Stev. 13. (C. C. con la Posta). V Trstu, petek 18. maja 1923. Izhaja vsak petek opoldne. Naslov : Tr«t-Trie«te Caaella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111 Izdaja: agr. inženir fos. Tfustja MALI LIST Tednik za novice in pouk. Stane: ena Številka 20 stotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan Jiervatin Hale novice Kraški tajniki fašistovskih organizacij so bili te dni pri ministru Giuriati-ju, ki se je nahajal v Benetkah. Izročili so mu obširno spomenico o kraških potrebah, v prvi vrsti v prid. vodovoda, v pozdigo poljedelstva itd. Kraševci pravijo, naj pride pomoč odkoder hoče, samo da se ljudstvo reši iz strašne bede. Kdor'mu pomaga, mu bo hvaležno. Vladna pomoč Istri. Dr. Petris je govoril v Kopru o uspeihlih, ki jih je doseglo istrsko odposlanstvo pri predsedniku-mmi-stru Mussoliniju. Glede izbrisa zastarelih davkov, o čemer smo splošno že poročali, je dr. Petris povedal še posebe tole: Izbrišejo so vsi davki, ki bi jih Istrani morali plačati od leta 1914 do konca 1919. Obdavčenje za leto 1920 in naprej se pre gleda in popravi. Ti davki se bodo plačali v obrokih, da bo teko plačati j e olajšano. Takoj bo vlada dala Halog, da se ustavijo eksekufcije; občine dobijo od vlade 17 milijonov 'lir v posojilo. Jadranska banka v Ljubljani je odpustila uradnike, ki so pripadniki napredne demokratske stranke. To je ostudno strankarstvo. Se ne vpraša, ali si sposoben, marveč, ali si volil tako. kakor hočejo tisti, ki so jim izmenjali 16 milijonov. Prokleti spor je kriv, da se vršijo trgovska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo ob popolni naši — neudeležbi. Kdo zagovarja ondi naše interese, naše >ino, naše neizmenjane krone? Morda zopet — Jadranska banka? Samo izdajice naroda so, ki iz osebnih užaljenj nočejo sestaviti Narodnega »veta, kateri edini bi spravil naša 'nujna vprašanja v tir. Razstava vin. Jugoslovansko vinarske zadruge razstavijo svoja vina na sejmu v Kanadi v Ameriki. Tako dela, kdor hoče naprej, ne pa roke križem držati im stokati! Izven mej Jnguslavije ^ivi pol milijona Srbov. Dopisnik graške «Tagesposte» je obiskal te Srhe in pravi, da jim dotični vlade doslej niso otvorile niti ene ljudske *°le. To vam je pravica! Nemški šulferajn 4eluje že 43 let in je otvoril doslej Vs^ga skupaj 451 šol, ki služijo ponemčevanju drugih narodov, navad fto Slovanov. Zdaj je izdalo to društvo poziv na Nemce, naj zberejo tisoč milijonov kron, da bodo Jeseni otvorili sedem novih nemških §ol med koroškimi Slovenci, ki so Po plebiscitu pripadli Avstriji. Finančni straži vrdelski železniški postaji sporo čamo, da malinovec ni podvržen ca-to v pouk, da ne bodo tega vPrašanja šele študirali in motili Potnike, kakor se je to zgodilo 12. tajnika.. Danajski pijanci. Dunajska policija je v zadnjih *reh mesecih aretirala 1000 pijancev ^anj kakor v isti dobi lanskega lo-t*. Pomanjkanje treznih ljudi. Tržaška policija: ta pa zna! Glavna tovarna lir ima več podružnic. Gospod Mussolini je bil hud, tržaška vlada je postajala nervozna, na milanski prefekturi so kleli, tržaška policija pa je bila vsa iz sebe. Zakaj pa? Saj še nismo v pasjifb dnevih ! V Rimu ima kralj kovarno: tam kujejo ilire, flike, patakone in stotinke. Imajo pa tudi tiskarno: tu se delajo papirnate lire, petaki, deseta-ki, stotaki, tisočaki. Tiskarna je pod vladnim nadzorstvom; delavci so zapriseženi; gorje njim, če.... Predno gredo zvečer domov, jih pregledajo do zadnje kocine. Edino ta tovarna sme obstajati. Pač so še eno fllijalko dovolili: v Neapolju. Tudi njej je dal kralj posebno licenco, ki jo ima lepo v okvirju izobešeno takoj ob vhodu, da jo zmirom pokažejo financarjem, •če''zanjo prašajo. Konkurenca. Navzlic vsem ostrim zakonom in strogim odredbam se je pojavila še druga fabrika, ki pa se ni dala pro-tokolirati, najbrže ji ni dišalo plačati kolekov. To se je znalo, da se širijo po celem škornju naše države neki bankovci po 2, 5, 10, 50, 100 in celo 1000 lir. Pa kje je ta fabrika, ki dela konkurenco vladi ? Kdo je gospodar, kdo dela, kedaj se dela ? Nenapovedan obisk. O tem smo že poročali. Postavili so jo — kako predrzni.!.