Spomini na Dunaj in okolico. Posnel pn svojem dnevniku Josip liCvičnik, Ijudski učitelj. (Mje.) i Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevredne^a »lišiš, koristnega skutiiš, zapiši! — Vo tej poti otmfeš marsikaj poaaliljivošti, in postavljaš Itkrati sam .s«bi stalni spomiuek po prislovir i latinski : ..I.itera srripta manet", ali po našem : ,,Zapi»ai>a Cerkt o.siane". Ker od Jozefinum-a ni dalječ do cesarske siiotišnice, in ker sem imel ravno še čas, podal sein se tudi tje. Da sera storil to, ne bo mi žal, dokler bom živ; in kdor zmed učiteljev pride na Dunaj, naj ja ne opusti, pogledati si ta izverstno-izgledni vstav, ki v vsi svoji osnovi zasluži imenovan biti uzor skerbne mladinske odreje in tudi odlične šole. Naj zapišem toraj o tem kaj več. Pozvonivši pri vežnih vratih se mi one jaderno odpro, in predstavši se prijaznemu vratarju iz reda šolskih bratov kot učitelj iz Kranjskega, ter naznanivši mu željo, da bi se rad soznanil z notranjo vravnavo vstava, me pelje ob vhodu v lično, s slikami presvitlega cesarja, cesarice, cesareviča Rudolf-a in nadvojvodinje Gizele ozališano sprejemno ali govorno sobo (Empfang- oder Sprechzimmer), ponudi mi sedež, in pravi, da me hoče koj gosp. predniku oglasiti. Kmal pride jako priljudni in otnikani g. prednik, in na vnovič razodeto željo, da bi si rad ogledal vstav, me z naj večjo radovoljnostjo pelje sam po mnogoštevilnih sobah in prostorih obširnega poslopja. Pričela sva pri oni izbi, v kateri se shranjujejo raznoverstni učni pripomočki. Razua žitna plemena viditi so tu z bilkami in sadeži vred enako tablaru v okvirih in pod steklom; ravno tako predočujejo se tudi druge rastline. Dalje so viditi innogoverstna seinena žitna, kerinua in drevesna; — različna lesenina, prerezana po sredi, da je viditi notranja, kakor tudi zunanja stran z lubjem vred. Po stenab pa visi maogo slikarij, ki kažejo načerte za razne gospodarske stavbe, orodje itd. — Druga soba, v katero sva prišla, bila je knjižnica, in sicer razdeljena v dvoje, pedagogični in ascetični oddelek. — Tretja izba bila je stanica gosp. prednika samega, v katero sera memgrede pogledal. — V četerti sobi vidil sem zopet jako znamenite reči. Živalstva natlačenega (naSopanega) se dokaj tukaj shianjuje; zlasti ptičev domačih, divjih in ptujozemskih. Dalje se uahajajo tu priiparati fizikalni in mehanični, kakor tudi elektrizirni stroj. Tudi se v tej sobi shranjujejo risarski in pisni šolski izdelki vsih razredev. Tako izverstnih slikarij raznih sort in tudi lepopisov je raed temi zbirkami za viditi, da se kar ni za prečuditi. (Memgicde naj oponinim, da iraa cesarska sirotišnica sama za se last.no šolo, in sicer vse štivi razrede nonnalne [ljudske] šole, in spodujo realko) — Peta soba, v kateio ine je g. prednik pripeljal, bila je sprejemnica za odlične goste, ali kakor Neijici pravijo BSitzziminer". Krasne slike (portrati) ccsarice Marije Terezije; cesarjev Jožefa in Franca Jožefa; nekega posebnega dobrotnika vstava, Cabos po imeni, vse v živni velikosti kinčijo med drugim to sprelepo sobo, ki je s posebno okusnem pohišjem nadana. — Šesta soba je bila cna zmed spavnic. Jako prostonia, visoka, snažna in zračna dvorana je to, v kateri se nahaja v treh verstah 100 ena od druge ločenih posteljic. Posteljnaki xo železni. Vsak fantek ima pri postoljici polico za perilo, in