Političen list za slovenski narod. Po poeti prejeman velja: Za oelo leto predpiafen 16 fld., za pol leta 8 fld., xa četrt le*a 4 fld., ia jede» meaec 1 fld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za aele leto 12 fld., aa pol leta в fld., za «etrt leta S fld., xa jeden aetee 1 vid. V Ljubljani na dom pošiljan velja l fld. 20 kr. »ii na leto. Poiamne številke po 7 kr. ■ j Naročnino in oznanila (iaaerate) »«prejema npravnUtvo in ekapedieija v „Katol. Tlakami", Vodnikove uliee U. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana puma ne vaprejemajo. Vredništvo ja v Semeniakih nlleah it. 2, I., 17. IahaJ» vsak dan, ixvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 37. V Ljubljani, v torek 16. februvarija 1897. Letnik ХХУ Štajerski Slovenci, bodimo jedini! (Izv. dopis.) Nesloga med nami j d bila doslej mnogokrat vzrok naše slabosti! Ako nočemo popustiti najvažnejših koristi j, ne sme ostati tako! Imamo skupno zastavo, krog katere se moramo zbirati ob državno-zborskih volitvah: svojo sveto katoliško vero. Na noge torej, katoliški možje, zbrani krog tega znamenja in v tem znamenju samo nas bodo videli vsi nasprotniki zmagovati. Ne preslišimo tega opomine! Da, katoliško prepričanje nas vodi zdaj, ko si odbiramo na Spodnjem Štajerskem poslanca za peto kurijo. Tega se zavedajmo in ne bomo se motili. Da se to poudarja pri nas, je potrebno, ker se še vedno misli, trdi in piše, da je prvo in glavno načelo narodnostno načelo. Res je, tndi to je naše načelo, tudi na to se oziramo prav močno, ko si odbiramo poslanca. Pa to ne more biti naše glavno načelo, naše vodilno načelo. To je in mora biti katoliško načelo. Mi nismo samo dobri Slovenci, nam ni samo drag in ljub domači kraj, ljub naš jezik, ljube naše šege, temveč mi smo tudi zvesti sinovi katoliške cerkve. Njen nauk je naše vodilo v življenju. Štajerski Slovenci, namreč priprosti kmetje in delavci, smo se tega držali do zda] in se bomo tega oklepali tudi v prihodnje. Sami smo in hočemo biti dobri katoličani, zato pa tudi zahtevamo, da je naš poslanec dober katoličan, da je pripravljen, po katoliških načelih braniti pogumno, nesebično našostvar tudi v javnosti. Njegov program mora biti program, kakor so ga nam razvili avstrijski škofje v svojem prelepem pastirskem listu. Volilci, vzemite v roke zdaj ta list in premišljujte, od katerega imenovanih kandidatov smemo uverjeni biti, da je ta program njegov! Vsekako bo ravnal gospod 2 i č k a r po tem programu. On je odločen katoličan, on je naudušen Slovenec. Svoje narodnosti ni samo oznanjeval z besedami, poudarjal jo v listih, njegovo narodnost spričujejo dela. Kar je storil v Celju, kar je storil v Vitanju, pove dovolj, da je naudušen Slovenec. Gospod Zičkar ima srce za kmeta, za delavca. Sam sin kmetskih s ta r i š e v ž i v i t u d i med narodom in za narod. Narodove težnje pozna, ker je v neposredni in najožji dotiki z narodom po svojem stanu. Gotovo, gospod Žičkar ve bolje za našo bedo, kftkor kandidat, ki živi na tujem in ne pride v tako ozko dotiko po svojem poklicu z narodom. Da je gospod Zičkar popolno neodvisen in da bo tudi srčno in nesebično zagovarjal našo stvar, ni treba še posebej poudarjati, ko je tako dobro znan po svoji plemeniti, jekleni značaj n o s t i. Zato, štajerski Slovenci, bodimo jedini v gospodu Zižkarju ter odklonimo vse druge kandidate odločno. Gospod Zičkar bodi naš kandidat za peto kurijo in nikdo drugi. Komur je draga vera in narodnost in komur je mar za pravo blaginjo slovenskega naroda, bo glasoval za g. 2 i č k a r j a, se bo potegnil zanj! Politični pregled. V Ljubljani, 16. februvarija. Deželni »bori. Nižje-avstrijski deželni zbor je nadaljeval v zadnjih sejah razpravo o proračunu za tekoče leto in ravno v včerajšnji seji je bila končana glavna razprava in se je pričelo s podrobno razpravo. Povodom glavne razprave je ožigosal dr. Lueger prejšnjo deželnozborsko večino, ki je zapustila sedanji večini same dolgove in zanemarjeno gospodarstvo. Iz njegovega konečnega govora se je pa tudi razvidelo, da želi dr. Lueger čim preje sklepa sedanjega zasedanja deželnega zbora in da se nadaljuje delo v maju in novembru. Zbor se je sešel na to še k večerni 