255. številka. IV«t. v nmlo .S novembra 1S99 Te&ij XXIV ..Edinoat" i*hnin tt "» dan. ruun nedelj in praznikov. ijutraj in uvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih irhuj« ili f. uri zjutraj. Niirolnlnn :n»(n : Ohe ietlanjl na leto . . . K|. pa je sestavil posebno spomenico, v kateri je hotel dokazati, da v Avstriji mora biti nemščina državni jezik. No, ta pomota je brez pomena za vaše trditve. Nočem oporekati, da je bil vojvoda NViirttemberški z dušo in srcem udan Avstriji in da je svoje stališče in svoje nazore branil iz najboljih namenov. Ali to ne dokazuje, da ni bil v zmoti. Vojvoda je bil nemški knez, je bil Nemec in za borbo nenemškili narodov v Avstriji gotovo ni imed pravega ali najbrže: nikakega zmisln! Da je svojo spomenico pisal pred letom 1866., bilo bi jo na vse zadnje še u meti tudi z avstrijskega stališča, ali da je pisal po zgodovinsko-važnih, epohalnih dogodkih v letu 18(51)., to dokazuje, da inož ni imel pravega pojma o strukturi Avstrije, vržene iz nemškega b u n d a!!! Prav kakor navlašč piše zadnja »Reiehsvehr« v svojem uvodnem Članku — torej vir, ki je, baš in najbolj za vojaške kroge, vzvišen nad vsaki sum nelojalnosti nasproti državi in nasproti armadi — nastopno : »Od trenotka, ko je bila Avstrija konečno-vcljavno izločena i/ nemškega »bunda«, so Nemci v Avstriji iz absolutne morali postati le relativna večina. S tem, da je ustava, ustvarjena za Avstrijo, podala nenomškim narodom jamstvo jednakoprav-nosti in svobodnega razvoja, so morali ti narodi dospevati do vedno veče duševne, kulturelne in gospodarske vrednosti. In čim bolj je ta ntimvni, od ustave varovani proces napredoval, morali so se Nemci čuti uožene v njih pravicah in veljavi, ki so jo že imeli, predno je bila drugim narodom dana možnost svobodnega narodnega razvoja«. Tako je. Proces, ki se vrši v Avstriji proti nemškemu državnemu jeziku, je — naraven. Da-li so oni državniki res najbolji, ki bi se hoteli boriti proti — naravi, tega pa ini ne bi hoteli trditi. Gospod vojvodski avktorje tudi v nasprotju sam z seboj in z dejstvi. In temu se ni čuditi. V posebno svarilo je opozarjal na Galicijo, kako se tam zgublja nemški jezik, kar da znači veliko nevarnost za državo. Temu nasproti pa obstoji dejstvo, da so baš avstrijski ofioijozi leta sem z železno konsekvenco povdarjali fakt, kako da se je mej Poljaki v Galiciji v zadnjih letih utrdila državna misel in kako so prav Poljaki eminentno državna stranka, najbolji Avstrijci! In to se je godi I o oh in v/lic umikanju nemščine v Galiciji!! Ne, treba drugače reči: to se je zgodilo vsled dejstva, da so si Poljaki priborili narodno pravo in svobodo!! Tako je, ker le zadovoljni narodi morejo biti tudi vez, ki spaja državo! Drugo nesoglasje v knjigi vojvodskega avktorja je ta, da zahteva nemški državni jezik le za Cislitvanijo (Die deutsche Sprache muss als Staatsspraehe in CiNlfitllUlltoll anerkannt \verden), za Ogersko pa ne. Kako nam je? Ali ni Ogerska prav tako polovica monarhije, kakor Cisti tvanija, ali v skupni armadi ne služijo istotako madjarski, hrvatski, romunski vojaki, kakor slovenski, češki in poljski ? Ali nevarnost, preteča baje državni misli v Cislitvaniji vsled gine-vanja nemščine ni istotako akutna tudi v oni drugi polovici V ! No, stvar je jednostavno ta, da se politički in narodni želodec Nemcev ne čuti dovolj močnega, da bi prebavil vse, pa zahteva polovico!! Zato naj bi bil