87. ifitnia. i mmtmm n. Mwii na. im. iita. Bi BBBBBBl ^Bl BW I BBBBBl BBBBBBBBBBl Bi Bi .^Bl BT' Bi BlBfl I I BI _ Bi I H B^. ^Bfl B^^. B^^. ^M BBBBBBJ AY Bk BjBJ I BJ B\ BJ BI Bi Bi Hl BBBBB\ BBBBBl BI Bk BI Bk H Bk BJ jaBJ IBfl|H bIbIh Bi 1B Bfl Bf Bi ■ I BJ B\ BI BT i BJ BT ^B B. ' VJ Bk* J| |B^ Jiiiiiii .B 1^. I BI 1K tU alBlift al IBi ■! IV" ^B Bi ^Bj |))l bJbbI BBbV BBBb BBBM BBBi BBBfl Bil II ^B bW Br BBBB Bk I Bi BBBBT BBBW BBBH lBBBi BBBV BBBbI ^Bj BJk BAMa I I BflM« aAaaaaaV Butl ^H BJl ■ BL BBBB Al BmbI JJ Bi al BBbI Br BBBV BBBB BBBB BBBBf k bbbV bbbb bbbi aUl bbbbbbb* BBBnaBBBBBl bV ■ b\ Bbbb bbbbbbbbbbI al H aW bbb1 ■■■ bbbb bbbbI HJ H. BBBM ■■■ BHBj H H^^^^ ■■ ^Bj Bk A ■■■ BfVJ ■ BJ B| Bj^Bj BAMB ^BAB BBBB bBBbI ■PIH^ ^^^^^^^^^H HJ HT BBiBBil bbbbbbbbbbI BBBBBB Vaat Br BBBBbV BBBBBH BBBiBBB BBBBBB V BBBBBB BBBBBaf BBBBBbI BBBBil ™J Br Br a_____________________ ^^ ■■M*^™^ ■■■■*■ bbbbbbT bbbbbb1 ■■ bbbbbVbbbbbbi bbbbbbi •aaaraaji ****** 1 m/M X M m/ai za navada« (a male oglase 80 vta. ta luafee raigUae 1 20 K ra poalano (n reklame 2 K. — Pri aaročflu nad 10 objav popuat Vprtitnjcfu glede iiuentov nai te priloži znamka u odgovor. fnrivmlatvo „Ilov. Naroda** lm Narodne Vtokaran«* Kanilo«« Biloa 41. S, arltlićno. - Toiofo* it ta. MSlota«wkl larti' woMo w Llnoiloai lm m oa>itt i v JfjoolnwiH t celoletno naprej plaćan . K 120-— polletno. .•*•••» SO— 3 meaetao......„ 30- 1........ 10*- W taoaatarrot celoletno......K140*— polletno .•••••••, 7i>— 3 mesečno ••••••» 35*— ......« 12-— Novi naročnik! na) poH|e)o v prvič naročnino vedno MF» po nakazntd. Na tamo m^men« naročiH brea oottatve dert*»rje se ne moremo ozirati Orodmlatvo »Slov. Jlaroda*« Enanova niica at I, L nodatroo|o. Tolofoa fttov. 14. •oaOao onoolnio lo potpisano ta zadostno fraaaoraao. ■s«"- Rokopisov no vrača« "Vol Posamasna Itevilka velja 60 vinarjev« Poštnina pavfallrana. Dr. Iran Marila Čok: Taktika Italijanov. Italija ni zastonj domovina Mac-dUavellija, ki je učil posebno moralo v državnem življenju in v državnih postih. Že preo njim, a gotovo v še večji meri za njim velja Lahom v njihovih državnih poslih deviza: brez skrupulov. Cilj iim je glavna stvar; da-li je pravičen. aH ne. to n? glavno; sredstva pa so vsa dovoljena. Za najnevrednejšo stvar vporab-ljati najsvetejše principe, ali pa naj-rvetejSe principe, če jim to kaže. pogaziti, se vezati in obveze ne držati. r- 'se to je dovoljeno *za blagor do-Imovine«. Postransko jim je to. da s tem gazijo narodno čast v blato, samo da dosežejo cilj. Dokler je bila Italija razkosana na razne države in državice, so njeni sinovi, ki so hoteli jedinstvo celega naroda, poudarjali princip narodnost! In samoodredbe narodov (Maz-iini). in italijanski državniki, ki so si vzeli za cilj jedinstvo Italije, so se '.'klonili teh principov in bolj nesro v sled junaštva svojih čet ali vojne sreče so prišli do ujedinienja potom velikodušnosti drugih (Napoleon III.) in volje naroda (izražene plebiscitom). Komaj pa je bila ftaliia ujedi-iijena, je pozabila na pravičnost in pričela kovati imperialistične načrte. Ma poti ji je bila v jadranskem Morili Avstrija, zato je vprizorila ir-redentovsko kampanjo, da vstvari pod"aZmaj? Lintvra«« vprašujete. No. pa se Že smejete: »Aha. to bo »Slovencev« Marij Kogoj ali pa »Ben Akiba«?« Toda zmotili ste se. Med navedenima duševnima velikanoma in ljubljanskim zmajem ni prav nobene drujrc podobnosti, kakor vedno široko odprto žrelo, zvita repatost njunega sloga ter dejstvo, da Hi nihče ne smatra za resno, nego kvečjemu za smešno ljubljansko špecliaHteto. In takih specijalitet se človek le veseli. Ne? — Torej o teh mladih zmajčkfh ne nameravam govoriti. Povedati hočem le nekaj o najstarejšem ljubljanskem zmaju, čegar štirikratna podoba na novem mostu in stlhneta na maristratovem pečatu Je bale naSa pristno IJubHansVa SpeeM^lUeta. O zakopanih zakladih, ki fh stražijo grozni zmaji ali pozoji. o prekrasnih deklicah, sužnjah strašnih drakonov m Se drugačnih zver-stev romantične zunanjosti, govore ne fe najstarejše mške In latinske pravljice. Pozna jih zlasti srednjeveška narodna poezija. Gradov, v katerih so se pojavljali čudni strahovi in v katerih so gospodarili čudovito inteligentni, a navadno še čudoviteje skopi in požrešni zmaji, takih gradov je poznal srednji vek celo vrsto. In pred mnogimi stoletji, ko so ookrivali ljubljansko planjavo od Krima do Kairmfka Se sami gozdovi in brezkramo močvirje, takrat je živel na hribu IjnbUanskega gradu ogromen zmaj. In Imel je strahovite zaklade. Kasneje se je zari! v hrib. kjer leži še dandanes. AH Je že mrtev ali Je še živ? — Kdo ve! Vsekakor je vzel s seboj svoje zaklade. — Ben Aklba pa bo Imel kot novi župan priliko, Hste zaklade izkonati ter ž njimi i^nremeniti našo dolgo vas v <^ nov Fldorado! Na tjubfianskem gradu Imamo dandanes cerkvico sv- Juria.. ki la rrajsJd patron ta salo tadl patra našega mesta. In sv. Juri ima zmaja pod kopiti svojega konja ter ga pre-bada s svojo sulico. In zmaia so našli tudi na najstarejših ljubljanskih denarjih. Srednjeveški ljubljanski drobiž (okoli I. 1200) kaže na eni strani trdniavski stolp, pod katerim se vije luskinast zmaj z odprtim žrelom in besno zvitim repom (kakor ga vidimo na vseh slikah in kipih sv. Jurja). na drugi strani pa petero AH je torej ljubljanski zmaj večni spremljevalec internacionalnega sv. Jurja (Georga)? — Zgodovinar-Teodor Elze Je mislil, da Je zmaj bržčas simbol — hunske nesreče, ki Je zadela Evropo. Attflove tolpe. so haje leta 452. porušile ttidl Emono. Franki pa so osvojili današnje slovenske dežele, ustanovili na desnem bregu Ljubljanice (nasprotf nove Emone) svoje mesto ter so začeli proti Hunom vztrajno vojno. In frankovski mejni irrof Erik je baj^ Hune končno porazil ter jhn pobral oferromne. po vsem svetu nanJenfene zaklade. Desna atfon z frradom fe bfla torel fr^nkov-atcirta poraženi amai — Hnnl — ao ostali grajski ponos in okras. V frankovsko - burgundskih narodnih pravljicah, pripovedkah in pesmih (Nibelungi - Gibelini) se proslavlja Sigfrid kot pobtjalec zmajev; v zmajevi krvt se je Sigfrid okopal. dobil stem roženo kožo in postal (izvzemši mesto na hrbtu.kjer se mu ie med kopanjem prijel drevesni list) neranljiv. Gotske narodne pesmi (Amelungi - W61fingi) pojo o Dic-trichu (Teodoriku) Bernskem (Ve-ronskem), ki se Je vojskoval s Hunom Etzlom (Attilo). V Nibelunški pesmi so vse te pesnil združene; Sigfrid in Kriemhttda tvorita vez med krščanskimi Franki in Burgun-dl na eni ter paganskimi Huni In Goti" na drugi stram. Sigfrid. Junak Frankov, je pobijal zmaje ter s tem utrdil moč in bogastvo svoje domovine. A zavist rojakov je zavedla Ha^ena. da je Siebrida zabodel, in zavist, ljubosumnost, nehvaležnost so frankovsko moč pokopale. Grb frankovski in burgundski pa je nosi! bele lilije, ki so prešle v grbe mnogih de*el, mest in družin. Divji Huni na levi. krščanski 1 Franki na desni strani Ljubljanice ter na gradu, boj med njimi ter sv. Juri kot ubijalec zmajev — Sigfridov Dendant — poraz Attilov in zmaga Erikova na Kranjskem: vse kaže čudno skladnost. Premagani zmaj pod trdnjavskim stolpom In fran-kovske lilije na ljubljanskem drobižu kažejo, da sega pravljica o ljubljanskem grajskem zmaju daleč. daleč nazaj v borbe kristjanov s pogani . . . Zmaj je, torej znak poraženega neverstva ... Da je danes zmaj namesto pod stolpom na vrhu stolpoveg« zobča-stega slemena, kaže le, da je imel risar prvega pečatnika ali preveč] umetniške svobode ali pa je storil to' iz nevednosti. Gotovo je le eno: stari ljubljan-' ski zmaj ni nič originalnega, nič tl-j pičnega. nič domačega ... Morda se razvijeta v veliko ori-! ginalnost vsaj naša najmlajša zmajč* ka: Marij Kogoj in Ben Aklba? Potem ju postavimo na najnovejši ljubljanski most z grozeče razkrečenimi žreli In besno zvitimi repi In to bo originalna IpodJaUtota-, Stran 2* •SLOVENSKI NAROD« dne 15. fctmarja ISML Itcv. 37. Zlasti ob hudi suši po leti le ob Savi In ob Soči vodni minimum včasih še občutnejši kot drugi redni minimum, ki nastopi ob hudem mrazu po zimi Izvzemil Drave, ki Je bila glede Vodnih sil menda najboljša reka v celi bivši Avstriji, naše vodne sile .večinoma niso prvovrstne, to se pravi, njih izkoriščanje je razmeroma drago in skoraj vselej jih je treba s parno rezervo spopolnfti. Vendar se pa izkoriščanje naših vodnih sil izplača, ker tudi premog, ki se Je V slovenskih pokrajinah pridobiva, nikakor ni prvovrsten. Črnega pre-ImoKa, to je takesra. ki sra rabijo plinarne in iz katerega se dela koks, v obče nimamo. Pri nas se najde le ru-javi premog, boljše