljani bud udarec za vso jugoslovansko kovinsko Industrijo, ker bi se delavstvo vsled nezaposlenosti moralo izseliti v tujino.
Priznamo, da se-naše delo v voj. tehn. zavodu držayi ne rentuje tako, kot bi sc moralo. Tega pa delavstvo ni krivo. Vzrok uaj se poišče drugod. Sicer pa bi bilo odveč vprašanje, ali b! "bilo bolje, da vsi avtomobili, vozovi itd? garjave, ali da se popravijo ter spravijo v dfcnar, ki ga država nujno rabi. In nazadnje: Ce ne razumete voditi podietja, prodajte ea magari Židom, ki bodo gotovo imeli več duha podjetnosti.
Vlada v Belgradti na} vzame na znanje, da je v Ljubljani preko 300 kovinarjev zaposlenih v voj. teh. zavodu, ki pričakujejo, da se jim skoraj poviša pfcče, ne pa da se*jih hoče odpustiti od dela. Ako ne gre drn-'gnetv naj s? delavnice reorganizirajo unuu.se v njih izdeluje kaj koristnejšega iti- potrebnejšesja!
f Lipovšek Viliem.
temsm
Ce stopiš ob mrtvaški oder mladega človeka, idealnega dijaka, te zabfiiU srce. Mlad Idealen človek, navdušen in polu delovne onemijo se je zgrudil pod pezo življenja. Njegovo voljo, njegove načrte, njegovo blagohotno duševnost— vse je stria neusmiljena smrt po krivici, morda v zasmeh resno mislečemu človeštvu. Starček mnfje, ker je .izpolnil svojo življensko nalogo, mlad idealen, dijak, bodoči delavec na kulturnem polju na nade. ker je luko Mo-teli;	Nd#f$šha	usoda!
friJafelf Upovšek Je M marljiv dijak in dalje Časa sodelavec v našem uredništvu. Vrl tovariš, marljiv sodelavec Je bH. Lansko leto jeseni se Je vpisal v Zagrebu na filozofski fakulteti, a žal je moral rad! bolezni -~ za zmlraj prekiniti svoje študije. Bival je na to več mesecev v Liub-Uani in nekaj časa v Topoljščici na Štajerskem. Pokojni Vilko se Je zanimal zlast jza kulturna in socijalna vprašanja. Študiral je jezikoslovje. Umrl ie za boleznijo, kateri Je pod* leglo že mnogo naših duševnih delavcev In proletarskih rodbin. Pogreb draega pokojnika bo danes, dne 30. t. m. Sz hiše žalosti, Cesta na lužno želcznico št. 3 na pokopališče k Sv. Križu ob 3. uri popoldne. Vsem so-dragom, prijateljem in znancem ga priporočamo v blag spomin in poživljamo, da se njegovega pogreba po možnosti udeleže.
Spavaj mirno, dragi Vilko, proletarska žrtev, v svojem preranem grobul
Dne 4. januarja 1920. »e vrši y velik! dvorani Mahrove hiše
Konferenca
Krajevne pol. organizacije Jug. soc. dem. stranke za Ljubljano
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora.
2. Volitev odbora.
3. časopis in tajništvo.
4. Ustanovitev okrajno, oziroma okrožne organizacije.
5. Slučajnosti.
Začetek točno ob 8. url zlu f ra J.
Poživila se posebno sosedne krajevne organizacije v okrožju do Kamnika, Škofje Loke, Kranja itd., da se udeleže konference po delegatih, ker se bode razpravljalo o vele-važnem vprašanju skupnega dela v okrožni organizaciji in o ustanovitvi stalnega okrožnega tajništva.
Sodnici! Strnite vrste! Pripravite se na bol. ki »as čaka v naj-bilžii bodočnosti, (er se udeležite konference, da nas najde nasprotnik orioravljeng!
Odbor kraj. pol. org.
Novice.
— Velika poneverjeuja. »Politika« javlja: Vojaške oblasti v Bitolju so zaprle Miijutina Petroviča, topniškega kapitana in blagajnika bitoljske divizijske oblasti, in sicer zaradi tega. ker se je pri kontroli blagajnice ugotovil primanjkljaj v znesku 18.000 drahem, 51.000 frankov, 2500 dinarjev in 1200 lir.
~J Izročitev narodnega poslanca Sretana Kojiča zahteva sodišče prve instance iz Kragujevca zaradi nekih denarnih zadev.
—* Število analfabetov v Jugoslaviji. »©eograuskl DneVnlk« poroča: Na Hrvatskcm in v Slavoniji je približno en milijon analfabetov, v celi državi SHS paf okoli osem milijonov analfabetov.
— Upokojitev. Ministi ski svet je z ukazom z dne 20. decembra 1919, sklenil in odredil, da se -Oton plein. Detela, vladni svetnik pri deželn* vladi v Ljubljani, na lastno prošnjo Iz zdravstvenih ozirov stalno upokoji z zakonitimi prejemki.