6eji. — Gališki deželni zbor se je sešel včeraj k zadnji seji. Pričetkom seje je prebral deželni maršal grof Badeni brzojavko presvetlega cesarja, v kateri jemlje na znanje sklep deželnega zbora glede krakovske rezidenc) Wawel in izreka za ta nov dokaz patrijotičnega in dinastič-nega čuta svojo cesarsko zahvalo. Po nekaterih kratkih opombah in rešitvi Dujnejih del je deželni maršal zaključil sedanje zasedanje. Ministerski svet. Minulo soboto so se sošli ministri k skupnemu posvetu. Udeležili so se ga vojni minister, oba ministra za deželno brambo ter nekaj generalov. Na dnevnem redu je bilo najbrže krečansko vprašanje. Po sklepu je vsprejel presvetli cesar admirala barona Sterneka v daljši avdijesci. Poljski osrednji volilni odbor, ki sestoji po veliki večini iz članov bivšega poljskega kluba in njih ožjih somišljenikov, je izdal minule dni svcj volilni oklic, ki prav za prav ne obsega ničesar druzega, nego polemiko s poljsko ljudsko stranko in pobija njene nazore glede solidarnosti vseh poljskih poslancev. V prvi vrsti se seveda naglaša nujna potreba nadaljnega obstoja poljskega kluba, kakoršen je bil poprej, ker le tedaj je mogoče složno delovanje na vse strani in braniti najdražje svetinje narodove. V poslanski zbornici sme glasovati in staviti predloge le Poljak, ne pa ari-stokrat, kmet, meščan, demokrat, radikalec ali konservativec. Le na ta način je mogoče pokazati na Dunaju, da smo jeden narod. — S tem hočejo poljski žlahčiči popolno izpodbiti zahtevo ljudske stranke, ki zahteva gospodarskega združenja, in vtr-diti še nadalje svoj vpliv. Da bi se na vsi črti spol« nila njih vroča želja, nad tem dvomijo sami. Italija in grško podjetje na Kreti. Iz raznih etranij Italije so dohajala včeraj poročila o živahnem gibanju posebno mej meščanskim prebivalstvom, ki je prirejalo na raznih krajih shode ter LISTEK. Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Qrange; prevel Ivan fiestimir.) Drugi del. Goti. X. Napad. (Dalje.) Marcel se obupno prime za glavo in zbeži. Jeden izmej Gotov steče za njim, pa ga ne dohiti. Marcel je bil prišel pred Melanijino hišo z namenom, da ugrabi sestro. Za njegovo namero je vedel samo oni, ki je hitel za njim. Ko ju le ni bilo nazaj, Goti znova napadejo hišo, misleč, da najdejo v njej vina in dragocenosti. Mej tem, ko se je Decij pred hišo valjal v lastni krvi, je Valerija čuvala omaro, v kateri so bile svetinje. Pri nji je ostal samo Milon. Klavdija in služabnike je bila prisilila, naj se vležejo k počitku, in jim je zatrjevala, da je Melanijina hiša varna pred sovražniki vsled senatorskega napisa. Sama pa celo noč ni zalisnila oči, ampak je čuvala svetinje, ki ji jih je izročila Melanija. Noč se ji je dozdevala nenavadno dolga. Krik divjih vojakov, jok in stok njihovih žrtev so ji dohajali na uho. Dasi se je vse to vršilo v poletnem času, se je vender revica tresla od mraza. Ko je napočila zora in se je začelo svitati, vstane Valerija in reče Milonu: „Skoraj bode izšlo solnce. Koliko je ljudij, ki so je videli sinoči zahajati, ki je pa danes ne bodo videli vshajati!" Valerija si z rokami pokrije lice, da skrije neizrekljivo žalost. Nenadoma pa skoči po konci in reče vsa bleda: „Cuj, Milon, vrata rušijo 1" „Moj Bog, reši nas," vsklikne Milon in se vrže na kolena pred razpelo. Udarci so bili Čim dalje huji; Valeriji so pretresali dušo in srce. Ko vsa v strahu, toda udana v voljo božjo pričakuje, kaj da se bode zgodilo, prihite najedenkrat v sobo trije sužnji in kričć: „Goti napadajo hišo ; zgubljeni smo!" Valerija par trenutkov stoji vsa prestrašena; potem pa se ohrabri in zapovć : „Skrijte se mej kipe; ti pa, Milon, odpri vrata ker je vsaka branitev zastonj." S temi besedami je Valerija pokazala, koliko da premore srce, okrepljeno s sveto vero. Bleda, toda krasna, upre svoj pogled proti nebu, vzame z zida razpelo in stopi pred omaro, v kateri so bile shranjene svetinje. Mej tem časom odpre Milon vrata, in Goti se trumoma vsujejo v hišo. Plena in krvi željni se razkrope po sobah, da pobero in odneso dragocenosti, ki bi jim prišle v roke; toda zastonj; Melanija ni imela ničesar, kar bi jih bilo zadovoljilo. Obhodili so jedno sobo za drugo, dokler niso