in slabše kvalitete in še ta je bil napram črnemu premogu v drugih pokrajinah, n. pr. na Moravskem in Češkem, absolutno dražb*. V Sleziii ali na Moravskem Je veljala primerno veliki elektrarni proizvajana kilovatna ura 2—3 viharje na premogu, pri nas je v istih razmerah (majhni transportni stroški) pod 5—6 v ne bi mogli proizvajati. Ponaiveč je pa industrija izdala na premoeu več kot 8 v za kilovarno !uro. Na Hrvaškem so bile razmere .po nekod bolje, nremog je sicer slabši, a cenejši. Naravno je, da slab premog, to je tak, ki vsebuje v ra* merju s svojo teto malo kalorij, ne prenese velikih transportnih stroškov. Da le M url nas ne—gg g ozJ. ftm na ktlorHt, ki m vsatafe dva do trikrat taka drag kot aa tevem bivše mooarbBg, to lo rlavrt vzrok, radi česar moramo ndsDtf na Izkoriščanje vodnik sfl, akoravno tndi te niso nrvovrstno. Pred vojsko je cena premoga na leto redno za 5% rastla (od leta I90O—1910 se Je premog za 50* podražil). Po vojski se pa bo navedeno razmerje med cenami našega ru-javega. oziroma češkega in tujega črnega premoga, ki pride v prvt vrsti v poštev vsled zvišanja mezd in ugoditve obširnih socijalnih zahtev, znatno poslabšalo, ker ti momenti izdatno zaležejo relativno z ozirom na kvaliteto premoga. Recimo, da se cena Dremogu vsled zvišanja mezde v obče podvoji, potem raste cena kalorije pri nas štirikratno, in le ta fe konečno merodama. K predmetni občni razpravi o izkoriščanju vodnih sil je treba še omeniti, da je le-to mojroče le potom elektrarn in da ie vselej treba silo prevažati po daljnovodih. Politične vesti. > . — Brezuspešna oogaiania. be-pedo Ima regent! LDU. Beograd, J13. februarja. Na sestanku, ki so ga brneli zastopniki obeh parlamentarnih jskupln na dvoru, ni prišlo do spora-izuma. Demokratska zaednica je pri-Istala na to, da se razpravlja o volil-Inem redu in o proračunskih dvanaj-jstinah, ter je zahtevala nekatera Iporoštva proti zlorabi opozicije in »to najdalje v roku treh tednov. Ako bi se to ne dalo izvesti, naj se narodno predstavništvo razpusti, objavi Naredba o volilnem zakonu in naj se ^razpišejo volitve. Na ta način bi se narodno predstavništvo samo trpelo, in to samo zaradi tega, da vlada in opozicija čimprej omogočita volitve za ustavodajno skupščino. Ako bi katera druea parlamentarna skupf-•na. ki se ni sporazumela, stavila [vprašanja. Ki motijo in zavlačujejo •razpravo o volilnem zakonu, potem •bi skupine, ki so se sporazumele, ne brnele dopustiti debate v tej stvari. Ta predlog vladnih strank ne kom-iplicira sporazuma in dopušča moz-'nost razprave tudi o drueih predme-ftih. kakor valutno vprašan je. občinske [volitve itd. Vladne stranke želijo, da jse čimorei izda proelas na narod. — Opozlcionalne stranke pa stavliajo toogoje. po katerih bi parlament mo-Tal rešiti volilni red, in ustavni od-fbor bi Imel sprejeti načrt ustave v [roku dveh mesecev, dočfm vladne jstranke zahtevajo, da se razprava o *em predmetu konča najkasneje v [treh tednih. — Kakor doznava pres-jbiro. zahtevajo opozfcfonalne stran-,ke. da se začasno narodno predstavništvo razen z dvanajstinami bavi £5 drugim? vnraš^nu. Opozicija za-jhteva rudi. da pride v parlamentu na trazgovor dosedanje delovanje vlade In da se Davidovičeva vlada eventualno za nove na odgovor. Naravno '*e, da vlada ni moela pristati na vse e posroje. ki bi zavlačevali delovanje arodne*ra predstavništva in bi odhodi! volitve. — Pogatanja so se to-irei izjalovila. Zadnio besedo ima se-•daj prestolonaslednik regent Aleksander. = Brez Rušile n| rešitve. Ugledno francosko društvo »La Liance uni-jversitaire francaise« v Pragi Je prištelo živahno propagando za Rusijo. Društvo stoji na stališču, da Je treba is vsemi sredstvi pomagati, da se Ru-jsiia čim najpreje osvobodi boljševiške-|ga jarma ter se organizira v močno, -■■■ " ■ ■ ' -■' moderno, na demokratskih principih slonečo državo, fn s to državo naj Francija takoj sklene najintimnejšo prijateljsko zvezo, češ da za Francijo z ozirom na grozečo nemško nevarnost ni rešitve, ako ne bo imela mogočne zaslombe v prerojeni, mogočni Rus:ji. Imenovano društvo Je izdalo v svrho progande letake in lepake z naslovom »Sans la Russie pas de salut«. (Brez Rusije ni rešitve.) Letake širijo v tisoč in tisoč izvodih po Parizu in po vsej Franciji. Na teh lepakih so navedeni izreki najodličnejših predstavite-flev francoskega javnega življenja z o?jrom na Pnsifo in na francosko - rusko zvezo. Profesor socijalne filozofije Jeanne Igonlet pravi: »Brez Rusije ni rešitve za Francijo: Francoska postane britanska kolonija. Brez Francije ni rešitve za Rusijo: Rusija postane nemška kolonija. Kaj predstavljata Franci« la in Rušila združeni? Vse. Kaj predstavljata Francija in Rusija razdraženi? Ničesar.« Vojaški kritik general Cheriils je mnenja: »Nova Rusija bo najmogočnejši narod v Evropi. Tisti, ki bo v zvezi z Rušilo, bo gospodoval v Evropi .€ Poslan:k Flandjn povdarja* Sem med tistimi, ki so trdno prepričani, da je nas zveza z Rus-jo reSila popolnega propada začetkoma vojne* Oan francoskega instituta Welschjn-šer zastopa tole mnenje: »Ako se ho-Cemo z upehom boriti proti fatalni nemški revanži, ako hočemo preprečiti vsako možnost, da se Nemega nekega dne združi z Rusijo in formira ž njo proti nam ogromen blok 225 milijonov ljudi, potem moramo z vsemi silami delovati na to, da vstane v vsej svofi veličini znova rusko - francoska al Janša « — Nova bratomorna vojna afl bratska zveza? Pod tem naslovom prfobčuje irkutski »Naš l?st«, glasilo dobrovoljcev I. iu gosi o venskega polka, članek o makedonskem vprašanju. V tem članku piše med drugim: * Makedonsko vprašanje Je rešeno: »Bolgarski« del Makedonije do Stru-mice je pripadel državi SHS. Ali Je to pravilna poteza evropske diplomacije ali ne? Ali bo ta dogodek izzval novo bratomorno vojno ali bratsko zvezo? Kako bi bilo treba urediti medsebojne odnošaje na Balkanu, da se izognemo novim konflik-vom »Balkanskym pomčnmu. Bla-vi? O teh odnošatih na Balkanu izšel je nedavno v »Češko • slovenskem dnevniku« br. 258, 259 in 260 Članek iz pod peresa brata Ceha pod naslo- vm »oafnstkjpn pofuMFvvit** Na-gonaktonjenost placa lega članka napram Jugoslovenom nas veseli, vendar ae v maraifcaitiei očim nt n» remo i nJim strinjati V te« Banka razprav* avtor o »srbski« In »bol* garskk MakedonliL kakor Je bilo 4o» slej oMeajno raspravljati o leni vprašanju Mnenja trna da Je ooata-lo makedonsko vpraianje zapleteno edino saradi tecra, ker Je postalo vprašanje »srbsko« In »bolgarsko«. Ako bomo 1 nadalje reševali makedonsko vprašanje s stališča »srbskega« ali »bolgarskega«, ne bomo rešili teira vprašanja, marveč bomo pripravila!! samo novo bratomorno volno. Z narodnega in političnega stališča se da makedonsko vprašanje edino povoljno rešiti z gledališča Ju-soslovenske ideje. Samo s pomočjo te Ideie morerro rešiti makedonsko vprašanje, ne da bi se stem dotaknil nacionalnih čustev srbskih ali bolgarskih.« = »Naš ffst« v frfcntskn. Prejeli smo 19. in 20. številko »NaŠegfa lista.« srlasilo prostovolfcev !. juKoslovenske-«?a polka v Sib'riH z dnem 20. novembra in I. decembra 1919. »Na§ list« se na uvodnem mestu spominja obletnice naSeffa državnega in narnđncgra ujedinjenja In pošilja ob tej prilik? domovini tale pozdrav: »Ob obletnici svečane Droslave državnega ujedinienja Srbov, Hrvatov in Slovencev pošjliamo svofi svobodni domovini in ujedinjenemu narodu iskren sinovsk! pozdrav. Mi se zakliniamo pred velikimi vpditelii na-Sega troimenskesra naroda |n lih zago-taviiamo, da bomo do konca čuvali na višin? naše narodno ime Tn čast kot zavedni državljani nase kraljevine«. = Zločini nemških poveljnikov fn generalov. Znano ie, da zahteva An-tanta. da izroči Ncmčiia zavezniškim sodnem 890 oseb, ki so se med volno nrejrreSile prot? mednarodnemu pravu. Med temi zločinci se nahaja tudi b|v§i cesar Viliern TT. ?n dolpa vrsta njegovih generalov in oficirjev. Zanimivo ie, kakSnih zločinov se obtožujejo razni r*emški generali in oficirji. Generala Moltkefa zahtevak> Francozi zategadelj, ker je da! v Longulonu nstreliti 160 civilistov. Istočasno je da! zažgati vso seliSče. V ognju Je zgorelo veliko števflo ranjencev |n dece. Princ Wflrt-tember?ki Je v Traucortu da! požgati vse hi^e in postreliti večino prebfval-stATa- General Bfllow le takisto za žgal neko vas in da! ?