100.000 strokovno organiziranih aa Ostrovskem. Ostravski soc. dem. organ *Duch Času« priobčuje seznam strokovno organiziranih na Ostravskem. V sami Veliki Ostravi imajo strokovne’ organizacije 48.982 članov, med njimi 2810 uradnikov. V ostalih delih Ostravske Je 50.000 organiziranih delavcev. So to radostne številke in pričajo, da delavstvo razume pomen strokovnih organizacij.
— Nezaposlenost v Franciji. Francoski minister za delo Jourdain Je izjavil, da je nezaposlenost v Franciji skor-o popolnoma odstranjena. Meseca aprila jc bilo v Parizu 70,000 oseb brez dela, decembra pa le še 4000. V razdejanem ozemlju, kjer so veljale posebne delovne določbe, Je prejemalo -lo 8000 oseb podporo za brezposelne;
— Nameravana ekspedicija na fužnl tečaj. kl Jo bo vodil kirurg John
I.	Cope in katere se bo udeležil biolog Ro.ss bivše Sliakletonove ekspedicije, bo zapustila London meseca junija 1920 na ladiji »Terra. Nova«;.
Zedinjene države izganjajo Ruse.
Ameriški komisar *lr. llalstead •naziiania, chi-so Zedinje*ie države izgnale 250 ruskihjlržavfljftnov. — 'La-ko spoštujejo človečanstvo ameriški kapitalistični mogotci!
Dnevna vastl.
Kulturen čin prosvete.
Vsi večji slovenski listi so prinesli povodom obletnice smrti največ-jega slovenskega genija Ivana Cankarja krajše in daljše članke, — samo? glasilo slovenske inteligence »Slov. Narod« toliko kot — nič! In zakaj To vemo In sl lahko mislimo. Zatoi, ker je bi! šef »Narodov« lani od slovenskih kulturam delavcev okrcan radi znane njegove demonstraciji; proti Cankarju ob priliki njegovega pogreba In ker misli, da so »Garten-lauberomanic in tista visoška histerija — višek literature. Celo klerikalni »Slovenec« je prinesel krajšo Študijo o Cankarju. Cankar zato ni nič manjši, če ga ignorira — »Narod« oziroma njegov Šef, naša kulturna In literarna povestnlca pa bo zabeležila tudi ta značilni fakt.
Za škrabcev spomenik!
Jeseni lanskega leta Je zatisnil trudne oči ponižen mož, skromen redovnik, velik učenjak, svetovnoznan kulturni delavec, velečlslan slavist
—	naš P. Stanislav Škrabec. Kakce Je bilo tiho In skromno njegovo re« dovniško življenje, tako skromen in tih ja.bil njegov pogreb. Smrt ga j« namreč pokosila ravno v trenutkih, ko Je bil duh našega naroda zainteresiran na velikih političnih dogodkih, ki so objeli dušo vsega naroda in vsakega posamičnega Jugoslovana.
Veliki mož, ki je s svojega tuna svetlim mečem proslavljal širom sveta naš narod, ne sme ostati pozabljen. Slovenski in ves jugoslovanski rod mu je dolžan trajno hvaležnost. Zato si je »Dijaška Zveza za ribniški okraj- postavi!;? v svol delavni program tudi to točko, da svojemu ožjemu sorojaku postavi dostojen spomenik s tem, da v njegovo rojstno hišo v Hrovači pri Ribnici vzida spominsko ploščo. V to svrho se je sestavil podpisani odbor za Škrabcev spomenik, ki ima zadačo, nabrati potrebnih prispevkov v ta namen.
Rojaki! Narod, ki svojih' velikih' mož ne časli, jih vreden ni! Počastimo spomin našega Stanislava Škrab-ca! Obračamo se torej na našo javnost za denarne prispevke, ki se naj . iž vol Ho fllJSflllli DUUlttSMHarn- nrM-o-ru za Skrabcv spomenik v Ribnici. , Vsak najmanjši dar dobrodošel! — Odbor za Škrabcev spomenik, Ribnica. 24. decembra 1019.
Ljubljanska »Phiiharmonische Cio selischaft« lit mi Slovenci,
Gospod dr. A. Lajovic nam jc poslal članek pod gornjim naslovom, v katerem odgovarja na pojasnilo dr. Sclnveigerja, priobčeno v našem listu v 260. številki z dne 16. deccm-ora t. J. To.ila vsled velikega pomanjkanja prostora v listu nam žal ni turi. goče -objaviti obširnega članka, v. katerem zagovarja in razjasnuic gospod dr. Lajovic svoj nastop. Upamo, da nam ue bo g. dr, A. Lajovic, uvažaioč prostorno krizo, štel to v. zJo.