prišli do one, v kateri je Valerija čuvala svetinje. Ta soba je bila brez vsakega okraska ; stene so bile temne, strop začrnel. V kotu je stala velika omara, pred njo pa Valerija bledih lic, oblečena v belo oblačilo, držeč pred seboj v desni roki sveto razpelo. Ravnokar izišlo solnce je posijalo v sobo skozi luknjo v stropu in obsijalo Valerijino glavo. „Pošast!" takriči jeden izmej praznovernih sinov mrzlega severa. Pri tem vskliku se četa, ki se ni strašila ni^akega sovražnika, pomakne nazaj. — javno pokazalo, da simpatizuje s Krečani in Grki. Redarstvo je dobilo nalog, preprečiti vsako demon-strašijo, a se mu ni posrečilo, kajti ljudstvo je razdraženo planilo po redarjih in vnel se je hud boj. Ljudstvo se je konečno moralo udati premoči in bilo je pri tem aretovanih več oseb. Iz teh dogodkov je razvidno, da je italijansko prebivalstvo v precejšni večini vneto za nesrečne trpine na orijentu in da le vlada, ki seveda ne mara sedaj še javno pokazati svojega mnenja napram ostalim velevlastem, še skuša udušiti vsake javne pojave. Dogodki na Kreti. Kakor je razvidno iz poslednjih poročil, doseglo se je sporazumljenje mej evropskimi velevlastmi z ozirom na postopanje v krečanski zadevi. Kakor avstrijski, tako so dobili tudi poveljniki ostalih vojnih ladij, ki se nahajajo ob krečanskem obrežju, strogo povelje, da morajo ovirati vsako sovražno operacijo grških ladij, ob jednem pa tudi zabraniti, da turške vojne ladije ne bodo prekoračile dane meje. Prva, ki je dala to povelje svojemu poveljniku, je bila Anglija. Vse operacije se izvrše v sporazumu in po dogovoru vseh poveljnikov pod predsedstvom in vodstvom staroste, francoskega admirala. Grška vlada seveda neče še mirovati in je ravno včeraj odplula ladija iz pirej-skega pristanišča, ki je odvedla na Kreto bataljon vojakov, toda bati se ni hujšega, kajti vlada dobro ve, da je popolno osamljena in torej ničesar ne zmore. Vse bo torej najbrže ostalo pri starem, sultan se smeji v pest, kristjani bodo pa še nadalje morali ječati pod turškim jarmom. Dnevne novice. V Ljubljani, 16 februvarija. (Zaupnike in somišljenike) opetovano in i s k r e n o p r o s i m o , da nam nemudoma sporoč6o izidu prvotnih volitev za splošno in kmečko skupino, naj si bo ta že ugoden ali neugoden. (Volitve volilnih mož.) V občini Sv. Križ v ra-deškem okraju je izvoljenih pet mož katol.-narodne stranke. — Pri sobotni volitvi na Bučki so bili izvoljeni: dva za peto skupino in trije volilni možje za kmetske občine, ki na dan volitve oddajo kato-liško-narodnemu poslancu svoje glasove. (Državnozborske volitve.) Iz Planine se nam piše: „SI. Narod" je v številki od petka naznanil izid volitev v Planini in v tolažbo sebi in svojim pristašem pripomnil, da so tu zmagali klerikalci, ker so Windisch-Graetzovi uradniki pritiskali na kmete. Tako „v luftu" zlagati se zamorejo le gospodje pri uredništvu „Sl. N." 200 kron darila onemu, ki dokaže pritisek na jednega samega volilca od katere koli strani. Samo nekaj je pritiskalo na vrle naše možake: „Katoliška zavest", — prepričanje, da treba poslušati glas višjih pastirjev in javno priznati načela, za katera se poganja katoliško narodna stranka, jedino prava v Slovencih. Zatorej to debelo laž, katero je „SI. Narod" izkuhal in svojim p. t. čitate-ljem za predpust serviral, še jedenkrat pribijemo na steno. Gospodje, vse nič ne pomaga, katoliška zavest čedalje bolj prešinja ljudstvo. V našem taboru je Slovenija, kjer tudi vas željno pričakujemo, da „Pošast!" se je razlegalo od ust do ust in drug za drugim je zbežal iz sobe in it hiše. Ko je bila četa odšla, vrnil se je Got, ki je bil hitel za Marcelom, v hišo, vedoč, da ondi stanuje sestra njegovega vodje. Pohiti čez dvorišče, preišče vsak kotiček in pride slednjič do sobe, kjer je Valerija še vedno stražila svetinje. Ko Valerija opazi novega sovražnika, za hip zatrepeče, potem pa se neustrašeno postavi pred omaro. „Ne boj se, devica; tvoj brat takoj pride semkaj ; mej tem časom pa bodem jaz čuval hišo, da se jej ne približajo moji tovariši", reče Got s prijaznim glasom. „Moj brat med vami!" vsklikne žalostno Valerija, potem pa nadaljuje zaničljivo: „Pojdi in povej onemu, katerega je meni