|zJ!irati 100 oseb. Bivši prestolonaslednik Friderik Viljem Je izda! 23. avgusta 1914 ukaz, da se naj vpepelijo vsa mesta in vasf, kjer se bodo Izsledili francoski vojaki. Prfnc Eite! Friderich Hnhenzollernskf }e obtožen, da ?e i2ropa! in fzplenl! grad AvrfcotJrt. ^e^rov brat Avjrtist ?e ob-dolžen, da Je fzronal fn iznlenf! St. One"tfn. Oenera! v. Klug fe obtočen, da le zapplil St. Lis, ra izropa! ?n da! umoriti vec" sto prebivalcev, med nf?mi tudi župana Odenta. KaPttena Kasten-rlcka obdo^žiiielo, da ie fzvrsT? v Me-ienn v Belsriii dne 6. oktobra 1914 tale zlo^n: Ko Je bila mat! že mrtva, le po-vef?n?k KnstenHck fzdaf. da se mora umoriti tud? nieno dete. Češ da ne more ostati samo na svetu. Ko so ustrelili mater, se je otmčlček Se stiska! k nje! In ?o dr$a! za roko. Ko Je padla, so vr«di deteta 2 nio v Jamo, mu zavezali oči ter zakona!! ma*er z i\v\m otrokom. Generalfsimns flfndenbnrs In njegov Stabn! načelrrk Ludendorff sta ob-do??ena, da sta proti mednarodnemn nravu dala deportirati civilno prebivalstvo, da sta izdafala nkaze za ropanje In plenienle v okupiranih kraj:h, da sta »nscen'rsla podare, da s^ na vse načine Šikanirala prebivalstvo, da sta r:arbarsko postopala proti ženam fn dekletom in da sta nasilno vtikala civilno prebivalstvo v takozvane delavske batallone, kjer se Je z Uuđmi postopalo slabše, kakor s sužnji, in končno, da sta s'stemat. onustoScvala vso wMm> FrancSou Izmed vadi zavez-n|l)dh držav zahteva Jiigoalaviia naj-manjSe število volaih zločincev, in si* cm marMa Mackinaa in gmerate OalhntzA. U sta oMottena rasa.1i gn>» zadtjstev, predvam pa navadne tat* viaa: aiaMa naatrja, ki je obdoli«, da Je sistematično organiziral v SrbOi rop la ptaaftve, In končno Sdk vojaš- ka policije Renderfa* k| Je odgovoren za umor Milene Ljubisavljevičeve. Pri* pominjamo, da se nanaša ta lista samo na Nemčijo. Od Avstrije zahteva aaSa država takisto izročitev večjega tte-vila zločincev, med katerim! se nahaja. kakor Je znano, tudi bivši minister sa-nanflh del grof Bertchold. Pismo li Maribora. 9. febravaria 192a Intrige naših klerikalnih mogotcev vk!Jub podlemu pisanja njihovih časopisov ne bodo imele nobenega uspeha. Način klerikalne politične borbe spominja živo na predvojne čase, ko so naši klerkalci z dr. SusteršiČem na čelu hoteli biti absolutni gospodarji v vsakem ozint. Ker nimajo več politične oblasti v svojih rokah, skuSalo na nepošten način premotiti javnost, da bi jim lahkoverno ljudstvo šlo na I ima niče in tim pomagalo pri vol'tvah iz blata, v katero so se pojrrezniii. odkar so od* prto nastopili v opoz^cijonalnem bloku proti konsolidaciji državne misli. Eden naipodlejših klerikalnih listov je tukajšnja »Straža«, katere uredniki polnijo njene predale neprestano z lažmi najostudnejše vrste. Umazana afera kler'kalnega agitatorja Žebota je podžgala resnicoljubne gospode v Cirilovi tiskarni z novim ogniem krščanske morale. Da bi oprali pred svetom zločin podkupovanja javnih uradnikov, očita* jo merodainim činiteljem grehe, katerih se mora sramovati vsak zaveden Slovenec. Najinfamnejše pri tem Pa ie dejstvo, da očita klerikalna gospoda poštenim in vseskozi narodnim možem grehe, ki jih je zakrivila njena stranka pod avstrijskim režimom na tisoče in tisoče. Naša javnost je vendar 2e dobro poučena o klerikalnem denunci-•antstvu v prvem vojnem času in tudi še v poznejši dobi. Koliko nedolžnih žr-t^v imajo klerikalci na vesti, tega menda niti sami ne vedo, ker tako pridno vztraiaio na svojih avstrjjsko-rimskih načelih. Klerikalne grožnje o obelodanjenfci raznih #*wadb« — tako imenujejo žur- natisti v talarju prijavo zločinov držav, nemn pravdništvu — nad katerimi »bo strmela vsa iuridfično izšolana Javnost«, so pač plod drevesa katoliške morale, ki rodi vedno kak monstrum, nad katerim se raduje civilizirani svet Ovadbe očitalo ljudje, katerim je deri unci jantstvo edino sredstvo v dosego cilja, ko čutijo, da se majejo politična tla pod njihovimi nogami! Toda gospodje nai se nikar ne prenaglijo in naj rale razmišljujcjo o svojih brezštevilnih anonimnih denuncijacijah na deželno vlado v Ljubljani In na dvorni mar-šalat v Beogradu. Vse njihove denuncijacije, od katerih je bila ena Izjemoma podpisana od tragičnega junaka umazane afere, so bile seveda brez vsake podlage, kar so tozadevne uradne preiskave prišle do negativnega rezultata. Pa tudi naši socijalni demokrati bj vedeli povedati marsikaj o klerikalnem denunciiantstvu! In ti ljudje se upajo govoriti o ovadbah, če se naznani oblasti zločin po vzorcu urednika resnicoljubne »Straže« in njenega resnicoljubnega očeta »Slovenskega Gospodarja«. Na ta način bi radi osameli gospodje nekdaj tako mogočne dr.Suster-šičeve stranke prevarili Javnost v svojo korist. Laž in zavijanje, denuncijant-stvo in obrekovanje — to je vse, kar fim je ostalo od nekdanjega gospodstva pod žezlom habsburškega apostolskega veličanstva. Stara metoda — novi grehi. Zločinstva, ki Jih Je zakrivila klerikalna stranka nad posamezniki in na celem našem narodu, se bodo bridko maščevala na nlenih voditeljih, ki jjh je naše ljudstvo že davno obsodilo kot narodu in državi nevarne elemente, N<>tU5. Teiefonsna m nrzoiavna porodio. VTIS NITTIJEVPOA GOVORA V LONDONU. Trat, 11. februarja. »I! Piccokx poroča iz Londona dne 10. februarja« da fe nanravfl Nlttljev govor v Londonu najboljši vtis. »VVestminster Gazete« ga označa kot pogumen in razsvetljen ter upa. da ga Italija sprejme z zadovoljstvom, kakor ga ie sprejela i zadovoljstvom tudi Anglija. Ust pravi, da bodo brezdvomno vsi zavezniki odobravali Nittijevo postopanje, ako bo šlo res za tem. kakor ie Nltti izjavil, da se dosele prisrčen sporazum Italije z Jugoslo-veni, kajti zavezniki leliio, da se vzpostavi sporazum v vseh deželah. Ako izvedeta oba naroda, notem ko bi se dosegel sporazum. Istega tudi v resnici, bi to prinašalo obilo sadov. Mnogokrat velia način uveliavliania sporazuma več nego njegove določitve same. BALTOUR O POLOŽAJU. LDU. London« 13. februarja. (D. kor. urad. — Reuter.) Angleška poslanska zbornica je davi razpravljala o !2oreminjevainem predlogu glede posledic mirovne pogodbe, ki so ga stavil! zastopniki liberalne in delavske stranke. Odgovarjajoč na nekatere medklice Je izjavi! Balfoi?r. da nihče ne more prerokovati, koliko bo mogla plačati Nemčija, ki ponuja iz-olačilo vse celokupne vsote v roku štirih mesecev. Britanska lista nemških vojnih krivcev Je dela! nadalje, ne obsega samo IzvrSHnih organov, ampak predvsem osebe, ki so iz lastnega počenjale grozovltostl. Za skrafSanle !Me n! mosroče navesti Drobtine iz Pariza. Slovenci v Parizu nam poročajo Je politične vesti; o kulturnih in socijalnih pojavih molče vsi. In vendar bi si želeli tudi teh. Nova, važna ali vsaj posebno zanimiva leposlovna, znanstvena, operna in druga umetniška dela, kaj igrajo pariška glavna gledališča, kaj r.azstavljajo francoski -slikarji In kiparji, vse to in še marsikaj bi radi zvedeli iz Pariza. Češki pisatelj R. Weininger pojoča v brnskih »Lldovih Novinah« čredno o najvažnejših kulturnih pojavih pariških. Ali nI Slovenca, Id bi fee lotil iste naloge? Weininger poroča* da se je na francoskem zlasti razvila memoar-na literatura. Marcel Proust |e napisal svoje spomine v blcaml fn P'*o-jresknl romanski obliki z naslovom »Iskanje Izgubljenega časa«: dob!! je ranje nagrado Akademije bratov jOoncourtov; Anatol France fc napisa! sugestivno pesniški memoami ciklus »Oosp. Bergerat«.7lerre Loti pa »OtroSk! roman« In »Zgodnja mla- I dosti, ki spadata med najkrasnejša francoska leposlovna dela poslednje dobe. Pavel Bourget je izdal ten-denčni roman »Laurence Albanl«, T Serstevens, Flamec je izdal roman »Sedmero med ljudmi«, ki Je zbudil senzacijo zaradi svojega naturalizma, ki torej med Francozi 5e prav krepko živi, dasi so ga pokopavali že pred 20. leti itd. Skratka, Francoski leposlovje zopet bujno cvete m zori. Berlinski Relnhardt je s svojim klasičnim, amfiteatralnim gledališčem v cirkusu našel v Parizu tovariša v ravnatelju Oćmleru, ki takisto uporablja ogromen cirkus za predstave Shakespearovih, Molierovih, Balzacovih in starih klasičnih grških traeedif. A. Očmler je Reinhardta še nadkrilil: Podaljšal je oder daleč v parter, tako da se vršf Igra sredi občinstva, za komparze (zbore, Statiste) aranžira! Športne klube, poiskal atlete in atletke, vnregel trn svoj namen najlepša ženska in ?w>*ka telesa, k! se razkazujejo, seveda kolikor mogoče klasično golo. In tako |*ra matik senzacijonalen uspeh. Gledališče »Cirque d* Hiver« je vedno natlačeno, le — Sofokle] se obrača v grobu ... — Germanska godba, opera in simfonija, je danes v Parizu na vseh programih. Protesti proti Wag-nerju so danes že nemogoči. Wag-nerjeve opere, a Beethoven. Mozart, Schumann, Mendelssohn, Weber, R. Strauss, Wolff, Brahms I. dr. na koncertih v Parizu so danes stalno na repertoarju. Tudi