2. štev.
V Ljubljani v torek 6. januarja 1880
Letnik VIII.
Inaaratl ae «prejemajo in velji tristopna Tista:
8 lir., če se tiska lkrat,
ii u m »» S n a u ,» »i ^ ,, Pri večkratnem tiskanji nt «•na primerno amaujia.
R ok o pl si
«e ne vračajo, nefrankovam,
pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravni&tvo
(adrn nistraeija) in eksp edicija na Dunajski centi it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski naroö.
Po pošti prejemar velja :
'¿u celo leto	. . 10 gi. — kr.
ta poiieta	. . o „ — „
la četrt ieta	. . •> „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gi. 40 kr r.a pol ieta	4 ., 20 „
r.a četrt ieta	i ,, 10 ,
V Ljubljani na dom posilj veljA 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Medijatovi luši, uev. 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto,
Naprej, zastava Sla\e!
Volitev državnega poslaica na Dolenjskem je končana, izvršila se je prav tako, kakor smo pričakovali; naš kamlhlat princ Erzse*t Wiiidlseligrätxjc voljen enoglMMio, to je o«l vncIi volilcev, kolikor jih je prišlo k volitvi.
In — kar je najvažneje , najpomenljiveje. najhujši vdarec našim nemčurjem in ustauhom na Dunaji: tudi nemški Hočevarji so ta pot volili s svojimi slovenskimi rojaki, volili so našega narodnega kandidata, priporočanega jim po glavnem narodnem volilnem odboru v Ljubljani. Kaj tacega še zgodovina volitev na Kranjskem nima nikjer zapisanega, toraj je vsakako vredno, da to zdaj zapišemo v knjigo naše politične zgodovine s prsv debelimi črkami.
Pa naj zdaj brž povemo natančneji izid volitev.
V Tnbno je bilo prišlo 40 volilccv, v Radeče 50, v Kočevje pa 23 in ti vsi so volili kneza Windischgriitza, ki je toraj dobil 113 glasov. Njegov prednik gre f Barbo je bi! voljni le s 97 glasovi, toraj je že iu napredek za celili It) glasov; to število bi bilo pa gotovo še veče, ako bi bili vsi ktčevski volilci doma. Vsak ve, da je pa ravno zdaj najvgod-neji čas za kupčijo, s kakoršno se pečajo Ko-čevarji, zato marsikteri volilni mež kočevski ni mogel priti k volitvi.
„Nikar se tako bahati s to volitvijo" — bo morda rekel kak nasprotnik naš — „saj nemfkutarji niso postavili nobenega kandidata, toraj ni mogel nobeden drug voljen b ti."
Le počasi, prijatelj, ki utegneš tako ugovarjati. Res ljubljanski kazinoti in njihovi pri-
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas.
XLVII1.
Dolenjska stran nama še ni bila znana, čeravno sem jaz že enkrat, ko sem imel v šolo iti* z očetom romal do Novega mesta, da bi tam s pomočjo gosp. prošta Arkota, bivšega župnika pri nas, dobila stanje ?a-me, pa nisva nič opravila ; takrat sva hodila tako naglo, da nisem videl skoro nobenega kraja ob cesti, vedel sem le za Višnjo goro, kjer sva na nekem hlevu v mrvi prenočila. Moj tovariš pa je bil na to stran prišel k večemu do šrange na dolenjski cesti, memo ktere smo hodili na bota nični vrt tisto diši če zelišče duhat in trgat.
Ta moj tovar.š je imel popotnico že seboj, moje premoženje pa je znašalo le par šestič, zato jo kmalu vkreneva v farovž ob cesti in jaz poskusim svojo srečo s starim spričevalom. Šlo je, dobil sem še celo šestico več ko moj tovariš. Hodila sva naglo, prenaglo celo, prvi dan do Trebnjega, kjer sva prenočila v senu na hlevu, a drugi dan sva imela vse ožuljene in pretegnene noge, da sva pri vsakem koraku
latelji po drugih krajih, kterih je tudi po Kočevskem morda še kaj, niso našemu kandidatu nobenega nasprot postavili; ali zakaj ga niso? Zato, ker so že naprej vedeli, da ne predro z njim, akoravno so se še zanašali na kakih 40 mož kočevskih. Ta propad nemčurske reči na Kranjskem je tem pomeuljivejši, ker je še le pred šestimi letmi bil ravno v tem okraji voljen neuičurski general Dežman z veliko večino. Pač je bilo takrat še drugo vreme, vendar nemčurji pri nas niso propadli toliko po prevratu vremena, kolikor po svoji lastni krivdi, ker namreč niso držali svojim volilcem danih besedi in obljub in ker je med tem ves tisti ustauški švindelj na kant prišel sam po sebi. „Das gebrannte Kind fiirchtet das Feuer" — opečen otrok se boji ognja — pravi pregovor, in volilci, ki so se enkrat spekli s svojim izvoljencem, mu ne bodo šli vnovič na limance.
To je vzrok sijajne zmage kandidata narodne stranke 3. t. m. ca Dolenjskem v okraji dozdaj najnevarnejšem. Se ve, da k temu je pripomoglo še marsikaj druzega, v prvi vrsti disciplina, poslušnost volilcev, ki so deloma zatajivši svoje osebne želje, osebno prijateljstvo iu naklonjenost temu ali onemu veljavnemu možu, kterega bi bili radi posadili na poslanski stol; v drugi vrsti pa gre vsa hvala onimi narodnim možeus. ktere je zaupanje večega ali manjšega števila volilcev spodbujalo ali klicalo na grofa Barbota mesto, ki so pa — spo-znavši občui blagor domovine, velikodušno za tajili samega sebe in pustili kandida.u centralnega volilnega odbora prosto polje.
In to oboje je veselo znamenje napredovanja naše pravične reči, znamenje boljše pri-
stokala. Toraj sva sezula čevlje in mahala bosa naprej po prašni in vroči cesti, le pred kakim farovžem sva jih zopet obula, kar je bilo pa hudo težko.