na sramoto porodila moja mati, naj ne prihaja semkaj, ako hoče, da ne čuje od svojega starega očeta strašnega prekletstva .. . Jaz ne prosim pomoči sovražnikov moje domovine; ako pa hočeš biti tako dober, ukaži svojim tovarišem, naj se ne dotaknejo teh svetinj s svojimi omadeže-vanimi rokami." Valerijina odločnost je tako uplivala na Gota, da je občutil posebno spoštovanje do te hrabre mladenke. Poslošen ko dete zapusti sobo. nas vse združi bratovski objem. Ako ste res tako dobri katoličani, kakor se pri vsaki priliki ustite, kar srčno stopite na stališče, ki je zavzemajo vaši višji pastirji v svoji krasni zadnji poslanici — in jedini smo. Bog daj, da bi prej ko prej zazoril za-željeni dan vseobčnega pobratimstva na večno stalni podlagi sv. katoliške vere I (Prvotne velitve za peto skupino v Ljubljani.) Cas za volitev volilnih mož v ljubljanski občini, ki je bil dosedaj določen 4. marca od S. ure zjutraj do 1. ure popoludne, se je Sedaj podaljšal za tri ure, in sicer od 3. are popoludne do 6. ure zvečer. Torej je skupno Čas volitve določen na osem ur. Volilci prvega okraja volijo vsi v mestni dvorani, tretji in četrti okraj sta pa dobila še po jedno volišče ; namreč tretji voli še poleg na dosedaj znanih krajih tudi v letnem salonu pri Maliču, četrti pa v Hafnerjevi pivarni na sv. P e t r a c e s t i. Tu sem pripadajo volilci z začetnimi črkami S do Ž. (C. kr. inestni šolski svet) je imel dne 9. febr. redno mesečno sejo, o kateri smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in predstavi novoimenovanega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole Ivana B e n d o. Zapisnikar poroča o došlih kurencijah in povć, kako so bile rešene. Rešijo se prošnje za oproščenje od obveznega pouka slovenščine na tukajšnjih mestnih nemških šolah. Radi stavbinskega programa za bodočo mestno dekliško osemrazrednico in pa radi nameravane razširjave poslopja Za I. mestno deško petrazrednico sklene se naknadno izročiti mestnemu magistratu v kompetentno uradovanje dve resoluciji. — (Dnevni red) VIII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 17. februvarija 1897. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VIL deželno-zborske seje dne 12. februvarija t. I. 2. Naznanila deželno-zborekega predsedstva. 3. Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januvarija do konca decembra 1896. 4. Poročilo deželnega odbora o dogovoru, ki je gledć nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije skleniti s o. kr. deželno komisijo. 5. Poročilo deželnega odbora, o prenaredbi deželno-zborskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko. 6. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun deželnega zaklada za 1. 1897. 7. Poročilo deželnega odbora o podporah za šolske zgradbe. 8. Poročilo deželnega odbora o gradnji ceste od Spodnjega Bernika do Vodie. 9. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v cestnem okraju ljubljanska okolica se nahajajoče občinske ceste, ki se pri Gikavi od ljubljan-sko-novomeške državne ceste med km. 16 0 in 16'2 odcepi in drži mimo Male Stare Vasi in Velike Stare Vasi do meje selske občine Polica, z njenim razpotjem pri Mali Stari Vasi držečim čez Dolenje Dupliee do stika z imenovano državno cesto na Ste-hanu, med okrajne ceste. 10. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi kmetijsko-kemičnega poskuševa-lišča za Kranjsko. 11. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove deželne bolnice, o novi pogodbi gledć priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o stavbinskih stroških do konca 1897. leta. 12. Po- Ko ostane Valerija sama, polasti se je silen nemir; ko pa se spomni očeta, stopi na dvorišče, da ukaže Milonu, naj ne, pusti Marcela v gotskem oblačilu stopiti pred očeta. Ko dojde na dvorišče, se ozre na vse strani, pa nikjer ne ugleda Miloša. Ko se slučajno ozre na hodnik, zapazi Milona, ki kleči in moli kraj mrtvega Decija. Bled» ko mrlič, ki je ležal pred njo, poklekne na tla, sklene roke in vsklikne: „Vsegamogočni Bog, daj mi moči, da prenesem tvojo sveto voljo!" Kolikokrat je že padlo mlado drevesce kraj stoletnega hrasta!" klical je starček Klavdij, ko jc stopil na dvorišče, da poišče