*
Delavsko nezgodne zavarovanja
v zelo velikih slučajih se dpgaja, da ponesrečenci, njih vdove, otroci in asceden.Ue listine (rojst^ liste, mrtvaškeite-tc) itd., ki jih pošljgjo de* }avski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, kolk ujejo, včasih celo z večkronskimi kolkj. Opozarjamo tem potom vse prizadete, da se take listine, namenjene uradni uporabi zavarovalnice, po § SO uezg. zakona, kolka in pristojbine proste. Župni uradi morajo take listine izdajati ex offo. Dalje -opozarjamo, da morajo vsi dopisi privatnih oseb na zavarovalnico biti zadostno frankirani. Zgoraj^ omenjene listine pa morajo upravičenci dopošlljaM tudi potom občin,
V	tem s!; i čaju pošiljat ve ni treba frankirati.
rFcj'jatflI Savezc, itkcija 1 jul>-ljana opozarja s tem še enkrat vsa sredpje- in vispkcšolce brez razlike ■kulturno -politične ori/jutadje, da -ostfujejo v svojem domačem kraju ^Lokalna podružnij ):;, kj bo o Veliki noči zbirala brezplačna prenpčišča hi prevzela v gUtvmh počitnicah vod-s(vo in zaščito potujočih dijakov. Ustanovitev icRai^e podrepnice Ja Javiti »Ferijalne.mt Savezu". tovarišu 'Frhiga. hotek’i'ivoli.
Lratlue nrc za stranke pri pover-sedništvu dež. vlado za "Slovenilo v odclkih 'ppverjoništva deželne vlade za notrnnje zr.deve se sprejemajo strake vsak dan. nritijt ob nedeljah’ in orazuikih od 10. do ti- .are pred* nlirt.
Sorodniki vojuih uktuikpv, kivsfl
'še sedaj nahajajo na FrancoskenJv Se poživljajo, da naznanijo takoj pred-
tilštvu 'deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani točni priimek in krstno Ime, rojstni kraj, politični okraj in starost dotičnih ujetnikov.
Za stražnike. Finančni minister je s svojim rešenjem z dne 10. decembra odobril, da se poverjeništvu za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo dovoli nabava obleke in obuvala za varnostno stražo in policijske agente v iznosu 472.035 K.
Praški vlsokešolcl. V petek, dne ?. januarja 1920 ob 15. uri sestanek v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni tcd: Naše podpore. — Pripravljalni odbor stanovske organ. v Pragi
Iz stranke.
POZIV.
Za stradajoče otroke Avstrijske republike.
Osrcduie društvo kovinarjev v Ljubljani je na svoii izredni seji 21. t. ui. enoglasno sklenilo, da prevzame v svojo oskrbo za enkrat več otrok iz Nemške Avstirje za toliko časa. da se živlienske razmere v Avstrijski republiki izboljšajo. Vsled te-23 oozivliemo vse dobrosrčne kov!* narie. da se javijo kar naihitreje pri tajništvu kovinarske organizacije (s. Hlobšu). I p ter 1 so pripravljeni vzeti katereea f froka v svojo oskrb.
Sodrud kovinarji! Pokažite kakor vedno tudi tu svojo solidarnost napram nedolžnim otrokom: pomoč ia nujna, kajti vsega živeža ima Avstrijska republika Še do 15. januarla. Ta poziv naj velja tudi drugim organizacijam. da po svojih močeh ukrenejo viCt kar je mogoče. Vsa nojas-nlla se dobi v tainištvu kovinarske organizacije. Šelcnburgova ulica 6,
H.	nadstropje.
/SILVESTROV VEČER
Centralni odbor »Svobode« priredi sporazumno z Vodmatgko podružnico dne 31. deecmbra v hotelu »Tivoli (Silvestrov večer z zabavnim sporedom. Dramatični odsek n&tfgbrj burko v enem dejanju sKdo1 Js blaztr.?« Dalje nastopi prvič naša delavska ?,'< :dba na pihala Iz Vod-metske podružnice »Svobode«, so deluje tudi tamburaSki zbor z Gline. Pevski /'bor. I^azni komični prizori. Ples itd. O polnoči alegorija. Začetek vl/crvrr zvečer; vstopnina 3 K. Prosili^, da se po možnosti prinese ke-carcc s teboj. — Sodrugi 1 Sodru-žlce ter prijatelji delavstva. Udeležite sc tega večera v obilnem številu. da s: zadnji dan v letu zdravo1 In pošteno zabavamo.
IZREDNA SKUPŠČINA KEMIČNIH DELAVCEV.