Prišla sva do Novega mesta ter oglasila se pri gosp. proštu, ki je bil meni doma dal
1 st č za birmo. Tega nisem hotel goljufati s starim spr.čevalnm , ampak sem mu pokazal ono s pete šole ter podvizal se, mu razložiti svojo „dvojko" in sporočiti pozdrav od šmarno-gorskega gospoda. Gospod prošt je majal z glavo ter mrmral: „ej, ej, škoda! Tako bistre glave je bil f«nt, zdaj ima pa dvojke." Potem je prašal, kam gre najina pot, pa segel v žep in stisnil meni v roko dva goldinarja, mojemu tovarišu pa nekaj šestič. Ta očitna protekcija je tovarša žalila, nikakor se mu ni zdelo pra vično to, da jaz s slabšim sj)ričevalom dobim več ko on z dobrim.
Od novega mesta sva jo vkrenila ob Krki preko Šmarjete, Mokronoga in Šentjanža na Radeče. Tu nekje sem pa jaz 8 svojim starim spričevalom naletel pri gosp. kaplanu. Ko ga namreč prebere, zapazi packo na letni številki, mi da spričevalo nazaj ter vzame v roko, o
hodnosti. Pravemu vojaku potrebna lastnost ji ue le junaštvo, ampak tudi stroga disciplina.
Kaj smo mi, kaj je slovenska stranka pridobila po novem poslancu knezu Wiudisch-griitzu, to je kolikor toliko že zuano po njegovem očituo razglašenem program«. Ou bo našim poslancem krepka podpora', izdaten zagovornik svojih volilcev, njegova beseda bo kaj veljala, od vpliva njegovega v viših krogih imamo za deželo našo veliko pričakovati.
Že danes, dva dni po volitvi, smemo vrle dolenjske može zagotoviti, da svojega zaupanja niso dali nevrednemu , da se volitve ne bodo kesali.
Toraj je volitei 3. januarija t. I. vsakako slavna za Dolenjce, za deželo in za narodno reč, in zato:
Naprej, zastava Slave!
Zemljišna vcenitev in pa „ Tagblatt",
Ljubljanski „Tagblatt" si domišljuje, da je zagledal pezdir v očesu naših državnih poslancev, in že kake tri ali štirikrat je napadel naše poslance, posebno pa dr. Poklukar j a zaradi postave o vcenitvi zemljišč, ter jim očital, da delajo zoper korist naše dežele, da so interese dežele izdali Poljakom itd. Z vso svojo pisavo pa „Tagblatt" kaže, da o tej zadevi niti pravega pojma nema, sicer bi moral naše poslance hvaliti, ne pa grajati; „Tagblatt" je slišal nekaj zvoniti v dunajskih listih, zdaj pa še on za njimi kar tje v en dan klepeta in zabavlja, čeravno mu stvar niti jasna ni. Mi smo momentanno bivanje naših poslancev v Ljubljani porabili, da se o tej stvari informiramo, in gosp. dr. Poklukar, ki je ud davkov-
groza! — — naše šolsko letno poroč lo. Bes te plentaj, zdaj pa le v tek! Predno on odpre to poročilo, sem jaz že zunaj na stopnicah, tudi čez prag že in zunaj se spustim v tek, kar noge dajo. Še le daleč zunaj vasi, ko vidim, da nihče ne teče za mano, postojim in čakam tovarša, ki kmalu za mano prisopiha.
„Ali te je?" — ga vprašam in švigam s palico po zraku.
„Kaj me bo? Na, poglej!"
S tem odpre roko, pokaže 5 šestič, ter pravi :
„Ti si prav butelj, ti I Gospod je le pobrskal med knjigami na mizi, pa se je strašno čudil, ko si jo ti tako naglo popihal. Jaz sem mu rekel, da si preboječ, zato je dal meni te šestice in rekel, da je to za oba skup."
„Ali veš, kaj je slaba vest?" — rečem jaz na to; — „zdaj imava že toliko popotnine, da na Kranjskem ne greva nikamor več po njo, — jaz že ne, pa pojdi ti za oba, če hočeš. Kaj bi bilo, Če bi kak gospod imel šolsko letno poročilo in bi pogledal va-nj, pa bi našel mene med „dvojčarji" pete šole I" ^TegaJIsem se jaz tudi res natančno držal,
skega odseka , je našemu vredoiku stanje te zadeve prijazno razložiti blagovolil. Stvar je tedaj taka: Iz početka se je vcenitev mirno in pravilno vršila. Reč je pa nekterim prepočasno spod rok šla , in prejšnji državni zbor je 6. aprtia 1879 sklenil novo postavo, vsled ktere so se odpravile v prvi postavi ustanovljene po večini avtonomne reklamacije. Delalo se je ua nos na vrat, pritožbe tudi niso n;č več veljale, zato je vcenitev pač veliko bitreje naprej šla. Zoper to novo postavo vzdignila se je velika opozicija, ker Be je bati po pravici, da prehitro merjenje in cenjenje brez nepristranske rešitve reklamacij|ne bode ostalo brez krivice. To je tedaj tista postava, ki jo dunajski iisti tako hvalijo in zavolj ktere očitajo našim izdajstvo, ako jc ne sprejmo in potrdi;o. Sedsjna vlada predlaga nektere spremembe na tej postavi, pa davkovski odsek, kteremu je ta stvar izročena, tudi tega vladnega načrta neče sprejeti kerbibilvzvezi sprejšuo za kmetijstvo škodljiv. Ustavoverni listi očitajo desničarjem, da hočejo zemljišno vcenitev Poljakom ua ljubo zavleči, ker se Poljaki branijo več davka plačati, kakor do zdaj; to obrekovanje je pobral tudi „Tagblatt". Mogoče je, da se Poljaki res branijo nove vcenitve, iu da bi jo morda radi zavlekli; toda Slovenci in Čehi niso za to, da bi se stvar zavlekla , ter so kar prej mogoče, za pravično vcenitev.