Cehi so poskušal! zanesti svojo glasbo v Pariz; poslali so tja svoje najboljše pevke In pevce, svoje najboljše kapelnike, svoj najimenitnejši orkester L dr« imeli so ogromne stroške, a vse zaman: češka glasba je jedva bela vrana v Parizu. — Pomladanske razstave se pripravljajo udeležiti češki vpodabljajoa ametnlkl s svojimi najboljšimi rmrv tvori; povabili so Cehe francoski tovariši. — Francoska drama |e *eV> plodovita. Novitet je neštevllo. Mavrice Oonav. Oan Akademije, fe na-nisal komedijo »Oonja trn mo*em«. niki« znajo biti torej zelo aktualni. Gledališča Imajo pač že prehude tekmece v kinih, kabaretih, varijetejih. šantanih In clrkuzih, ki delujejo z najbolj grobimi efekti le na oči in nerve, medtem ko vpliva gledališče le na srce in razum. Zato so začela tudi gledališča delovati, manevrirati In operirati *— da govorimo vojaško — z »debelimi Bertami«, ki prebijejo tudi najdebelejši srčni oklop ter pre-tresejo najbolj mrtve nerve. To je boj za občinstvo In njegovo denar-nico.K sreč! so še gleda!išča,ki vztrajajo na tem, da Je njih smoter poezija In lepota* umetnost od znotraj prihajajoča In k srcu govoreča, ne površna k novršnežem. T£ko Je bilo moskovsko rrniet-nlško efedalteče. Kaj počne? Marsikdo na*!h roiakov - voiakov «ra je frof rn«kl vjetnflc gledal !n užival ... ZaHJ nam nihče nlč*s*r ne poroča o nJem. nJe*?ov!f) efllfh. sredstvih. ft«n*n|n? — PwlJo. da so tudi na IffibMfln^kem N^rod^em *fcNWHBa neVaterl i^no'fle, k! M ff»*Vn k*J ve? povedan. No. tudi ti molče, kakor Ml v Parizu ... nobenega razloga. Mož. kf je stal na čelu nemške vladavine. Je oči vidno kriv. Govornik se je dotakni! nadalje žalostnega položaia Avstrije ter izjavil, da Velika Britanija ne rleda brez sočutja trpljenja te defele. 7a olajšanje avstrijske bede je Amrlija že izdala 12 milijonov funtov šterlin-gov in bo porabila v isti namen še 10 milijonov, ako se bodo tudi druge države udeleževale te akciie. Potruditi se moramo, je dejal govornik, da priskočimo na pomoč tako našim bivšim sovražnikom, kakor našim zaveznikom, ako trpe pomanjkanje. Glede Rusije je izjavil Balfour. da nI bila nikoli želja angleške vlade, vmešavati se v notranje zadeve Rušile, Anglija je nastopila samo proti boll-ševiški vladi, ki je neugodno vplivala na zunanjo politiko Rusije. Angleška vlada nikakor ne namerava na-hujskati Poljsko k pustolovski politiki. H koncu ie delal govornik, da smatra za izključeno, da bi mogla Evropa tako kmalu naiti zdravilo proti svofi sedanji gospodarski krizi, tud!, ako bi si pomaeall vzajemno vsi narodi sveta. Angleška vlada si bo prizadevaJa dobrodelno politiko: treba je samo, da se najde način, kako bi se odpravilo gospodarsko mrtvilo. — Izpreminievaln! predlog liberalcev in delavskih zastopnikov je bi! odklonjen z 250 proti 60 glasovom. DNEVNI RED KONFENRECE V LONDONU. LDU. Pariz, 13. februarja. (Dim. kor. urad.) Kakor poroča »Cbicago Tribune«, so na dnevnem redu londonske konference ministrskih predsednikov nastopne točke: 1. Odgovor nizozemski noti glede bivšega cesarja Viljema; 2. smernice glede izročitve vojnih krivcev in odsrovor na nemški noti od 20. in 25. januarja, ki izjavljata, da nemška vlada ne more izpolniti člena 228 mirovne pogodbe; 3. vprašanje premirja za sovjetsko Rusijo z ozirom na iziavo boljševikov, da bi ne dovolili trgovati z ruskimi kmetskim! zadrugami, ako bi se vojno stanje nadaljevalo; 4. proučenie pogajanj med Poljsko in sovjetsko Rusijo; 5. turška mirovna oogodba in posvetovanje glede zahtev velesil, da pride do načelnesra so^lasia: *». dobava anorlešVesra premoga za Francosko, francosko posojilo v Angliji, kakor tudi zadeve, na-na?aio?e se na izpremembo meničnega kurza. MAD?AI*SK1 UGOVORI. Lnn. Pa-fz, i*. ?~brvar?a. fptni kor. urad.) Atence Havas poroča: Madžarska delegacifa le Izročila v četrtek popoldne tajništvu mirovne 1 konference dolgo noto, ki obaeoa Itev. 87. »SLOVENSKI NAROD« dne 15. fcbraarja \Wk Strta 9 pripombe Madžarske k* mirovnim pogojem zaveznikov. Noti je priložena cela vrsta dokumentov. Delegacija poudarja v tej noti potrebnost obstoja zgodovinske Ogrske, zahteva ljudska glasovanja za sporna ozemlja in predlaga varstvo manjšin na Erdeljskem. Madžarska delegacija tedaj očivldno ne vpošteva teritorijalnih določb, ki Jih je postavila mirovna konferenca. MADŽARSKI PROTIPREDLOOI — ZA TISOČLETNE MEJE. LDU. Budimpešta. 13. februarja. Dunajski korespondenčni urad poroča: Madžarska mirovna delegacija Je včeraj v Neuillvu predložila proti-predloge na mirovno pogodbo. Nota opozarja na to. da se narodne manjšine na Madžarskem nočejo ločiti od Madžarske, nadalje, da imajo te manjšine več pravic, kakor jim morejo dati posamezne mirovne pogodbe in da se morejo te pravice še povečati, ne da bi se naravne meje Madžarske izpremenile. Madžarska trdno upa, da se ozemlje s 50.6% madžarskega ali nemško govorečega prebivalstva ne bo stavilo pod češko, romunsko ali srbsko gospodstvo. Nota poudarja, da v mirovni pogodbi določene meje ne vpošteva-Jo ne etnografskih, ne zgodovinskih pravic in iziavlja. da se bo odcepilo od Madžarske 58.000 km2 ozemlia. kjer prebiva .1.825.000 pristnih Madžarov. Nedeljivost Banata so dokazali vsi prizadeti, z odcepitvijo Bačke in Banata bi se onemoeočilo dobavljanje žita Avstriji, fllede Reke zahteva Madžarska toliko v svojem, kolikor v interesu Reke luko zase. Glede zaradne Osrrske zahteva Madžarska liudsko efasovanle, ki so p zahtevali Avstrijci sami. Na konci? veli nota: Madžarska tvori tako popolno zemljepisno celoto, da se more razbiti samo s surovo silo. Ma^^sVa država ne more nikoli I prostovoljno dovoliti da se razdeli njeno ozemlje. Zaradi tora se zahteva vzpostavitev tisočletnih naravnih mej. Ako bi mirovna konferenca dvomila o tozadevni volji prebivalstva, naj odredi v spornih ozemljih liudsko glasovanje. AMERIŠKI PREDSEDNIŠKI KANDIDATI. LDU. Berlin, 13. februarja. (D. kor, urad.) »Berllner Tageblatt« prl-občuje vest londonskega »Daflv He-ralda« iz Washingtona, da je socialistična stranka skfenila postaviti kot kandidata za predsedniško mesto Evgena Depsa. Kot kandidatko za mesto podpredsednika je postavila stranka miss Cathe tf Hared. Oba kandidata se nahajata še v zaporu. NEVTRALNOST ŠVICE. LDU. Berlin. 12. februarja. (D. kor. urad.) »Deutsche AUgemelne Zeitung« javlia iz Pariza, da le zveza narodov sklenila, da se Švica pripusti v zvezo in da se prizna niena večna nevtralnost. BOUSEVIftKE NEVARNOSTI ZA ROMUNIJO NI. LDU. Dunal 13. februarja. IČ. T. U.) Listi priobčnjejo interview z romunskim poslanikom na Dunaiu. dr. isopescul - Greculom. ki je izjavil med drugrim: Romunska armada je pripravljena na vsako eventualnost. Govorice o boljševiški nevarnosti v Romuniji so zelo pretirane. Tudi sovjetske Rusije se ni toliko bati. kakor se splošno meni. Države s nomanjklMvo organizacijo in s Se bolj pomanjkljivimi prometnimi zvezami, kakor je Rusija, soloh ne morejo voditi vojne v pravem pomenu besede. Za razširjenje boljševizma v Romuniji sami ni nobenih predpogojev več. Agrarna reforma je zadovoljila kmetovalce in tudi delavsko vprašanje se je rešilo povoljno. Iz ujetništva o Indiji. n. P šel je propad Avstro - Ogrske. Ker ?rno bili pomešani z Nemci, zato ni manjkalo ta čas, kakor poprej pri vsa-ki izgubi na bojišču, zbadljivih govoric — Tmenovaii so nas izdajalce, nehva-fefneie itd. Naša mala kopica Slovencev, ki smo biii narodnjaki, je imela slabe Čase med zagrizenimi in ošabni-ni čh-rmani. Ni moj namen, da bi pisal na dcteo in široko o neprilikah in mukah, katere smo trpel? pod žark? tro-pičnefiTa solnca »začarane Indije«. Po-vdariam pa. da je vjetništvo neizmeren udarec za vsakega, ki ga zadene. Tolažil sem se le s tem, da ne kot Slovenca, so me vjeli in obropali — ampak te kot Avstrijca? — Štaba zunanja politika Avstrije je s svojimi kratkovidnimi, tr*rokratičnimi načeli in po navodil?