Valerijo; ko pa je ugledal mrtvega Decija, ponavljal je le-te njegove besede. Solnce je zasijalo nad razvalinami Rima. Goti, utrujeni vsled prelitja krvi, so se sprehajali po mestu. Mnogi so šli mimo Melanijine hiše; vstopiti pa se ni upal nihče, ker je bil Marcel pred vrata postavil krepko stražo. Mnogi radovedneži so obstali pred vratmi ia gledali, kako star mož kraj mladenke in in pritlikavca kleči in moli ob truplu, ki je ležalo v lastne j krvi. (Dalje sltdi.) ročilo deželnega odbora gledd uvrstitve v cestnem okraju ljubljanska okolica in v ozemlju mesta Ljubljane se nahajajoče občinske ceste, ki se nasproti podružne cerkve sv. Jerneja v Spodnji Šiški od ljubeljske državne ceste odcepi in se stika pri Bežigradu z Dunajsko državno cesto, med okrajne ceste. 13. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Majarona o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov (mirovnih sodišč). 14. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1895 in proračunu za 1. 1897. 15. Ustno poročilo fioančuega odseka gledć odpisa iz nekdanjega kranjskega zemljiško-od-veznega zaklada v dobi od 1857 1. do konca 1882 1. na račun strank predplačiloma izplačanih neizterljivih potnih stroškov. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu za 1. 1895. in o proračunu za I. 1897. garancijskega zaklada dolenjskih železnic. 17. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: a) županstva v Šmarju za 30% podporo za napravo vodovoda v Šmarju in Razdrtem ; b) županstva v Podkraju pri Vipavi za podporo za napravo vodovoda; c) Marije Kreč, vdove deželnega tajnika, za zvišanje podpore; d) zdravstvenega zastopa na Brdu in občin brdskega okraja za razpis mesta okrožnega zdravnika s sedežem v Prevojah in s plačo 800 gld. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca grofa Barbo o ustanovitvi deželnega skladišča v Ljubljani. 19. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Adlešičah, da bi deželni inženir pregledal, kje in kako naj se napravi vozna pot do Kolpe. 20. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Jezica in St. Vid pri Ljubljani za uvrstitev občinske poti Ježica-Savlje-Kleče-St. Vid med okrajne ceste. (Slovensko gledališče.) Nocoj se bode predstavljal Ohnetov igrokaz „Fužinar". — V petek pride zopet jedenkrat „Carostrelec" na oder, v nedeljo pa se uprizori „Lumpacij V a-g a b u n d ". (Shod v Zgornjem Kašlju.) Poroča se nam: V nedeljo 14. t. m. vršil se je volilen shod za peto skupino v Zgornjem Kašlju, na katerega je prihitelo lepo število delavcev in kmetovalcev. Paznik G o -s t i n č a r je pojasnoval pomen volitev iu zahter delavcev gledć njihovega splošnega varstva, posebno zavarovanja za starost in onemoglost ter v slučaju bolezni. Naš poslanec mora delovati v našem smislu. Tudi od druzih poslancev naj volilci odločno zahtevajo, da se ganejo in se spomnijo ljudskih potreb. Kmetovalcem kakor delavcem je potreba združevanja. Države dolžnost je, da pomaga kmetovalcu izdatno. Ko se bode organizovalo kmetsko ljudstvo v svojih zadrugah, bodi naloga države, da zadruge vsestransko podpira. To se bode pa le tedai zgodilo, ako volimo v drž. zbor može, ki bodo imeli res srce in voljo, storiti kaj za ljudstvo. Ljudstvo se mora samo vzbuditi in organizovati ter tako organizovano voliti iz svoje srede svoje zastopnike. Konečno priporoča, da oddajo vsi volilci pele skapine svoje glasove dr. Kreku, od katerega po njegovem dosedanjem delovanju upamo, da bode res zastopal ljudstvo. Govornik se odpove vsaki kandidaturi in potem še jedenkrat priporoča, soglasno voliti le take volilne može, ki bodo volili dr. Kreka. Ziller predlaga resolucijo na prihodnjega poslanca, v kateri se izraža volja volilcev, da naj njihov poslanec ne hodi potov ljudstvu neprijaznih poslancev, marveč da zastavi vse site v korist ljudstva. Resolucija je bila vsprejeta soglasno. (Iz Cirknice,) 14. februvarija. Včeraj se je pri nas vršila volitev 11 volilnih mož za notranjske kmetske občine. Trajala je od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Agitacija liberalne stranke je bila zvito zasnovana in je imela svoje središče ne samo v cirkniških liberalnih magnatih, ampak tudi — in morda še