Prav veliko sicer naša dežela po novi cenitvi ne bo pridobila, ker se nam že tako vsako leto 64.000 gld. davka odpiše zarari preobloženja; naši poslanci pa so za tak sklep nove vcenitve, ki ne pokvari vsega prejinega dobrega dela. Naši poslanci ne-čejo stvari zavleči, pa tudi ne na škodo kmeta prenagliti, ampak oni hcčejo postavo, od prej šne večine sklenjeuo in liberalcem tako na srce priraščeno, spremeniti tako, da bo poljedelcem bolj pravična. Naši nečejo, kakor vladni načrt pravi, da bi se reklo: kmetje plačajo toliko in toliko davka, in če je kje povodenj ali suša, morajo pa drugi kmetje za tiste plačati. ker število miljonov, ki jih poljedelstvo plačuje, mora vedno enako ostati. Tako hoče vladni načrt. Naši poslanci pa s tem niso zadovoljni, ker to je toliko, kakor da bi kmetje drug za druzega morali dobri stati, da bo davkarija svojo svoto neskrčeno dobila; če bi prišla čez polovico Avstrije taka povodenj,
kakor ono leto na Češkem , potem bi morali kmetje po drugih deželah dvakrat toliko grunt-nega davka plačati, kakor navadno; to se pravi državno blhgajnico nu kmete asekurirati. Naši poslanci pa predlagajo, naj se davek na stanovitne odstotke preračuni. Posestvo se ceni, vzemimo, vredno je 10000 gld. čistega dohodka, pa nese le 400 gld.; zdaj se določi, koliko davka pride na vsakih 100 gld., reemo, da narede 10 od sto, potem bo plačal 40 gld davka na leto, in sicer brez ozira na letino po drugih krajih; če je drugodi še tako slabo, mojega davka to ne zadeva, jaz ne plačam več kot 40 gld. Odsek predlaga, naj se ti odstotki postavijo za 15 let, tako da se kmetov davek skoz 15 let ne bo spremenil. Ali nemajo tu naši prav, in ali so njih predlogi slabi ? Gotovo mora vsak priznati, da je predlog deBnice v davkovskern odseku dober. Po vladnem načrtu pa se kmetom lahko vsako leto davek zviša; reče se kar: letos plačajo gruntni po sestniki 50 namesto 45 miljonov davka, pa se razdeli in pobere. Po načrtu naših poslancev i pa ima kmet vsaj skoz 15 let vedno enak ce-sarki gruntni davek plačevati, in če je prav precdj, to kmeta ne zdraži toliko. ko vedno spreminjanje in povišanje, tako da nazadnje sam ne ve, koliko davka ima plačati. Pa i-dimo dalje. Naši predlagajo, naj se zemljišča pošteno, redno, pravično merijo in tako tudi cenijo. Vsakemu se mora povedati, kako visoko so ga cenili, in če se mu preveč zdi, ima pravico, se pritožiti pri komisiji za reklamacije. Oni, od nemškutarjev hvaljen načrt pa ne dupušča skoraj nobene vspešue pritožbe, ker so v komisiji za pritožbe po več ni urad niki namesto svobodnih mož posestnikov, ka-koršne naši zahtevajo. Če smejo v nagi c; ceniti, kakor se .jim zdi, .n če potem še prito žba u;č ne velja, kaka vcenitev je to? Se ve da gre hitro naprej, pa napravi tudi mnogo napak in s temi krivice, zato se naši branijo tiste površne naglice. Ghertekov načrt, kterega so se levičarji poprijeli, hoče, da bi se že 1. januarja 1881 davek po novi vcenitvi razdelil; naši pa predlagajo, da naj se računa da vek na novi podlagi tudi že od 1. januarja 1881, — dejansko vplačuje pa naj se še le po rešenih reklamacijah, tedaj okoli 1. julija 1882.
Ustavoverci hočejo, da naj bi se s pri-
hodnjim novim letom najprej provizorično (za koliko časa, se še nobenemu ne sanja) davek po novi, zgotovljeni vcenitvi razdelil. Naši pa pravijo: čemu bi se davek dvakrat razdelil? Mar naj se še do konca rožoika 1882 davek po stari cenitvi pobira, tako dolgo, da bodo rešene prej vse pritožbe zoper novo vcenitev, potem naj še le se nova vcenitev vzame za podlago nove razdelitve davka. Tistim pa, ki so v tem poldrugem letu od 1. jan. 1881 do 1. julija 1882 preveč plačali vsled krivične stare cenitve, tem naj se to povrne , naj se jim to pri prihodnjem obroku za dobro šteje, nasproti pa naj tudi tisti posestniki (pred ko ue mnogo posestnikov v Galiciji, Bukovini, Ti-rolah iu Diže Avstrije), ktere bi ponovi podlagi zadeval višji zemljiški davek, od 1. januarja 1881 začenši premalo vplačano v odločenih odstotkih doplačevali — tako da se dejanska veljava nove vcenitve prične s tistim dnevom, kterega hoče vlada, — vendar pa bi se s tem ognili krivic, ktere po levičarskih zahtevah prete zarad tega, ko bi se dejansko vplačevanje iz-trjevalo na podlagi nereklamiranih — tedaj posebno vsled prenaglenja cenitve 1879 leta — nezanesljivih čistih dohodkov. Ustavoverci tudi o tem pravičnem predlogu nečejo nič slišati. Po predlogu naših poslancev se ima tedaj
a)	zemljiški davk odločiti v gotovem vsaj za 15 let nespremenljivem odstotku,
b)	reklamacije zoper cenitev imajo rešiti po večini iz davkoplačevalcev sestavljene, tedaj avtonomne deželne komisije, in v drugi instanci posebno glede prave razmere vcenitve med deželami ravno tako po svoji večini neodvisna centralna komisija,
c)	vplačevanje zemljiškega davka na novi podlagi začne se še le po rešenih reklamacijah, — da pa krivica na škodo preobloženih dežel ne bo dalje trajala, kakor neobhodno potrebno, ima prihodnja nova podlaga veljavo že s 1. januarjem leta 1881, tako da se bo že za ta čas naprej davkovska dolžnost vravnaia in to tako,
d)	da se tistim ki bodo za naprej manji zemljiški davek imeli, — za čas od 1. januarja 1881 naprej preveč plačano povrne ali na dobro piše. — onim pa, ktere bo po tem večji davk zadeval, naloži dopla-
na Kranjskem nisem svojega spričevala nikomur več pokazal.