* sebične, zagrizene Oermaniie pedkooata vsa cvetoča stališča mno-•epustivši ]1h končno lahkomiselno krrtf nsodi? Naša Jugoslavija je bila že priznana k v Varšavo — odpravnika poslov. Pcljska !e poslato v Beograd poslanika, mi pa lim vrnemo to pozornost z imenovanjem odpravnika poslov. Ni se čuditi, da so PoFaki smptrali to kot zlonamerno pljusko, to tem boli, ker ie novo:meno vani naš odpravnik Iv. T a d i č pač že nrišel sredi preteklega meseca v Varšavo, ni pa smntral zn potrebno, da bi do 1.1, m. vročil poljski vladi svoja pooblastila, se predstavil ;n stopil v službeni Hffc s poljskimi oblastmi. Na te — blago izra/eno — nemdnosti Je poljska vlada reag*r?Ja na ed-no možen način, da je odpoklicala iz Beograda svojega poslanika in poverila nadaljnje vodstvo poslov tainiku dr. Stefan-skemu kot odpravniku. — Kon-statniemo ta suha dejstva, da Javnost razvjdj, kako brezglavno se pri nas oostopa tudi v zunanjem uradu. — Vsak laik danes ve, da nas veže s Poljsko nebroj skupnih Interesov na gospodarskem in političnem polju in povsem naravno bi se zdelo Človeku, da bodo merodaini krogi storili vse, da z vsemi sredstvi ne samo vzdržć, marveč celo po**«f»c prijateljske odnosaJe z domovino M'ck»ewirra ?n S"e^kiewi-cza. Ne samo poslaništvo v Vašavi bi bilo treba osnovati, marveč tudi par konzulatov ali vsaj gospodarskih zastopstev, ki fb zlasti v Oal'ciij numo potrebujemo. Toda v tem oziru se ni nič ukrenilo, nič storlo, pač pa se le Poljake naravnost briskiralo in žalilo. Kakšna politika ie to? Razumna ne! ^ — Na pravem pota. Kakor smo že poročab*, se je torek in sredo vrSila v LJubJiani gospodarska konferenca z zastopniki naših najvažnejših industrijskih strok, ki prihajajo v poštev za dobavo onega materijala, izdelkov in blaga, ki je potrebno za obnovo od so-vražn:ka tako strašno razdejane naše Srbije. Z ministri so prišli v LJubljano ludi strokovni referenti raznih minU strstev, tako ministrstva za trgovino, prehrano in kmetijstvo. Za našo industrijo je najvažnejše dejstvo, da le bilo našim industrijalcem mogoče prvič osebno se razgovoriti z možmi, ki vodijo gospodarstvo v naši centrali. Naša industrija je to priliko pozdravila 2 veseljem in zadoščenjem, ker ve, kako velike važnosti je, ako se more prednašati svoje stvari poklicanim možem neposredno ter tudi takoj odgovoriti na eventuelne pomisleke JZa našo industrijo in obrtnost, pa tudi za našo trgovino Je posebne važnosti ode-lenJe za industrijo v trgovinskem ministrstvu. Načelnik tega oddelka gospod Milivoj Savič in sekcijski svetnik gospod Lazarevič sta bila osebno navzoča pri gospodarski konferenci v LJubljani. Posebne praktične važnosti je, da sta, gospod Savič in Lazarevič ob tej priliki v spremstvu gospoda svetnika dr. Marna obiskala različna naša velika industrjalna podjetja v Sloveniji, tako v Kraniu, Tržiču, na Jesenicah, Javomiku, Dobravi, Celju in okolic!. Načelnik g. Milivoj Savič je študiral med drugim na tehniški visoki šoli v Gradcu ter je inženir kenrje. PrakH* ciral je dalj časa v tekstilni stroki ter prišel potem nazal v domovino, kier le HI v Beogradu dolga leta šel carinsko-kemijskega laboratorija, ki le edini svoie vrste v Srbiii. Od leta 1910 le bil v službi v ministrstvu narodne privrede. Spisal je več knjig o gospodarskih stvareh, lepo delo o Macedonill. On Je izdelal srbsko avtomno carinsko tarifo ter ie sedaj že dobro leto načelnik Industrijskega oddelenfa v trgovinskem ministrstva. Kot tak Ima lako važno nalogo v naši industrijski jn tr. govmski politiki. Zelo amestno in do-hro ie bilo, da le Imet gosp. Sav|č priliko, osebno spoznati gospodarske prilike najvažnejših industrijskih strok. Od tega obiska pričakujemo ugodnih pos!ed:c za naše gospodarske razmera, kajti eno le gotovo, da le to« kar atff ta x mU »Ml «*vi mtoo*4£ nejše: — medsebojno spoznavanje fa proučevanje gospodarskih razmer. — Nove kronsko - dinarska aov* čanlce v Ljubljani. Danes so dospele *: Ljubljano nove kronsko - dinarske nov«. Čanice, ki so namenjene za izmenjavo dosedanjih jugoslovenskih kronskih bankovcev. Ob 10. dopoldne so bile prt-t peljane v več zabojih na tukajšnjo podružnico avstro - ogrske banke. Skupni znesek bankovcev predstavlja vrednost 76 in pol milijona kronskih dinarjev. — Krvnik Booblik. generalni avdi* tor in svoječasni šef tukajšnjega vojne-« ga sodišča, je v sodni preiskavi pri vojaškem uradu avstrijskem. Potrebovali bi se podrobni podatki o njegovem delovanju v Novem Sadu (stotnik avdttor dr. Lev Hirsch) in v Petrovaradinu, zlasti o justifikaciiah, ki jih je tam iz-vršlo pod njegovo patronanco sodišče »des Kommandos der Balkanstreit-kriifte*. Rabi jih va^na priča in prosi, da se ji pošljeto člmpreje na poštni predal št 152 v Ljubljano. — Sporazum glede rudarskih mezd v Trbovljah. Na podlagi medzne obravnave, ki se je vršila pod predsedstvom ministra za šume in rude Antona Kristana glede zahtev delavstva trboveljske premojrokopne družbe, ie prišlo do sporazuma, na podlagi katerega se vse obstoječe pogodnine in stalno določene plače rudarjem zvišajo za 77%. o tej pogodbi, ki velja od 8. fe« bruvarja 1920 do konca prve plačilne nerijode v mesecu juniju 1920, odpadejo med tem vse doklade in doplačila* zlasti tudf d ferenčna plačila za živila* Ostane le družinska doklada 4 K za vsakega družinskega člana in nabavni prispevek za četrtletje za vsakega delavca po 300 K, za družinskega Člana^ pa 100 K. Vsled teh poviškov je treba nanovo preračunati ceno premoga, kajti trboveljska premogokopna družba jo na nje pristala pod pogojem, da se jim prizna zvišanje cene za premog. Ob tel pr?l;ki družba zahteva tudi posebne povišice kot nabavno in amortizacijske* kvoto za nove investicije v RaHien-burgu rn Hudi jami. Dokler tt preračuni ne bodo končani, je minister za šume in rude dovolil sledeče cene: za debeli premog K 302*50, za drobni premog K 274-50 za 1 tono. — Premesečen v Makedonijo. Izredno zaslužni -poveljnik mariborska vojaSke realke g. podpolkovnik D, 2unkovič je premeščen v MakedoW nijo. Nima ga častnika slovanska krt; ki bi bil radi svojega odločno slovan*. skega prepričanja in kot zagovornic stare slovanske kulture toMko preganjan, kakor naš 2unkovič. Kot mladega majorja ga ie iz aktivne službe pahnit oziroma vpokoiil zloglasni general; Pfanzer - Baltin zaradi izdaje knjigejjj »Die Slaven, ein Urvolk Europas«. Međj vojno so ga vpoklicali in kmaJu na to*] ga je obsodilo vojno sodišče 1. armad v nega poveljstva čisto po nedolžnem t! izgubo dostojanstva in v lOmesečno je-! čo. Kateri motivi so bili vzrok te s poJ klensko zlobnostjo zasnovanega procesa, nam z bengaličnim svitom osvet-j liuje dejstvo, da so ga po dokončanj obsodbi prisili, da je moral s častno be-j sedo izjaviti, da se nadalje ne bo pe-| čal s slovansko filologijo. Najvišje vo~j jaško sodišče je potem vendar le vsled; priziva izveljavilo obsodbo (wegen' sachllcher Bedenken) ter uvedlo novoj preiskavo, prt kateri je bil 2unkovič ▼' vseh točkah oproščen. Po po-f k>mu AvstnMe je poklical general MaJ-J ster Žunkoviča kot povelfnika vojaške] realke v Maribor. O Zunkovičevih za-j slugah o priliki preureditve avstrijsko; vojaške realke v slovensko vojaško šo--1 b, Še spregovorimo. Sev. — Na razgovor v trgovsko zbornf-! co je povabil g. sekcijskj načelnik Mi-j 15vol Savič za nedelio dne 15. febru-j varja zastopnike obrtnih in industrij-j skih organizacij. Predmet konferenclj bode načrt za osnovanje industrijsko*; obrtnega muzeja v Beogradu. — Okrajno gozdno nadzorn|Stvo] v Kranja se je preselilo \z poslopja okrajnega glavarstva v hfšo gospej r.j Schmidler, glavni trg 130, I. nadstr«! V isti hiši v VL nadstropju se nahajaj tudi gozdno nadzorovalna postala!' Kranj t in Kranj n. — Državna posredovalnica za de*; lo. Pri vseh podružnicah" >D r ž. p o s r e d o v. za d e 1 oc w Ljubljani, Mariboru in Ptuju, m iskalo v preteklem tednu od 2. do tJ februarja 19i0. dela 214 moških in 119« ženskih delavnih moči. Delodajalci soj pa Iskali 138 moških in 79 ženskih do-j lavnih močf. Posredovanj se Je izvr^j šilo 108. Promet od 1. januar-] |a do a februarja 1920. Izkaznici 2959 strank in sicer 1026 delodalalcev |n 1933 delojemalcev. Posredovanj ae ie izvršilo v tem času 651. Dela iščejo: dninar}! in dnlnarlce ©41), pis. moči (123), rudarji (122), peki, imV tiarji. (U5), služkinje In kuharice (HB>, trgov, sotrudnikl m sotrndnice, vajenci rame stroke, natakarji ta natakarice*, tlamnikarice. oskrhnflci ta ekaniMBi MA.. Strto 4t SLOVENSKI HAROD* dne IS. frtraarje Itm Štev. ST. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, služkinje, kuharice, vinogradski delavci in delavke, mizarji, hlapci, dekle, vajenci razne stroke, pletarji, pis. moči, knjigovodje itd. — Služba božja v slovenske« Jeziku se vrši v tukajšnji evangeljskf cerkvi na Gosposvetski cesti v nedeljo ob 3. popoldne. — Goreča policOa. Pišejo nam: Frana Perdana, ki je desetletja pomagal spravljati v tir kolesa slovenske Talile in ki se ie zadnja leta preživljal S plakatiranjem, pozna v Ljubljani vsak totrok. Samo policija, ki je sicer vse-vldna in vsevedna. £a ne pozna. Zato Je poslala k njemu zaupnika, da mu izpraša vest, kako živi, s čim se bavi fn predvsem, s čim se živi. Ljubljana vč, da se je mož povrnil k svoji pošteni jobrti m da si z delom svojih rok služi svoj kruh, odkar Je bil ne po sveJI krfv-d|, primoran prodati svoje plakatersko podjetje. CuJeČnost in previdnost policije je zelo dobra stvar, samo Čm-no Je, da te čnječnosti niso deležni Številni verižniki, ki jih policijski organi prav nič ne vidijo, dasi dan za dnevom plešejo pred njmi. —. 