bolj — v Markovcu. Od ondod je počil glas, da nihče ne dobi vožnje, če ne bo volil liberalno. Res je, da je grožnja z zaslužkom nekaj pripomogla liberalno-narodni stranki, toda velika večina naših volilcev se ne ustraši takega iuganja, koder se gre za pravico in resnico! To se je pokazalo tudi na volišču. Naši možje so stali kot skala do zadnjega v volilui dvorani. Vrlo so ee držali Be-gunjci, Grahovci in 2erovljani, Martinjci, vsi Jezerci, Dolenjci, Podslivničani, pa tudi v Girknici imamo mož, ki svojega prepričanja ne prodad6 sa zaslužek in pijačo. Oddanih je bilo 331 glasov; naši so dobili največ, 186, nasprotni pa 141 glasov. Veselje se je bralo našim z obraza, a marsikaterim nasprotnim se je videlo, da le prisiljeni volijo na liberalno stran, ker so v srcu s katoliško • narodno stranko. — V petek 12. t. m. je bilo v Grahovem izvoljenih za peto skupino pet naših volilnih mož z nad 100 glasovi večine, v Cirknici je izvoljenih šest nasprotnih. To je kratko poročilo o naši volitvi, ki je pokazala, da velika večina trdnih in samostojnih kmetov stoji odločno pri katoliško • narodni stranki. Ob jednem se je tudi očitno spričalo, da so naši volilci neustrašeni, ker jih žene v volilno borbo prepričanje. Zato so po srečno končani volitvi veselo, pa tudi junaško zapeli: „Naj tedaj nad nami strašna burja le se znese, Skala poka, hrast se lomi, zemlja naj ee trese; Bratje mi stojimo trdno kakor zidi grada, Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!" (Iz poljanske doline) V nedeljo se nam je predstavil gospod kandidat J. Pogačnik. Prišel je na Trato, kjer je pred volilci razvijal svoj program. Vzlasti je poudarjal gospodarske zadeve, ki so prav ugajale volilcem. Ko se je na odločni poziv opeto-vano — ker isto je storil poprej že sam — izjavil za naš program : „Vse za vero, dom, cesarja!", sprejeli so ga volilci z veseljem za svojega kandidata. (Iz Grahovega.) Pretečeni petek vršila se je tukaj volitev peterih volilnih mož za peto kurijo. Volilcev prišlo je 190. Izmed teh dobila je po velikem trudu in gonji magnatska stranka 44 glasov — možje naše stranke pa 146. Vroč dan volitvene borbe napočil je pa dne 13. febr. Že predvečer, posebno pa zjutraj istega dne nastal je v Grahovem in Zerovnici nečuven lov na volilce. To je bilo skakanja, letanja, prošenj, groženj in obljub, preden so spravili na voz naši liberalni prevzetneži može omah-Ijivce in odvisneže, ki eo bili namenjeni doma ostati. Ta dan ni ostal razven bolnih in dveh značajnih mož niti jeden volilec doma. S župnikom odpeljalo se je k volitvi iz gori omenjenih vasij 42 mož, za-prodancev in omahljivcev pa jih je odrinilo k volitvi v Cerknico 29. (Ali je mogoče ?) Na novico pod tem naslovom objavljeno v „Slovencu", dobili smo nastopni popravek: Štev. 5753. Slavno vredništvo „Slovenca" v Ljubljani. Gledć na vesti in trditve, obsežene v notici „Ali jo mogoče!" v 34, iu v opomnji k popravku mestnih redarjev, v 35. številki „Slovenca", prosim Vas, sklicujć se na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, da priobčite naslednji uradni popravek: Ni res, da bi kak mestni redar bil pobiral po hišah podpise za brezsramno hišo, kakor tudi ni res, da bi mestno županstvo kakorkoli pospeševalo to akcijo. — V Ljubljani, 14. februvarija 1897. — Župan: Ivan Hribar. (Osmina) za pokojnim g. župnikom Lavtižar-jem je jutri 17. t. m. ob 9. uri dopoldne. (Dr. Mahnič pa Leonina.) „Slov. Narod" piše: „Načela dr. Mahničeva o slovenski politiki, o državi, o naši literaturi, naši umetnosti, o naših društvih, so našim čitateljem znana. Ako bo delovala Leonina po istih načelih „Rimskega Katolika", potem vemo, da bo „Katoliški Obzornik" v še hujši meri napadal narodno stranko, vse odločne slovenske stranke, naše literate in umetnike, pa naša narodna društva. Po načelih R. K. bo vzgajal tudi K. 0. z denarnimi prispevki „mlade pisatelje", rekše gimnazijske in akademične vohunčke, ki bodo nadaljevali kmalu še fanatičnejše delo dr. Mahni-čevih naslednikov ... Veseli nas, da je objavil „Slovenec" toli laskavo pohvalo dr. Mahniča o ljubljanskem duhovništvu (namreč, da so bili ljubljanski duhovniki najbolj goreče vneti za njegove ideje), da poznajo i