Daljna pot najiDa je bila: pri Radečah čez Savo. od zidanega mosta po savinjski dolini do Celja, od tod po veliki cesti v Zavec, sv. Peter Vransko, Motnik, Kamnik in domu. Prijetna je bila ta pot, le moj prijatelj mi je preveč hitel, kakor da bi bila kje zažgala ; v dru gem obziru pa ni bila nikakor mikavna, zato bodi popis njen sklenjen s tem, da sva prišla zdrava nazaj čez kakih 8 dni in sva prinesla več domu nego sva sabo vzela. Jaz sem prinesel domu tudi sklep, da v družbi že ne grem več po svetu, ker mora človek hoditi po volji druzih, ne pa svojih nog, ali pa je po poti prepir. Od te poti druzega nisem nič imel, ko da sem površno videl kraje ob cesti, sklenil pa sem storiti jo,še kedaj, pašam, ue v družbi.
Ko se bližam domu, mi pridejo na misel zopet oče. Bog ve, če so že boljše volje I Če niso, bom pa kar obrnil in šel na Bied k Pre-šimu. Dobro bi bilo, če bi prej kje dobil mater, da bi mi povedali, kako vreme je doma.
V teh mislih se bližam hiši, kar mi buti z njive na uho znani glas:
„No, glej ga no, kam pa greš? Saj ni
nobenega dom;i. Oče pri Pipanovih lan rifljajo jaz pa tukaj repoplevem. Če si lačen, na, tu le je moja malica, potloj bom pa že kaj skuhala.
Jaz se ozrem v stran in zagledam na njivi mater na pol v plevni kiklji zavito in kviško sklonjeno, kakor risajo sfinkso.
„Kako pa je z očetom? ' — je moje prvo vprašanje.
„So bili šmarnogorski gospod pri nas in zdaj oče že zopet govore z mano, bodo tudi s tabo, le kar na pod pojdi k njim."
To je bila velika tolažba meni, zato grem in dobim očeta res pri svojem delu naskednji.
,No, ali si ze doma?' — je prvo vprašanje, ko se med vratmi pokažem — „nisi bil daleč! S takim spričevalom se težko kam pride, je-li?"
Glas ni več tako srp, zaduhel, ampak le nekoliko zbadljiv, zato vkrenem jaz na isto pot z odgovorom:
„Precej daieč s.in bil, po Dolenjskem, Štajarskem in Gorenjskem."
„Tako? Si pač prav lačen prišel domu?"
„Ej ne I Če hočete iti z mano, greva kar v gostilnico. Bom dal za cel bokal in še klobase in bel kruh bova jedla."
„Ni mogoče! Tak pa tudi zdaj ue bos hotel doma biti. Midva z materjo ,sva oba v delu, sam si pa ne boš hotel kuhati doma! Potlej pa če tudi vsi vedo, da si v šoli na kol steknil, ti bodo preveč nagajali.
„Ne bodo ne" — je moj odgovor — „samo čevlje mi bote nekoliko popravili ali pa si jih bom sam, potlej pa zopet grem z doma."
Zvečer smo prišli vsi domu, oče so vzeli moje čevlje, mati pa moje perilo v roke, jaz sem jima pravil dogodbe potovanja, a oče so zmiraj vtikali kake sarkastične opombe vmes tako, da bi se bila z materjo kmalu začela kregati. Zjutraj, ko so mati še v temi skuhali kosilo, smo šli vsak svojo pot, ona dva na delo, jaz pa proti Bledu. Pred hišo so rekli oče :
„Dolgo tako ne boš z doma. Brez dela te ne bo nobeden dolgo trpel pri hiši, na šolsko spričevalo ti pa tudi ne bodo goldinarjev metali. Če kje kako službo dobiš, pa kar ostani, saj tako s šolo ne bo nič več. Za kakega pisarja ali šomaštra boš že, toliko si se že naučil.'4'
Britke so bile te besede, tako britke, da sem jih premišljeval do Kranja. Da bi bilo zdaj vsega konec, da bi mi bila vrata do vi-
čevanje tega, kar bo od 1. januarja 1881 premalo plačali v letnih obrokih, pa ne nad 25°/0 njihovega prihodnjega davka,— e) za rešitev reklamacij bo že zdaj odločeni obroki po najmenj 3 mesece. — Temu nasproti pa Be drže levičarji gotove Bvote (kontingent) zemljiškega davka, ktera bi se naložila vsem posestnikom,
—	drže za reklamacije komisij, ki bi bile po svoji večini od vlade odvisne, tedaj fiskalične
—	ne pustijo centralni komisiji potem, ko bo zdaj tarife konečno vstanovila, nikakoršne pravice več, — hočejo že s 1. januarjem 1881 vplačevanje zemljiškega davka na nedokončani podlagi, —ne odločijo, koliko časa sme ta pro-vizorij terpeti, ne, kako in kdaj se imajo po njem nastale krivice poravnati in ne, v kterih obrokih se imajo reklamacije rešiti.