nemški državni jezik le v tej polovici tako gi-ozno potreben, dočim v oni drugi polovici tudi brez nemščine ni nikake nevarnosti ni za dižavno misel ni za skupnost vojske! Ivrik po nemškem državnem jeziku je torej le p o 1 i t i š k o - n a r o d u o - s t r a n k u r s k a zahtev a avstrijskih Me m cev in nič d r u -zega!!! Tako jo sodi večina prebivalstva v Avstriji in jo — o d k 1 a nj a !! Slednjič vemo, da bi bil vojvodski avktor rečene političke brošure — ako bi bil živ — v veliki zadregi, ako bi ga pozivali, naj navede dokazov, da smo Slovani nasprotni skupnemu poveljstve-nemujjeziku, v kolikor je isti v resnici potreben. Nasprotni pa smo res, ako hočejo to potrebo dokumentirati ob prilikah, ko ni potrebno, in na načine, da moramo Slovani — večina prebivalstva — občutiti kakor namerjano narodno za posta v-lje nje. Ali po naravi, ali po nasilju?! Državni poslanec dr. Krek je pismeno pozdravil shod stranke prava v Itrodu. V svojem pismu je na vel tudi nastopne besede: »Dasi v prekolitevski skupini, sega vendar Vaše gibanje z močnim uplivom k nam. Najvažnejše vprašanje naše dobe je, je-li se postavi m o n a r h i j a na stare te m e 1 j e, n a kateri h seje razvila, ali naj se prepusti abstraktno sestavljenemu centralizmu z njegovo barbarsko razliko med nad- in pod na rod i?! Uverjeni smo vsi, da se preje ne da deferencirati politiško delovanje po socijalnih načelih, predno ne dobi odgovora temeljno državno politiško vprašanje, ki odmeva od severa do juga monarhije. In na jugu soglasno, enosmerno to in onstran Sotle!« Da, tu je povedana vsa resnica: vse se vrti okolo vprašanja, da-li hočejo monarhijo navesti na pot nje naravnega razvoja, ali pa jo bodo hoteli šc nadalje tlačiti v tujo, umetno, njej povsem neprikladno, pred vsem pa preozko uniformo. Le Avstrija, pokoreča se duhu svoje sestave, ne ovirajoča razvoja svojih naravnih sil: more vspešno rešiti obstoječa državnopravna in narodna vprašanja ter dovesti do zdravih ustuvnih in parlamentarnih razmer, to je — kakor pravi dr. Krek — da se ho politiško življenje urejalo po socijalnih in političkih načelih, ne pa — kakor vidimo zlasti v parlamentu na Dunaju — po skrbi za obstanek narodov. Dokler bodo, iz ozirov na obrambo svoje narodnosti, različne politiške struje prisiljene sedeti v eni in isti skupini, ne pride do zdravih parlamentarnih razmer. Od rešenja državnopravnih in narodnih vprašanj v zmislu pravice in pravičnosti, od načina torej, kako se rešijo ta vprašanja : ali po naravi, ali po nasilju — pa je zavisna ne le srečna bodočnost, ampak na kratko: obstanek Avstrije kakor samostojne, od vseh spoštovane države. Davki v Avstriji. »Wiener Ahendpost« priobčuje izkaz v prvih treh četrtletjih plačanih davkov. Direktnih davkov je bilo plačanih gold. 90,205.520 (gld. 4,665.462 več nego lani); indi-| rektnih davkov gld. 214,370.859 (gld. 9,436.616 I več nego lani). Na plačanih carinah je bilo prebitka gld. 48,175.283. Lani je bilogl. 