2eIezn!Ska Mereča na Op* naJi. Včerai se je pripetila na Opčinah velika železniška nesreča. Pred postajo sta trčila dva tovorna vlaka ter se skoraj popolnoma razbila. Ali ie hilo kai človešk:h žrtev in ka^re so Me, nam ni bi!o mogoče 'zvedeti. Obe lokomotivi sta popolnoma uničeni, vagoni so bili prevrnjeni dva- do tri tire daleč, poloml?en; in deloma nasrromadeni drug nad drugim, blago raztreseno tn deloma uničeno. -------0-------, Vojna dolžnost. V kratkem se prične prebiranje ali pregledovanje rojstnih letnikov 1896- 1*97. in 1898. in pa redno rekrutovanfe rojstnih letnikov 1899. in 1900. Ker ie Javnosti le malo znana kakšna Se vojna dolžnost v kraljestva Srbov, Hr-jvatov In Slovencev, podajamo v nastopnem nekoliko podatkov. Voino službo delimo: na razvidnost mladeničev od IS. do 20. leta; na službo V kadm ati prejšnjo prezenčno službo; na i* IL lil. poziv narodne vojske in pa na *poslednfo odbrano staraca«. Mladeniči od 18 do vStetesa 20, leta «o samo v razvidnosti, drutrih dolžnosti pa nimalo, razen če so izredno pozvani v službo. Z 21. letom* i |. 1. januarja onega teta, v katerem izpoln! mladenič 21. leto, ■ stooi v reknitovalno ali preišnio naborno 1'dolžnost. Mladenič, ki je potrjen pri rekn?-itovanju, ki se vr$i pri normalnih razmerah [vsako leto v dnbi od I. Junija do 31. avjjn-jsta. odsluži najprvo svojo voiaško slu/bo S kadru. Redna služba v kadru traja r»r? 'konilci !n artiljeriji dve leti. v ostalih 'vrstah oro?la pa poldrugo leto (18 ;mesecev). Po odsluženi dobi v kadru st^pl mladenič v prvi poziv, ki traja do 31 leta. D r u sr I nozlv traia od 32 do 38 leta, Iretfl od 39. do 45. leta in »poslednia odbrana staracac od 46. do 50. leta — vse taklusivno. Zakon o nstroistvu vojske, prejšnji volni ali brambni zakon, navaja več vojnih 'Olajšav. Redni dijaki in dijaki z do-hrrSenim! gtudilami na visokih Šolah, na fjfimnazijah. realkah, na bogoslovjih, učl+e-piscih, vi*Jlh trgovskih Šolah in na tem ,K*nakih ?otah služijo v kadru le 12 me«e-!tev. Dllaki. ki po 12 me«ecih ne napravijo častniškega Izpita, služilo 14 m eseje e v. Po 14 mesecih se izpuste iz službe hr kadru tudi drugi vojaki pehote, ki so vrlo Iđobro izvežbani in so kot kadrove! poka-izall iasno razumevanje za vojaško službo. Na diiaSkf rok se rekrutirajo samo redni Tdijaki In oni izvršeni dijaki sdmnazlj, realk Sstd., ki so Solo popolnoma izvršili, ne pa [tudi on!, ki so dovršili posamezne razrede fen potem pustili šolo. DovrSeni medicinari služijo po B mesecev v kadru pri bolniških Četah ter morajo po odsluženju napraviti ^predpisani izpit za rezervnega sanitetnega -poročnika. Dijaki morejo nastopiti službo "tudi preje, toda ne pred izpolnjenim 18. letom. Rednim dijakom visokih in drugih §ol, učiteljišč, bogoslovja, more vojno ministr-jstvo odložiti nastop službe v kadru radi iz-LvrŠitve Sol do 25. leta. V rodbinah, kier ie več obvezancev, najstarejši sin odsluži skrajšani rok, sledeči pa polni rok. Prvenci slufijo 12 mesecev, toda le tedaj, če ni v rodbini mladeničev nad 17 let. i Službe v kadra so prost!: I a) Edini hranilci (vzdrževalci) nesposobnih svojcev, ki imajo kmetijo ali drugi posel in plačujejo najmanj 20 dinarjev neposrednega davka. Med nesposobne svojce se prištevajo fizično nesposobne osebe in vsi nad 60 let stari moSkl svojci; b) podedovaici kmetij, od katerih placu ie jo najmanj 20 dinarjev neposrednega davka; c) edini hranilci nedoraslih svojcev, moških pod 18 letom, ženskih pa vobče; Do teh olajšav imajo pravico tudi oni, ki med službo v kadru stopijo v omenjeno razmerje, pravico do olaISave pa Izgube oni, pri katerih neha to razmerje. V službo v kadru sprejmejo se tudi dobrovoljci, preje poklicni prostovolj-ci, po dovršenem 18. letu, toda samo na polni rok slučne ter se vpolkujejo (uvrščajo), kakor vsi drugi rekruti. Vsi mladeniči, ki se pri reknitovarHu spoznajo »sedaj nesposobnim«, se vsako leto o priliki rekrutovania znova pregledajo in če so potrjeni, nvrste v kader, do-tlje pa plaCuleio voinico, prejšnjo vojaško takso. Kdor do 24. leta n? sposoben. Je oproščen službe v kadru in v prvem pozivu, toda leta, v katerem izpolni 31 leto, se znova pregleda. In če }e sposoben, se uvrsti v druei poziv, če pa se spozna stalno nesposobnim, plačuie nadalle vojnica Rekrnti, ki uživajo vojno olajšavo, niso oproščeni rekmtovanja, pač pa so oproščeni službe v kadru ter se uvrste v »poziv preko potrebe«. V slučaju, da sta hkratu potrjena *va brata, se vookličeta dnt* za drucrlm v ka-dersko sfurbo, če sorodnik! prosijo za to. Kdor ie zadržan nastopiti službo v kadru vsled obsodbe, nastopi službo po prestani kazni, ne glede na- to. da po sva* iem rojstnem letu pripada morebiti le prvemu ali drugemu pozivu narodne vojske. Do te?a dne plačnlejo svoje! vojnico, ra-čunši od dneva, s katerim bi imet obsojenec nastopiti službo v kadru. Volnikl. ki pobesnelo od svojih krćel ati si "svojevoljno ali namenoma pohaMfo svoie ude. se Izročalo v stučalu izsleditve disciplinarni komandi ter se nadalje porabila Jo za službo, katero določa vojn! minister. begunci iz službe v kadm služijo, če se Izslede pred 31. letom, tri leta ter fzgsbe pravico do vseh vojnih olajšav. Od 21. leta pa dotlje, da begunec nastopi zopet svojo službo, plačujejo svojci vojnico hl druge davke. Begunci, kf se ne zasačijo ali prijavil© sami do dovršenega 31. leta In ne odslužilo naknadno svoie kaderske dobe. ne morejo nikoli dobiti državne službe, niti ne morelo postati: občinski zaposlene!, volni liferanti, niti ne morejo dobiti frake starasmske, aH administrativne dolžnosti vobče. Ravnotako nobeden državljan ne mora dobiti državne službe In ne more postat! ne duhovnik, ne redovnik, če nI odslužil v kadru polni aH skrajšani rok, katerega b! moral odslužiti, odnosno Je sposoben za službo. To poslednje določilo za Mvše Av-stnjce ne sega nazaj. In se ne more nanašati na bivše avstro - ogrske državljane. Ugodnosti priznava rekrutna komisija pri rekrutovanju ttr potrjene obenem uvršča, upoštevajoč rodbinske člane, sposobnost po poklicu In vlšJno neposredne« davka, v različne vrste orožja; zato pa moralo biti vpisani v rekrntne spiske, prejšnje naborne kniige, rodbinski podatki Iti neposredni davek, katerega plačuje družina, oziroma družinski poglavar voja^ega nfcve-zanca. Pr. Barle* eaetraaMni thrav, &• ae m Kosal tn" ^leeee* krat na dam paritvi. Ko po dolgojetaem mrtvila vstalajo pomlajene kulture mlađu narodov ta tako tudi slovenske«a In ko se predajalo konaorcilatna gledališča v državne roke. pri Čemer sa ie sedal opozarja merodamo faktorja ea rmana intrlgantstva od vseh mofočlh strani, nočemo saostalatl tudi mL da M to rovarlenje mimo gtedaH •a v nadalle, ampak stopiti |hn moramo tako) na prste, da se Hm sahrani vsak poskus stetanja rok po prvenstvu. Ljubljana, dne 11. februarja 1910. Člani opere. Natečaj ta umetnike, Hrvatska vlada rari>?*u|e ponovno natečaj za sliko, ki naj predstavila osvoboditev Hrvatske od zveze s Avstro - Oift-sko, af| aledinjenje *r-bov. Ht valov la Slovencev. Slika le namenjena za veliko dvorano poverjeništva za prosveto v Zagrebu. Prva narmda znaša 10 000 kron, druga nagrada 6000 kron In tretia nagrada «»000 kron. Te nagrade se iznlačaio za na tečajne skice, ki morajo biti izdelana z oljnatimi barvami v tretjini originalne velikosti. In sicer 1 meter visoke In 71% cm Široke. Pravico đo tekmovanla Imajo samo |u«*o«!ovenski umetnik!. — Nova kalita v zasedenem osemlHi. V založbi Narodne Hskarne v Gorici Izlde-|o te dni O. VVildejeve »Pravljicec v slo-ven^^em orevodu, ki ga ie oskrbel nesnlk gorivih Brd. dr. Aloizij Gradnik. Okra*U ie knllgo akad slikar Avg. Pudk, profesor na Mrliški renlkt rodom Gorlčan, ki je Izza liubllansklh predvolnlh razstav znan tudi v nn'lh umetniSVib krogih. To le prva kmiga. ki Izide po vojni v Gorici, ako lz-vzam#4«ni> nanovo Izdano svetopisemsko zgodbo »^ob«, delo nagega nenorabneini slaviva Simona Gregorčiča: »^avljlcc« tz Gradnlkovega oeresa In Rucikovega kfsta smatramo kot dober omen Tft obnovo slovenske literature v zasedenem oz*»»"1hi, ki le ftt^n ored vojno 9e na tako odti*nl vl-Ilnf Tlnamo. da bo tndl naSemn oMInstviJ ta kni1«1^ kmaln dostopna. T*+*m&1fii* odsek Njirodne č^pfHee v Knmnffru nrit-edl v soboto, dne !4. febrn-aHa io?0 d«**mat!