kropilnico za blagoslovljeno vodo. Ob sredi sobe stoji kot na malem altarcu lepa slika brezmadeža spočete Device Marije, pri kateri gori luč, in tii dečki opravljajo vskupno svoje jutranje in večerne molitve. Za ohranjenje reda ima v spavnici tudi en šolski g. brat svoje ležišče, ki je po mali premični steni prikrito. Tik spavnice je shraraba za obleko. Vsaki fantek ima svojo odloČeno štcvilko, in po tej so zaznaraovane vse njegove reči, tedaj tudi obleka, katera je pri vsih enako narejena; iz tamne tkauine. Na ovratnikih inutjo nekateri male našive, po katerib se spoznava ali njihova odličnost, ali pa tudi maroga pomankljivoga vedenja. — V sedmi sobi stoji osmero glasovirjev, v osmi pa so raale orglje, tisbarmonika in dva glasovirja, vse to deloraa al za rabo gg. šolskih bratov samih, ali pa za podučevanje rejencev. — Deveta soba, v katoro sera prišel, je dvorana za snaženje in umivanje. Kakor v spavnici, sem najdol tudi tu naj lepši in najnatančniši red. V veliki prostorni odperti oniari ima vsak fantek v predalčku pod svojo številko svojo brisalko, kertačico za zobo, kertače za osnaženje obleke in obutala, in tudi svoj glavnik. Po treh straneh pa iraa prostorna dvorana ob stenah narejene široko-globoke plehaste žlebove, nad tistirai pa male pipe, iz katerih po odpertju curi hladna čista voda. Ko rejenci tedaj zjutraj opravijo svojo molitev, se pridejo lesern snažit in uraivat. Petdeset jih zamore likrati pristopiti k vmivanju, in onesnažena voda odteka iz zgor omenjenih žlebov zopet po nalašnih skrivnih odtokih. — Dalje peljal me je prijazui g. prednik po šolskih sobah, katere se naha- jajo tik ena druge, tako, da se iz ene v drugo lahko gre, in tudi skoz v duri vdeiani prizor labko iz druge v drugo vidi. Da je tudi v učnih sobah vse potrebam najnovejših časev vgodno vravnano, in da se poleg tega kaže povsod tudi podlaga verska, ume se ^amo po sebi. — Soba III. realnega razrcda vravnana je tako, da se v nji tudi eksperiinentirati zamore; za kemični laboratorij pa služite dve drugi izbi. Zlasti dopadla mi je še tudi risarska dvorana. Osmero dvo-oken siplje obilno svetlobo v to zelo veliko in prostorno učilnico; po mizah se nahaja raznega orodja in modelev; stene pa so poopete z muogoverstnimi slikarijami, ki so opasane z okviri ter shranjene pod steklom. Tudi preskušensko dvorano (Prufuugssaal), domačo bolnišnico, kopališče, kuhinjo iu obednico (v kateri je bilo ravno pogernjeno za 850 dečkov za večerjo) sem ogledal. Povsod vlada tolika snaga in redovnost, da se mi je prav lahko verjetno zdelo, ko mi je prijazni g. prednik povedal, da o času kolere 1. 1868 zmed 350 rejencev ni nihče vmerl. Po pregledu obširnih poslopij podal sem se še na vert, ki je razdeljen v dvoje. Rejenci imajo svojega, in se ondi nahaja tudi telovadnica. Mnogo otročajev sukalo se ,je tu, in po vsem je bilo viditi,dabiva jim v živahnem zdravem telesu tudi nepokvarjeni duh. Še lepši, se ve , je vert gg. šolskih bratov, ki je okinčan z Marijnim kiponi, ima prijelne senčne hodišča, kjer vabi sladki tertni sad k okrepčilu. — Poslednjič sem se še podal, ker se je bližala noč in je bilo ravno pozvonilo k večernicam (sobota večer namreč je), na stranski kor mičue in obilno razsvitIjene vstavske cerkve. Rejenci, nastavljeni po prostornera cerkvenem središču, so se v jako krepkem čveteroglasju posobno