obmejni Slovenci, da je res Ljubljana gnozdo klerikalne reakcije, katero treba pobijati!" Izvrstno I Iu še so ljudje, ki mislijo, da je narodna stranka pobijala Mahniča samo zavoljo — taktike! In še so ljudje, ki mislijo, da je boj v Slovencih provzročilo samo „petelinstvo" šenklavških kaplanov! Da bi vsaj verjeli „Slovenskemu .Narodu", ki v št. 34. piše: „Slovenski list trdi tudi goroetasno,da sta si programa (katoliške in narodne stranke) — podobna. Ze leta in leta trajajoči kulturni in politični boj mej nami in „Slovenčevci" je moral odpreti oči tudi vsakemu političnemu oti očaju,' da nas ločijo načela, v katerih se ne bomo mogli zložiti povsem nikdar in nikoli. Mislimo, da sta (dve stranki) neizogibni, ker vladajo toli različna načela o bistvenih, kulturnih in političnih vprašanjih." — Mi vemo, da nismo bili v tem ozira nikdar .politični otročaji", tudi tedaj ne, ko je bila aU pa se je hlinila tako narodna strank». Kdaj je že to trdil dr. Mahnič a imenovali so ga — fanatika! A nekateri morda niti sedaj še ne bodo uvideli, da nas res — ločijo načela! (Deputacija ljubljanskih meščanov) je bila danes z ugovorom 12.000 ljublj. občanov pri županu. Več spregovorimo prihodnjič. (Pornografija.) „Slovenski Narod" je pod naslovom „Repičeva Tonica" zopet srečno rodil ostuden spis. In tak list si sramežljivo z rut co zakriva li-čice, ko pošteni ljudje v Ljubljani protestirajo zoper brezeramnost. Seveda, to pohujšanje, to pohujšanje! Zadnjič v deželnem zboru mislimo, da si Zvegelj in nemški in slovenski sodrugi od samega sramu niso vedeli kaj, zato ne vidimo nobenega podpisa na protestu zoper brezsramno s t. Ti rahločutni gospodje so sicer močno vneti za paragrafe in postave, a sedaj, ko se hoče proti-postavno vvesti vlačugarstvo, prevzela jih je že o sami besedi „hiša vstrpnosti" tolika sramožljivost, da se še ganiti niso mogli. Ko bo vsa stvar dejstvo, bodo ali skoprneli ali pa bežali iz Ljubljane. O gotovo ! Oj ta nedolžnost, oj ta nedolžnost, kako lepa je v primeri s „p o h u j -še v al ni mi pridigami" in z „b r e z m i-selno agitacijo" starih sključenih možičkov, krivih hrbtov, brezzobih ust in tresočih se kolen — častitih cerkvenih ključarjev ! (Socijalno demokratični shod) pri Virantu vršil se je v nedeljo ob 2. uri popoldne v navzočnosti okrog 80 poslušalcev, med katerimi je bilo nad 30 krščanskih socijalistov. Govorilo se je mnogo, a bile so take fraze, da so celo sami zagrizeni sodrugi mrmrali. Kakor po navadi zabavljalo se je tudi proti klerikalizmu, a kar je bilo najhuje včeraj na muho vzeto, bili so avstrijski škofje in pa krščanski socijalisti. Zadnji so jim jako na potu, a računajo s tem, da se gotovo, — kakor je gospod Zadnik trdil — konečno zatečejo v dom socijalne demokracije. Na tem shodu so zopet pokazali sodrugi, kako umevajo socijaldemokratično slobodo. Neki krščanski socijalist jim je namreč nekoliko ugovarjal, a potisnili so ga takoj skozi vrata na prosto. Vendar pa ni čuda, vsaj je bil tukaj cvet ljubljanske socijalne demokracije izbran, kateri se vidi pri vsakem shodu kot venec rediteljev. Kršč. socijalist Sevšek poskusil je nekoliko govoriti, da se ne sme tako zabavljati čez duhovne in vero, a ni mogel dolgo govoriti, tuljenje sodrugov ga je primoralo, da je končal. Odlikoval se je tudi ljubljanski mali obrtnik čevljar g. Tuma, ta ki zmirom nekako podrepuje liberalni stranki, in je komaj 1 mesec preteklo, ko so ga mali obrtniki kandidovali v trgovsko in obrtno zbornico, — po njegovih trditvah — da se morajo mali obrtniki voliti, vendar je pri isti priliki pobiral za liberalne mogotce glasove, a včeraj rohnel je na socijal - demokratičnem shodu proti liberalni stranki in iste stranke kandidatu g. Kuncu. Da je tudi udrihal po klerikalcih se razume, češ, še prav nič nam niso dali. Konečno je še povedal vže tako malemu številu navzočih — ker veliko jih je že odšlo pri prvem in drugem govorniku — kaj da so pridigali pri Sv. Jakobu v cerkvi, ter seveda pri tem duhovnike napadal. Konečno so proglasili socijalno-demokratičnega kandidata. Druge nesreče ni bilo nobene. (Iz Krope.) Sporočam Vam, da se je v Kropi vstanovilo katol. delavsko društvo, ki šteje že 50 udov in ima svoj