S tem je pač že jasno dokazano, da imajo naši poslanci tudi v tej zadevi veduo korist svojih volilcev pred očmi, in da modro postopajo. „Tagblattu" pa svetujemo, naj se dru-gokrat prej poduči o tem, kar hoče kritizirati, da ne bo tje v en dan klepetal in obrekova), kakor kaka jezična babura.
Politični pregled.
Avstrijske deielc
V Ljubljani 5. januarja.
Ncmškolibcralci si mnogo priza devajo, da bi si pridobili zaveznika, kteri bi jim pomogel zopet do oblasti. Začeli so se zopet Poljakom laskati, ter jih vabiti, naj Čehe zapuste in naj se pridružijo ustavovercem. Za plačilo hočejo Poljakom dati popolno avtono-mijo ; nemško-liberalci pravijo Poljakom : „Pre pustite nam Čehe in Slovence, mi pa vam hočemo Rusine izročiti." Da so take ponudbe sploh mogoče, tega je krivo vedno omahovanje Poljakov, enkrat potegnejo s Slovani, drugokrat z Nemci, enkrat so federalisti, drugokrat se bližajo centralistom. Nekteri poljski listi še zdaj zoper Čehe pišejo, ko so vendar z njimi v zvezi. Pri takih razmerah imajo Nemci se ve da lahko še upanj?, da bodo Poljake k sebi privabili. V tem slučaji pa se bodo Rusini z nami zvezali.
Mladočeski poslanec iHLaaeera je svoj mandat za državni zbor odložil. Vzrok nam je še neznan.
Enoglasna volitev v trciiseiiBSiko-i».«-čcv*!ic*xai> okraji bo gotovo dobro uplivala
na naše slovenske razmere. Ker bo celo Ko-čevarji toliko pametai bili, da so volili z našimi, smemo pač veselo vzklikniti: Na Kranjskem ustavoverne stranke ui več! Nerazumno nam je, za koga je ljubljanski „Tagblatt" pisan in kje so tisti „Nemci", ktere braniti Be on poklicanega čuti? Gotovo je, da mi Koče-varjem ne bomo slovenskih šol usiljevali, kakor se usiljujejo nam nemške. In tudi za njih materjalno blagostanje bomo po moči skrbeli, ined nami in njimi ne bo nobenih predpravic, za to Kočevarji lahko vedno z nami glasujejo brez škode za se.
Iftiirioifova železnica je postala cesarska ali državna. Ker je ta železnica iz različnih uzrokov tako slabo gospodarila, da je morala država vsako leto šest miljonov doplačati za železnične stroške, poslužilo se je ministerstvo kupčijstva tistega paragrafa, ki vladi pravico daje, take železnice v svojo oskrbo vzeti, iu tako bo zanaprej vlada prevzela vodstvo in gospodarstvo Rudolfove železnice.
Ta železnica se bo le potem izplačala, ako se iz Ljubljane naprej nadaljuje v Karlo-vec, v Banjoluko in do Sarajeva. V tem oziru je važen sklep kranjske trgovinske zbornice, da se ima vlada in državni zbor prositi, naj se zida nemudoma dolenjska železnica kot nadaljevanje Rudolfove železnice in sicer do Sarajeva. Gosp. Ilorak je pritrdivši temu prndlogu še uasvetoval, ¡naj se povabijo trgovinske zbornice na Štajarskem, Koroškem in gorenjem Avstrijskem, da naj se tej prošnji pridružijo, ker leži v interesu vseh teh dežel, da se Rudolfova železnica v Bosno raztegne, ker le na tak način našli bodo izdelki omenjenih dežel svoje stalne kupce, in ll«dolfova železnica zna postati aktivna, da ne bode treba ¡ta-njo toliko plačevati iz krvavih davkovakih grošev.
V nanje države.
Iraški irredentovci so hoteli v Rimu napraviti zopet enkrat demonstracijo zoper Avstrijo, pa vlada jim je to zabraniia. Kakor je videti, Lahe neprenehoma hrbet šegače, in bi zopet radi enkrat po grbi dobili.
Na fiVraiico*ii.eiii so dobili nove mi nistre, same Gambetovce, odločne radikalce, Gambefa je zdaj francoski cesar, njegova volja je merodajna. Katoličani se tega nemarno veseliti.
Izvirni dopisi.
i/ m tihi jaite. (Dol enj s k a železnica.) Zadnja seja kranjske trgovinske zbornice je bila zanimiva. Predsednik Dreo je nasveto-val, naj zbornica uaredi prošnjo do vlade za dolenjsko železnico. Slovenski odbornik gosp. Ilorak pa je pristavil še, naj se enaka prošnja pošlje tudi državnemu zboru in naj se povabijo tudi kupčjske zbornice v Lincu, Celovcu, v Ljubnem iu Gradcu, da se pridružijo tej prošnji. Jasno je, da se bo prej kaj doseglo, ako prosijo za to železnico vse te dežele, kterim zna železn ca koristiti, zato je bil predlog popolnem na svojem mestu, in bil je tudi sprejet. Že v političnem pregledu, smo o tej stvari pisali, pretresavali pa smo važnost in potrebo te železnice že lani in letos pred več meseci. Ker je pa stvar za našo deželo silno važna, ne bode nič škodovalo, ako ta predmet zopet v razgovor vzamemo. V prvi vrsti je železnica potrebna za Dolenjce. Glavni pridelek Dolenjske je vino, pa ravno vina ne morejo prodati, odkar so po drugih krajih napeljane železnice, na Dolenjskem pa ne. Včasih so Ljubljančani in Gorenjci svoje vino kupovali na Dolenjskem, ker jim je bilo tje najbliže. Odkar gre pa železnica ua južno Štajar-sko in Hrvaško, v Primorje in ua Ogersko, postali so vsi ti oddaljeni kraji vinskim trgovcem bolj bližnji nego dolenjska stran, kamor je treba z vozom po vino iti, med tem ko je prevažanje po železuici veliko ceneje, hitreje in ugodneje, če pa Dolenjec Bvojega vina ne more Bpečati, ob čem bo živel, s čim bo davke plačeval?