12,133.795, več prebitka, to pa radi velieega uvoza žita. Vseh davkov je bilo plačanih v teh treh četrtletjih gl. 304,584.359. Rusko novinstvo in čehi. »Narodni listy» v Pragi prinašajo brzojavko iz Petrograda, ki pripoveduje, da se je avstrijska vlada pritožila pri ruski vladi, da rusko novinstvo vse preveč simpatizira z Cehi ter je pozvala rusko vlado, naj temu stori konec. Vsled tega so bili uredniki v Petrogradu pozvani na ministerstvo za vnanje stvari, kjer so jih obvestili o pritožbi avstrijske vlade. Novinarji pa so odgovorili, tla oni ne pišejo proti Avstriji; nasprotno: oni še dajejo Avstriji dobre svete, kako bi se mogla rešiti. Oni da morajo simpatizirati z Čehi v njih pravičnem boju. Iz češkega vrašanja se vedno bolj razvija evropsko vprašanje, katerega ni možno prezirati. — Novinarji so dobili na to odgovor, da ne gre za to, da bi ruski listi ne pisali o češkem vprašanju, ali to naj delajo tako, da Avstrija ne bo mogla tožiti, da se Rusija utika v notranje stvari v Avstriji. Novinarji pa so zopet odgovorili se svoje strani, da je težko vsikdar pogoditi pravo mero, saj je znano, kako občutljiva je Avstrija ob vsakem, tudi najnedolžnejein izražanju simpatij mej Slovani. - - Potem so rekli novinarjem, tla je minister Muravjev pripravljen cenzurirati članke v ruskih listih o češkem vprašanju, hkratu pa da ruska vlada zaprosi avstrijsko vlado, naj se tudi ona ne utika v notranje stvari Rusije. O tej brzojavki v > Narodnih listih« pravi »Neue Freie Presse«, da je to nekaka »Riiuher-gesehichte*. Kadar pa se nemško gibanje v Avstriji vodi iz Berolina doli in nemški profesorji Mommse-novega kalibra govore z avstrijsko vlado kakor kak star zadirljiv šomašter — to, seveda, ni kikaka Riubergesehiehte, ampak - kruta in za Avstrijo ne baš častna resnica. Domače vesti. Nov srrob. Slovenski pisatelj, g. dr. Janko Pajk, umirovljeni e. kr. profesor, je umrl dno 7. t. m. v Ljubljani. Pokojnik je bil marljiv in plo-dovit slovenski pisatelj. Tudi v našem listu je zadnja leta parkrat z veliko vnemo branil svoje nazore. V polemiki je bil včasih malce nagel, a v čast in slavo njegovemu spominu smo dolžni zabeležiti tu, da je bila prav ta rezkost njegova priča, da so vodili pokojnika le pošteno prepričanje in dobri nameni. Do lanskega leta je pokojni profesor Pajk učiteljeval na Dunaju, kjer je bil iskren prijatelj slovenskim akademikom. Lani je šel v pokoj. In sedaj je izvojeval borbo življenja! Slovenci pa kličemo ob grobu pisatelja in rodoljuba Pajka: Slava njegovemu spominu ! Namestnik na potovanju. Grof Goesa se je podal danes za dva dni v Poreč. Imenovanje. Voditelj ministerstva za nauk in bogočastje je imenoval učitelja na pripravnici v Kastvu, Ivana Bunca, začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za še ostalo tekočo funcijsko dobo za slovanske šole v pazinskem in poreškem okraju. Tržaški mostni sv«'t. Sinoči je bila XXIII. javna seja našega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri. Vlado je zastopal namest-niški svčtnik, vitez Jettmar. Navzočih je bilo 31» svčtnikov. Ko so prečitali in odobrili zapisnik zadnje seje, je javil župan, da mu je »assoziazione pro-gressista« izročila spomenico, v kateri zahteva več obče koristnih naprav. Župan je izročil spomenico dotičnim odsekom, kar je mestni svčt vzel na znanje. Dr. Vitale Laudi je odložil mesto v upravnem svčtu občinske plinarne. Benussi je predlagal, naj ga župan odvrne od te namere. Sprejeto. Vsled odstopa dra. Piccolija je bila na dnevnem redu volitev člena v upravnem svčtu občinske plinarne. Voljen je bil Suttina. Predsednikom istega svdta je bil voljen Benussi, podpredsednikom Mazzoli. O razpravi glede sklepnega računa plinarne za leto 1808 je vprašal Bratos, da-li tudi delavci imajo kake koristi od pomožne blagajne tega zavoda, kakor se jim jc to bilo obljubilo, ko so pretili z štrajkom. Benussi je