prijetno družili orglam, in donenje petja, ki se je iz nad 300 gerl dvigalo na višave, živo spominjalo me je one naše slovenske pesme, ki se poje v visoki praznik presvete Trojice, in pravi v eni svojih kitic: BKo glas voda je šum!" Pri taki lepi in spodbudni božji službi se tudi nisem čudil, da sem zapazil pod korom mnogo občinstva, ki se je vdeležilo te spodbudne pobožnosti. Cerkev je namreč zagrajena pod korom tako, da je za zunajno občinstvo le tam dol prostor, in so rejenci sarai za-so in čisto nemotljeni nastavljeni po središču njenem. Toliko tedaj o cesarski sirotišnici. Se ve, da vsega na drobno nisem popisal in poštel, kar sem v nji vidil; niemgrede si človek ne more vsega v spomin vtisniti tako, kakor bi rad. Rečem pa, da nikomur ne bo žal, kdor se potrudi v ta vstav, zlasti pa učiteljem ne, ker jih tu raarskaj podžiga k posnemi, zlasti to, kakošne učne pripomočke naj si prizadevajo priskerbovati za svoje šole, kar pogostokrat razun raalega truda nič, ali le kaj čisto majhnega stane. 22. dan avgusta. (Cerkve: Pavlanarska, kapucinska, št. Peterska, katoliško-garnizonskain šottenska. Cesarskadvorna kapela. ,,Schmelzer"-pokopališče. ,,SchmelzerExerzierplatz".) — Danes sem kot v «edeljo hotel koj na tešče zadostiti 2. cerkveni zapovedi, da bi imel celi dan čas za ogledovanjc Dunaja. V pavlanaiski cerkvi sem bil zjutraj ob 6. uri pri pridigi in sv. maši. Pridiga navadno na Dunaji terpi pol ure, in ko g. govornik skleue, izreče ljudstvo po vsej cerkvi hkrati in na glas: ,,Vergelt's Gott"5 kar bi se po našein tolinačilo: Bog plačaj za razlagane verske uke. Pavlanarska cerkev. posvečena ssv. Angelora varhom, se nabaja v videnskem okraji, je bila nekdaj sainostanska, in ima posebno izverstne slikarije slovečih malarjcv Rothmayr-a in Hess-a. — Poznej sem zaverstoina obhodil zgoraj navedene cerkve, ki se vse nahajajo v znotranjem inestu. Kapucinsko sem onienil že nekoliko o popisu njenib podzemeljskih rak. Cerkve te verste so si sicer zelo vse enake, vendar je dunajska nekoliko različna od druzih, ima nekaj dobrih slik in zasluži toraj toliko bolj ogledana biti, ker vabi hkrati tudi k obiskovanju cesarskih grobnic. Št. Peterska cerkev je skrita za enem naj lepših dunajskih tergov, kjer kažejo o delavnikib štacunske izložbe bogastev in lepotij od sile; meniin namreč terg KGrabeii", ki je v bližavi št. Štefanske metropolitauske cerkve. Iz srede terga ,,Graben" tedaj priderao skoz ozke ulice „ Jungferngasse" na št, Peterski terg, ki pa komaj zasluži to ime. Al cerkev, ona je lepa, kakor zopet moreni reči, da je malo tacih. Zgodovina nam pripoveduje, da je cesar Karol Veliki že 1. 792 dal na tem mestu postaviti katoliško cerkvico. Cesar Leopold I. je ostarelo dal 1. 1700. podreti, položil 1. 1702 teineljni kamen sedajnemu krasnemu svetišču, katero je bilo 1. 1712 dodelano. Zidarski mojster Fischer iz Erlacha si je postavil tudi s tem delom zmed maogih drugih neininljivi spominek. V stavbi nekoliko videnski Karol Boromejevi cerkvi podobna ima tudi ta podolgo-okroglasto podobo, je opasana z 2 večjema in 4 manjšimi kapelami, vse pa je kronano z ogromno kupljo. Zidarska, zlatarska, kiparska, kamuoseška in slikarska umetnost so si podajale pri tej izverstni stavbi v naj večji prijaznosti roko, in zagotovljen naj bo, da ne bo mu žal za korake, kdor si tudi njo ogleda. (Dalje prib.)