Izreka glavna skupščina »Osrednjega iVuStva kemičnih delavcev ia sorodnih stroke na slovenskem ozem\u je bo vršila 11. januarja 1920 v Ljubljani'v drušivenent =-prostoru f.;; Mauserju. Novi Vodmat št. 1S9, Dnevni red; 1. Poročila a) predsedrištva: b) tajništva; c) blatnika: d) kontrole. 2. Razprava o skupnem <‘eiu z ostalimi bratskimi organizacijami v Jugoslaviji. 3. Delna izprcnumba opravilnima. 4. Voll-t»v odbora in kontrole. 5. Raznote-ros-j,. Zborovanje se prične točna ob 9, url dopoldne. Vsaka podružnica -km pravico poslati po enega delegata. V Jcvnjih, kjer sta dve podružnici. ima lsiotako vsaka izmed obeh podružnic piavico poslati po enega delegata. V podružnicah določeni de-legatjc morajo že v soboto, dne 10. januarja i’^0 zvečer priti v Ljubljano. ker ie ob nedeljah promet ustavijo«),
Osrednjo društvo kemičnih de lijvecv ima svojo redno sejo pred 11-vanredso skupščino dne 6. Januarja 19-0 v svojem društvenem prostoru. Zeli se polnoštevilne In točne udeležbe. Vftbl se tudj glavne zaupnike 'akčjšnjtk podružnic
Celic. Sodruge volilce se uuluo opozarja, da so vsi pravočasno vpišejo na pristojnih občinah v volilne Imenike. Kakor č ujem o. ie rok za io oreeti kratek, zato ie vsakega našega voliica nujna dolžnost. čimprefe noskrbeil, da pride pravočasno v v o-lllni imenik.
Tajništvo JSDS v Celju.
Pevski odsek »Svobode« namerava v 'kratkem ustanoviti ženski pevski zbor, Sodružic«! Pristopite k t«nu zboru, pokažite, da umevate tudi ženc-prGletarke gojiti kulturo v svojih vrstah! Zglasitve se sprejemajo do 15. januarja 1920 pri sodr.
V	e h o v c n, tajnik« »Svobode'; Seleoburgova ulica 5, !!. nadstc,
Izobmžcvfilno dro54y« >;Sy<iko-, da« l)dii:a»' Moste sklicuje redno.se-jfo aa Novega leta dan. t. j. L Janu-' arja 1920-ob '6. uri popoldne. Zel! r-Polnoštevilne r.deie/be članov in $a-
nlc odbora. Obenem se vabi enega ali več zaupnikov izobraževalnega društva »Svobode« Šiška.
Kultura
Anton Trost, slovenski koncertni pianist iz Dunaja priredi v soboto,
3.	Januarja 1920 v Unionski dvorani v Ljubljani svoj koncert, na katerega že danes občinstvo opozarjamo.
ISiiiT
I Vesti LDU.
DAVEK NA VOJNE DOBIČKE.
Beigrad, 29. Finančni minister dr. Velikovič piipravlja naredbo glede daviva na vejne dobičke. O tej na-redbi bo odlečil ministrski svet ta teden. Kakor se doznava. bodo na podlagi te naredbe s posebnim davkom obremenjeni ziastl oni. ki so sl v vojnih letih 1912. do 1919. zaslužili več k&fcor 10.000 dinarjev na leto,
STAVKA V SPLITSKIH CEMENT-NIH TOVARNAH
Split, 28. (DDU) V soboto zvečer so začeli stavkati vsi delavci cementnih tvornic v okolld Splita. Zahtevajo Izenačenje svojih plač s plačami delavcev, ki delajo v tvomicl »Gilardl in Betizza« v Splitu. Tvor-nice je zasedlo vojaštvo.
KREDIT ZA BEGUNCE.
Iklgiiid. 29. Kredit, odobren po vladi za tcgtmce iz okupiraulh krajev, znaša 10200.000 kron.
ČiČERIN PROTI OGRSKIM KRŠČANSKIM MORILCEM.
Moskva, 29. (DunKU. — Brezžične.) Ljudski poverjenik za zunanje stvari Čičerin je preko Deutsch-altenbuiga brzojavil odrski vladi;
Zahtevamo, da se smrtna kazen na Otonu Karvinu ne izvrši, ker bi biii sicer prisiljeni, ua ukrenemo najostrejše protiodredbe ter namerimo vse korake, ki so prt takem položaju mogoči.
TERORIZEM FOCliA.
Berlin, 29. (čTU.) »Arbeiter Zei-tung« poroča: Maršal Foch Je sporočil nemški vladi, da se mora odposlati od ruskih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo še v Gdanskem. 24 častnikov in 157 mož v Južno Rusijo k Denjikinu. Nemška vlada le izjavila, da smejo potovati tl ujetniki samo na ententnih ladjah In pod ententuo zastavo. Ako pomenja to postopanje kršitev nevtralnosti, mora prevzeti odgovornost za to ententa.
FRA>COSKA ZBORNICA.
Pariz, 29 (DunKU. — Brezžično.) Francoska poslanska zbornica je odobrila začasni državni proračun, ki znaša 12 milijard frankov.
PRODIRANJE RDEČE ARMADE
I ondon, 28. (DunKU.) Reuterjev urad Javlja: Kakor poroča vest Iz Carigrada, je začelo prebivalstvo Odese bežati radi hitrega prodiranja boljševlkov.
ari
Črna knjiga slovenskega klerikalizma.