— naravnost nasproti palači tržaške policije. V četrto nadstropje. Vse tiče je lepo policija zavohala. Načrte je naredil cav. Magaldi, izvrševal pa jih jo vitez Del Dottori, ki si je zbral celo četo civilno oblečenih slavcev. Dne i5. marca ob 5y* se je -četa posamič pritihotapila pred stanovanje gospoda Josipa Rusjana (ulica Bellini 9). «Pa če ni res? Če je poštenjak? Ali pojdemo z dolgim nosom ! Naj bo, ne bomo ne prvič, ne zadnjič !». Korajža velja! Gospodje so udrli v stanovanje in nastavili samokres. Grozno presenečenje: Zadeli so terno ! ! Vsa družina je bila ravno v trdem delu z bankovci: oče Rusjan, star Gt. let, sin Pepi 23 let, hišna vratarica Angela Covazzi, 55 let, njena hčerka Marička 22 let in njen zaročenec 29 letni Alfred Torlazzi. Torej cela žlalita, samo ohcet je še manjkala. «Holt! Roke gori ! No zganite se ! Kako je v delavnici ? Gospodje so ogledali delavnico: kaj je in česa ni. Seveda niso našli licence za tiskarno. Našli so pa dva stiskalna stroja: na enem so delali bankovce po 2 liri; teh so imeli že narejeno za prvo silo: 9880 kosov ! Potem so našli vse orodje in vse potrebščine za tiskanje. Delavnica je bila moderna, prav po vseh predpisih. Vrh tega so našli v sobi papirje z natisom: Hercegovski tobak. Družina je nabirala namreč po ee-stah in smetiščih cigaretne ostankt ali čike, jih lepo zmešala in zvila v čedne ovitke z napisom Hercegovski ter prodajala po znižani tarifi. Žlahta. To gn.cz d ec o pa ni bilo kar tako samo. Iz njega je sfrlelo že mnogo ti-čev po državi. Bilo je nekako vzgojevališče ali šolia: učenci so se razšli po svetu in nekateri so ustanovili novo gnezdece v Milanu, kjer jih ni mogel do zadnjega niihiče iztakniti. V Trstu so bili skromni, v Milanu bolj nobel: tam so delali tisočake: 42 so jih našli v stanovanju na trgu. Prav do dna pa so prišli slavci stvari šele tedaj, ko je šel v Milan sam vitez Del Dottori. Tam je zavohal novia gnezda in jih še naprej voha. Vrne se v Trst, ko vse preišče in iztrebi vso žlahto. Želimo mu obilo sreče ! To golazen, ki meče v nesrečo toliko ljudi, naj iztrebijo kakor stenice. MIHEC jaRec t furr-TiTiiTi irrfr MIHEC ■ Ti zadnjič rekel si resnico Srborita komunistka je gospa Wolfsitein, edina, poslanka v pruskem deželnem zboru. Ker so komunistični poslanci skoz vso sejo v pondeljek žvižgali, jih je predsednik za eno sejo izključil. Gospa pa je navzlic izključitvi prišla na torkovo sejo in ker ni hotela na predsednikov poziv zapustiti dvorane, so jo morali sluge ven nesti. Naši ljudje, ki se vozijo po domačiihi železnicah, se pritožujejo, da jih sprevodniki včasi motijo, sprašujoč po žganju, kakor da bi oni bili finančni organi. Opozarjamo, da so sprevodniki plačani zato, da vestno vršijo svojo železničarsko službo, ne pa, da se vtikajo v naloge, ki pritikajo kr. finančnim organom. Goriška Matica nam je poslala propagandni članek njej v prid. Mi ne bomo te matice podpirali toliko časa, dokler se nje lastništvo ne posploši. Kdo je danes nje gospodar? Trdi se, da je ena oseba. V Gorici se trdi, da ni izključeno, da preide s časoma vse v tuje roke. Kadar bomo vedeli, da so v matici naši slovenski pisatelji in izobraženci, potem bomo agitirali zanjo. Znano pa nam je, da je bil doslej predlog pisateljev in pesnikov vedno odbit. Naš napredek. Poleg Dela, Edinosti, Goriške Straže, Istre, Istarske Riječi in Malega lista imamo na Primorskem sledeče časopise: Učiteljski list, Zbornik svečenikov Sv. Pavla, Zenski Svet, Slovenka, Jadranka, Naš čolnič (glasilo prosvetnih društev). Gospodarski list, Zadrugar, Mladika, So cialna misel (Ljubljana - Gorica), Mladi Istranin, Čuk na pal‘ ci, Novi rod; torej zadosti za topot. Desetletni Karlo na Gorjanskemi je gnal na pašo. Tam je stopil na zid, kamenje se je podrlo in — kakšno naključje ! — pritisnilo na granatico, ki je bila pod zidom prikrita. En pok, en stok in nesrečni deček je bil ob levo roko. Pripeljali so ga v tržaško bolnišnico. Ti nesrečna vojna, koliko gorja boš še rodila! Monfalkonska občina izkazuje za leto 1922 v proračunu 1 milijon 290 tisoč lir zgube. Ni rešitve razun da, država pokrije to vrzel, ki je nastala skoro v vseh občinah Goriške. JAKEC zagovarjal revnih si pravico: Tatb bankirji zdaj so kačjepični, In ž njimi štirje dohtarji Jezični. ■ Pregovor pravi, da resnica kolje, • A jaz seai vedno take volje, Da pravim, da je 2X2 le štir’ i nikdar Pa naj se komu ljubo al’ neljubo zd ! Iz krogov političnega vodstva v Trstu srno izvedeli, da se bo predložila ministrom spomenica o potrebah kraškega ljudstva. To da izvrši Narodni svet, čim se ustanovi. Isti gospodje menijo, da o sv. Juriju; niso pa še določili, katerega leta. II nuovo Trenti no poroča o obeh framasonoskih ložah, ki delujeta v Bocnu: ena laška, druga nemška. Poročilo je zato zanimivo, ker piše kako delujeta loži popolnoma soglasno. Torej