čno pred«tavot »Prot»»k-dla«. — začetek ob a. zvečer. — Blavalna se odore ob pol fl. — Konec ob 11, zvečer. — Vstonplnar Sedeži f. vr«te X K: IT. vrste 4 K: ?TT. vrste 3 K: stoHSča 2 K. - Pre^-prodala vstonnle v so^otp od t. do 2. oo-ooTdne v č^talnl^kl bralni sobi. — Otrokom le v sn^em^tvu *f*r*<*r dovol1*^! v^too. — V n*»d<»Ho. đne TS. fehrnarja H*UJ ob pol 5. popo!dr,° ** l?rr?» »on^vf. — G d b o r. — P*of*4* fe nortv. Tblr^m snov za 2. ?ltevf1Vo Solskera lista. Do danes Se nrsem nrelel niti enega drm^ka. Prostm vse tiste, M so zmofrd m res d^V© volle. da ml blagovoli io čimnret ravdatl za t. In 3. Rol^ko leto — za pomlad m noletl© — primerno snov. M le labVo zaleta tndl Iz domače bi tule kullževnostl 7da! 5e Ima vsakdo nr!W-ko. da povzdigne W«t Nal le ne 7f»mnd1! V Celju, 12. Januarja 1920. Ludovik Čemel. Kultura. Iz gledalifke pisarne. Slavno občinstvo Blagovoli vzeti na znanje, da se repertolr !v sledeče izpremeni: V soboto, dne K februarja se ne vrli »Boheme« za abonma A kot ie bilo včeraj objavljeno v časopisih* temveč »Rusanca«/3 za abonma A. — Iz gledališče pisarne. Prosimo p. n. abonente, da bi blagovolili k predstavam nrinaSati vstopnlce-legitimacije. Dogodi se, da sedita na enem sedežu po dva abonenta tn nI mogoče konstatirati, kateri le upravičen. S tem nam Je onemogočena vsaka kon-tbrola Da se v bodoče izognemo neljubim ■eprillkam, prosimo ponovno p. n. abonente, da prineso vedno legitimacijo S seboj. — Neka} odgovora na članek g. Koeo-jn v »Slovenca« a dne li. febraarfa It2i. 2e neka! mesecev sem opazulemo neko gonjo proti gotovim osebam ljnh?tans*e opere, kf se sme tmennrvat! v*e prel kot đn&f^rm. V torkovi Stevftlct »Slovenca« pa se le jgosond kritik ffoeol c zavmaidml fokavl vreel na osebo nal^ea ravnalefla In kt-g^lnika gosonda IrMVavtno. Cutfmo ae dotfnl, da hranimo natega ravmifpfni pred )*il(ifti| neooravteofdml In nerednimi na nam. lCHHki le danes siee? ree fe eiakomne dn-VOflena, toda krttl>a h*HW n^orfstran»*"» m opravTeena. Ce «• Kogol kritlVn«e nmrlkal-VO ntrmn ^enrizorifre letoante »tVmemgc m geavt, da nt vedet, da ae da ta opera Maja aaaaa> dMtfriat daUe Ji etta g. arnaanaml te opere nezmožnost In v njegovem poslovan j u kot ravnatelju nedelavnost In nestrokovni a štvo. a v isti sapi hvali In dela pravo ameriško reklamo za drugega kapelnika, |e tendenca tega pisanja več kot prozorna. Nikakor ne odrekamo dntgemu kapelniku njegovih umetniških zmotnosti. Toda konstatiramo, da je g. ravnatelj Rukavina lansko leto z nemajhnim trudom pomagal postaviti naSo opero sploh na noge. Za to mv moremo biti vsi hvaležni. Nikakor torel nt zaslužil take ocene svojega neumornega dveletnega delovanja v prospeh slov. kulture. Dobro vemo, da Je tako pisar Jen Je te Izres osebne mržnje In da eksiatlra pri operi neka klika, ki si le dala nalogo, da tega moža s pomočjo ljubljanskih več aH mani zmožnih kritikov onemogoči tn na ta način tebe dvigne do gotovih mestec, kf ae Hm lesketajo v državni luči katera nat* upajmo, skoro obsl1c r*ogoce le tu prizadeta tudi tmriiera »Slovenceveaa« ailtlket teano nem le 9* to nt. na fcaVSno mesto aaptfSre es svetla zvezda na politi atovens^e ete«fie. Nećemo mnogo* govoriti o nierWvm anjingnn* atmT foda toliko bodi eendaf nmemmnj^ rgi korenetltnHev nleeovega *ove ^*9^ otrvaruf« o Gosood! Gd tnklh kritikov atnotutim ne damo nanedatt rlanov slov. n^ara. -P^av liko fwf| na tem megfn ooeedjmo, da mf tn» tit^atiin fm^mvg iniendanta tn ia*wai"tt#^ ♦<|ov. et^#f!»r»#»e gotovo i»e 1***** w***p*n jv *^oa*ev o**^e^*a nt oa^^e^» ^- ~^"^niwf - ^^•^*^*^» dafnff iaabup fiode ae ^pn^w gane eemie* ae Sokolstvo. Veeaa kreiai le Bananam Z oetrom na uiedinienje vsega iugoslovenskega Sokol-stva v enotno organizacijo — Sokolski Savez SHS — ie glasom sklepov tabora v Novem Sadu uradno glasilo Saveza »Sokolski Glasnik«. Odbor Slovenske Sokolske Zveze je v svoji zadnji seji sklenil, da se preneha sedaj s Izdajanjem lastnega slovenskega glasila »Sokola«, Id le bit uradno glasilo Slovenske Sokolske Zveze^ ki pe sedaj likvidira ter se adrnii v Savez. Dolžnost alehernega brata in sestre Je, da te naroči na Sokolski Glasnik, kj stane letno 36 K. Tiskovni stroški so tako ogromni, da starešinstvo nikakor nI v stanu naročnine znižati. Vsled tega naj bratje In sestre plačujejo naročnino četrtletna Naroča ae prt Sofcotskem Savezu v LJubljani, Narodni dom, kamor le pošiljati tudi vsa naročila. Prosimo vse dosedanje brate dopisnike, da tudi v naprej zvesto sodelujejo pri novem glasilu. Vsa društva poživljamo, da začno nabirati tako} naročnike. Vsako društvo mora Imeti vsaj 1 izvod. KankcIlonarH ravnotako vsaj po en t.,,, t HEVOu Maskarada UuIHJanafcesa Sokola vrii se dne 17. t m. v vseh prostorih Narodnega doma. Z oztrom na razmere nI letos posebno predoisano geslo, peč pa Je vsaka dostojna maska dobrodošla. Dvorane bodo temo primerno okrašene. Priporočati le, da si po mofnosil vsak, kdor misli obiskati to prireditev, preskrbi vstopnico v predprodaH, kar si a tem eventualno čakanje pri blagajni prihrani. Predprodaja vstopnic vrši ae v soboto tn ponedeljek od 4. do 7. zvečer In v nedelio od tO. do 12 dopoldne v odborov! sobi Sokola v Narodnem domu. Cena vstopnic določila se |e sledeče: za člane sokolskih društev po 10 K, za nečlane pa po 90 kron. Startatiene amilanSka trna v zaloti Gorenjska sokolska luna v Kranja. Ker In naklada ometena, nal lih br. društva pravočasno naroča. Cena nevezanemu Izvoda 10 kron, vezanemu 16 K Občni aboT »oreštvn tn asreene) ni vsdrzevuftte SokoMreen doma na Viču* ae vrši v nedelto dne Z2. lebmarla 1*20 m ne kakor le bilo pomotoma objavljeno dne 15. tt% ■■■■■!■ reornana. llrantvo ga zgrnono ^♦nsnaseuj enaan v SeTkf vabi na svof redni občni zbor, kf. aa vrti fntrl dne in. t m. ob_». dopoldne J[+ dm^tvent telovadnici a obRafaim eBevnaai retfo*ni. T**'*wm*m> «!■*■» ***** ***** k tmeto ^e »trn. evel evvl tenVt^nb^aJ ubav. V pnei b^*f an> blU rrvnlnFnl ^majart, sla'ogta Im^lč majim. sjnd^tarnnfa uronerasj F>«*l. nač^tnrv TvrroV Ptognflnb. tn'nf^a mH-V« u*o**vn. bla*«lnlk IV^orr Vab*nrM. M-laanafHe aTaajat. fbnjeree AeieaT*w H v3e>«*l. Hf^»*M"^i ra^"*»ov: *>ne:;ta f^*«M. b|a nir*"*f>»^ tie. sp'^^t** fn aaj^»aeaPpi ae le ••• <*^m ♦♦-•• f*^»**#^fi*p»f #MUH^e va ff*^a*^e ^aaoeat> v*enw r*. Fanast auMBp ^b ^^^^^w ■ Men m ■saTiaaaaanwnaBaennmHaf ttabol e Vuainlal V eedelio, dne i. Sa-bmatla se le vrlfl v Vezeeid ustanovni občni rbor telovadnega drultva Sokol Muta-Vuzenica Potrebo m pomen tega društva nam |e v Itdrnatik besedah razložil br dr. Pivko, starosta Mariborske Sokolske 2upe. K mlademu društva le pristopilo mnogo članov. Turlstika bi spori — Slovenska KoroSta. Generalni komJsarilt za tujski promet in turlstiko (Tourist - Office. Ljubljana, Dunajska cesta št 18) namerava izdati za letošnjo sezono obširen ilustriran vodnik po Koroški Sloveniji, katerega tako zelo primanjkuje. Vsa društva, javne kornoracne, rodoljubi in predvsem fotourafi-amaterji se najuljudneje naprošajo, da blagovolijo prepustiti crorioznače-nemu uradu negative, klišeje, skice itd., da bo vsebina in lice vodnika tem popolnejše h ličneje. Izposojen? materijal se bo po vporabl vrnil. Društvene vesti in prireditve« Člani tn članice »Društva zasebnega •radništva Slovenije«, ki se niso prejeli vabila za f. uradniški ples, kateri se bo vršit danes zvečer, naj blagovole zamudo oprostiti tn dobe vstopnico tudi ako se legitimirajo a društveno izkaznico. Vstopni* ce so do 18. ure na razpolago v društveni pisarni in dalje v Narodnem domu. Vatlil pustni korzo. Dekoracija velikega pustnega korza je nekaj izrednega za letošnji predpust. V stoterih pestrih barvah se dviga preko dvorane visoko gori pod piti fon d, tako da |e ob razsvetljavi pogled naravnost čaroben. Pod nogami pa svefe prevoSceu gladek parket torej za gledalce osobito za plesalce, za katere le cela velika dvorana na razpolago, dovolj vžit^a. Vstopnice se dobe danes nedelja od 9. do 12. dopoldne v veliki dvorani Uniona ter zvečer od 7. ure nadalle pri blagajni. Brlllna večla množina ie oddati. Vprašati Je danes od 9,—12. ure pri »Slavčevi« blagajni v Unionu. sko društvo ' 1 »gostovenskih tehnikov priredi dne 13. februarja 1920 akademski plesni veCer. v korist svoll strokovni knjižnici v gornjih prostorih Narodnega doma. Vstop dovoljen le vabljenim In tova risom akademikom, ki se morejo Izkazati s tozadevno legitimacijo. Vstopnina za akademike 10 K. Odbor. CHrerahl večer — koncert — priredi L Jugoslovanski citrarskt klub »Pavorlt« dne 22 t m. v veliki dvorani hotela Union. Ta prireditev bo nudila prijateljem priljubljeno godbo po dolgem časti, prileten užitek tn pozdravljamo ta Idealni napredek tem boli, ker so bile citre od nekdaj posebno priljubljen Inštrument slovenskega ljudstva. Priporočamo torej obilno udeležbo. DnrStvo slovenskih sodnikov v LJubljani. TI. redni občni zbor se vrM dne T. marca 1920 dopoldne ob 10 url v razpravo! dvorani deželnega sodišča St 79 vi. nadstropju. Spored: 1. Poročilo odbora In preglednikov. 