(Dalje.)
Hujskanja ljudstva na brbe seveda ni bilo nikdar zadosti. Dne 6. Julija je z velikim zadoščenjem »Slovenec« poročal:
—<■ »Pod staro slovensko zastavo!.., Včeraj, dne 5. Julija 1914. Je bila vsa Ljubljana pbd vtiskom glo-bbkoresne veličastne manifestacije SLS, manifestacije globoke žalosti po ljubljenem- prestolonasledniku Francu Ferdinandu, predstavltelju. Velekntoliške avstrijske misli, ljubezni do njega in idealov, katere je
»rtsiopfi? ia r«di katerih t© moral -t>u-
sti kot žrtev pod roko tistih, ki hrva-ško-slovcnsko katoliško mi6el enako sovražijo, kot habsburško cesarsko hišo. —^ Na odru v xUnionu < Je stal sredi zelenja kip cesarja Franca Jožefa, okoli pa zastavonoše naših organizacij z zastavami. Vse svetilke so gorele, vse so bile črno ovite in okrašene s črnimi trakovi. Shoda se je udeležil knezoškof dr B. Jeglič, državni In deželni? poslanci SLS in razni zastopniki. Prvi Je govoril državni poslanec Povše. potem pa dr. Šušteršič, ki Je govoril tako-le: Franc Ferdinand, predstavnik velike Avstrije je padel po zločinski roki velesrbskih propagatorjev. Pilati, ki simpatiziralo z velesrbskim hudodelstvom, sl skušalo danes umiti roke.
—	Proč s Srbijo! Naj Srbi gledajo, raje gnilobo svoje lastne države. Umor, ta-podel umor. to ie danes njih delo. In dobe se danes celo med nami elementi, ki odobravalo ta čin in simpatizirajo z velesrbskim izda-’ Jalstvom. Tembolj se mora člpvpk čuditi, kako se morejo na naših tleh sploh fce naJU ljudje, ki prodašajo Beigrad kot kulturno središče Jugoslovanovi MI imamo svoje kulturno središče v Avstriji... In da spoštovanje, velespoštovan}© do velikih, predstavnikov velekatoliške Avstrije nikdar ne bo minilo, dokler koli bo živel slovenski rod, to prisegamo danes mi! — Na delo torej za katoliško hrvatskg-slovensko domovino v Avstriji! Na delo za prihodnjest na-
šega naroda, na delo za našo širuo, mogočno, častipoluo Avstrijo, na delo za našega presvitlega vladarja
—	za Veliko katoliško Avstrijo! Brezobziren Poj veleizdajalcem, hujskačem In zapeljivcem, brezvestnemu časopisju, ki razdira kos za kosom glavni temelj reda in sreče in zvestobe, razdira mondičuo podlaga naše svete vere ~ preljubo nam Avstrijo! Možje, žeue, očetje, matere, v boj proti temu nesi anmemu časopisju! Nikar! ne mislite, da vas
to .niu na brig« in tlttffH pfMUiiKaite.
tisto oslovsko radovednost, ki vas žene včasih v*eM taka cunjo v- roke. Pomislite vendar, da nosite odgo-vornost prpd Bogom, pomislite, kakšen račun mu boste dajali! To časo-. pisje s:i samo veleizdajalec Dreti narodu, marveč tudi proti monarhiji m naši narodni bodočnosti. Prijatelji, kdor tega »e vidi, da je bodočnost, hrvatsko-slovcnskega naroda Iskati le v okviru habsburško - jotenske monarhij«}, ta je veleizdajalce, ki spada na Vlslico! - - Slovenci, v boj za našo preljubo Avstrijo zoper vsakega sovraga! Kadar nas bo naš cesar klical (da bo vojska s Srbijo, so; klerikalci že vedeli), da obračuna-* mo s hudodelci, ki so zakrivili šara levsko-katastrofo, takrat bodo tl ta-kozvaai »bratje Srbi«, ki spominjalo na tiste brate, ki so svojdas klali svoje, brate in dejali:	boj	se,
brate!« — takrat bodo tl ^bratje« čutili pašo pest, takrat bo težka pe$t slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalomanija, ki ul zadovoljna s tem. kar mu je Bog dal. Torej; proč s Srbijo io vsi v bitko pod staro, našo gasta-vo: Vse za vero. dom cesarja! Živela velika Avstrija!...«
Agitirajte za naše časopisje!
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik; Rudolf Golouh. Tjsk vUčit. tjgkarnec v Ljubljani.
V,nedeljo ©b 5, pop. .je preminul nas odlični in plemeniti sourednik
sodr. Viljem Lipovšek,
stud. fito&ofije./
Fegseb aepozabiiega pokojnici bo v torek, dne
30 t. in. ob 3. pop. iz ceste na južno železnico žt. 8.