pevski zbor. Za predsednika je izbran Andrej Skriba, za blagajnika Prim. Skriba in za tajnika Andrej Šolar. Zahvaljujemo se domačemu g. župniku in gosp. deželnemu poslancu Ažmanu za društvu naklonjeno podporo, za katero se tudi drugim prijateljem krščanskih delavcev priporočamo. * * * (O hranilnicah na Francoskem) se v okrožnici c. kr. poštnohranilničnega urada med ostalim nahaja to-le: Imovina jednega vložnika v državno hranilnico francosko ne sme presegati zneska 1500 frankov. Društva smejo vlagati do 15.000 frankov. Nihče ne sme ob jednem imeti knjižice državno-hranilnične in pa zasebnohranilničnih; nobeden varčevalec ne sme imeti tudi po več vložnih knjižic, ampak samo jedno jedino, sicer zgubi pravico do obresti j, to velja glede hranilniee državne in glede zasebne. (75.000 kron) znaša glavni dobitek velike 50 krajearske loterije v Inomostu, ki se izplača v g o -t o v i n i z le 20 odstotnim odbitkom. — Svoje čč. bralce opozarjamo na to, da se vrši sreikanje nepreklicno dne 20. febravarij». Društva. (Društvo „Pripravniški dom") je imelo včeraj odborovo sejo, v kateri se je poročalo o dosedaniem delovanju in o tem, kako naj bi se še vspešneie dosegali društveni nameni. Obravnave za nakup stavbinskega prostora se, žal, še niso rešile, upati pa je, da se ugodno rešijo v kratkem. Izvršuje pa odbor že sedaj svojo prelepo nalogo s tem, da zasebno podpira ubožne pa pridne dijake; do sedaj je vsprejel deloma ali čeloma v svojo oskrbo 7 dijakov-pripravnikov. Določil se je tudi dan občnega zbora 11. marca. Društveno premoženje se je narastlo na 3536 gld. 43 kr. Nekateri dobrotniki so res veledušoo podpirali odbor. Bjg jim poplačaj stotero ! Vender je udeležba še vse premajhna, ako pomislimo, kako eminentno važna je naloga, katero je prevzelo to društvo. Prosimo vse blagodušne prijatelje, naj nikar ne prezro prepotrebnega društva, da bo moglo že skoro v večji meri pričeti svoje delo. Telegrami. Škofjaloka, 16. febr. Loška okolica je izvolila štiri može katol.-nar. stranke. Novo Mesto, 16. februvarija. Občina Prečina je izvolila obakrat po pet mož katoliško-narodne stranke. Žužemberk, 16. februvarija. Žužem-berška občina je izvolila za dr. Kreka 10, za Povšeta jednajst mož. Dunaj, 16. febr. „Wiener Zeitg." poroča: Presvetli cesar je imenoval ministeri-jalnega svetnika v ministerskem predsedstvu, viteza Freiberga, sekcijskim načelnikom. Lino, 16. febr. Delavci linške parne žage, ki so 8. t. m. pričeli stavko, so prišli včeraj z malo izjemo zopet na delo. Praga, 16. februvarija. V deželnem zboru je utemeljeval posl. Schlesinger svoj predlog glede določitve kurij. Pobijal ga je posl. Kaizl. Levov, 16. febr. Deželni zbor je zaključil včeraj zimsko zasedanje. Pariz, 16. februvarija. (Posl. zbornica.) Poslanec Jaures in tovariši so interpelovali ministerskega predsednika v zadevi orientalskega vprašanja. Zbornica je na Meline-jevo željo sklenila s 382 proti 170 glasovi, da se odgovor odloži na poznejši čas. Genova, 16. febr. Včeraj so se vdele-žili prebivalci shoda, ki je izjavil, da simpa-tizuje s Krečani. Policija je preprečila nameravano demostracijo. Carigrad, 16. febr. Iz zanesljivih virov se poroča, da se je dosedanji glavni go-verner na Kreti, Berovič-paša, na ladiji avstrijskega Lloyda odpeljal v Trst. Pred odhodom je naznanil konzulom velevlastij, da je vložil ostavko. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna. bela in barvena Henneberg-avila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostii in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne in oarine proato na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-2 2 sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikataraltfae paatlle lekarja Plooollja v Ljubljani (Dunajska oeata) katere učinkujejo proti liripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena ikatljici 25 kr., 10 č4tljio gld. 2-—. 124 (50 -50) 4 Umrli eo: 12. februvarija. Pavla Ogrin, delavčeva hči, 18 dni, Poljanska cesta 55, življenska slabost. — Marij» Albreoht, strežnic», 78 let, Sv. Petr» cesta 48, ostarelost. — Marij» Erjavec, kurjačeva hči, 4 mesece, Kolodvorske ulice 5, dušljivi kašelj V deželni bolnišnici: 8. febravarij». Frane