med nemškimi vaditelji na Tirolskem so izdajice, ki delujejo sporazumno z laškimi framasoni, nemško ljudstvo pa jih časti kot poštene narodne voditelje.. V veliki potrebi. Jadranska banka je imela pred kratkim občni zbor v Ljubljani. Delniški kapital so zvišali od 30 na 60 milijonov. Banka je soudeležena pri 25 (petimdvajsetiihi) veleindustrijskih podjetjih; med temi so tri pivovarne, ena zvonarma - livarna, ena strojna tovarna, ena tvor niča za kemikalije, največ pa je deležna pri železni veleindustriji. Rezervni fond je zvišala od 15% na 32% milijonov. Naravno je, da rabi za take špekulacije veliko denarja, zato je popolnoma pravilno, da sta ji obe vladi pripomogli prvič do popolne izmenjave, drugič do 13% milijonske odškodnine, ki jo je trpela, ker ji je bil denar izmenjan nekoliko kasneje. Zato je vsakdo lump in razdiriač, ki trdi, da se je zgodila ljudstvu pri tem krivim. Ta pravica banke je tako sveta, tako narodna, da se mora čutiti vsak poštenjak, posebno če je bolj na vrhu, dolžnega, zagovarjati banko, ki so ji šli milijoni po vsej božji in človeški pravici. Ali pojdeš t Jugoslavijo ? Jugoslovansko ififcančinto ministrstvo je odredilo nekaj, kar velja tudi za nas. Če greš v Jugoslavijo na pot in se od ondod želiš vrniti, nimaš pa s sabo dovolj denarja laške valute, imaš pa naložen denar v kaki tamošnji banki, koliko lir smeš največ dobiti od. banke ? Največ 600 lir; banka, ki ti lire izroči, mora ta znesek vpisati v potni list- Brzojavke so danes predrage, zato se vse po možnosti ogiba brzojava. S 1. julijem bodo cene znižali: za osem besed bo stala brzojavka lir 1.60. vsaka nadaljna beseda 20 st. O Narodnem svetu. (Nadaljevanje enkete. Poslancev nočejo.) Kdor hoče te vrstice prav razumeti, mora na vsak način prebrati članek o Narodnem svetu v 12. številki našega lista. Odlični hrvatski politik v Trstu nam je tedaj dejal, da ne more priti do Narodnega sveta, ker da zastopniki Goriške nočejo, da bi bil dr. Wil-fan član Narodnega sveta. Ali je to res ali ne ? Včasi so naši politiki in voditelji kuihiali politiko v zaprtih kuhinjah ; potem pa, ko so že vse pripavili, so prinesli «neumnemu fulku» svojo «rihto» na mizo: tu imaš, papcaj; pa nikar vprašati, kaj in kako, zakaj. To je naša stvar! Mi smo mnenja: to mora nehati. V gledališče hodimo, pa gledamo na oder, ne da bi vedeli, kaj se za kulisami godi. A tam se igra, gre le za špas in za par lir. A kjer gre za narod, za gospodarski obstanek, tam ne sme narod dovoliti, da se dela politika za odrom; današnji čfovek ni več tisti, kakršen je bil pred vojsko; on jč ž,ivel v jarkih, on je spoznal svet do mozga, on je gledal smrti v bbraz; zato ne mara za gospodo, ki bo prav vse ukazovala, a on da bi tamo poslušal in garal; narod ne veruje več slepo gospodi; preveč krat je bil ogoljufan. Prav zato pravi narod danes: Gospoda, «hapt-aht!» Vzdignite zaveso, da bomo videli, kaj delate za kulisami I Torej, kaj je s štvarjo ? Obrnili smo se do vodilne osebnosti v Gorici: V Trstu je dr. V. dejal, da ste vi proti temu, da bi dr Wilfan bil član Narodnega sveta, ali odgovarja to resnici ali ne; in če odgovarja, iz kakšnih razlogov ? Odgovor se je glasil: «Ne, to ni res da bi bili proti dr. Wilfanu kot takemu. Naše stališče je čisto jasno in sicer je sledeče: Mi smo proti temu, da bi bili poslanci v Narodnem svetu, ker je to bil sklep naše organizacije iz teh razlogov: Mi potrebujemo Narodnega sveta, ki bo nekaka najvišjia instanca, gospodarska, kulturna in takorekoč po- litična; torej bo Narodni svet nad zadružnimi zvezami, nad prosvetni mi organizacijami, nad političnimi organizacijami, torej tudi nad poslanci. Narodni svet bo delo poslancev vodil, bo sodil; zato mora biti nad poslanci. Če pa hoče neodvisno vršiti to svojo nalogo, ako hoče biti neodvisen, morajo biti poslanci zunaj, če pa se to ne zgodi, ni nobenega foruna nad poslanci. Kdo bo torej nad poslanci. En zgled: zgodilo se je, da je politična organizacija, ki je izvolilo nekega poslanca, 'za katerega je šlo 40 tisoč ljudi v boj, naložila poslancu neko laihiko izvršljivo delo: poslanec se je na to požvižgal, na vsa pisma niti odgovora no da. To je vendar anarhija, če hočemo red narediti, mora biti nad poslanci en forum: Narodni svet. Zato poslanci absolutno ne smejo biti v Narodnem svetu. Pa še na nekaj opozarjamo mi Goričani, ki smo proti članstvu poslancev v Nar. svetu. Čemu bi se varali ? Med poslanci obstoji spor. Pa porečete, če se eden krega, ali dva, ali