Na grob vrlega, nadepolnega sobojevnika in so-delov^ka polagamo šarečo krizantemo našega is-
"***?* sf,OD,i'!i‘- Uredtiištvo ,,NAPHK.JA“.
trgovec, so Seli v ivrho lonltve ■*-i, znaaiU x gonpodlčno ali vdovo bre*
otiok, ne čez 28 let, g premoženjem, da bi ai lahko eaiidal avoje gnozdooa. CenJ. ponudbo pod.,Srečno gnBideoe" na upravo Napreja.
800
Hamaniam slavnemu občinstvu, da sem prt«
ImLliulijuUl čel v Domžalah št. 166 sedlarsko in UpcttuSko obit. Vsa v to stroko spadajoča popravila bodo najceneje In točno dovršena. L odličnim spoštovanjem Martin Mali, sedlar tn tapetnlk.	782
b24
Vabilo
k izredni javni seji občinskega sveta,
ki bodo v torek, dno 80. dec. 1919 ob p e 11 b popol. v MESTNI DVORANL
D n e v n 1 r e dl
A. Javne seje:
I. Nazuanila predsedstva.
II. Odobrenje zapisnika zadnje seje.
III. Personalpo-pravnega odseka poročili:
1. o izvolitvi dveh zastopnikov mestne občine o okrajno komisijo ta pritožbe o volnih dajatvah;
2. o izvolitvi dveh zaupnikov v svrho uredbe zemljiške knjige glede parcel St. 245/8 in 245/12 kat. obč. St. Petersko predmestje,
IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji Društva za zgradbo »So kolskega doma« Spkola I. za prodajo stavbišča na trgu Tabor za zgradbo telovadnega poslopja In telovadišča.
V. Obrtnega odseka poročili:
L o prošnji dunnikarske zadruge za zvišanje tarifa:
2. o prošnji društev komlsljonar-Jev in postreščkov za zvišanje tarifa.
M. Upravnega edboia mestnega vodovoda, elektrarne In plinarne poročili ;	^	(
1. o ponudbah za vožnje za mestno plin&sio za loto 1920.:
2. o poročilu ravnatelja mostne elektrarne, glede raznih prošenj za upellavo električne razsvetljave.
B. Tajna sej«:
f. Naznanita prcUseitsrm.
1!. Odobrenje zapisnika zadnje -seje.
III. Personalno - pravnega odseka poročila:
1. o prošnjah za razpisane občinske ustanove za onemogle obrtnike;
2. o prošnjah za razpisano Dragotin Žagarjevo ustanovo;
3. o raznih prošnjah v personalni!) zadevah mestnih uslužbencev. [
IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji licejskih profesoric za iz-enačenle prejemkov s srednješolskimi profesorji.
'V. Obrtnega odseka poročilo o raznih prošnjah za obrlne koncesije.
Župan;
dr. Ivan Tavčar.
St, 22.552.
Razglas.
Ker se ni oglasila noben? upravičena prosilka, razpisuje mestni magistrat ponovno sledeče ročoe ustanove:
1. Janeza Krstnika Bernardi-n IJ e v a ustanova 230 K.
2. Janeza Jakoba S c h J1 i 1 n g a ustanova 250 K.
3. Jurija ToHtnalnerja usta-nqva 250 K.
4. Janeza JoSta W eb e r ja usta-, nova 230 K.
Do teh ustanov Imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so.se letos omožilt ter so uboge hi( poštenega slovesa,
Radi vednih zmot opozarjamo, da ljubljanska domovinska pravica še ne vsebuje meščanstva. Meščanstvo je Čast, za katero ee posfi bej prosi in plača takso. Le hčere meščanov morejo dobiti eno oi teh ustanov, ne pa tudi hčere zgolj v Ljubljano pristojnih očetov.
Prošnji Je torej prPoiltl dokaz .očetovega m e š č a u s t v a in svoj poročni Ust.
5. Miklavž Janec K r a s c h k .o-vizova ustanoya K 128.
Do te so upr&vlčeae revne uic-ščauske (glej opazko pij ustanovah
1.	— 4.), kpiečke, rgKpd^ske ali pa dninarske Jičere, če so rojene v š e n 151 e r s k! f a r i in sp se ls-tos otjiožile.
Prošnji je torej priložiti eventualni dokaz. • -očete \ uga. «iežč;ms.tva: ali pa navesti natanko, kak?e« poklic ima prosiikin oče (je-ll kmetovalec, rokodelec ali dninar), dalje jo
priložiti rojstni In krstni Ust in njen poročni Ust.
6.	Helene Valentinove ustanova K 168.
Ta znesek Je razdeliti med popol-oma osirotele In zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in niso še 15 let stari.
Prošnje naj naplavijo varuhi takih otrok. Povedati ie, kje otrok sta-uuje In priložiti Je njegov rojstni list ter po možnosti mrtvaške liste sta-rišev.