Pa ne samo za Dolenjce, ampak za vse Slovence, za Korošce, gorenje Avstrijce bila bi ta železuica silno koristna in potrebna. Vse te planinske dežele so revne in za kmetijstvo ne preveč ugodne; velik del prepivaistva se mora tedaj z obrtnijo pečati. Precej obrtnije ima že na Slovenskem, tako leseno robo, mizarska dela, ž"lezue izdelke razne vrste itd. Na gorenjem Štajarskem in gorenjem Avstrijskem pa na Koroškem izdelujejo tudi mnogo železnme. Ta industrija je v zadnjih letih precej opešala, najbolj zavoljo silne angležke konkurence. Razcvetela pa se bode spet, ako se jej odpre nova pot za odtok, ako se dobodo novi kupci. Te zamoremo pa le v takih deželah iskati, kjer še nimajo lastne industrije, kakor v Bosni, Srbiji, Bolgariji, sploh v turških deželah. Potrebno je tedaj, da se raz-
šega izobraženja v šoli zaprta , da bi postal to, kar postane kdo, ki je le normalko, realko izdelal ali k večemu v gimnazijo pokukal! Čemu mi moja latinščina, na ktero sem tako ponosen, čemu grščina in posebno nemščina I Ne boš, Jaka, naj pride kar koli, šomašter ali pa celo pisarček, prepisovalec jezičnih napak drugih pa ne boš, rajši nič. V šolo boš šel nazaj, če prav stradaš in zmrzuješ, da ti bodo kosti pokale. Boljši knez v razcapani ciganski, kakor sluga v zlati in svilnati obleki!
Takih misli zagledam Kranj že prav pred nosom. Otresi se, otresi, če te kak sošolec v takem stanu vidi, bo mislil, da si bil po poti tepen ali pa v Savo padel. Kviško glavo, saj sošolci vedo, kako je s tvojim spričevalom, nobeden te ne bo sramoval se !
Res so sošolci in višešolci kmalu pridrli, ko je prvi, ki sem ga dobil, povedal, da sem tu. Sešli smo Be in ga dobro pili — tako, da sem jaz pozabil vse svoje bolečine in bil vesel, kakor da bi bil imel najboljše spričevalo v žepu. Nekaj me jih je spremilo celo do Na-klega, kjer smo vzeli slovo, oni so šli nazaj,
jaz pa naprej ves židane volje, da sem komaj čutil trdo cesto pod lahkimi nogami. Rad bi bil videl samega sebe, kako sem korakal s „kratko" med zobmi, kakor da bi bil ves svet moj. Imel sem tudi pipo, a ta je bila v torbi, ker za tisti dan se mi je zdela prekmetiška.
Do Bleda je dobrih šest ur, a kaj je to? Ni še skrilo se solnce za gorovje okoli jezera, ko primaham do jezera. Na pragu hiše zagledam Gabrijelovo gospo mater, vzamem smodko z ust in se ponižno odkrijem.
„A, Gabrijelov prijatelj" — vsklikne, ko me spozna — „saj je že tako prašal po vas. Gabrijel, Gabrijel!" — zakriči v hišo.
Na klic se prikaže res Gabrijel s pipo v ustih in kopico kvart v roki in ko me zagleda, mi poda roko in reče:
„Ravno prav! Nas je več tukaj in zdaj škisamo. Boš kar lahko pomagal. Mati, prine site kaj za jesti! '
Tak je bil moj sprejem ta pot na Bledu, kjer sem ostal menda cele tri tedne. Lepo je bilo, z Gabrijelom sva brala , vozila se po je zeru, hodila po gorah, kvartala in igrala na
glasoviru. Ta inštrument, meni ni bil več tako nevkreten in neubogljiv, sem že znal nekaj reči, vsaj za ples ktero. Glasovir je bil še bolj stare vrste, a imeniten zato . ker je španjska kraljica Izabela igrala na njem, ko je bila v Ljubljani. Preširnov oče ga je potem kupil za lep denar in pravil vsakemu njegovo godovino, zato so gosti radi igrali na njem, čeravno je bil že tako zdelan, da je po pravici zaslužil sodbo „stara šklemfa". Z.i-me pa je bil vsakako dober, še predober, skoro vsakemu je lepše pel ko meni, in to me je hudo jezilo.
Prijetni so bili ti dnevi na Bledu, rad bi bil še ostal do kouca počitnic; a vest mi tega ni pripustila, razen tega pa je moja obleka prišla v tak stan, da mi je moral že Gabrijel pomagati ž njo, pa sem ob praznikih vendar moral ogibati se gosposke družbe.
Pri slovesu je rekel Gabrijel:
„Jaz te ne gonim proč, tudi moji ne, ali — saj vidiš, moja obleka ti ni prav, ti gleda čez rob. Pa mi kaj piši, jaz ti bom tudi. Ko bom šel v Varaždin nazaj, se vidiva v Ljubljani."'
tegne Rudolfova železnica iz Ljubljane v Kar-lovec, Banjoluko, Travnik Sarajevo.
Znano je nadalje, kako slabo shaja Ru dolfova železnica, ktera ima vsako leto toliko primanjkljeja, da jej mora država po šest miljonov podpore dajati. Ta železnica nema pra vega začetka in konca, kakor Pivka, ki nema ne vira ne izliva; kar naenkrat se začne v nekem neznatnem kraji gorenje Avstrije in zgine v Ljubljani. Rudolfova železnica je gotova zguba, če se pusti, kakor je; če se pa raztegne do Sarajeva, potem se bo morda rentirala, in že zavoljo tega bo morala država to poskusiti, da se znebi tega lačnega požeruha, ki se imenuje deficit Rudolfove železnice; tedaj mora celo finančni minister za ta projekt vnet biti.