trije, pa naj drugi složne delajo. A to je ravno: ta ali oni je delal, a resnica je, da niti dv.a nista skupaj vršila kake velikopotezne akcije vztrajno in energično, kakor bi bilo želeti. Zakaj pa smo mi poslance volili ? V Istri je tekla kri. so gorele hiše, vasi, ali imajo poslanci pravico, da se v svoji trmi zapičijo in škodujejo narodu ? Akc vidimo to needinost, ta spor, potem moramo ta spor poravnati; in to je prva naloga Narodnega sveta; kako pa se bodo poslanci poravnali, če bodo notri. Ne, ne in ne: nobeden poslanec ne sme biti notri. Narodni svet bo vzel zadevo v roke, bo vse preiskal, sodil in razsodil : nato bo delil pohvalo ali grajo, kar vsakemu gre. če pa hoče to doseči, mora po sili biti Nar. svet neodvisen; to pa bo, če poslancev, ki so v sporu, ne bo zraven. To je jasno ko beli dan in vsak, ki ni zakrknjen, mora reči da je edino naše stališče trezno in pametno.» Prihodnjič naprej: čuli bomo drugi glas. DELAVSKI VESTNIK. Odpuščanje delavcev. S 30. junijem odpusti vodstvo pulske-ga arsenala okrog 2000 delavcev. Odpuščeni, ki so imeli pravico do penzije, dobijo pokojnino, a zelo majhno. Kdor je služil vsaj 25 let v arsenalu in je zaslužil dnevno stalne-temeljne plače nad 1' Lir, bo prejemal letno pokojnino 2100 do največ 3000 lir, t. j. mesečno 170 do 25 lir. Kdor je služil 25 let z dnevno temeljno plačo pod 8 lir, bo prejemal letno 900-1200 lir. Oni, ki niso imeli pravice do pokojnine, bodo odpravljeni z nekako mi-lostnino: 25 dnin za toliko let, kolikor let so plačevali v pokojninski zaklad. Do-secLaj je brezposelnih mož v Puli 2500, dne 30. junija jih bo torej še 2000, skupno 4500 mož, kkr znaša z družinami vred 13 do 15 tisoč oseb. Kaj bo s Pulo ? Istrskim odposlancem, ki so ponesli v Rim vse pritožbe o slabem gospodarskem položaju Istre, zlasti pa Pule, je minister Mussolini pokazal sliko mesta Mes-sine, ki je bilo pi-ed vojno porušeno in je dejal: 00 tisoč sodržavljanov še vedno prebiva v lesenih kolibah. K temu je dodal neki znan voditelj v Istri: Ce Mes-sincem država ne more pomagati, kakor naj nam pomaga, ki imamo še svoje hiše? Pulskega arsenala vlada ne bo dvignila in zato je naravno, da je polovica prebivalstva zapustila to mesto. Zdaj želijo voditelji v Puli, da bi vlada odstopila kraljevi arsenal zasebnikom; vprašanje pa je, kdo bo dal potrebni denar; še večje vprašanje pa je, komu bodo v arsenalu delali ? Politični pregled. Francozi tolčejo brez prestanka po Nemcih v rurski pokrajini. Nič se ne diajo pregovoriti od Angležev in Italijanov, ki bi radi že videli konec brezkončnim zmešnjavam. Nemec je ponudil Francozom 30 tisoč miljonov zlata odškodnine in povrhu jim je hotel dati še v nadzorstvo vse premoženje in vso dohodke države, da bi jih spravil iz Porurja. Obljubil jim je celo, da bo jamčilo za odškodnino tudi privatno premoženje velikih nemških .industrialcev. Več skoro ni mogoče nuditi. Toda Francozi so roko odbili in rekli: «Premalo je zlata, premalo garancije ! Ti Nemec se moraš vdati na milost in nemilost, potem se bova gliihala.» Jasno je torej, da hočejo Francozi vreči Nemca popolnoma v blato. V Parizu so prepričani, da bo Nemec v kratkem padel na kolena in vzdignil roke, potem mu Francozi vzamejo bogato rursko deželo za vedno. Angležu in Italijanu ta politika Francozov ne diši, ker bi rada tudi ona dva nekaj dobila in ne dovolita, da bi Francozi zagospodarili nad tako bogato deželo. Francija bi s tem postala namreč premočna v Evropi. Zato sta poslala Mussolini in angleški minister Curzon v Berlin pismo, v katerem prigovarjata Nemcu, naj napravi novo ponudbo. Bomo videli, če se bo Francija ustrašila zaveznikov in popustila. Rusija vstaja. Angleži neprijetno gledajo, da se Rusija polagoma vzdiguje iz svoje krvave revolucije. Po petih letih zmešnjav in bede so se začeli Rusi zopet krepiti in njih vpliv raste vidno v evropski politiki. Zvezali so se s Turki, imajo tajen dogovor z Nemci in podžigajo azijatske narode, da se naj otresejo angleške nadvlade. In tako je zbranih že precej narodov okoli slovanske Rusije, ki bo kmalu imela prejšnjo veljavo v Evropi in Aziji. To dela seveda Angležem preglavice, kajti Rusi štejejo nič manj kot stopetdeset milijonov ljudi in to niso mačje solze. \ Zato opazujemo, da delajo zadnje čase Angleži povsod proti Rusom, kjer le morejo in kakor najbolj znajo. Najraje bi zaprli Rusiji vsa vrata v svet in preprečili njeno politično in gospodarsko okrepitev. VOOS7V0 DOBRO fiAKo mppSe v5j ZAUPAMO AORUflE-DINARJE