Slovani v zlati Pragi. O6i vseh Slovanov so se obračale pretekle dni v zlato Prago. Tam so se zbrali odposlanci vseh plemen velikega slovanskega naroda, da proslavijo z brati Čehi stoletnico rojstva jednega naive6jih in najslavnejših sinov 6eške domovine, Fran6iška Palackyja. Fran6išek Palacky si je pridobil za Cehe na prosvetnem in politi6nem polju nevenljivih zaslug. Da povzdigne svoj narod na odli6no stopinjo 6loveške omike, bil je glavni smoter vsega njegovega pisateljevanja in delovania. Z zgodovinskimi spisi je odkrival svojim rojakom slavno preteklo zgodovino češkega naroda ter jih vspodbujal k delavnosti, ki je jedini pravi porok velikosti vsakega naroda. Z ustanavljanjem prosvetnih zavodov, podjetij in Casopisov je ponujal narodu priliko, da se izobraža in povspenja do višje omike. Na politi6nem polju pa se je potegoval za jednakopravnost vseh avstrijskih narodov, kajti le jednakopravnost omogočuje vsakemu narodu prosto razvijanje njegovih sil in zmožnostij. Velikanu Palackyju so veljale zadnje slavnosti v kraljevi, zlati Pragi. Rus in Poljak, Slovenec in Hrvat, Srb in Bolgar, vsi so prihiteli v sree 6eškega kraljestva, da z bratskim narodom českim obhajajo spomin slavnega moža. Cela Slavija se je klanjala neumorno delavnemu duhu velikega Palackyja.. . Ko so se razli6ni bratje slovanskega naroda znašli ob tej priložnosti v krasni Pragi, zaplamtela je v njih srcih zopet mo6neje bratska ljubezen. Rolj živo kakor kedaj jim je stopila pred dušo resnica, da so vsi sinovi matere Slavije, da so si bratie, da se morajo torej tudi ljubiti kakor bratje. In zato so bile slavnosti v čast Palackyju zajedno tudi slavnosti slovanske uzajemnosti. Slovenci, ako se sami sebe ljubimo, se moramo navduševati za uzajemnost slovanskih narodov. Z uzajemnostjo stojimo in padamo. Ako Cehi, Poljaki in Hrvati v odlo6ilnem trenotku pri rešitvi jezikovnega vpraSanja pozabijo na nas Slovence, potem je slovenski narod izgubljen, njegov obstanek uni6en. Kakor hitro smo zapuš6eni od svojih slovanskih bratov, razlilo se bo nemško in italijansko morje po naših livadah in tratah ter preplavilo domovino slovensko. S sr6nim veseljem zrli smo torej pretekle dni v Prago, kjer se je na novo sklepala slovanska ljubezen, kjer se je zopet oživljala slovanska uzajemnost. Da bi ta 6ustva v srcu slovanskih narodov ne zaspala, ampak se vedno bujnejše razvijala, to je želja ubogega in zatiranega slovenskega naroda!