Prošnje za ustanove 1. — 0. jc vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 15. januarja 1920.	1106
Mestni magistrat ljubljanski dne 22. decembra 1919.
Razpis.
V področju deželne v lado za Slovenijo v Ljubljani je popolnlti 2$ mest cestarjev, In sicer v gradbenem okraju Ljubljanskem 1. v Kranjskem 4, v Novomeškem 1, v Celjskem 1, v Mariborskem 4. v Veli« kovškem 14 in v Boroveljskem 3, » mesečno mezdo 60 K, pravico do 3 štlrlletnic po 6 K, In nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 kron ?a one ,kl niso nasta* njeni v crarični cestarski hiši
Dokler velja naredba o draglnj-skih dokladah, se izplačujejo te po določilih naredbe z dne 28. junija 1919, štev. 575.
Pravilno kolekovacc prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbeem ravnateljstvu za Slovenijo i v Ljubljani (Turjaški trg 5t. I) ali pa pri vodstvu dotičnega stavbnega okraja do dna
31. januarja 19 30.
Prošnji je treba priložiti:
1. rojstni (krstni) in domovinski Ust;
2. spisi o dovršen! vojaški službiI
3. uradno zdravniško spričevalo! o telesni sposobnosti za cestarska slnžbo;
4. izpričevalo o nravnosti;
5. dokazilo, da Je prosilec vešfl slovenščine v besedi In pisavi.
Mesto se podeti definitivno pa enoletuem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju.
ProSitcf, izurjeni v KaKSnT stavbeni obrti, mtdajje oui, ki so bili ž« pri vzdrževanju cest zaposleni1 kot stalni delavci, In volni invalidi, ki sa sicer sposobni za tako slnžbo. imajci prednost pri podelitvi izpraznleiilB mest.
V ostalem pa sl gradbenp ravnateljstvo glede podelitve služb pfldr« Stile prosto roko.	1104
V Ljubljani, dne 21. dec. 1919.
Gradbenp ravnateljstvo.
Razpis.
V področju deželne vlade* za SJ<jw ^venijo v LJublJaul je popolaiti tri mesta rečnih mojstrov, in sicor.s,
1. pri Savi s sedežem na Dolskem,
2. prt Dravi s sedežem v Boror:« IJah ir)
3. orl Muri s sedečem v Gor^nfl Radgoni.
s prejemki ločenimi po zakonih z dofl 25. Januarja 1914. drž. zak. št. 15 In
16.	z dne 25. septembra 1903, drik zak. 8t. 204, In z dne 2u. decenibr* 1899, drž. zak. št. 255. in po ministrski naredbi z dne 24. septembra 1908* drž. zak. it. 234. pofeatsrlh znaša temeljna plača 900 K, pri podčastniki^ ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 9S0 K, oziroma 1060 K. nadaljkj z aktivitetno doklado, ki znaša 30^b osuovne plače, z letnim pavšalom zc službeno obleko v znesku 160 K, L z obhodnim pavšalom v znesku 1 kron za cn i.ilrijanieter in leto. l>0* kler volja naredba o dragiuiskih pri-spevktli, se splačnje draginjska doklada po določilih naredbe z dne 2& junija 19J9. št. 125 U. 1. ter povišek obhodnega pavšala.
Svojeročno pisane iu pravilu kol-kovaue prošnje za te službe nal «9 vlože pri »Gradbenem ravnateljstva v Ljuhljanh, (Turjaški trg št. 1) 40
dne 16. januarja 1920.
Prošnji morajo biti priloženi nfr stopnl dokumenti:
1. rojstni (krstni) in domovlnsll list;
2. vojaški certifikat ali drug dO« Lument o vojaški službi prosilečvil
/3. uradno-zdravnlško spričevalo
o telesni sposobnosti za to službo;
4. spričevalo o nravnosti:	,
?. doUazllo. da ic pr6s86c vešč ■ sleu-ruščine V besed? in pisavi, da
risu^l. |ajlikbr ‘c tu za gradbenega emp!rik"a l Otrebno in da ?e Iz-ve^ban čolnovttdla.
(3
S Iran 4.
V	Mariboru ali njega bližnji okolici iščem mesto kanciista, tožnega upravitelja, skladiščnika, kontrolorja ali paznika.
Zmožen vse h pisarniških de!, vese nemškega popolnoma, slovenskega v govoru deloma tudi v pismu, in strojepisja. Imam 6 razr. ljud. šole,
2	tečaja učitelj, in 1 leto invalidnega kurza za uradnike v Gradcu. — Ponudbe na Anoftčni zavod DRAGO BEZELJAK (Podružnica), MARIBOR, Gregorčičeva ulica 6 (SchillerstraSe).
Mesto se podeli najprej za leto dni provizovno, potem pa oh zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki io je napraviti najkasneje tekom treh let, definitivno.