izjavil, da delavci nočejo prispevati v omenjeni zaklad. Kascovich je predlagal, naj se skuša doseči to. Po daljši debati so odobrili sklepni račun. Sprejet je bil predlog dra. Gairingerja, da se odsek za preskrbovanje z vodo zopet ustanovi. Istotako je bil sprejet predlog delegacije glede nakupa nepremakljin pod tab. št. 577 na Greti za 41.000 gld. Za temeljna dela na liossetti-jevem spomeniku, ki se ima odkriti prili. leto, so dovolili izredni kredit 3400 kron. Sprejet je bil konečno predlog glede odstopa cestnih zemljišč za lokalno železnico Trst-Skorklja-Opčine. Odobrili so tudi izdatek za osvetljavo proge. Sejo je župan zaključil ob i), uri. «Piecolo» kakor kritik. V ponedeljek, dne 6. t. m. zvečer, je učiteljica glasovirja, gospiea Olga Vidrioh, priredila se svojimi učenkami koncert v Ciroolo Arlistieo. Prepričali smo se, da so se vse točke vsporeda izvajale jako precizno, da-si naloga, katero so si postavile mlage učenke (med katerimi je bilo gospic od 11 let naprej) ni bila baš lahka. Vsi listi so se izrazili jako pohvalno o tem koncertu, le žid «Piocolo» je tudi o tej priliki postopal drugače, nego bi zahtevala tudi lojalnost nasproti prirediteljici, kateri je poučevanje glasovirja edini zaslužek. Nekaterih učenk, in prav tistih, ki so igrale najboljše, niti imenoval ni, a v obče je trdil, da nimajo dovolj — takta. Razumljivo je samo po sebi, da nežni otroci ne morejo imeti v svojih prstih Golijatove moči, ali razmerno je koncert — ukljub temu — uspel najbolje. Nam se zdi, da bi trebalo nekaj prav močnih taktov — po prstih «Piceolo» -vega poročevalca. Vfflijf ruskega Jezika. «Pireolo» se zgraža, ker hočejo tudi v Gorici ustanoviti kurz za učenje ruskega jezika. Kar tri klicaje je dodal svoji vesti. Radovedni smo, koliko klicajev jnisveti svoji vesti, ko izve, da se tudi tržaški Slovenci uče ruščine. Kedaj bo že mogoče, da mu napravimo to — veselje ?! Dvojna mera. Pišejo nam: Minolega tedna sem bil na velikem trgu. Mimo mene je drvil mesten stražar. Obrnil sem se, da vidim, kaj seje zgodilo. In ojoj, res se je godilo nekaj groznega: mimo kavarne »Speeelii« je peljal naš «brkin» voz poln drv ! Magistratni stražar je poletel k njemu, začel rjoveti in mahati z rokama, da me je kar groza obšla! G/ozil je revežu, ne vem že s kako kaznijo, ako se takoj ne odstrani. Ko je pa naš kmet šel le naprej po borznem trgu, je omenjeni magistratni organ letel za njim ter ga zagnal v ulico »Cassa di risparmio*. Druge nesreče menda ni bilo! Dva dni pozneje sem pa videl voz tukajšnje plinarne, ki je črn, kakor je, vozil lepo po Oorsu, ne da bi ga bil kedo ustavil ali nadlegoval!! Prvi je bil slovenski voz, drugi pa laški, kar pomenja, da se za Slovence meri z eno mero, za Lahe pa zopet z drugo! Nežni živci. P išejo nam : Nedavno smo bili trojica: gospiea Slovenka in dva Slovenca na tu k. glavni pošti. V oddelku na levi strani v pritličju smo kupili znamke za nekoliko razglednic ter se o tej priliki pomenkovali — seveda slovenski. To pa je razburilo gospicnm, ki so bile tam v službi, živce, da so nam poslale pismonošo, ki nas je uljudno povabil, naj ne govorimo, ker da to go-spice moti v računih. — Mi sami smo že bili priča, ko se je v tej sobi govorilo precej glasno, a ker se je govorilo italijanski, ni bilo nikogar, ki bi to prepovedoval. I)a pa taki opomini ne bodo potrebni, bi svetovali mi slavnemu poštnemu ravnateljstvu, naj v dotičnem oddelku da napraviti vidne napise, da je tam strogo prepovedano govoriti — slovenski. Seveda bi morali biti napisi, prepovedujoči slovensko besedo, v — slovenskem jeziku, sicer bi živci nežnih gospic zopet trpeli, ko bi kaka slovenska stranka ne umela čitati, .