Narodni pregovori so izraz mišljenja in čustvovanja ljudske duše. Teli zakladov ne smemo zgubiti. Obljubili smo, da bomo tolmačili najbolj udomačene narodne pregovore. Tu je razložen ljudski pregovor «Pesek v oči metati*. Vsak poštenjak je spoznal krivico, ki sta nam jo prizadeli obe vladi s tem, da sta hiteli menjat miljo-ne Jadranski banki, dočim se niti ne zmenita za naše zadruge in naše zasebnike (kmete, uradnike, trgovce, delavce^ obrtnike) ki imajo se vedno neizmenjan denar. Kdor ni do dna zastrupljen od narodnih fraz ali od sužnosti do vlad, obsoja to krivico. So pa inteligenti, ki očitno zagovarjajo vlado in banko. V listih in v govorih trdijo, da je Jadranska banka po vsej pravici prejela milijone. In celo ta stavek smo brali: «Z Jadransko banko je zvezano naše narodno ime*. Seveda si Jadranska banka ni mogla dobiti boljših zagovornikov in sotrudnikov. Kal nam z dežele pišejo RT CM AN JE. «Dragi Mali list! Res si listič, kakor te naziva neko tržaško glasilo, tembolj pa si razširjen, priljubljen, krepak, pošten in odkritosrčen. In ravno žato, ker si pošten in odkritosrčen, imaš v Trstu kolegi-njo, ki te sovraži. To nič ne de. Vsakdo dobro ve, da če mu zalučaš resnico v obraz, da nisi več njegov prijatelj. Tako nekako se je godilo tebi, dragi «Mali list», ko si javnosti povedal pošteno besedo o onih »Jadranski banki* izmenjanih — 16. milijončkih. Prepričan sem, da imaš zbog svoje odkritosrčnosti mnogo, mnogo prijateljev in somišljenikov. In imel jih bodeš - zmiraj več. Zato ti kličem : Le tako naprej, «Mali list*, nam v poduk in veselje in tebi v ponos ! so bili tako srečni, da so vino prodali, so davka prosti, kdor pa je imel smolo, da ga ni mogel prodati, bo moral davek plačati in bo torej naravnost kaznovan. To je resnica; prav zato prosimo Istrani, naj bi se vsi važni činitelji, poslanci, deželni zbor, občine in drugi združili in povedali vladi, kako smo udarjeni, ako se primerjamo z vinogradnikom iz drugih dežel. Istrski kmet mora plačati 20 lir na hektoliter in vrhu tega 16 lir deželnega davka in še 15 lir občinskega davka, skupno 51 lir za hekto, ko pa plača, kmet v nostranjosti države samo 20 lir! Mi torej nimamo enakih pravic in enakih dolžnosti ! POSTOJNA. TEMNICA PRI KOMNU. Drugega majmika je pogorela v tej vasi, ki komaj vstaja iz splošnega rezdejanja, baraka cerkev. Ničesar niso mogli več rešiti, škoda znaša 15 tisoč lir. Op. ur. Temničani prosijo za* podpore in miloščine. Siro-mašmo in nesrečno ljudstvo, ki j c med vojsko vse izgubilo, ki so mr razdejali hiše tako, da ni ostal kamen na kandnu in ki je moralo pet let ciganiti po svetu, priporočamo zlasti škofijskemu oblastvu. Mogoče bi se dalo zbrati po cerkvah od vinarja do vinarja. Darovi naj se pošiljajo na občino. DEKANI. Dnevnik «11 Popolo di Trieste* je priobčil članek, v katerem pravi, da je novi vinski davek ozlovoljil istrske vinogradnike, zakaj tisti, ki V našem mestu so je ustanovil odbor za pospeševanje tujskega prometa, ki si je nadel posebno nalogo, da privabi v naše mesto, ki slovi po vsej državi itn vsej Evropi zastran jame, čim več tujcev, da skrbi zato, in da se gostom kar se da olajša in ugodi bivanje v občini. V odboru so sledeči gospodje: gerent Ronchi, vitez Kutin, A. Foggia, jamski ravnatelj Perko, B. Dekleva P. Carretti, J. Perinčič. Želimo uspeihia v prid in dobro ime našega mesta! SAMOTORCA. Gospod urednik, z veseljem beremo vaš «Mali list*. Če človek sliši dva zvona, zna bolje soditi. Naša precej stara cerkev sv. Mrha je med vojsko veliko trpela, zato smo vsi imeli željo, da se kako popravi. Slišimo, tka se želja uresniči in da se z delom kmalu prične. Z vojno odškodnino in še več z našimi robo-tami smo si popravili občinske ceste. Tudi do cerkve jo mislimo koluejrovica. Iz Koludrovice pri Zgoniku nam poročajo: «Financar» in «hriigadir» t civilu nista imela flclca, za to sta prišla k nam, da napravita posestniku Miliču hišno preiskavo. Ker je elato najbrž prepovedana reč, sta ga po preiskavi vtaknila v žep in odšla. Mož ima škode 800 lir. Ne vemo, ali so orožniki že na sledu tema tatovo •na, upamo pa, da nam oblastvo da pojasnila, kdo ima pravico' do preiskav in kako naj se stranka obnaša v teh slučajih. Op. ur. Kaj P>a Pepo dela, naj se kaj zgane in la j pri oblastvu podreza! Z BREGA. Nekatere osebe, ki bi hotele zanesti sovraštvo med mirno ljudstvo, so delale na to, da bi se v cerkvah prepovedala slovenska pridiga in molitev. Merodajna oblastva pa so takoj videla za ’ tem delovanjem zlobne namene in so dotične želje odbila. Naše ljudstvo želi miru in v miru delati, zato prav nič ne mara za prepire. SPEZIA. Iz tega mesta nam piše naš fant-vojak o čudni smrti 62 letnega mizarja Hektorja Gassina. Naredil si je mrtvaško krsto in ko je trugo dovršil, se je obesil na gredi. Nihče, Pa niti njegov najboljši prijatelj, si Pe zna raztolmačiti te stvari, ker je bil Gassin vedno vesel človek. Mi la bo zemlja rodila? Na nekem zborovanju, kjer se je govorilo o bedi našega ljudstva, je dejal izkušen kmet: Kaj nam je storiti? Delajmo bolj pridno, varčujmo več in sku šajmo iz zemlje dobiti, kar se da ! To nas bo rešilo. Prav je imel. Kaj pa naj storimo, da bo zemlja več rodila? Staro-kopitnež pravi : Jaz bom obdeloval grunt kakor ga je oče in oče ga je tako, kakor se je bil pri dedu učil. Mi pa pravimo : Če so v danski državi kmetje napredovali, zakaj bi pri ostali nazadnjaki? Danski kmet pridela na gotovem prostorišču 32 kvintalov žita, belgijski pridela 25, nemški 21, zakaj bi pri enaki zemlji in na enakem prostor pridelal kranjski, kraški, goriški, istrski kmet samo 8-11 kvintalov? Kako so nepredovali na Danskem? Z umetnimi gnojili, z umetnimi gnojili in še enkrat z umetnimi gnojili. Da bomo lažje stvar razumeli, smo sestavili posebno tablo, ki kaže. Poskus z umetnimi gnojili v Litiji. V litijskem okraju na Kranjskem so leta 1922. napravili poskuse na travnikih, na njivah z zeljem, peso, ajdo, ko ruzo in pšenico. Vzeli so 12 parcel, ki so bile po 100 kvadratnih metrov velike : 6 parcel so gnojili s hlevskim gnojem 6 parcel z umetnimi gnojili. Seveda so vse parcele mobro ločili drugo od lruge ter jih razejili s koli. Poskuse so naredili posestniki sami; kmetijski stro kovnjaki so jih le nadzirali. Pri žetvi se je pridelek ločeno požel (žito) in pospravil (pesa in drugo); ločeno so mlatili, stehtali (zvagali). S čim so gnojili ? Koliko kilov? Pridelek v kg na njivi Koliko kron je šlo za umetna gnojila? To konč nem računu seje izkazal tale dobiček v kronnk apneni dušik superfo- sfat kalijeva sol s hlevskim gnojem z umetnim gnojem travnik 200 400 200 1500 4100 4960 10640 zelje 400 300 24000 36200 5040 42960 pesa 100 300 200 22000 31000 3560 12440 ajda 100 300 100 700 1220 3040 8900 koruza — 200 300 1800 3600 2684 15320 pšenica ‘200 300 200 860 1300 4400 4240 Pepo iz Koludrovice. Uni dan sm šov u Pliskovcu po oprav-kah; pod lipu sin srečov Margetu, joj kakh je bla uona žalostna; ma kadr me le zagledla, se je kar na ejnkrat razveselila; o Pepo, moj ljubi Pepo, sam Hub te le prnesu, ne veš kaku sm žalostna. Kej le tašnega, sm ju prašov, kej se je zgodilo, kej ti je svinja crkenla ? Oh, Pepo, Sej veš, Tone je šov u Amerku, na bin košte bo glih .pet tednov; sej se še spu-neš, kakh me je štemov, tisto leto pred oojsku smo se uzeli, pej sej znaš, sej si biv ttidi ti na uohceti, jen zdej kašn je ratov, ma kej bom pravla, lfeti beri pismo, oh, vboga jest, Buh vej nu Marija, de b’ga ne vzela, če bi znala de bo tašn. Iz aržta le vzela pismo jenu jest sem brav; na ka-^erti je blo jemč nu atres ku se tiče, jenu hutr je blo zapisano: — «Hudobi tvoji ušel sem zdaj, Ti stara škatla, grdi zmaj ! Smrdljivi, škrbasti kamel, Ki sem te po pomoli vzel. Ne boš grmela več kot strela, Ne sovdkov več natanko štela, Nič več me v pivnici iskala In furt naprej doma regljala. Zdaj sem šele vesel in čil, Ko te ne vidim, krokodil ! Prost sem za vedno te, hudir, te ropotaj, mašinengvir ! V Ameriki, kmalu po srečni rešitvi. Bivši tvoj Tone.* — Jest mislu, de se bo zdej Margeta ylll& u j0j{) ma kadr sem fenu brat, se ji srce oddahnelo, tašne so naše babe; *arno de jema an ventil, da spesti ven. ar jema u srci, pej je dobro. Ma ta je ePa, nankar ane besede nisem še zašra-l°v. vžej ml je vzela pismo jenu je stela Po klanci dol; anti se jt skrila, žov 16 je blo, de mi je pokazala tako pismo, bamesto da bi je skrila, provzaprov sež kala, sej je zanjo na muč špotljivo; mor-ef 3u je blo frdamensko sram. Ma pej 8ej me pozna jenu vej de tašne reči se he pravijo ledjem po sveti jenu je lahko vedla, de bom mučov ku grob; zastran htene ne bo živa duša zvedla za tu pismo; *ath pej rajgj movčim I Kaj nam Je storiti? Ali bomo delali natančno po teh številkah? Ne ! Saj je napisano nad tablo: poskusi. Zakaj torej ne povejo strokovnjaki : toliko in toliko kilov tega gnojila za eno njivo? Poslušaj ! Kakšen namen ima gnojenje? Čemu gnojiš s hlevskim gnojem? Zato, da vrneš zemlji nekaj snovi, ki mu jih je vzel lanski pridelek. Hlevski gnoj pa nima vseh snovi ali pa ima nekatere v zelo majhni meri. Zato pa se rabijo različna umetna gnojila, ki imajo različne snovi, ki jih potrebuje zemlja. Koliko umetnih gnojil imamo? Mnogo. Najbolj znama so Tomaževa žlindra in kajnit za gnojenje travnikov; superfosfat in dušičnata gnojila z*. njive. V,Litiji so napravili poskuse /. apnenim dušikom, superfosfatom in s kalijevo soljo. Poglavitna zapoved : poskusi! Koliko in katerega gnojila naj bi več rabil, to je odvisno od vremena in od zemlje. V Litiji poskusi niso rodili prvovrstnih uspehov, ker je bilo leto zelo suho; vse drugače bi bilo v letu z zadostno vlago. Drugič pa je zemlja zelo različna : ena ima gotove snovi silno mnogo, druge snovi pa nič; umni kmetovalec bo torej dodajal, česar zemlji manjka. Zemlji, ki je naprimer revna na apnu, treba dajati gnojila, ki vsebujejo več apna; to apneni dušik, kostni superfosfat, kostna moka, Tomaževa žlindra. Tudi ni vsak gnoj za vsako zemljo, čeprav je iste vrste. Za težke zemlje se uporablja superfosfat. Za dobro poljsko zemljo je zelo prikladen apneni dušik; ilovnata in glinasta zemlja prosi po kalijevi soli. Druga zapoved : dobra gnojila! Kaj ti pomaga kupovati umetna gnojila, če so ponarjena ! Umetna gnojila so namreč draga in špekulanti se skušajo tu okoristiti. In koliko goljufajo kmetovalce 1 Zato je priporočljiva skupna nabava, ki tudi manj stane, in pa kemični preizkus po strokovnjaku. Napredujte tedaj v razumnem kmetijstvu v korist družine, vasi in naroda ! Poziv istrskim kmetovalcem. Deželni kmetijski svet si je postavil nalogo, da povzdigne istrsko poljedelstvo, da bo zemlja čim več rodila Posebno pažnjo hoče posvečati razvoju sodjereje. Zato želi že poleti imeti sadne cepe in pripraviti v jeseni drevesnico za najboljše vrste sadja, ki uspeva v Istri. Deželni svet prosi tedaj vse istrske kmetovilce, da mu pomagajo pri tej nalog in sicer : 1. Naj zbirajo semena najboljših in najbolj rodovitnih sadnih dreves, kar jih je na njihovem posestvu 2. Naj naredijo seznam zbranih semen. v katerem naj označijo ime vrste do-tičnega sada, kakovost zemlje in kraj, kjer sad raste. 3. Naj oddajo te zbirke okrajnim konsorcijem, da jih izročijo kmetijskim potovalnim učiteljem. 4. Naj dovolijo poto\alnim učiteljem ali vodstvu drevesnic, da na polju zaznamujejo najboljša, sadna drevesa, od katerih bi se dal uporabiti cep. «Mali list» priporoča to akcijo, ki bo pomenila napredek in povzdigo istrskega sadjarstva. Glas Iz severne Istre, Odličen' župan, iz severne Istre nam piše tole pismo, na katero opozarjamo g. viteza di Suni j a, koprskega podprojekta. «Glasom poročil domačih listov je vlada črtala vse zastale davke od začetka svetovne vojne do vključivši 1919. To je zelo modra odredba in obenem zelo potrebna za naše kraje. Na sestanku istrskih županov v Puli so nam zastopniki dežele obljubili da bo dežela -črtala vse doklade, ako država zbriše davke. Vlada je ’rek.la «a», dolžnost dežele je, da je logična in izreče «b». In to je potrebno, saj je znano, da feo enarski davki zelo majhni, to, kar dela številke grozne, so deželne doklade. Drugo opazko pa bi imel na naslov vlade same. Vlada je črtala zastane davke. Dobro! Kaj pa bo s posestniki, ki so že vplačali vse davke? Pravično bi bilo, da bi se ta že izvršena plačila odračunala pri obdavčenju v letih po 1919. Zakaj drugače bi bili udarjeni vsi tisti, ki so bili najbolj marljivi pri plačevanju davka.» Pismo, ki zaključuje s toplim apelom na vlado in deželo, naj bi se upoštevali oba predloga, naslavljamo, kakor že rečeno na deželno oblastvo in na gospoda podprefekta. Po čem je lira? Dne 16. majnika si dal ali dobil; za 100 dinarjev — 21'50 — 22'— 1. ' sa 100 avstr, kron — 2'9 — 3-i 8t. za 100 mark — 5. stot-za 100 č. kron — 61-25 1. za 100 šv. frankov — 371-35 1. za 100 fr. frankov 137 20 I. za 1 dolar — 20'50 — 2060 1 za 1 funt — 95-20 — 95-40 1. NAŠA POŠTA. II. Bistrica. Na Vaše vprašanje, ali zadene Vas lastnike jugoslovanskih kron prvega žiga ista usoda kakor vse druge osebe razun Jadranske banke, odgovorimo : žalibog, da ista. Ni pa vse upanje izgubljeno. Treba le, da spijo kakor do-sedaj. Pečine. Prefektura pravi, da bodo fantje letnika 1903, ki imajo pravico do trimesečnega službovanja, vpoklicani. Ni pa vreme zanesljivo, jutri se že lahko skisa. Salež. Potrpite ! I[| !jo! Kakor znano je v Ameriki zakonodaja zastran točenja alkoholnih pijač silno stroga. Zadnji zakon nosi številko XVIII in mu