Podčastniki - certifikatisti. ki so si pridobili certifikat v smislu zakona z dne 19. aprila 1872. drž. zal:. ?.t. 60. dnlie prosilci, ki predlože dokaz. da so izvršili prakso gradbenega enipirika in so inrčeni v zidarski obrti, potem voini invalidi ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezaio vsem poeoiem za za-nrcšejrč) službo, imaio prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V ostalem si na pridržuje gradbeno ravnateiis|vo slede podelitve služb proste roke.
V Liubliani. dne 20. dec. 1919
Gradbeno ravnateljstvo. 979
===== aiGiSfROVflHa Z«* Z OMEJENO UVBO. ===== ?issc©wbhm m šole, žtw»iifs. stvj& en UKfise. majmoosr.
KEiSE PLAKATE IN VAB H. A IStOliE SM VESIUCE .%
LETNEZAKLJUČKE
NAJMeBEi KEJfŠfi UREBSffi 2ft «8KfcSiJE »ESPISOV, KHI.S,
br©šwr sto.
STSRE©T mm. LITOGRAFIJA.
Izvršule vse bančne transakcije naiknlaniiieje
SPPEJEMA: Vloge na knjižice
-	m na tekom račun
proti najugodnejšemu obrestovanjn.
devi-
SF » kredito iii predujme na blago U * in efekte itd.
akreditive na vsa tu in-inozemska mesta.
IZDAJA
KUFUJEi ^PRODAJA
valute, efekte itd.
ESKONTiRA
Smrekov e m borove SHS hlode 400 S
se proda v Vetrinju.
pol me od postaje, zložene na kupe v gozdu. Ponudbe do 15. jan. 1920 na
POSPESUJE
trgovino, industrijo ter uvoz
menice, terjatve, fakture.
Brzojavi: ESŠC«SMPTI«4.
in izvoz.
Int telefon St. 146.
KAJO DEL!C
prične januarja s poučevanjem mešanega pevskega zbora. So-družice, katere imajo veselje do petja raj se zglasijo najkasneje do 10. januarja pri sodr. A. Uletu  v linijski pisarni.------------
srsaaH 2laSi2S* dragisija? ssaasa
lliištrjeraui.h LJllfeSI&Sta Hžišerjcvani.4
priporoča svojo
BmvA . Mmmm. mn
vsakovrstno blago	ElblllSLIlU	obleke
pere	tovarna	svetieiik®
domače perilo	nppu	ovratnice,	zapestnice
(pošilja po isto na dom) Jyj, HOllI	in	srajce
l aMi na, Poljanski nasip tl. 1	s—~	hMm: Morsova d.
c^._ss=sa PoMnlca Harlbon Cosposba ulita 38. =s
Mi is celjska
proda
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p o zla to vanje in po-s r e b r o v a 11 j e, V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcib in merah, uhane i. t. d.
Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po naj višjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.	377
Izvežban, popolnoma samostojen neoženjen
l il Tli /kft A istima **!•.« «*<**• >	tft.	I.JUB2	JA3i	A
Šivalni stroji in stieji za pieie$. iS:.tSS
iz tovarno v Linču. Ustanovljena I. 1867, Vezenje poučuje brezplačno. -------.......................................
so sprejme pri Trboveljski premogo- .......................~	—™  ......
kopni družbi. Ravnateljstvo Trbovlje. Spomnile se na Tiskovni sklad!
Drago Beseljak
v Liubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abo-nementu ter posamezno cene zmerne.
Poljedelske stroie, orodje, stavbeAi materi jai, kuhinisko posodo m drugo želez-::	nino priporoča domača tvrdka ::
FR. STUPICA v LJUBLJANI,
Gosposvetska (Marije Terezije) cesta štev. 1
Diiikcpp, Stvria, VVaffenrad.
233
Popravila sc sprejemajo. L sina delavnica
Rezan »e* (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) T s?»n les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 ero debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo
ssr kupi vsak« množino
Nova smrt
za podgane ir^miši, katere se za-more popolnoma in zanesljivo zatreti le 7, novo, 10 let rabljivo iznaidho, je avtomatična pasi: „SamostavljKnka .
V	eni noči se lahko vjaine 20—30 miši ali podgan. Za uspeh jamčijo mnogo-broina priznanilna pisma Cena z navodilom za 1 komad I. vrste, nekoliko večja K 25'-, II. vrste, malo manjša K 16'—. Cenjena naročila se prosijo pod ,Samostavijanka“ na Anončni zavod Drago Beseljak v Ljubljani, ' Cankarjevo nabrežje 5.	918
kupuje in prodaja valute in em devize najkuiantneje. «
v Ma?it*©ru
V	e razpošilja v Sk&tliicah in osšprSo P #11 ===: na debelo ======
B&LKAN Cofiongai® Marifeor,
Špirit 95 odstotni, dokler v zalogi
repistrovana zadruga z omilili®
sprejema tir&Rillie VlCJge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih