Št. 641.
V Ljubljani, ponedeljek dne 11. decembra 1911.
Leto I£.
PoMunezM itcvttka • vinarjev i
Maja mk dan — Ml ob ntMIdi m -•6 1 *rtMj, «6 poMtfalJMk ob M. do-NmUm saaia: v LjaMjaai v npmeUhm 1'tA a dMtavIjMjMi aa dom K l*St; • poMo k MltetM K čatrtletM K I-, K M Si Iniiaatoa mUatm K T«Moa fttevUka 808.	i
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna številka 6 vinarjev t
Uredniitvo in upravnlitvo je v Frančiškanski ulici S Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniltva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, smrtnica, poslana in Sahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem •glaianju popust. Za odgovor je priložiti 'umksu
t	Telefon številka 303.	i
Kako skromni smo!
V osnovnih državnih zakonih je zajemčena vsem avstrijskim narodom v vseh državnih uradih popolna enakopravnost, ali v Avstriji je več takih zakonov, ko so sicer napisani in sankcionirani, imajo torej popolno veljavo. ali ne zmeni se za nje živ krst, vlada se dela, kakor bi ne vedela za nje, oni, ki se jim s tem dela krivica, pa ne storijo ničesar, da bi prisilili vlado, da bi zakone izpolnjevala.
Poljaki pač uživajo vse pravice in mnogo predpravic, kot Nemci, in tudi Italijani se ne morejo ravno posebno pritoževati, ker za nje se zavzema italijanski zunanji minister; Čehi se bojujejo in so si marsikatere pravice že izvojevali, samo Slovenci smo v vsakem oziru skromni in ponižni, mi odpuščamo tudi očitna izzivanja in smo pripravljeni vedno podpirati vsako vlado, brez ozira na to, kako nam ona reže kruh pravice. Obsojamo Poljake radi njihove tradicionelne politike, da stojijo vedno in v vsakem slučaju na strani- vlade, sami smo pa Š* Slabši, ker Poljaki vsaj imajo nekaj od svoje nasproti vsaki vladi prijazne politike, mi nimamo pa od take politike nič, Poljaki so zavezniki, mi pa hlapci vsake vlade.
Ali smo Slovenci zahtevali kdaj resno in odločno, da se vpelje v v državnih uradih na naši zemlji v notranjem uradovanju slovenščina, do Česar imamo po čl. XIX. državnih osnovnih zakonov nedvomno pravico? Kaj še! Že to trpimo, da se celo v zunanjem uradovanju porablja prav pogostoma nemščina in sicer celo na Kranjskem, k,er se nahajajo komaj 4o/. nemškega in nemškutarskega prebivalstva!
Slovenščina v notranjem uradovanju! Prepričani smo, da se bodo naši politiki temu smejali, ker zahteva bi se njim samim zdela predrzna in bni si nikdar ne bodo upali priti s to zahtevo resno in odločno na dan in vendar, kaj smo Slovenci, dokler vsaj tega ne dosežemo, da se bo na naši zemlji v državnih uradih slovensko uradovalo? Že to bi bila samo ena efapa v boju za dosego končnih naših narodnih ciljev in naši politiki, reprezentanti našega naroda v državnem zboru, nočejo začeti boja niti za dosego teh pravic, ki so nam že zajamčene v osnovnih državnih zakonih I
Slovenci si bomo morali končno res staviti vprašanje: zakaj in čemu imamo sploh poslance, čemu se vodijo pri nas tako ogorčeni volilni boji, ko postaja vendar vsaki dan jasnejše, da od vsega tega nimamo ničesar, ko so rezultati dela vseh poslancev končno vendar-le enaki — ničli. Morda poreče kdo, da je razlika med poslanci vsaj ta, da so eni bolj pošteni, bolj narodni itd. od drugih, ali kaj nam pomaga vsa ta poštenost in narodno čuvstvovanje poslancev, kaj nam pomagajo njihovi dobri nameni, ako pa mi od vsega tega ničesar ni-fnamol
Ne trdimo, da more poslauec doseči vse kar le hoče. To bi bilo smešno, ker v državnem zboru odločuje vedno večina, ali eno smemo zahtevati od naših poslancev: da formulirajo naše narodne zahteve, da stavijo naše narodno vprašanje na tapet s tako odločnostjo in resnostjo, kot so to storili Čehi in drugi, narodi in da uravnajo svoje odnošaje nasproti 'vsaki vladi proti temu, kako stališče zavzame vlada nasproti našim zahtevam.
Slovenci se nahajamo v takem položaju, da bi moralo biti vse naše življenje boj in kdor se čuti preslabega za boj, ta se ne bi smel postavljati na čelo narodnega gibanja, ta ne bi smel sprejemati od naToda nobenih mandatov.
Skromnost je morda lepa lastnost, ali skromni so lahko posamezniki, ne pa celi narodi, posebno pa ne bi smel biti skromen in ponižen v svojih zahtevah od vseh strani tako ogrožeu narod, kot smo Slovenci, narod, ki se mu odrekajo najelementarnejše pravice in zato j[e vsa naša politika potrebna — temeljite reforme.
iz slovenskih krajev.
Iz Maribora. Novi most v Mariboru bo lepo .darilo" davkoplačevalcem. Proračunjena vsota 250.000 Kje že davno prekoračena, pa danes še nihče ne ve, koliko bo še prišlo zraven.
Iz Frama pri Mariboru Za župana je bil izvoljen g. Franc Černej. vrl narodnjak, ki bo občino vodil v narodnem in gospodarskem oziru tako, kakor se to za slovensko občino spodobi.
Iz Maribora. Pri volitvah članov in namestnikov komisije za osebno dohodnino za okrajno glavarstvo Maribor (dežela) sta izvoljena v III. razredu slovenska kandidata Franc Pišek in Prane Kramberger. V II. razredu sta dobila Slovenca po 72, nemška kandidata po 74 glasov. V 1 razredu so dobili Slovenci po 5, Nemci po 10 glasov. Te številke kažejo visoko davčno moč Slovencev v mariborskem pol. okraju.
Iz Ptuja. Naši diletantje priredijo 17. t. m. .Dimež, strab kranjske dežele", narodno igro. Okoliške iu ptujske Slovence se vljudno vabi, da se mnogoštevilno udeleže igre.
Občinske volitve v Žireh. V občini Žiri, ki je bila dosedaj v naprednih rokah, so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali klerikalci. Volitve so torej izpadle za antiklerikalce slabo, a samo navidezno. Če položaj natančneje preštudiramo, vidimo, da izid ni tako obupljiv. Če se namreč primerjalo državnozborski glasovi z občinskimi, vidimo, da je število klerikalnih glasov zelo nazadovalo m to kljub njih naporni in agilni agitaciji. Klerikalci so se namreč pripravljali za volitev že pol leta in so imeli celo vrsto plačanih agitatorjev, ki so de-
lali noč in dan. Kaplan Vrhove je izrabljal verski vpliv kolikor je mogel, na drugi strani pa je slepil z raznimi obljubami, sklicujoč se na moč klerikalne stranke na Kranjskem. Naprednjaki so seveda mirovali do zadnjega trenotka. Vrh tega je napredna stranka izbrala precej nesrečne kandidate, s katerimi osobito hribovski volilci niso bili zadovoljni. Zanimivo pa je dejstvo, da so klerikalci pogoreli ravno tam, kjer so razširili najhujšo agitacijo, to je v občini Dobračevo. Tu je namreč prodrl kljub jokanju klerikalnih babnic, ki so neprestano vpile, da je vera v nevarnosti, največji »brezverec« Valentin Poljanšek in sicer z veliko večino glasov. Ravno-tako je bilo v Ledinah, kjer so župnik in njegovi pristaši agitirali do skrajnosti proti naprednjakom. Tu je namreč zmagal navdušen naprednjak Martin Novak, vzoren gospodar. Sicer so pa klerikalci zmagali le z neznatno večino. Že sedaj je gotovo, da bodo pri prihodnjih volitvah pogoreli. Treba je le malo več dela od napredne strani in to neprestano, ne samo pred volitvijo. Čudno se nam zdi, da se neki dopisnik »Sl. Naroda«, ki sploh ni nič delal, zaganja v svojem dopisu v neke »neslane« dopise v »Jutru« in govori o resnem in smotre-nem delu. Mož najbrže misli, da obstoji resno delo v tem, ako se človek hlini farjem. Takih ljudi je itak preveč. Treba je resnih in odkritih mož, ki povedo vsakemu resnico v obraz, četudi bode. Pesmi, ki so izšle v »Jutru« so slikale naše klerikalce v pravi luči, pa naj so bile »slane« ali ne. Zelo sramotno vlogo je igral zidarski mojster Anton Kopač, ki se je naprednim ljudem1 hlinil kot naprednjak, na drugi strani pa vedno zahajal h klerikalcem, ki so ga tudi volili. Mi mu ne zamerimo ako je njih pristaš, grdo pa je uganjati hinavščino, kakoršno je uganjal on.	Napreden	volilec.
DNEVNE VESTI
„S!ov. Narodu." Dr Ravniharju nismo niti z eno besedico očitali, da bi izdal narodne interese Slovencev, ker smatramo, da on ne bi bil zmožen storiti kaj takega, pač pa smo stali in stojimo še vedno na stališču, da je politika mladočeškega kluba, katerega član je tudi dr Ravnihar, za Čehe morda tudi dobra in koristna, nikakor pa ni dobra in koristna za Slovence, ki jih zastopa dr. Ravnihar. .Slov. Narod" naglaša, da je glasoval za proračunski provizorij samo en del .Enotnega češkega kluba", pozablja pa povedati, da je bil to ravno mlado-Češki klub, katerega član je dr. Ravnihar Tudi v plenumu bodo glasovale posamezne frakcije Enotnega češkega kluba po svojem prevdarku in gotovo je, da n. pr. narodni socijalisti ne bodo glasovali za provizorij, ali mlado-češki klub, ki je glasoval v odseku za provizorij, bo glasoval zanj tudi v plenumu in takrat bo glasoval za pro-
vizorij — ker ga bo vezala klubska disciplina — tudi dr. Ravnihar, ki ni član .Enotnega češkega kluba* kot takega, temveč samo kot Član mladočeškega kluba. Vse to je jasno, kakor nam menda ni treba še le dokazovati, da pomeni votiranje proračuna — votiranje zaupnice vladi. .Slov. Narod" sicer pravi, da ostane mladočeški klub slej kot prej nasproten osebi dr. Ho chenburgerja in da votiranje proračunskega provizorija vladi čisto nič ne tangira opozicionalnega stališča mladočeškega kluba nasproti justičnemu ministru Mi pa pravimo, da dr. Ho-chenburger lahko žvižga na tako opozicijo, ki se izraža samo v besedah, ne pa tudi v dejanjih I
Občinski svet ljubljanski. Ta teden se snide po 15mesečnem inter-regnu ljubljanski občinski svet zopet k redni seji. Takoj v prvi seji se bo vi šila volitev župana. Zanimivo dejstvo je, da izvoljena klerikalna občinska svetnika Kregar in Štefe, ki sta radi sleparij v trgovski in obrtni zbornici v preiskavi, sedaj ne moreta izvrševati mandata. Najbolje je pač, da odložita svoja mandata.
O politični nezavednosti precejšnjega dela ljubljanskega meščanstva kvasi .Slovenec" povodom pred-stoječega sklicanja občinskega sveta ljubljanskega. .Slovenec" namreč zatrjuje, da je vzroke dejstva, da je na-rodno-napredna stranka zopet prišla do večine v občinskem svetu, iskati le v politični nezavednosti precejšnjega dela ljubljanskega meščanstva, za-kar klerikalci nič ne morejo. Ta je pa v resnici pametna. .Slovencu" povemo na tem mestu, da se ima narodno napredna stranka svoji večini v občinskem svetu zahvalili samo politični — zavednosti svojih volilcev, Faktično so danes napredni volilci V Ljubljani tako zelo politično zavedni, da naredijo klerikalci lahko za vedno križkraž Čez Ljubljano. F&ktum pa je tudi, da se klerikalna armada v Ljubljani, kar je še je, rekrutira iz samih nun, duhovščine in politično nezavednih volilcev. Klerikalna stranka mora namreč pri vsaki volitvi računati z dejstvom, da jo velja vsak glas par kron, kajti volilcev, ki bi iz prepričanja volili v Ljubljani klerikalce, je tako majhna Četica, da se skrije pred politično zavedno narodno-napredno armado. Da število narodno naprednih volilcev v Ljubljani vedno bolj narašča, k temu so največ pripomogli ravno klerikalci sami. Čimbolj bo Ljubljana politično napredovala, tem slabše bo za klerikalce. Politično nezavednost naj klerikalci iščejo le v svojih vrstah.
Neokusnost prve vrste so razni Miklavževi večeri, ki jih po Ljubljani v zadnjem času tako pridno prirejajo — slovenska napredna društva. Ne samo neokusnost, tudi oslarija so ti Miklavževi večeri, na katerih se kažejo sv. Miklavži, hudiči, sv. Antoni, angeli in drugi taki individui. Prav umestno je zadnjič .Slovenec" zaradi teh Miklavževih večerov napredna društva .poštenkal". Če so ljubljanska na-
predna društva tako uboga na duhu, da ne znajo drugega prirediti kakor Miklavžev večer, naj gredo kar spal Namen naprednih društev je vse drugačen kakor prirejati neokusne in bedaste Miklavževe večere, za katere naj povrh še napredni listi neumestno reklamo delajo.
Nemškim otrokom pomagajte, za slovenske bomo že sami skr-beli! — Nemški .Schulverein" in .Siidmark" iztezata svoje grabežljive roke po slovenskih otrokih, da bi jih ponemčila. Pravita, da jima je sanio blagor otrok pri srcu. Na Češkem pa imata stotine in stotine svojih otrok, ki stradajo, posebno v Orlovskem gorovju. tem nasproti pa ne poznajo Nemci nobenega usmiljenja. Zato se pa dotični odbor obrača do Slovencev, naj pomagajo onim nemškim otrokom. Tukaj naj pomagata .Schulverein" in .SUdmarka", če imata res kako ljubezen do otrok! Za svoje otroke naj skrbe, da ne bodo trpeli gladu, slo-‘ venske pa naj puste, ker za te bodo. Slovenci že sami skrbeli!
Italijansko vseučillško vprašanje je sedaj zopet na dnevnem redu. Italijani odločno zahtevajo, da se njih zahteva kolikor mogoče hitro reši v proračunskem odseku, v kar pa nočejo privoliti zastopniki nemškega .National verbanda". Italijani so radi tega zavzeli v proračunskem odseku takoj opozicijonalno stališče in groze, da bodo tudi v plenumu glasovali proti proračunu. Parlamentarna situacija je radi tega zopet ogrožena. Načelnik proračunskega odseka dr. Korytowski se sicer trudi, da italijanske poslance pomiri, vprašanje pa je, če bodo njegova prizadevanja imela kaj uspeha. Nemci bi radi, da se italijanska fakultetna predloga izroči pododseku ht tamkaj tudi pokoplje, toda Italijani so se temu odločno uprli. Italijani imajo sedaj zopet priliko, da spoznajo svoje zaveznike Nemce. Sedaj se imajo zahvaliti le glasovom Čehov, če pride njih predloga sploh do razprave. Če niti sedaj ne pridejo do prepričanja^ da se morajo sporazumeti s slovenskimi in hrvaškimi poslanci, če hočejo doseči svojo sicer upravičeno kulturno zahtevo, potem se res ne moremo čuditi, če se njih zahteve tako omalovažujejo.
Na predavanje Akademije, ki se vrši danes zvečer ob 8. on, o?q-zaarjmo še enkrat ljijbl:jmsko občinstvo. Predaval bo pisatelj gosp. Ivan Cankar o pesniku Murnu Ateksan-drovu, katerega desetletnico smrti smo imeli letos. Polna dvorana Mestnega doma naj dokaže, da ve ljubi, ansko občinstvo ceniti izobraževalne tendence Akademije. — Vstopnina na predavanje je prosta, pobirajo pa se prostovoljni prispevki v pokritje troškov.
Iz sodne službe na Štajerskem.
Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Merenbergu Jos. Roth je premeščen v Celje.
Nemški nadjonalcl na Štajerskem so si hudo v laseh. Liberalni učitelji, glavna opora svobodomiselne
LISTEK.
• Nostradamus.
»Zdaj je sama!« je vzihnil Franc.
»In brez varuha!« je dodal Henrik in se nasmehnil.
»In kdo je tisti, ki ga ljubi?« sta zarežala obadva.
»Ime mu je Renold, je dejal Rocherolles. »Messeigneurs, to je nevaren človek«.
Franc je skomizgnil z ramami. Henrik se nasmehnil.
»Sinoči,« je rekel Saint-Andre, »sva zalotila tega človeka pri čudnem početju... Varujta se ga, meseigneurs. Navadnega človeka je lahko ubiti ali zastrupiti; a kdo ve, kakšne nepremagljive sile ščitijo odposlance pekla.«
Ob teh besedah sta se princa zdrznila.
»Kaj pa sta videla?« sta zamrmrala obadva hkrati.
»Nekaj takšnega, da se je splašila straža, ki sva jo imela s seboj,« je dejal Roncherolles.
»Pa tudi takšnega,« je pripomnil naglo Saint-Andrč, da se bo visokostim lahko iznebiti tekmeca, ako je sploh človeške nature...
»Kako mislite?« sta vprašala kraljeviča hlastno.
»Takole, messigneurs; oficir in lokostrelci, ki so bili z nama, lahko pritrdijo. Ko smo šli po trgu Grčve, zagledamo tega Renolda, klečečega v pepelu grmade, na kateri so bili popoldne sežgali čarOdejko. 'črna pošast je stala pri njem. In kaj je delal, messeigneurs? Pobiral je carodejkine kosti!«
Kraljeviča sta se zdrznila. Rocherolles je zključil Saint-Andrejevo povest, kajti dome-
njeno je bilo, da si razdelita dobiček.
»Te kosti, messeigneurs, so bile gotovo namenjene v kako peklensko svrho. Naj bo vrag ali človek, Renold je zločinec: treba ga je samo še prijeti, obsoditi in sežgati kakor čarovnico.«
»Res je tako!« je zarjul Henrik. »Takoj pojdem h kralju, da mu ovadim zločinca in ga dam aretirati.«
»Ne tako naglo!« je siknil Franc. »To je moj posel; jaz sem starejši!«
Trepetaje od gnjeva in renčeča srdite besede sta se brata spogledala kakor dva tigra, gobec proti gobcu, vsak eno šapo na žrtvi, ki se prepirata zanjo. Ta hip pa se je dvignila zavesa pri vhodu, in grof d’ Albon de Saint-Andrč je zaklical:
Da predstavimo bralcu bojevitega in galantnega kralja Franca L stopimo v velikolepo dvorano, kjer sta se pred par minutami ustavila kralj Franc in kronski vojskovodja de! Montmorency, ki mu je bila danes dodeljena milost kraljevskega omizja. Franc I. se je! vrnil v Pariz šele pred par dnevi, po premirju,I ki ga je sklenil s Karlom V.; in Pariz mu je priredil sijajen sprejem. Kralja je radost sama.
Franc L! . . . Karel V.! . . . Dve imeni,! ki plamenita na obzorju stoletij kakor mrtva-j ško lesketanje bojnih mečev. Dolga, krvava'
leta sta se spopadala drug z drugim, zdaj Zrtia-! govalca, zdaj premagana, toda njkoli naveličana* strahot.	j
Franc I. je	triumfiral. Nepričakovano	je
bil	položil svoje	kremplje na	Savojsko,	in
Karel V. ga je moral prositi premirja . .
Kralj Franc	I. je stopil s	konetablom	de'
Montmorency v	svoj kabinet.	-Franc J. se je
vrgel 'v naslonjač; 'kronski vojskovodja «pa se
je ozrl po slikah in uprl nato v kralja tako čuden pogled, da se je Franc I. nehote nasmejal :
»Tak povej, zvesti moj vojvoda, kaj bi rad? Govori zdaj. A najprej daj, da ti čestitam. Dan božji, kakšen apetit! Zadovoljen bi bil, če bi imel vsak dan takšne goste pri svoji mizi! Ja? nisem jedel skoraj ničesar.«
»Sire,« je dejal Montmorency, »njegovo veličanstvo Karel V. zbira v Alpah desettisoč Švicarjev, petnajsttisoč konjenikov, osemtisoč vitežkih sulic in Štirideset topov; čete mu dohajajo od vseh strani; v treh mesecih bo imel potem . . .«
Franc I. je vstal in začel stopati z dolgimi koraki po svojem kabinetu. Ohranil Si je bil tisto harmonično eleganco in prožnost kretenj zaradi katere je slovel za najlepšega kavalirja v svojem kraljestvu.
»Kakšen sprejem!« je vzkliknil z žarečimi očmi in š smehljajem na ustnicah , »Ah, Pariz je res samo eden na svetu! AH si videl, kako so ženske mahale s šarparni in kako lepe so'bile1! Vrag naj me‘vzame, če niso zaljubljene vame! Dragi vpjskovpdja, jaz sem več kakor kralj vse Francije: jaz sem kralj vseh Pari-žadk!«	?!	™' n
Montmprency je stisnil orjaške pesti in vzravnal svpjo visoko postavo.
»Sire,« je dejal, »kadar bo zbrana mogočna armada, ,kj jo pripravlja njegovp veličanstvo, takrat ga ne bo več držalo premirje,
ki Ste ga vi podpisali po neprevidnosti, 1.
in takrat, sire, bo cesarski Jastreb nenadoma udaril z Alp ter vrgel svdje krempJJe na Provanso ...«
»Mi pa ftm bpmp postavili nasproti typi silni in zvesti meč; dragi m6j konetabfc), ppora mojega trona, oklep mojpga ,ki#lie$tya! Ka-
rel V.! Alpe! Provansa! Ah, tristo hudičev, pusti me, da si oddahnem in se omamim z življenjem; s smrtjo sem se že dovolj opojil na bojiščih! .. / Da, vem! Ne sme! bi se muditi v Parizu ;moral bi hiteti v Pijemont in zadati merjascu smrtni udarec!... A kaj hočeš! Ti, velikan iz brona in jekla, ne razumeš in ne moreš razumeti, da bije človeško srce v mojih kraljevskih prsih...«
»Ljubezen!« je zagodrnjaj vojskovodja. »Venomer ljubezen! Proklete ženske!«
»Amep!« se je zagrohotal Franc I. »Daj, pomiri se, junače moj. Kljub temu bo na svetu še vedno dosti imenitnih kolin. Vzemi si časa; šest mesecev, deset, če treba. In pripravi se na vojno, da staremo merjasca enkrat za vselej. Dotlej pa — živela ljubezen!«
Vojskovodja se je priklohildo tal, občudujoč kralja, ki je v eni sapi lahkomiselno kramljaj o ljubezni in dajal povelja za vojno, ki fe imela zapaliti celo Evropo.
»Sire«, je dejal, »-to je vse, česar sem želeji. Te ‘kraljevske besede mi zadoščajo.
»Dobro, dobro. Zdaj lahko greš. Jaz pojdem pozdravit plemenitaše, ki menda že hrepene, da se jim pokažem.«
Kralj je govoril resnico. V ogromni dvorani Lduvra je čakajo tisoč plemenitašev, da čestitajo Francu I. na njegovi zmagi v Alpah in na srečni vrnitvi v prestolnico. Na potu ,k sprejemu pa je prišel Franc I. do salona, kjer je bili zbfani naši znanci; ustavil se je pred težko preprogo, ki zastjrala odprta vrata. In spoznal je .dva glasova, ki sta sikala zavistne in sovražne bešede. Bila sta g jas Franca, dauphina francoskega JiLBenrik, nilatfi soprog’ritra^e
fljSJftVOlje je J^Lija kr$Ifevp č*lo.
nemške stranke v Štajerskih mestih in trgih, se puntajo in zahtevajo zvišanja učiteljskih plač. Nemški svobodomiselni učitelji so imeli preteklo nedeljo v Mariboru shod, na katerem so voditeljem nemške deželne politike pravili tako gorke, da se je čutil predsednik nemškega Volksrata, ki je shodu predsedoval, siljenega odložiti predsedstvo shoda. Štajerskim Nemcem so se začele tresti hlače, kajti učitelji so v Mariboru zagrozili, da stopijo vsi v socijalno demokratično stranko, če ne dobe višjih plač. Niti Wastian ni našel milosti v očeh razdraženih učiteljev. Res lepa je slika nemškega gospodarstva na Štajarskem: vse polno dolgov, vedno več novih zahtev, strah pred višjimi davki in nazadnje se še nemški bratci med seboj kavsajo.
Iz Šolske službe na Štajerskem. Štirirazredna ljudska šola v Framu je povišana v petrazrednico. — Za definitivnega učitelja in šolskega vodjo na ljudski šoli v Razborju je imenovan ljudski učitelj pri Šv. Martinu na Pohorju Ivan Lah. — Kot definitivni učitelj je nastavljen na šoli v Cirkovcah tamošnji provizorični učitelj Karol Pfuner. — Kot definitivna učiteljica v Središču je nastavljena tamoš-nja suplentinja Olga Serajnik. — Definitivna učiteljica v Hočah Cecilija Treun je dobila začasen dopust. — Učiteljici ročnih del v Št. liju v Slov. goricah in v Št. Lovrencu nad Mariborom Ana Hufschmidt in Eliza Prahtl sta stopili v stalen pokoj.
' Nesreča. Iz Rimskih Toplic se poroča: V torek dne 28. novembra popoldne se je pri skladanju železni-čnih tračnic zgodila velika nesreča. Zlomila se je namreč podlaga, na kateri so bile naložene tračnice. Na trai&pcah so stali štirje delavci, ki jih je iztegnilo seboj. Enemu je zmečkala/nogo, drugi pa so manj poškodovani. Krive nesreče so slabe podlage.
Učiteljsko gibanje na Ogrskem.
Ogrski državni učitelji so imeli v soboto zborovanje, na katerem so se posvetovali o zboljšanju plač in o dra-ginjski dokladi. Zborovanje je bilo zelo viharno. Neki govornik je predlagal, naj stopijo učitelji dne 1. januarja 1912, ako se do tega časa ne zboljša njih gmotni položaj, takoj v štrajk. Predlog je bii sprejet z veliko večino glasov.
Dotlčnl gospod, ki je včeraj pri Novem svetu v restavraciji pomotoma zamenjal star in vzel [nov klobuk, se prosi, da ga še danes nazaj prinese. Tam dobi tudi svojega nazaj.
Gost.
Opažem proti Černetu.
(Izpred ljublj. okrajnega sodišča.)
V soboto ob 3. uri popoldan se je nadaljevala obravnava v tožbi moš-čanskega gerenta Oražma proti gostilničarju Černetu radi razžaljenja časti. Ci. Černe je namreč ponudil dokaz resnice za opravičenost svoje bojazni, da gerent Oražen ne gospodari pravilno z občinskim imetkom, v katerem smislu se je svoječasno izrazil, radi česar se je čutil gerent Ora-žem užaljenega in je vložil tožbo.
Nastopilo je veliko število prič, obravnavo je vodil mirno in zelo objektivno g. Pompe, gerenta Oražma je zastopal g- dr. Adlešič (pisarna dr. Pegana), g. Černeta pa g. Kandare (pisarna dr. Ravniharja).
Ob V»6. uri zvečer je sodnik
obravnavo preložil, ker se mora zaslišati še dosti prič, ko je že bilo zaslišano sedemnajst prič.
Obravnavalo se je v glavnem 0 dveh rečeh: o tem, kdo je zakrivil primanjkljaj v obč. blagajni in o nasutju obč. cest v Mostah z gramozom. V prvi zadevi je večina prič izpovedala naslednje:
Obč. tajnik v Mostah Starš, ki je letos umrl, se je izražal nasproti pričam zelo nepovoljno o gospodarstvu gerenta Oražma z obč. denarjem. Gerent Oražem je jemal denar iz obč. blagajne brez vsakih potrdil, kadar koli je rabil denar za nakup smodk za svojo tobakarno; jemal je po 20—50 kron. Priča Miško Smoljan, gostilničar na Selu je izpovedal: .Pokojni Stare je zahajal v moio gostilno in ako sem videl gerenta Oražma, da je šel mimo gostilne v obč. urad, sem na to vedno opozoril Stareta, ki je vedno rekel: »saj vem, po kaj gre, gotovo potrebuje denar* ko se je pa vrnil, je rekel, da je Oražem zopet vzel denar, včasih 40, včasih 50 kron.
V tem smislu je povedalo več prič, med njimi tudi Fr. Zupan, nasproti kateremu se je izrazil pok. Stare, da se obč. denar obrestuje mesto na korist občine, na korist Oražmovo, ki z njim kupuje vmodke za svojo tobakarno.
Priča Matija Laviič, pregledovalec obč. računov je pregledal po smrti ob£ tajnika Stareta skupaj z drugim pregledovalcem računov Iv. Dolničarjem na poziv gerenta Oražma občinske račune. Ker računi niso bili v redu, posebno ker so bili vpisani preveliki izdatki za kurjavo uradnih prostorov in za nakup več parov čevljev za nekega obč. ubogega, ki v tako malem času ne bi niti mogel porabiti toliko čevljev, nista hotela računov podpisati, na kar jima je Oražem kratko odgovoril : »Ce nočeta, pa pustita*.
V tem smislu, da se je pok. obč. tajnik Stare pritoževal na Oražmovo gospodarstvo, so izpovedale vse priče, ki so s Staretom sploh govorile, kakor so vse izjavile tudi to, da se Oražem na Stareta nikdar ni pritoževal dokler je bil ta živ, komaj pa je on umrl, se je začelo govoriti o primanjkljaju, ki da ga je on zakrivil.
Ničesar o vsem tem ni vedel Ivan Orekek, očividno Oražmov prijatelj, ker se je po svoji izpovedbi tudi vsedel zraven njega in je večkrat na tihem .konferiral z Oražmom* in njegovim zastopnikom dr. Adlešičem.
Da se nam ne bo očitalo pristransko poročanje, omenjamo, da so vse priče izjavile, da jim ni znano, ali je gerent Oražem vrnil obč. blagajni te zneske ali ne in notiramo izpoved priče M. Smoljana, da mu je rekel pok. S tarč za Orožma: »Saj nič ne rečem, saj bo dal nazaj/
Glede gramoza je pa stvar naslednja :
Gerent Oražem je na občinske stroške dal nasuti občinske ceste s svojim gramozom. Priče ne vedo povedati, ako je bila stvar oddana ponudbenim potom in tudi ne vedo, s kako kvaliteto je gerent Oražem označil svoj gramoz, ali v enem se strinjajo vse priče — izvzemši Oražmovega prijatelja Orehka —: da ni bil gramoz za nič, da je bilo več zemlje kot gramoza in da se je pri prvem dežju spremenilo vse v blato. Priča Rebrnjak pravi, da ni dovolil, da bi se to blato nasulo pred njegovo hišo, pač pa je prosil Oražmovega hlapca, ki je .gramoz* nasipal, da bi ga odpeljal na njegov vrt (smeh), česar pa ta ni hotel storiti. Med vsemi sedemnajstimi pri-
čami se je našel samo Oražmov prijatelj Iv. Orehek, ki je izjavil, da je bil gramoz .dober.*
Svojega mnenja o vsem tem ne maramo izreči, ker je stvar sodnika, da vidi kje je resnica, ali naše poro-ročilo bi bilo nepopolno, ako ne bi omenili nekaterih epizod, ki so pripomogle, da je sicer suhoparna razprava dobila malo življenja.
Omeniti moramo n. pr., da zna gerent Oražem tudi nemški, ker ko je sodnik vprašal, ali je Oražen, ali Oražem se je odrezal: .Mit ,m“, ja.* Tudi njegov prijatelj Ivan Orehek se je postavil. Ko ga je sodnik za neko stvar vprašal, se je odrezal kot pravi klerikalec v žargonu Boltatuga Pepeta s Kudeluga: .Jest nism tega ankul rekul Kdo je pa to not djau?* Matija Pakljaj je sicer Že 46 let star, ali pozna se mu, da je bil vojak. Ko je končal, je napravil tak imeniten »kehrt euch* in je tako krepko udaril z eno peto ob drugo, potem pa odkorakal, da bi ga bil še danes vsak lajtnant vesel.
Mihael Vokavšek, tesarski pomočnik je rekel, da je 100 kron .pomanjkanja* (mislil je gotovo na primanjkljaj). Slišal je to na vseh svetnikov dan, po deveti uri zjutraj.
.Pa kje je bil ta primanjkljaj, v občinski blagajni ga vpraša sodnik?* .1, seveda, saj so mi občinski možje povedali! V občini je bilo 100K .pomanjkanja*.
O prihodnji obravnavi bomo zopet poročali, ker stvar je res zanimiva.
Književnost in umetnost.
Slovensko deželno gledališče.
Vaška romantika. Ljudska igra v treh dejanjih. —‘ Spisal F. V. Jelenc. — Režiser H. Nučič. Včeraj zvečer se je igrala na odru našega deželnega gledališča že tretja »ljudska igra« v sezoni. Po Špicarjevem »Kralju Matjažu« in Peskovi »Slepi ljubezni« torej »Vaška romantika«, s prvotnim naslovom »Na vasi«! — »Romantika« in »ljudska igra« v naslovu naj bi bili nekako opravičilo. Jelenca je gledališka pisarna imenovala »novelista in liričnega, pesnika«; — meriti ga moremo torej z literarnim merilom. Povemo lahko torej odkrito svoje mnenje. Sujet, ki ga je obdelal pisatelj, je pri jjps naravnost nemogoč. Izbrati bi si moral nekaj, za naše razmere tipičnega. —- Anton, sin bogate hiše, se zaljubi najprej v hčer revne bajtarice, potem pa brez vsake utemeljitve v cigansko Mejrimo. Mati nasprotuje najprej ženitvi z Marico, potem pa ženitvi s ciganko. Anton ciganko v svoii trmoglavosti vseeno vzame za ženo, imata otroka, hčer Marijo, ki jo mati ljubi; toda zdaj spozna Anton, da ljubi pravzaprav Marico, in ne Mejrime, ciganke. Uda se pijači in je z Mejrimo zelo surov, tudi svojega otroka ne ljubi. Marica, ki je bila odšla, ko je Anton vzel ciganko, se vrne na smrt bolna, Mej-rima pa uide iz neznosnih razmer s ciganom Izašarjem, ki je že poprej imela ž njim razmerje. To je na kratko vsebina te »ljudske igre«. — Kakor rečeno, nikoli pri nas kmet ni jemal ciganke za ženo, torej ves sujet drame nima za nas nobenega pomena. In če že pripuščamo tak slučaj, bi moral biti bolj utemeljen v značaju Antona; samo namigavanje o dedični zateženosti od očeta ne zadostuje. O kaki karakteristiki oseb, iz katere bi
Nov rešilni čoln. Danski kapitan Engelhart je izumel nov rešilni čoln, ki je povsod našel veliko priznanje. Čoln je tako konstruiran, da se niti pri največjem viharju ne more potopiti. Na čoln gre lahko 35 ljudi.
se razvijalo dejanje, ni govora. — Nočemo pa s tem jemati pisatelju upanja, da ne bi mogel zapisati kaj boljšega, saj tudi ta stvar kot »ljudska igra« končno že še gre; videli smo na slovenskem odru »ljudske igre«, ki v svoji vrednosti niso zaostajale za njegovo ...
Igralo se je pa prav dobro. G. Nučič je igral bogatega kmečkega fanta Antona nrav dobro in če ni bilo vse na njem pristno kmečko, je to krivda avtorjeva. Dobra je bila tudi gdč. Wintrova kot Marica, čeprav je njena vloga zelo brezizrazna. Zelo dober v maski, igri in v govorjenju je bil g. Skrbinšek kot stari hlapec Luka. Demonična ciganka, najboljša iz vseh igralcev, je bila gdč. Šetrilo-va; čast ji in priznanje! Napravila je iz svoje vloge, kar je mogla. Drugi: gdč. Iličičeva, ga. Juvanova (izvrstna maska in igra), gdč. Rakarjeva, gosp. Molek itd. so bili vsi na svojem mestu. Z igranjem smo bili torej prav zadovoljni. Žal, da stvar sama na sebi ne pomeni nobene obogatitve naše dramatične literature.	—n.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kramaf o glasovanju mladočehov za proračunski provizoril.
Praga, 10. dec Dr. Kramaf je danes na svojem shodu v Pragi izjavil, da glasovanje mladočehov za proračunski provizorij še ne pomeni vstop mladočehov v vladno večino. Mladočehi so le radi tega glasovali za proračun, ker gre za važne gospodarske zadeve, od katerih bo imela tudi češka dežela velike koristi. Končni vstop mladočehov v vladno večino je pa odvisen od tega, kako bodo izpadla češko-nemška spravna pogajanja.
Gallški rusofill dr. Kramafu.
Praga, 10. dec. Gališki ruski na-cijonalci so poslali dr. Kramaru po razpustu njih skupščine, ki se je vršila v Lvovu brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za njegovo dosedanjo naklonjenost napram ruskim nacijonalcem v Galiciji in ga prosijo še nadaljne pomoči in podpore. Brzojavko so podpisali: predsednik razpuščene skupščine dr. Rinevecki, državnozborska poslanca Kurylowicz in dr. Markow in deželnozborski poslanec Dudikiewicz.
Kašparjevl poleti v Pragi.
Praga, 10. decembra. Češki avi-jatik inženir Kašpar se je danes popoldne vzdignil s svojim aeroplanom v zrak in dosegel višino 1200 m. Ostal je v zraku pol ure. Takoj nato je poletel njegov učenec Čihšk, ki je v višini 1100 m ostal 38 minut. Ko se je Čihšk spustil na tla, se je Kašpar zopet dvignil in vzel s seboj kot pa-sažirja športnega urednika .Narodnih Listov*. Ostal je v zraku 10 minut.
Sasanov o mednarodnem [političnem položaju.
Pariz, 10. decembra. Ruski zunanji minister Sasanov, ki je obiskal svojega francoskega kolega v Parizu, je odpotoval danes skozi Berlin v Petrograd. Pred odhodom iz Pariza je izjavil, da je z mednarodnim političnim delovanjem zelo zadovoljen.
Železniška nesreča v Parizu.
Pariz, 10. dec. Danes se je pripetila v bližini severnega kolodvora v Parizu velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki je prišel ob tričetrt na pet popoldne iz Chantilla je trčil v neko lokomotivo. Do pol sedme ure zvečer so našli 3 mrtvece in 7 težko ranjenih. Mnogo vozov je bilo popolnoma raz-rušeuih.
Vezuv bluje.
Milan, 10. dec. Danes zvečer je došlo semkaj poročilo, da je ognjenik Vezuv zopet pričel bluvati. Oblasti so takoj odposlale na kraj nesreče mnogo rešilnega materijala.
Italijansko -turška vojna.
Berlin, 10. decembra. Turške čete v Tripolisu se pripravljajo na lodlo-čilno akcijo proti Italijanom. Preko Tunisa je došlo v Tripolis 10 oble-galnih topov, katere Jbodo Turki vpo-rabljali v boju proti italijanskim ladjam. Zdravstveni položaj turške armade je zelo ugoden.
*
Revolucija na Kitajskem.
London, 10. decembra. Iz Peking8 prihajajo poročila, da so vladne >n revolucionarne čete sklenile v Vu-čangu tridnevno premirje. Tekom tega časa se bodo vršila mirovna pogajanja, ki bodo najbrže uspela.
Za »Družbo sv. Cirila in Metoda”.
Sence jutra.
Ruski spisal M. Arclbašev. — Prevel Anton MeUk.
»Ah, kaj... pojdive...« je rekla Dora Lizi.
Liza se je ozrla na grob z močno objokanimi, sivimi očmi, v katerih je bila bolest in nekak izgubljen izraz, in odgovorila z nizkim, lepo-šepetajočim glasom:
»Pojdive...«
Vrane so zopet letele nad križi in ena je zakrakala:
»Krr!...«
Takoj za samotnimi vrati pokopališča sta sedli Dora in Liza v konjski tramvaj in se vozili dolgo po brezkončni, široki in vendar temni ulici, mimo neizmerno jednoličnih, kakor jedna sama stena se vrstečih hiš. Medpotoma so i vsit možici na tramvaju motrili lepo, polno Lizo, a ona tega, kakor vselej, ni zapazila. Toda Dora je videla to in se je srdila, sama ni prav vedela zakaj, dasi je skrivala pred samo seboj to razdražnost. Ko sta Izstopili s tramvaja in se namerili po ulici proti Dorinemu stanovanju, je ta vzdihnila in rekla:
»Tako smo ga torej pokopali...« in je pristavila, zmignivši z rameni, kakor od mraza: — »Kako je vse to jednostavno... strašno jednostavno!«
Debele solze so vzpolzele zopet Lizi čez
lice.
, »Ubogi, ubogi Paša!« je rekla tiho.
»Kako, ali greš gor?« je vprašala Dora pred mračno vežo, podobno kleti.
. »Ne vem, zares... no, grem...« je odgovorila Liza kakor v zavesti krivde in vzdihnila.
' Šli sta skozi vežo in nato dalje počasno čez majhno dvorišče, podobno pomrznjeni jami za pomije in smeti, in po stopnicah, kjer
je grdo smrdelo po pomijah in mačkih, v četrto nadstropje. Majhni; kratki držaji ob stopnicah so se svetlikali in se premenjavali s strani na stran z brezkončno utrujajočo jednoličnostjo. Dori je kot navadno silno bilo srce in ji kri tolkla v potnih sencih. V tesni, temni prednji sobi, kjer je vladal še hujši duh — po pečeni čebuli in mokrili cunjah — sta odložili halji in stopili v Dorino, sobo ena za drugo.
To je bila majhna, poltemna soba z revnim in skromnim pohištvom. Po vlažnosti po stenah in po ostrem duhu po puščobi in hladu se je dalo soditi, da sem noter pač nikdar ne posije solnce. Soba je bila tako mračna in temna, da se je zdelo čudno, da v njej prebiva tako mlado in nežno bitje.
Liza je sedla na ozko posteljo in lično poravnala sivo krilo nad polnimi, okroglimi kolcni; a Dora,, se je mehanski ustavila pri mizi/ in pričela strmeti, .pe da bi videla kaj, na1 motno, belo-sivo okno, ‘v katero so strmele z drage strani vrste ravno takih motnih, brezizraznih oken.
Te tri dni sta bili obedve tako razburjeni in preobloženi s poslom, toliko je bilo okrog njih neveselih in skrbi polnih razgovorov, tekanja, truda in sestankov; toliko se je pelo okrog njih, kadilo, se prižigalo luči sredi belega drie, toliko jokalo, ■— da jima je bilo zdaj nekako čudno in celo neprijetno, da je znova vse tako tiho, da je treba mirno jesti, obedovati, spati, študirati, ali opravljati kako drugo navadno, vsakdanje delo. V obeh je bilo neko nervozno, otožno čuvstvo.
»Pojutrišnjem je anatomija...« je počasi in otožno Spregovorila Liza, a je mislila o nečem drugem.
Dora je molčala.
»Kmalu bodo izpiti pri kraju...« je spre-
govorila zopet Liza, in videlo se je, da hoče samo udušiti svojo lastno neznosno žalost.
»Jaz sem včeraj prejela pismo od doma...«
jc nadaljevala.
»Res?« je mehansko vprašala Dora.
»Da... Mama piše, da je pri njih sedaj pomlad v najlepšem razmahu... Toplo da je m
in dnevi lepi.«	,
Liza je vzdihnila in obmolknila. Hotelo se ji je, da bi povedala, da jo vleče domov, na zeleno travo, na toplo, k prostemu, tihemu, pokojnemu življenju, da se je vsega naveličala tu. A nekak strah pred Doro, pred samo seboj, ji m pustil, da bi izgovorila to.
»To je malodušje...« je pomislila, »— slabost ... treba se je boriti...«
Dora Je molčala še vedno.
»Včeraj so študentje prijavili Vjaznikovu protest proti nesramnemu postopanju...« je nadaljevala Liza monotono, z zateglim glasom.
»No?« se je odzvala Dora.
»No, ničesar drugega...«
Dora je nenadoma stopila k njej, stisnila pesti in rekla s pridušenim, napetim glasom:
• »Ah, Liza Lizočka!... Dolgočasno, pusto je To vse ni tisto ... ni tisto ...«
Liza je takoj začutila solze v očeh, in postalo jej je brezkončno žal Dore. In kakor da je v tem sočutju ravno to, česar jej je bilo treba, je v trenutku pozabila nase. Polastilo se je je neko močno, materinsko čuvstvo, ko je objela Doro čez tenki pas z obema polnima, mehkima rokama in jo potegnila k sebi.
• »Ah, nič hudega... Doročka... _ draga moja...«je rekla, poljubljajoč jo na lase in lica.
»Ali naj prinesem samovar?« je hripavo in čmerikavo vprašala izza vrat gospodinja.
Dora se je zdrznila. Liza je odgovorila v poslovnem tonu:
»Prinesite!«
Debela, umazana malomeščanka, ki je sovražila kursistke zato, ker so živele boljše življenje, kakor ona, a ona jih je morala za petnajst rubljev trpeti v svojem stanovanju, je z neprijaznim obrazom prinesla umazan, zelenkast samovar.
»Kruha treba?« je vprašala z nejevoljo in preziranjem malomeščanka, a se ni ozrla na nobeno.
»Ne!« je odgovorila naglo Dora.
Obema, Lizi in Dori, je bilo tesno pred njo, in obe ste se je bali, dasi tega sami sebi nista priznali. Obe je napolnjevala s strahom in bolestjo ta brezmiselna, hladna zloba tujega človeka, kateremu nista bili kos, s katerim se nista znali boriti. V njeni prisotnosti jima je bilo težko in mučno, in vselej, kadar sta jo srečali na koridoru, sta se trudili, da se zmuzata neopaženo mimo. To je bilo obema nerazumljivo in ponižujoče, in nekaj tujega njunima mladima, deviškima dušama, ki sta hrepeneli nezavestno le po ljubezni, nežnosti in občni prijaznosti.
Gospodinja je osorno in z očitno željo P° prepiru ogledovala sobo, srdito zgrabila umivalnico, v kateri je bilo še malo umazane vode in jo s suvajočimi kretnjami odnesla ven, godrnjaje nekaj medpotoma, in zaloputnivši z vrati.	...
Liza in Dora sta dolgo sedeli molče. V tihi duši Lizini se je kakor val dvigala pekoča bolest za Pašo in potem zopet topo čuvstvo raztresenosti in neodločnosti. Popolnoma nerazumljivo in čudno se jej je zdelo, da Paše že ni več, in da ga nikoli več ne bo, a v njenem življenju da ostane vse, kakor preje. Zdelo se ji ie> kakor da so iz njenega življenja odnesli čudovito luč in da je postalo zdaj v njem temno m pusto in prazno.
danes ob 12. uri opoldne, previden s poslednjimi tolažili, v 33. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, 12. decembra ob treh popoldne iz hiše žalosti Spodnji trg št. 80/81 na mestno pokopališče.
Maše zadušnice se bodo darovale v mestni župni cerkvi.
Blagega in nepozabnega pokojnika priporočam v molitev in trajen spomin.
Škofja Loka, 10. decembra 1911.
Ana Šmid,
soproga.
FR. P. ZAJEC
0
c . c "K
03 CX ca ej
C aj
1 E c CU
13
a.!S2
>a p
HO >
. CS
•S *a
iS N«
So a.
o
su
n Jr:
K- ©
o°S-
Q*
a>
cn .2 n> iL 3*0
< 3
•n *y C/3 3 r*- rD
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike pošiljam zastonj In poBtnlne prosto.
Razne vesti.
* Strahoviti snežni viharji. Po
vsem Rumunskem divjajo strahoviti snežni viharji. Vse telefonske in brzojavne zveze po deželi so uničene. — Tudi železniški promet je ustavljen. Pri Tekuču sta trčila dva vlaka. Sedem ljudij je obležalo na mestu mrtvih, enajst je bilo težko ranjenih.
* Nerednosti pri zavarovalnici »Praha". Kakor poroča »Češke Slovo“, so prišli pri češki zavarovalnici »Praha" velikim nerednostim na sled. — ■Mnogi zavarovanci so svoje zavarovalne liste prodali. List poživlja vlado, naj odredi takoj vse potrebne korake, in se informira o denarnem stanju zavarovalnice »Praha".
* Umor. V vasi Limice na Češkem so našli 701etno hišno posest nico Elizabeto L5w mrtvo. Kakor se zatrjuje, je bil najbrže izvršen roparski umor.
* Uporni učenec. V Doljni Tuzli v Bosni je skušal neki 121etni šolar ustreliti iz upornosti svojega učitelja. Samokres pa se je k sreči popreje sprožil. Kroglja je zadela učenca sa-‘mega v trebuh. Obležal je na mestu mrtev.
* Aretacija znamenitega rumun-skega roparskega poglavarja. Iz Bukarešta se poroča: V cerkvi v Podul-Turculni se je posrečilo tamkajšnjemu orožniškemu stražmojstru Constanti-nosco aretirati slovitega rumunskega roparskega poglavarja Pantelimona in ga izročiti okrožnemu sodišču. Aretirani roparski poglavar Pantelimon je tekom tega poletja izvršil 14 umorov in ustrelil tudi več orožnikov. Morilec je bil oblečen v duhovniško obleko.
* Duhovniški pretepači Pri izhodu grško-katoliške cerkve v Stanislavu v Galiciji je prišlo med diakonoma Herasymom in Kaminskim do hudega pretepa. Herasymo je svojega duhovnega brata s tako silo udaril po glavi, da je Kaminski padel nezavesten na tla. Tudi gospa Kaminska, ki je prihitela svojemu možu na pomoč, je bila nevarno ranjena. Kaminskega so napol mrtvega odpeljali v bolnico, -diakona Herasyma pa aretirali.
* Nezgoda dvorne operne pevke 'gospe Elizza. V četrtek je doletela dvorno operno pevko na Dunaju gospo Elizza velika nesreča. Pela se je ravno opera ,Prorok“. Gospa Elizza je hotela stopiti korak naprej. Kar se Je zamotala v obleko in padla po dolgem na obraz. Zvinila si je levo Toko. Predstava je morala prenehati. Zdravniki, ki so bili pri predstavi navzoči, so prihiteli takoj na lice mesta in podelili ponesrečenki prvo pomoč.
* Nevaren Arnavt ujet. V bližini črnogorske meje so orožniki vjeli zna-
^ nega arnavtskega roparja Etem Osmana, ki je bil strah cele pokrajine Ra-dovince. Etem je imel navado, da si je izposojeval od bogatašev denar »za kmete*. Ko je denar prejel, je izvršil upniku pobotnico, glasečo se na ime kakega kmeta. Pri nekem pretepu se je končno kmetom posrečilo Etma preobvladati in ga izročiti orožnikom.
* Sin milijonarja odpeljan. Aradska policija zasleduje neznane
ii«unce’ so Pred kratkim odpeljali milijonarjevega sina Dioniza Kintziga.
razenj* kVJca v IterNnu* V Berlinu razsaja huda davica. Bolezen ne napada samo otrok, ampak tudi starejše ljudi. Dosedaj je umrlo za da-vico že par sto ljudi.
* Kruppova tovarna v Essenu je slavila 100 letnico svoje ustanovitve. Kruppova tovarna je danes akcijska ^ružba in ima uslužbenih 40.000 delavcev in uradnikov.
* Redek slučaj na morju. Francoski parnik »Notre dame !des flots* ]e prehitela blizu Bresta nevihta. Na ladjo se je vrgel ogromen val in potegnil za seboj pet ljudi. Zdaj pa je dvignil na ladjo nov val in vrgel nanjo nazaj onih pet ljudi, od katerih ni bil nihče niti ranjen. Ladja je slednjič z velikimi težavami prišla v pristanišče.
* Riba kot sveča. Na Aljaski imajo neko vrsto rib, ki jim služi za sveče. Ribi odrežejo glavo in potegnejo kožo ter jo posuše. Potem jo obesijo z repom k stropu in prižgo. Riba gori skoro eno uro, tudi na vetru. Ugasniti jo je zelo težko.
Grof In delavska hčer. Iz Budim-
Sešte se poroča: Hčerka delavca Adol-i Grossmana, ki je nastavljena vbel-grajskem gledališču za manjše vloge, je te dni poročila švedskega grofa Olafa, ki je na svojem potovanju po Balkanu obiskal belgrajsko gledališče in se zaljubil v njo. Starišem srečne deklice je izročil grof 70000 K, da si kupijo svojo hišo. Grof Olaf spada jned najstarejše člane švedske aristokracije.
* Vesela Ječa. Pariški listi poročajo nezaslišane stvari o razmerah v ječi v Barberosi v Algiru. Vsi stražniki so bili v ozki zvezi z jetniki. — Prinašali so jim jedila in pijače in tudi za obrambo pred sodiščem pogrebne reči. »Celo razne medikamente so jim prinašali, s katerimi so ti simulirali bolezni. Preiskava je dognala,
t
Globoko potrta vsled nenadomestne izgube naznanjam v svojem in v imenu svoje hčerke Dragice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj soprog, gospod
v
Josip Smid,
plvovarnar ln posestnik,
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstne skrlvljenje hrbtlnlce, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja Itd. je v Gosposki ulici štev. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam.
da so nameravali v kratkem vsi jetniki s pomočjo paznikov uiti iz ječe.
* Nepreviden kadilec pipe. V splitskem predmestju Velika Varoš stanujoči osemdesetletni kmet Vozejič je bil strasten kadilec pipe. Te dni je legel s pipo v ustih v posteljo. Pipa pa mu je v spanju padla in ust in od tlečega tobaka so se vnele odeje. — Kmalu je bila v ognju cela soba, Starček in dva otroka so zadobili nevarne opekline. Težko jih bo mogoče ohraniti pri življenju.
* Bitka v kuhinji. Pred pariškim policijskim sodiščem so se obravnavali te dni nenavadni dogodki, ki so se vršili v kuhinji enega najboljših pariških hotelov. Poslovodjo omenjenega hotela je tožil šef kuhinje radi prestopka zoper varnost življenja. Kakor so priče izpovedale, je poslovodja osebno naročil v kuhinji neko jed. Ko je nadkuhar izjavil, da jedi v tako kratkem času, kakor se zahteva, ne more pripraviti, je poslovodja skočil nanj in ga pretepal. V tem trenotku so skočili pokoncu vsi kuharji, kuharski pomočniki, strgalke krompirja, perice in dekle in prihitele svojemu šefu nadkuharju na pomoč, Krompirji in različne posode so pričele kar frčati po zraku. Poslovodja je bil končno prisiljen, da je zapustil kuhinjo. Sodišče ga je obsodilo na denarno globo 200 K in na 500 K, katere je moral plačati nadkuharju za bolečine.
Nekaj zgodovine tobaka. Kajenje tobaka ima razmerno kratko, a tem zanimivejšo zgodovino. Nikakor ni še tako dolgo tega, odkar je kajenje splošno dovoljeno. V Rusiji so še leta 1634. odrezali nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem času so potisnili vsakemu mohamedancu, ki so ga dobili pri kajenju, pipo skozi nos in ga vodili po ulicah, da bi s tem odvrnili druge grešnike od kajenja. Toda že tedaj so bili navdušeni oboževalci kajenja in neka stara zdravilna knjiga iz 1. 1650. mu poje naslednji slavospev: To zelišče čisti grlo in glavo, omili bolečine in utrujenost, odpravi zobobol, obvaruje človeka pred kugo in ozdravi stare rane in izpuščaje. Pred kratkim je izdala neka koelnska tobačna tovarna knjigo, kjer je natančno popisana zgodovina tobaka.
Napačni snažilec oken. V hiši Mac Alistra v Londonu se je odigrala te dni izvrstno oprizorjena komedija. Mac Alister je bil telefonično na-prošen od zavoda za snaženje oken, ako sme snažilec priti takoj, mesto naslednjega dne, kakor je bilo določeno po pogodbi. Alister je dovolil, nakar je snažilc oken prišel že čez pol ure. Pričel je takoj z delom. Nobeden izmed domačinov ni slutil nič hudega. Po zajutrku je snažilec oken nemudoma pobegnil, ne da bi dovršil svoje zapričeto delo. Šele zvečer, ko je gospa Alister hotela vzeti iz posebne omare neki dragoceni okrasek, je zapazila, da je nekdo v omaro vlomil in pokradel vse dragocenosti. Vrednost pokradenih dragocenosti je znašala 12.000 mark. Kako se je sna-žilcu oken mudilo, je razvidno iz tega, da je pozabil v omari 300 cek., zlato denarnico in več dragocenih prstanov. O »snažilcu oken« policija ne more dobiti nikakega sledu.
Angleški »Barnum« umorjen. V Londonu je bil pred kratkim umorjen lord Sanger, imenovan »angleški Barnum«. Delavec Cooper je napadel nekega v kuhinji se nahajočega služabnika z britvijo in ga na vratu nevarno ranil. Nato je CooDer udrl v sobo hišnega posestnika lorda San-gerja, kateremu je tajnik ravno bral časopise. Najprej je pobil z močno železno palico na tla tajnika, nakar je napadel še 80 letnega častitljivega starčka Sangerja z istim orožjem. Zvečer je lord že umrl za ranami, do-čim sta tajnik in služabnik bila le lahko poškodovana. Morilcu se je posrečilo pobegniti kljub temu, da ga je lovilo okolo 100 stražnikov. Sanger je pričel z malim. Končno je postal lastnik in ravnatelj enega največjih evropskih cirkusov. Še pred Barnu-mom je razstavil v cirkusu belega slona, katerega si je ogledal celo angleški kralj Edvard. Ko je kralj »lorda« malo potipal za žilico in ga vprašal, če je barva naravna, je lord odgovoril, da pusti slona vsak dan na novo pobarvati z belo barvo. Naslov »lord« mu je dalo občinstvo radi njegove plemenitosti.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik HtUn Pint. liska ..Učiteljska tiskarna" v L]ubl|anl.
Mali oglasi.
Beseda b vin. Najmanjši znesek 60 Tin. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nl{ popusta in se pla-Cujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url sreier.
Mladenič, vešč slovenskega nemSkega In italijanskega jezika 2ell službo blagajnika ali pisača. Ponudbe pod St. 100 na .Prvo anončno pisarno.*	766	3—1
Kupite JUTRO".
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Telovadno društvo Sokol v Škofji Loki naznanja tužno vest, da je danes preminul njegov zaslužni praporščak brat
Josip Šmid,
plvovarnar In posestnik.
Pogreb predragega našega člana se vrši v torek, 12. decembra ob treh popoldne.
Naš marljivi in nepozabni brat bodi priporočen vsem v blag spomin in posnemanje.
Škofja Loka, 10. decembra 1911.
Odbor.
Minka Horvat
modistinja,
Sv. Jakoba trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo-
distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Kdor iiče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Sv. Petra cesta štev. 28.
nasproti ,Zlate kaplje*
založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov.	P	659
Posebna soba za pomerjanje.
Popravila se radovoljno sprejemajo.
Prihranite mnogo denarja
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogat« zaloge
voznih koles.
a a o
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER“.
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gritis na vpogled Ičejo se solidni zastopniki.....
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1890.
Sterni!
-   Velika -
božična okasijsSia prodaja!
Naj večja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Čudovito reducirane cene!!
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v, Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492.
Cena brošuri K 3 50.
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni
L. SCHWENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
?»tont HLA.TSCKEK
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Jaoach & Co., Trst.
a-lavna zalog«:
T. Korn, Ljubljana.
delikatesna trgovina in vinarna
Lju^jna, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in
Izvod samo po 6 vinarjev.
D —■ Ljubljana —
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
gdsstrsklh gorskih čevllev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Jako zanimiv, zabaven In poučen Ust s slikami jc
Slav. društvom posebno nlike cene. Za veselice dam btaeo tudi v komisijsko prodajo.
Številka telefona 291.
vsak dan sveže, telečje, ovčje, in prašičje v stegnu, 5 kg samo 4 80 K po* šlja franko po poštnem povzetju A. Berkovics Herincse štev. 70. Ogersko.
g. khaja vssk petek ter stan«
četertletno K 1‘80.
Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserirajte v njem)
Naslov: llastrovani Tednik, Ljubljana.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi ■-
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine la kapitalije g
P« velikosti droga vzajemna zavarovalnici aaic drlave z vseskozi slovanska - dv*4m sprave.
——— 1	Vi« pojasnila	--.............
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici It 11
............  1	Plearna	to v lastni bantal klit. —-
Zamaja podori* Im pnmUahu p** polami« ikodaa m M)nU^b Zavaruj preti tatvM, Msbitja In aimaUh stott.
SkoSa ccnjaje U*«f In aajkalart*# Uliva aajkolJU škmt, M p*k#>
Dovatfoja la IHtap 4oWOu Mal**
Preostale izvode romana
 .........
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št S.
ftgistu vana zadruga z omejenim jamstvom —	 -
r* *■*» ai* "***&	n« ***« ««*.	*	*™g,	■«*.	_	^.»
k m,p,lil: Mt *<dajo6> det, to jh M* toim. okorno b go iM cenah. _ Tktan* MaUh k*g Im im*** ZdSVtZlO —0<3U&XXX OSAu
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo „Jutra“ mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin, izvod*
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in prideneio 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
sisiiininsiiBiiiss
Del. glavnica
K*mm
Rez. fond nad* K 800.000*
a banka v
Čeiko spisal V.Štecb, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega . Nar. divadla-
Pet moških* dye ženski vlogi,
Cjma 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah - in prt > založniku V. M. Zalarja v Ljubljani.
Prpmese kreditnih srečk aK 20;—. Pfc&mej^srečkj za urataavo	18’<
Promese ljubljanskih srečk a K 10 — Ptomttie zeihmških srečk n* etn; k K 6v—