česa ne sme btoriti. V proslavo spomina pok. dekana Varla. Iz Prebeneka nam pišejo: V dolžnost nam je, da naznanimo spoštovanim Dolinčanom, da smo tudi mi z veliko žalostjo vsprejeli vest o smrti veleč, gospoda župnika-dekana Varla, katerega smo čislali in ljubili kakor ljubečega dušnega pastirja in skrbe-čega očeta. Vsprejmite, dragi bratje, izraz globokega sožalja! Pokojniku bodi plačilo v nebesih, a mi moramo gojiti sedaj željo, da dobimo vrednega mu naslednika. Duh pokojnika plavaj nad nami do svidenja — nad zvezdami ! M 1 a d o s t. Nemška kultura. V Konjicah naŠtajarskem so nemčurski smrkovci novo tablo čitalnice v temni noči namazali z neko — tvarino. Vsaka poštena in malce kultivirana stranka bi se v dno duše sramovala takih činov in bi izbacnila zlikovce iz svoje srede, a tu je drugače. Vsi generali nemčurske stranke so hodili kro-hotat se pred Čitalnico; — med njimi tudi dr. Kadiunigg (Kadivnik), rodom Postojnčan. S tem so odobravali nesramni čin, ga priznali vrednega svoje stranke, one smrkovce pa so kvalificirali za pogumne narodne junake iu jih s tem vspodbujali k novim takim činom... Zakrij si obraz Grmanija, tvoja kultura diši po — blatu ! Letina vina. P o vsem Spodnjem Stirskem so imeli letos slabo letino vina, kar se tiče kvantitete. A kar so pridelali, bo po menenji strokovnjakov dobro in se že zdaj plačuje jako drago. Slovensko gledalište v Celji. Pišejo nam: Dne 1. novembra t. 1. so igrali obligatno igro: «Mlinar in njegova hči*. Igra, sama na sebi, ima že vse znake starosti ter ni privlačna radi umetniške vrednosti, temveč le, ker je primerna dnevu Vseh svetnikov. Seveda, človek, ki je pristopen resnim, dif, nekam žalostnim čutstvom bi ta večer obiskovanja grobišč in zvonjenja ne mogel prenašati trivijalnosti in modnih znakov naših modernih iger. — »Mlinar in njegova hči» je pa nekaj, kar tako rekoč popoln j uje obiskovanje grobov in tužnega zvonenja. Igra je pa težavna za igralce, že radi tega, kar so igralci tudi ljudje z človeškimi srci. Sicer pa naj govori iz nas strog kritik : Naj- več pohvale je žela in tudi zaslužila gospiea Baševa, ki je v u logi Marice spet potrdila našo staro trditev, da je najboljša moč celjskega slovenskega gledališča. Bali smo se pa za ulogo mlinarja, ker bila je v rokah gospoda Perdana, katerega smo do zdaj navadno občudovali v komičnih ulogah. No gospod Perdan je igral ulogo tako dobro <>elo nekam zelo realistično — da smo res strmeli na njegovi vsestranosti. In tudi gospod Salmič je mojster na odru, ali v ulogi Konrada bi ga ne videli radi več. Anžc v »Revčku Andrejčku* je njegova uloga. Sicer pa on svoje uloge ni pokvaril nikakor ne — izborno jo je igral, da pretresljivo, a on jo je le samo — igral.... Tudi manjše uloge so bile v rokah dobrih igralcev, kar je tudi edino pravilno, če tudi ni ravno hvaležno. Godba — celjska narodna — je tudi storila vse, da dokaže, kako napreduje. Dozdaj smo govorili o igralcih. Naj si privoščimo še gledalce. Občudovali smo občinstvo, ne samo, ker je polnilo dvorano do zadnjega kotička, temveč, ker je s svojim uzornim vedenjem dokazalo, da je umetniško izobraženo, da je zrelo za gledališče. Časopisje je bilo tudi dobro zastopano. Prišli so uredniki vseh štirskih slovenskih listov z Vašim dopisovalcem vred. Demonstracije na Reki. Včeraj so bile na Reki, o priliki otvoritve električnega tramwava, velike demonstracije proti madjarskim napisom nu vozovih. Ves dan je stotine ljudi obkoljevalo progo, po kateri so se vozili — prazni vozovi. Kakih 50 ljudi so zaprli, a večinoma zopet izpustili. Vojaštvo je bilo konsignirano. Se le okolo polunoči je nastal mir. — «Piccolo» našteva imena nekaterih onih, ki so se dali aretirati za — i talij an-stvo Reke. Celo par žensk je med istimi, ki pa se pišeti za — Tur ko v i če v o in za Curkov i -če v o. Ti dve sti gotovo isto tako pristni Italijanski, kakor so bili pristni Madjari tisti laški in lahonski zaslepljcnci, ki so pred par leti še po reških ulicah kričali — Kljen! Tepci — Bog nam grehe odpusti — so stezali Madjarom obe roki, v nadi, da se jim iste napolnijo z samim zlatom, a sedaj kriče, ko vidijo, da Madjar ni le zagrabil po obeh rokah, ampak jih hoče zagrabiti tudi za vrat. Taka se bo godila tudi v Trstu. Kdor bo živel, bo videl, kako se bo tisto debelo nemško-laško prijateljstvo prcininjalo v pošteno sovražtvo in kako se bodo Italijani branili šibe, ki so jo pomagali plesti — oni sami! Lloyclov parnik «l'leopatra» je prišel danes iz Aleksandrije, Na krovu je 27 potnikov; kapitan g. Alojzij Brolič. Parnik se je podal v lazaret pri sv. Jerneju. Okrajna bolniška blagajna. Minolega tedna se je prijavilo 320 slučajev bolezni, 324 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 710, med njimi 100 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredham so naznanili 1»'>7. Podpor jo blagajna izplačala ta tedne 8457-88 kron. Izpred naših sodišč. 29-letni zidar Josip H. iz Trsta je bil včeraj obsojen v 4 mesece ječe, ker je ukradel en voz in več drugih predmetov. Služkinja Adela B. iz Viganove pri Vidmu je dobila 3 mesece težke ječe, ker je okrala svojo gospodinjo. V Afriko, lti-letni Lev Bnumann z Dunaja je zapustil z najlepšimi mulami v srcu iu s 31) gl. v žepu (katere je bil vzel očetu) rojstno hišo ter se podal na pot v Afriko. A na tržaškem kolodvoru so ga ustavili ter izročili zaporu v ulici Tigor. Fant se je bil oborožil z revolverjem, a kakor kažipot je vzel seboj knjigo, ki piše o deželi dijamantov. Pes je ugriznil v levo nogo včeraj popo-ludne v ulici liigutti 59-lotnega dninarja Mihaela Bencdettijii. Poškodovanec je šel na zdravniško postajo, kjer so mu izžgali rano. Dražbe premičnin. V četrtek, dne \K novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na Greti št. 20, krava; na Corsu. št. 1, galanterije; v ulici Mon-tecucco št. 7. hišna oprava; v ulici Sanitil št. 15, različna vina ter oprema v zalogi ; v uliei Sette Fontane št. 31, hišna oprava. O Levčevem „pravopisu44. (Dalje.) Izraženje prost nam rabi v prvi vrsti za pomen talijanskoga: ordinario, ooinunc, svabskega : iremein, alltiiglich ali gewohnlirh, n. p. prostak, ein gemeiner mami, prostak (vojak) der gemeine, prostaftčina, ein gemeiner kerl, — prostaitvo, ge-meinlieit; — tore preprost, selir gemein, zu geincin. Pravimo pa tudi : prosta pot, t j. pot I »rez ovir; prosto ali odkrito (»olje, t. j. polje brez dr« vja m skalovja; prostim zrakom ptica leta; prostim <»kom zrem, t. j. zrem no da l»i rabil kakovo steklo; oprosti me okov, posla, sitnosti, dolžnosti, obveze, pregreška, nadležnosti ... ali čim tc oprostim, nejsi prost, nego svoboden, kajti svobodno ti je potem delati, kar le hočeš, — odtod tudi svobodna ali slobodna volja, ne pa prosta. Za pomen talijanskoga: semplioe, naturale, ali svabskega: ointaoh, sehlieht, natiirlich — pa nam rabi izraženje : priprost, kakor bratom Hrvatom, in ne drugače ; saj pravimo tudi; priserčno, in ne p'eserčno, za pomen svabskega: herzig, innig. Vsak hip čitamo tudi izraženje : izid. Kaj to pomenja? Po mojem mnenji ničesar; kajti tako oblikovanje je proti vsem pravilam slovanskega glasoslovja sploh. Kaj ne, glagol je iziti, — no, če po tem izvajaš samostavnik izid, moraš po glagolih : iti, doiti, obiti, oditi, po" ti, priti (prijti, saj Dolenjec pravi: prijdem), raziti se, uiti... dosledno podobno izvajati tudi samostavnike : id, doid, obid, odid, poitl, prid, (prijd), razid, uid. Oh, mili moj, povej ini, ali si uže keda čul tako govoriti ? ali si uže keda kaj takega čital? K da, imamo tudi glagol žiti (z'iti) se; minolo nedeljo pak je bilo pri vas na Bučki proščenje , sešlo se je bilo mnogo mnogo tiaroda in Ti si bil povabil tudi mene na slavno proščenje. — No, kaj meniš, je li bil ono velik z i d in da li sem bil tudi jaz na onem slavnem zidu, ali je bil shod, na katerem biti je bilo tudi meni čast { ? Vidiš, na kako gadno smešnost dovaja naše pisatelje njih nepoznanje jezika, njih nerazsodnost in nedoslednost?! Zakaj bi ne govorili in pisali: hod, dobod, obhod, odhod, izhod, pohod, prihod, razhod, shod, uhotl, vhod...? Tako govori naš narod in je jedino prav in slovansko. (Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) I) li u a j S. (Zbornica poslancev.) Mej poslanci je bilo razdeljeno poročilo tiskovnega odseka za odpravo časniškega kolka. Predlog poslanca Kaiserja, da se ta stvar postavi kakor prva točka na dnevni red, je bil odklonjen. Vodja finančnega ministerstva je predložil proračun za leto 1HOO. Vojna v južni Afriki. Diirhan 7. Očevidci bitja pred Lndvsmithom zadnjega četrtka poročajo, tla so Boerni — pri bo-rivši si kos odprtega polja — izobesili belo zastavo, a ko se jim je oddelek Angležev približni na streljaj, so vendar streljali nanj. Angleži so bili ogorčeni rad: taeega izdajstva in so napali sovražnika. Vspeh Angležev je bil velik. I jeli so mnogo Boeroev. IMirhan 7. Boerci so udrli v Jugvavuina v deželi Zulu, kjer st» plenili in so zažigali javna »>o-slopja. Oblasti in prebivalstvo so bežali. POSLANO. V cenjeni »Kdinosti« od dne 4. novembra ste javili zahvalo vsem udeležencem pogreba preč. g. župnika-dekana Ivan a Varl-a. Hote ali nehote pa ni bilo omenjeno vrlo in spoštovano n č i-teljstvo dekanijsko (in še nekaj drugih), katero je bilo častno, pohioštevilno, zastopano. Iz Doline in iz Boljunca je prišlo celo z šolskimi otroci ter je pomagalo tudi na petju. Slavno e. kr, orožni š k o postajo iz Boljunca in s t r a ž n i š k o iz D<»line treba tudi omeniti. Toliko v popravek in zasluženo pohvalo. Vsem gospodom najprisrčnejša zahvala. Osmina bo v četrtek ob HI. uri. in ne ob t). Josip Colja, k a p e 1 a u v D o I i 11 i. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, rozini v drugih navedenih tobakarnah, tudi na južnem kolodvoru. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presunljivi* vest, tla jo naš ljubljeni soprog, o/iroinn oče, gospod dr. JANKO FAJK umirovljeni c. kr. profesor po volji Vsemogočnega, dne 7. novembra oh poln 'J. uri po polnoči, po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zeinski ostanki predragega ranjkega se bodo v sredo, dno H, novembra ob '/« na ">, uro popoludne iz hiše žalosti, Blei\veisova eesta št, 1.'», prenesli na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bodo po slovesnem blagoslovljen j u v lastni grob k zadnjemu počitku položeni. Sv. maše zadušnice se bodo brale dno 14. novembra ob 7. uri v župni cerkvi M a r i j i n e ga o z n a n j e n j a. Kanj ki se priporoča blagemu spominu. V Ljubljani, dne 7. novembra I*}*). Pavlina Pajk soproga. Milan Pa J k kr. |>rnviz. |>rnfciw>r n« iiriti-IjMOu. Teodor Pajk sinova. Politično društvo „Edinost*, priredi v nedeljo dne 12. t. m., ob 4. uri popol. JAVEN LJUDSKI SHOD v Rojanu z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 'J. Naša občinska uprava. .'{. Slučajnosti. Shod se bo vrsti v dvorani gostilne » Konsiiniiiegii društva« v Hojami. V nedeljo dne 15. oktobra sem odprl g< »stil m» Adria v ulici Nuova št. II. Točilo se bo črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočam svojo zalogo vina V ulici Carintia Št. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni. Filip Ivani&ević. Rinniane Airiate Hi Siciirta v Trst« zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vslh kombinacijah. Glavnica in reserva Mlva dne 31. decemhr 1892.: Glavnica dru&tva......gld. ■i.000.000*— Prcmijna reserva zavarovanja na življenje..........13,82»i.34«'ft8 Premijna reserva zavarovanju proti ognju........... 1 ,»»32.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju...... Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njunju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-»junju kurzov, bilanca (H) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . , . 4y.4U.V07 500.000'— 333,822-42 243.381-88 500.000-— l,187.1»»4-8»> Božične jaslice z mnogovrstnimi zrezanimi slikami in živalmi, vse jako naravno narejeno. Cene od 20 gld. naprej ~VS Kipi svetnikov, vrezani na lesu. Križev pot. postaje (Relief) kakor tudi vse rezbarije. •veta polaganja v grob, altarje, propovednioe, krsta« kamne, okvirja, vsakega itiln in lesa, se opravijo in pozlate v obliki polni efekia, izdeluje večkrat odlikovana delavnica za krščansko umetnost JOH. BAPT. SCHMALZL, rezbar St. Ulrich, Groden, Tirol. Cene kipov svetnikov, izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv in pozlačenih: Velikost: cm. 20-30, 30-40, Cene n. v. gl. 10.—, 12.—, 100, Kristove podove, fino na lesu v/.rczane, oljnato barvane, z žeblji in napisi, cena za Velikost: cm. Cene a. v. gl. 50, HO. 10—, 150. BO.—. r»o, «0, 70, 80, 18.-, & , 120, 130, 150, 170. 45.—, (11.—t 85.— 100.— vsako; •JO. 2;"», 30, 40, •4.—, 5. 7o, 80, !M>, 100, 13.-, 17.-. •1-2. , 28.—, Kar ne ugaja, ae vzame nazaj. Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani nriporoČa ob priČctku sezone svojo ilborno kialo zelje v aodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah. Pri sodčekih po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri posiljatvi po f)0 in Sff> kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in f>0 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. Vi-ari ravnateljstva: Vi« Valdirivo it. 2, (v lastni hitij. Bpiritus sinapis oompositns ALGOFON. edino sredstvo proti zibolnlu, rav n itič. glavjijlii. m ]'31 ii 1 Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai iliie Mori) Piazza iranta TRST Paziti na ponarejanja. JOOOOOOOOOOOOO