splošno pravijo: osemnajstva postava. Najsi je zakon še tako oster, vendar si znajo Amerikanci pomagati, da pridejo do žgania. En tak način opisuje pisatelj Proskaner. Vsled osemnajste postave pride človek izredno težko do požirka žgania. V Ameriki ne manjka sicer alkohola, samo velike umetnosti se hoče, da se do njega preriješ. Pred kratkim se je evropski potnik ustavil v nekem mestecu, ki je zastran policije rajši ne imenujem, da bi nadaljeval vožnjo drugi dan. Da bi si čas krajšal, stopi v pivnico. — Dajte mi kaj piti — pravi natakarju in čez nekaj hipov je stal na mizi majhen kozarec s tekočino, ki je vzbudila v potniku nekaj upanja. En požirek, potnik izpljune in jezno zavpije: — Fej, limona do ste prinesli I — Natakar pravi, da obžaluje: — Gospod, saj vendar poznate.... — To je meni vseeno — ga pretrga potnik — jaz hočem šnops imeti I — Pojdite pa k lekarnarju, on edini smi alkohol prodajati - mu svetuje natakar. Potnik plača in gre v lekarno. — Ali ste bolni? — vpraša lekarnar. — Seveda sem bolan — — Kaj pa vam je ? — — Ja. nič posebnega, tak6 bolan sem. zelo bolan. — — Moj dragi gospod, ta reč ne gre kar tako, jaz vam ne smem dati alkohola samo zato, ker ste bolni; je pa že treba, d;, imate bolezen, ki absolutno zahteva za zdravljenje alkohol. — — Hm, kakšna bolezen pa mora biti? — — Ja, to pa je jako različno, na pr. kačji pik. — — Saj me je pičila, gospod lekarnar, dvakrat me je pičila 1 — Tako po domače pa stvar tudi ne gre. Kača vas mora prav zares in v resnici pičiti. — — Za božjo voljo, kakšni ste Amerikanci 1 Kje pa naj kačo dobim ? — Lekarnar se nagne k ušesu našega potnika in mu zašepeta: — Starinar v ozki ulici tu nasproti na levo ima kačo, je čisto majhna, nedolžna živalica, toliko da piči; starinar vam jo gotovo posodi, tako saj veste.... — Potnik se je zahvalil in je hiteel do naznanjenega naslova. Starinar je bil res lastnik take kače. — No, kar sem, hitro sem — mu reče potnik pomenljivo. — Ja, gospod, kar se tiče kače, ta je te vnaprej dan in noč* za tri tedne oddana — pravi starinar. I •MALI LIST« TRDI Urejuje Domen. Oreh it. 19. Književna uganka. a a a a a a a a a a a a a d d e g h h 1 i I i k k 1 1 1 * m n n n 0 r r s t t u u a 8 1 2 3 4 5 6 7 1. del ust, 2. žlahten kamen, 3. denar, 4. del telesa, 5. žen. krst, ime, 6. redovnica, 7. vremenska nezgoda, 8. žensko delo, 9. način pesnitve. — Debelo tiskane črke povedo ime - knjige, izdane v Jul. Benečiji. Strti oreh št. 17: Nabrežina, brana, Neža, riž. Ta oreh so strli: J. Trkman - Podkraj, J. Črmelj - Pesek, A. Nardin - Vogrsko, A. Babič - Kozina, A. Štolfa - Nabrežina, P. Maslo - Jelšane, M. Zega - Kob-dilj, V. Rust - Šturje, D. Rustja - Dobravlje, J. Premru - Razdrto, H. Simonič in A. Regent - Barkovlje, M. Mevlja - Rodik, A. Caharija - Nabrežina, A. Grahli - Klanec, D. in J. Šuligoj - Dol. Zemon. Izžrebana Meri Zega — Kobdilj Tako bo vsakdo djau: Cigaretni papir „01eschau“ Je gvišno najbolj fin, Ker vniči nikotin. Kdor enkrat ga dobi, Ga vselej imet’ želi. Glavna^zaloga za Primorsko Knjigarna K. T. D. v Šariti Ha prodaj veliki, lepi leteli. Prometen Ifraj v trgu ŠMARJE PRI JELŠAH ob glavni cesti in železnici bli-žu Rogaške Slatine. Pripravni za vsako strojno in motorno obrt, ktere daleč naokrog ni ali pa za veletrgovino z žitom, moko ali vinom. Poizvedbe pri lastniku Ferdo Puste, Šmarje pri Jelšah Štajersko - Jugoslavija. FRANC NAROBE Trst,Via Commerciale 18 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro založeno trgovino z jestvinami in s kolonijalnim blagom. Konkurenčne cene. Točna pontrežba. Na željo se pošilja blago tržaškim odjemalcem franko na dom. Cene oglasov: za en centimeter višine v eni 'koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratnd objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta. Tisk. S. Spazzal v Trstu. MALI OGLASI stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20°/ popusta. Bar - BrdKci ax Mare, Riva Grumu-la 2, tik j ugoslov- konzulata, priporoča svoja najboljša vina, Dreherjevo pivo in mrzla jedila. CRERRn zl&t° 'n brilante plač« več kot OHLDnU, vsak drugi: PERTOr, vla S. Francesco 15 drugo nadstropje. Pečenko Ferd. Trst —Scala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganj arij o. Ima na razpolago najboljše likerje. Krone in goldinarje plačujem ved. uo dve stotinki dražje nego drugi kupci. Kupujem tudi zlato, srebro in platin- — Trst. Via Pondares 6. I. DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatten 10. L voaal Ac