Slovenski poslanec baron Godel • Lannoy je zdaj predsednik železniškega odseka v dr žavnem zboru , in nam zna kaj koristiti v tej zadevi. Dolenjske občine in druge slovenske občine naj se oglase s prošnjami na državni zbor za dolenjsko železnico, če te prošnje izroče našemu poslancu GOdelnu, potem se bo on gotovo potrudil, da se ta železnica zida, in tudi lahko prodere, ker ima naša stranka večino tako v dotičnem odseku, kakor v zbor niči sami.
Domače novice.
V Ljubljani, 6. januarja. (Volitev na Dolenjskem) se je v soboto izvršila sijajno, kakor povemo natančneje na prvem mestu današnjega lista. Nemčurji so tako poparjeni, da je njihov list v soboto zvečer še omenil ni. Posebno hudo jih je zadelo to, da so ta pot še Kočevarji glasovali za na šega kandidata in s tem javno odpovedali se vzajemnosti z nemčursko svojatjo na Kranj skem. Slava toraj tem možem! Slava pa tud vsem slovenskim volilcem, ki :0 z izgledno slogo dosegli tako slaven vspth, na kterega sme biti ponosna vsa kranjska dežela I
(PremeŠčenje.) Gosp. Jak. Hren , državni pravdnik v Novem mestu, pride za sodnjijskega svetovalca v Celovec, na njegovo mesto pa go^p Gerdešič, dozdaj drž. pravdnik v Ljubijaui
(Lažnjivi telegrami.) V Ljubljani se je vstanovila neka fabrika telegiamov, s kterimi se potem duuajski listi pitajo. Ti telegrami so včasih tako neumni, da bi se jim še gosi sm -jale. Takih eden se je prikazal tudi te dni namreč da nemčurji na Kranjskem snujejo društvo, čegar namen bo ustavljati se „narodno klerikalnim" agitacijam. „Ubogo revše, koliko te pa je?" — bi prašal naš kmet.
(Umrla) je v Ljubljani v soboto dopoldne in v pondeljek popoldne slovesno bila poko pana prednjica nunskega samostana, gospa mati Josipina Strus. V cerkvi je blagoslov opravil mil. knezoškof, sprevod pa zvršii prošt A. Jarc. Vdeleževanje sočutno in občno.
(Živinski sejmi zopet do voljeni.) Današnja uradna La baber-ca naznanja, do so eejmi po vsi kranjski deželi, — in ravno tako tudi živinski sejmi po vsi deželi razun črnomeljskega, novomeškega, krškega glavarstva in zatiškega sod-nijskega okraja zopet dovoljeni. V Ljubijaui bo tedaj 8 prihodnji četrtek redni mesečni živinski sejm.
(Nemška časnikarska agitacija.) Dobili smo v roke dopis nekemu narodnemu agentu od opravništva lista „Deutsche Ztg." na Dunaji. Opravništvo tega lista prosi našega narodnjaka, naj bi, ker potuje po dežHi, nabiral naročni-
kov za ta nemški list, in mu obeta nič manj ko polovico naročnine. Znamenje, da nemškim listom zmanjkuje naročnikov ali pa da hočejo zopet obsipljati Slovence s svojo kulturo. — Tako Nemci. Pri nas pa ee marsikteri „narodnjak" že jezi, če se mu kak slovenski list le na ogled pošlje!
(Pomoč zoper zamrznena stranišča.) Ni Bkoro take nadloge, kakor so letos po mestih zamrznena stranišča. Poskušali so jih že na vsake, tudi drage in nevarne načine, po kur javi itd., tajati, pa le s slabim vspehom. Zato bode marsikomu vstreženo, če povemo nek pripomoček, ki smo ga zvedeli od gospoda, kteri ga je že poskusil. — Zamrznenje Btra-nišča se zabrani najbolje s tem, da se konjski gnoj vrže na dno ; ta daje toliko gorkote, da nad njim nič ne zmrzuje, le pokrivalo mora biti zaprto , da gorkota ne izpuhti. — Ce je pa stranišče že zamrzneno, se dene 1 ali 2 kilo živega (nevgašenega) apna na vrh zmrzline, ta začne na ledu vreti in kmalu vse predere. Toraj nagla pomoč z majhnimi stroški!
Razne reči.
—	Kamniška narodna čitalnica napravi danes 6. jan. 1880 ob '/«f! uri zvečer, svoj redni občni zbor. Dnevni red: Nagovor predsednikov; poročilo tajnikovo ; poročilo bla-gajnikovo ; volitev novega odbora. Koncem posamezni predlogi. Med tem petje in družbena za bava s plesom. K temu zboru ter veselici prav uljudno vabi	odbor.
—	V škofiji ljubljanski je umrl v Stranjah župnik g. Mih. Kmetič, r. v Cerkljah l. 1824, inašnik 1. 1849; v Nevljah g. Blaž Mervic, r. v Vodicah 1. 1807, mašnik 1. 1832
—	V škofiji labodski je umrl v soboto preč. g. Josip Virk, r. 1. 1810 v Dobu na Kranjskem, mašnik 1. 1836, župuik pri si Duhu v Ločah v dekaniji Konjiški, znan slovenski pisatelj in pesnik v Novicah, Danici, Drobtincah itd Blag mu bodi tpominj!
—	Na gimnaziji Pazinski (Mitter burg) v Istri je imenovan za ravnatelju g. Fr. Hafner, profesor na c. kr. g mnaziji v Gor.ci.
