Gospodarske stvari. Dotelja in njo pridclovanjc. Malo ji; rasllin, ki bi bile lako važne za kinetovaka, kakor jo detelja. V večih krajib je nialo travnikov ali vsaj dobrih ni veliko in v teb kinet ne more iineli dosli in lepe živine, ako si ne poniaga z duteljo. Kdo pa ne zna, da brez živine kinetu ni obslali, kamo-li, da si vzboljša svoje stanje! Iz živine še dobi najbrž groš vkup, pri drugib njegovih pridelkih pa je po navadi malo denarja, vsaj loliko ga ni, da kaj zaleže. Ali Uuli gnoja ni, ako ni živine, ali se tej ne slreže dovolje. Sicur se ponuja kinetom tudi unieten gnoj, loda izmed našib bralcev težko, če ga kaleri mara, polem pa uineten gnoj ne nadomesli nikoli gnoja iz bleva. Vslod lega laciin kmelom in splob kinetovalcem je treba sejati deteljo in le teni voč, čeni manj iinajo dobrib travnikov. Delelja jendje redilne snovi iz spodnjili plaslij zenilje. V.sled tega raste za njo dobro skoroj vsako silje, ne da je treba gnojiti mu njivo, predno se vseje va-njo. Zatein pa tudi ni mnogo Iruda z deteljo. Več let ¦rasto na isli njivi, ne da iniaino z njo kakega dela razven košnje. S tein pa ne rečemo, da je vse eno, kako raviiaino z deteljo. Njiva, na kalero se seje detelja, inora imeli dobio, niočno prst in ne sme rasti po njej plevcl. Uniejo se, da se zenilja inora dobro pie.orati in pivvlaf-.ili. Ako se to ne izgodi, ne naredi detelja dovolje globokib koivnin in suša ali ludi nioča jo vkonča ali vsnj izredi. Ce je preveč plevela, pa jako vdušuje detel.jo. Kje se naj vsejo? Odgovor: Ne pregosto na eni in isti njivi. llzrok tiči najbolj v tem, da delelja polcm ne iiajde v prsli onili redilnih snovi.j, katerib ji je Ireba za rast. Za oziinino ali rasllino, kalcu-a su okopava, slori detelja nekain najbolje. Med jaro žito se vst\je detelja labko, ne pa nied tako, ki rado poleže. Ker niora biti deUsljišče človeku pri rokab, t. j. no predaleč od doina, zato pridt! človek večkrat v skušnjavo, da vseje di'tcljo na eno in isLo njivo. Ce je štiri -ali pet let preleklo, odkar je rastla ondi detelja, ne škoduje ji, ee se vseje, sicer pa ne bode kaj prida iz nje. Na slabih, pešeenih lleb ne raste detelja, pa tudi na tacib ne, v katerih zastaja voda. Močvirje torej ni za deteljišče. In še eno je, na kar opozorimo naše bralee: na vrbib, koder veler brije in po ziini sneg odnese zemljo, ondi naj nibče ne seje detelje. Plesnjiva klet. Večkrat ae naredi po kleti plesen in v njej je potlej euden, reciino: zopern vonj in kar se hrani v taki kleti, lo_se' rado spridi. Da se uniči plesen, nasvetuje se v >rCovicab« la-le zmes: Naj se raztopijo trije deli žveplo-kislegaapna v 20 delih vodein s to raztoplino se poniočijo stene, potein pa se, kakor navadno, pobelijo z apiiOin. Plesen zgine in ne prikaže se več iz lahka. Preiniranju konj. Letos se vrši premiranje konj te-le dni: dne 1. septeinbra v Lipnici; dne 7. septenibra v Ljutomeru; dne 9. v Račali; dne 10. v Zavci in dne 17. v Radgoni Sejmovi. I)ne 20. avgusta pri Sv. Juriji na Pesnici. Dne 22. avgusla na Pilštanji in pri M. Devici v 1 'uščavi.