—	„Pevska šola'. Tukajšnjih srednjih šol pevski učitelj iu vodja godbe v stolnej cerkvi, g. Autou Foerster je izdal drugi pomnoženi natis svoje teoretičuo praktične pevske šole. V predslovji veli, da je v tem 2. izdanji najti precej postopno urejenih začetnih vaj iu toliko melodičnih pesnij, da je marljivim pevcem moči, popolnem naučiti se pevanja samospevov in zborov. Ob jednem se je g. pisatelj oziral na staro tonovo sostavo iu se v tej pevski šoli v obče razpravlja popolna prvotna teorija glasbe , ktera ima biti priprava nauku o harmoniji. Knjižica, imejoča 88 strani, se vrlo priporoča po svojem ličnem tisku in se je nadejati, da si pridobode mnogih prijateljev' Osobito se usojamo nanjo opozarjati naše čitalnice in učitelje petja. Dobiva se pri gosp
kladatelji v Ljubljani in stane samo 75 kr.
—	Literatura hrvatska leta 1879
56.	Srpski pokret u južnoj Ugarskoj (1848 do 1849) preveo Svetozar J. Zdravkovič. Dva svezka, ciena 1 for. Biograd, stampa N. Ste-funoviea i druga 1879.
57.	Pjesme kosovskog boja 1389. godine. Treče izdanje. Troškom S. P. Kotoraoina. Ciena 24 nov. Pančeve, štamparija brače Jo-vauoviča 1879.
58.	Srbska gramatika za učitelje III. i IV. razreda, izradio Mita Neškovič, učitelj. Ciena 50 nov. U Pančevu, 1879. Naklada knjižare brače Jovanoviča.
59. Biblioteka za mali sviet. Svezka šesta* Mali deklamator. Zbirka odobranih pjesama za dečije deklamovanje pribrao ih Čika Steva. Ciena 35 nov. U Novom Sadu 1879.
Poslanica,
Slavno uredniČtvo ! Jer želim što skorije ovdje u Banjaluki uzdignuti crkvu za ovomiestni puk katolički, bez koje je više viekovah bio i službu Božju pod odkritim nebom slušao, da u ovoinu ugled-nom gradu crkva katolička bude nalikovat dru-g ma naobraženog svieta katoličkog crkvama, pri rukoh dakako tnba imat „Plan" od viešte i umietničke ruke izradjen. Nama ovdje ,,Plau'' nejma tko izraditi, a u inostranomu svietu neznani od koga bi ga potražio. Mi ,lim, da vele-cienjena gg. župnici tamošnji imadu gotovih „Planah" od vtč uzdignutih župskih crkvih, pa da bi mogli ih poslati i amo k meni, da mi tako lagnje posao bude za rukom lče. Cega radi najponižnije umoljavam slavno uredniČtvo „Slovenca", da u svom listu priobči velecien-jenoj gg. župnicima, da bi gg. župnici blago-lzvobli priko tog slavnog uredničtva „Planah" od 2000, 3000. 4000 hiljade dušah zauzetnih poslati, a neka budu uvjereni, da ču ih opet na dotična miesta vratit priko tog slavnog uredničtva. Molim slavno uredniČtvo, da svoju uslugu neu/.krati ovomu župskomu uredu, na kojoj biti ču zabvalan slavnomu uredmčnu, ko-jemu srdčanu pozdrav izručujuč, s počitanjem ostajem
Pater Marko Mariič, župnik katolički.
Banjaluka v Bosni dne 26. dec. 1879.
Pristavek vredništva. Radi vstre-žemo ž-lj gosp. župnika z Banjeluke in prosimo čč gg. župmke, ki imajo take plane (ua-črti) svojih ali drug h cerkva, naj bi jih poslali ali naravnost podp sanemu gosp. župniku v Banjoluko v Bosni, ali pa nam, da jih pošljimo mi. Nadjamo se, da se bo radovoljno vstreglo tej prošn|i.
THeurMllriir d«-n«ri>r rt-ii* 5. janur ja Papirna renta (i8 75 rtr»berna rent» 71 15 — ¿lat« renta 81.70 — l»601atno državno noaoiilo 131,— <ankin« »nc„e 840 — Kreditne »Kciie -J91 75 London 116.75 - — O« Tr eekirii 5 53. — 2'-Irankov 9.31.
I>ennrhM « ne rrnr 4. januarja.
Državni fondi.				Denur.	Mago
b'/t avstrijska papirna renta .				69 7~ft~	68 95
G*/, renta v srebru				71 15	70.30
i'/, renta v zlatu (davka prosta!				81.70	81.10
Srečke (loži) 1854. 1. . . .				125. -	126 60
„ „ 1860 1.. celi. .		#		131 -	131.60
„ „ 1860. 1., petinke				135 25	135.76
Premijski listi 1864. 1., . . .				167.25	167.75
Zemljiščine odveznice.					
ítajarske po 5°/c , . .				99 75	100 50
Kranjske, koroške in primorske po 5			•	9H 50	97 50
Ogerske po 5'/,.....				86 25	88.75
Hrvaške in slavonske po 5'/, .				90,-	91.—
8edmograike po 61', . . .				84.75	85.50
Delnice (akcije).					
Nacijonalne banke ,				856.-	858.—
Unionske banke ...		#		93 26	94.-
					•-'91.75
Nižoavstr. eskomptue družbe ,				810.60	820 —
				137 60	137 75
Srečke (loži).					
Kreditne po 100 gld.	a.	V.	.	179.60	179.50
Tržaške „ 100 .,	k.	d.	.	119. —	120.—
„ ,, 50 „	»			61 —	63,-
Budenske „ 40 gld.	a.	v.		39.60	40.—
Salmove „ 40 ,,	h	n		48 60	49,—
Halffi-jeve „ 40 „	»	h		36 60	36 75
Clary-jeve „ 40 „	n	i'		37 50	38 -
St. Génois „ 40 „	m	»	.	4H.—	42 50
Windiscbgratz-ove „ '20 ,,	'1	ii	.	30 —	38,-
Waldstein-ove „ 40 „	II	n		33 —	33.26
Srebro in zlato.					
Ces. cekini . .				5 51	6.64
Napoleonsd'or ...			•	9.31	9.32
J. Blaznikovi nasledniki		V	Ljubijaui.		
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Huderlap.