2. Volitve. 3. Organizacija društva. 4. Ustanovitev skupnega druftva sodnikov cele države aH zveze posameznih samostojnih društev. 5. Slučajnosti. Narodna Čitalnica v Gorenji vasi Ima v v nedeljo, dne 15 februarja 1920 ob 3. popoldne v gostilni lelovčan redni občni zbor. Vsi x1anl se vabftn. da se zborovanja zanesljivo ndelcže. Odbor. — Čitalnica v Šošterhi priredi v nedeljo 22. t m. ob 3. popoldne gledališko \gro »Zmešntava nad zmešnjavo«, burV* v nef"!i c^'pnlih. Zahvala. PodnHano dro5tvo se najtop-leie zahvaljuje vsem veleč damam, M so tako požrtvovalno in neumorno sodelovala nri društveni Driredfrv! dne 17. Januarja t L Prostov. gasilno društvo Tržič. 1161 Prva veselica orga«lrrcl'e vojn'h In. vafldov Je tr^oela 5e precej dr»bro, čeprav smo pogreSatl ono občinstvo, M se vedno zanima za slične prireditve. Med drmrhnl le posetfl veselico gosood general S m I-IJ a n 1 Ć s Častniki IJubllanske garniTf Je* deželno vlado pa Je zastopal gosood mlnt-sterfjalni tafnfk dr DrnikovIČ, Zaliva^ ljulemo se tem potom vsem gospodom hi gosoodlčnam. M so prinomogl* do dob*o uspele prireditve In slavnemu občinstvi., ki nas Je gmotno podpiralo. Priprave za valutno reformo. Priprave za valutno reformo se nadaljujejo navzlic vsem stvarno utemeljenim pomislekom. Naše In hrvatske gospodarske organizacije, pa tudi naše časopisje je storilo vso svojo dolžnost. Gospod Veljkovič pa m slepo dalje pot, ki more biti po tem, kar smo do sedaj smeli izvedeti, le pot v katastrofo. Kđor pride iz Beograda, toži, kaka neznosna je tam draginja. Pri nas in na Hrvatskem stoprav vidi, kal je kupovalna sila krone in kako kri* vična je ona po Srbiji namenoma razneseni trditev, da krona m nič vrednai. Sklicevanje na umetno dosežene kurze, ki v resnici ekzistirajo le na papirju, ne pa v praktičnem kupčijskem življenju, je danes po vsem napačno. Glavna stvar je domaČa kupovalna sila; pa gospodarske In proizvajalne sile v prizadeti zemljj. Kar pa gre blaga tz dežele, za katero je dober trg v Inozemstvu, pa ga prodamo zunaj pod ceno, ki sicer velja; v tisti tuji državi. Je vrženo proč. Naše žito n. pr. je v Švici vredno saj toliko kakor žito njih pridelka. Preko te kupovalne sile naše jugoslovanske krone na naših tleh, k| Je danes za mnogo stvari odločno večja nego ona dinarja s svojim ta-iinstvenim pokritjem, ne prjde gospod Veljkovič in njegovi oprode nikdar, ne da bi nam delal silo in krivico. Krivico in sjlo pa nam dela, ko fe zasužnjil krono proti dinarju v hlapčevsko relacijo 1:4. Opira se na moč državnega aparata in na avtoriteto vlade. Ravnanje g. VeT«"v viča s krono pomenja gospodarsko ttfcofstvo. Fn pravo so pogodile naše gow spodarske organizacije, ki v zadnl* resoluciji terjajo, da odstopi z vod'bega finančnega mesta mož, ki tira v pogubo naše gospodarstvo. Finančna oblast ie v četrtek pozvala na razgovor denar« ne zavode zaradi sodelovanja pri zameni kron. Dinar pa bo ostal (n se dalje umetno ngodoval Prav Je, da niso dale odgovora. Jutri se bodo še posvetovali naši strokovnjaki v Zagrebu. Želimo, da se drže radikalnega stališča po navodilih, ki so Jih dobili v sredo. Po našem mnenju naši in hrvatski zavodi ne morejo sodelovati prt Veljkovičevj reformi, ki Je katastrofa za kronsko zemlje. Smo mnenja, da tomu finančnemu ministru tudi nI datf nobenega kredita več od strani bfc:-:: In denarnih zavodov na kronskem ozemlja Kdo bo negoval zmilo na prsih? Gospod Veljkovič nas Je poleg i sega drugega, kakor pravijo naši brafie r Srbiji, s svojimi obvestili že Itak »natovario« več kakor Je spoflJivo % našo, častjo. Brez škode nal odide! Bospodapske testi. m t Tečaji za vinogradnika. Dr-žavnj vinarski višji nadzornik B. Ska-Iicky priredi naslednje praktične tečaje v režnJI vinske trte: 1. V torek, dne 17. svečana t. L Ob 2. popoldne v Triki gori pri Novem mesta pri vinogradu g. A. Osoinika iz Muhabe-ra; 2, V sredo, dne 18. svečana t I. ob 1. popoldne v Semiča pri vinograda g. Klemena Iz Crmošnjic; 3 .V četrtek, dne 19. svečana ob pol 2. popoldne, »Na Veselici« prt Metliki; 4. v nedeljo, dne 22. svečana ob 2. popoldne v Sajenicah pri Čatežu; 5. V torek dne 24. svečana t L ob 1. popoldne r Zadragl pri St Rnprta PTf vinograda g. Zupančiča; & ▼ sredo dne 25. svečana ob 2. popoldne v H r n-ilcl, občina SmJhe! * Stoplče; 7. V četrtek, dne 26. svečana ob 2. popoldne Prt cerkvi na Tolatemvrha cM. Orehovica. P. St. Jernej. V slučaja slabega vremena se tečaj ne vrši. Trtne Škarje Je seboj prinesti. Zaradi velike važnosti tega pouka se vinogradnikom priporoča« da se vdelefe. — Prodala lasau Dno 25. fctmnrta 1°2H bo prodal Itrniarstd odsek defefne vltdt ▼ Sarajevt potom pismena aH Pi aatmene lavne dražba 2000 bukovih drevan aa panja, Toaadevat razglas, ki vsebuje vse podrobna podaHte, je la-tfnaaauliai v ajsarnl trgovske In obrt-atfte atr^-niee v Li«*it*nt na vno^^d. «■* if TrfjBAnse * fltovnaflR onocarfa* tn\ ta Is pravkar fžtti tretia ši*v|at,i ^Narodaanuipuiiiiktaaj Vaatn-ki«. M ataaaeW m a^ia^ai eSaaam vsAevalJSO ,*^-fnepnnr'" pnnmwnw i^^w^^^ » ^«»w^^»*r I (Hi S| ealRRhaaa^ JHBBB8S ■ fleVetas kontrole proste trgovine. V tej obširni spomenici je govor o kupčilskih cenah in kalkulaciji. Vsak trgovec dandanes neobhodno potrebuje ta spis. Naroča se pri Slovenskemu trgovskemu društva »Merkur« v Ljubljani Naročila je priložiti s poštnino vred 5 K 20 v. —■ SeeekrlpcljA aeTni aefnte LjeMlea-eke kredllee banke r LfabljanL kf se le vršila v čase od 15 do 31. Isnnaria t K le sa-Mjucena s popolnim uspehom. — Poleg dosedanjih deln<čariev, ki so skoro pomoits* vflno podpisali v smislu subskrlpcljskOi pogojev rezervirane lim delnice, se |e zanimalo za novo emisijo snatno Stevflo drugih Interesentov m večkrat presebskiPjlralo novim delničarjem namenlene delnice, katerfh' končna dodelitev se Izvrši koncem lega meseca, z zaključkom ravno hrvršene X, enuV sl|e demle se zvišalo glavnica tn reterve Lluhllanske kreditne banke aa okrogla — Z fin boraf v Cur*mt se Je pla-Cevalo ea tzpfečfla dne 13. t m. sledeča svote: Berolin r>10, Dunaj 1-75, Pra-*a 9r75. N^*vi .'ork 6-0* London ?IV4Sf Parnt 42*50, M lian 33*25, Stockbotm 113, Mj»drld 105-50, nežigosane krone 2 Švicarska franka. Bone. TTWJ. Cttrfli. 12. februarja. (Č. T. U.> Deviza *a Dima' 1.75: tja *er. lin 6.10: na Praw 5.75; avstrijski kroiraJr! hnnVovcI ?.—• LIKI; 1hmmX 12. f-hr^lrtt f€. T* U.) fanlaCHa na Zarreb 2m eto 275: m Prvo *io do 3*0; 8tOaVua> Štev. 37. •SLOVENSKI NAROD* ** ti. februarje IMO. Stran S. natnooeJSa porotna. KRITIČEN DAN. /agreb ML februarja. »Riječ SH5U por>ča: (>Dozicija se drži v zadnjih dn i. kakor bi bila gotova zmage in da vl>da na vsak način popusti. Prt tem v?ću. ne bo več pover-sedanii portfelj. AČN! /VITNT^TER SF POGAT4 Z NARODNO BANKO. BIJ. Beocrad, 13. februaria. čn? minister se je poeaiai z Na- > banko, na? ona sama vrŠf 7a- ivo kron. Kot razlosr se navaja. na ta način točneje vodi kon- Dri zamenjavi, to pa kar se do- jo ponarejeni kolki. Uprava Jne banke bo ta predlog* gotovo ela. Zaradi teea je finančni mi- nister pri ostalih bankah ustav« a-menjavo kronskih bankovcev. NAKANE NASUl SOVRAŽNIKOV. . LDU. Beograd. 13. februarja. Sovražniki Jugoslavije so imeli poslednje dni posvetovanja v Rima, Trstu, PeSti in Sofiji, na katerih so razpravljali, kako bi v naSi državi povzročili nerede, izzvali razdor v našem narodu, svetu pokazali nevzdržne razmere v Jugoslaviji in ta položaj izrabili zase. NOBENIH VESTI O STANfU JADRANSKEGA VPRAŠANJA. LDU. Beograd, 13. februarja. Doslej še niso prišla iz Pariza uradna poročila o preteku rešitve jadranskega vprašanja. Razen dr. Trumbi-ča je odšel v London tudi g. Rado-vič. da prisostvuje konferenci. JADRANSKO VPRAŠANJE V ITALIJANSKEM SENATU. Trst, U. februara. »II Piccolo« od 10. t. m. prinaša iz Rima poročilo o sej! senata, v kateri ie govoril senator Hor-tis o iadranskem vprašanju. Hortis ie poudarjal škodljivost pariškega kompromisa. Po tem kompromisu je Italija težko prizadeta, ker prepušča sovražniku morje in naravno alpsko mejo vlimes italicus^ in se zadovoljuje z naiskrai-neišo obrambno črto, ki ne more zavarovati niti Trsta pred neposrednim sovražnim ognjem. Z Vremščice nadvla-duje Jugoslavija ves senožeški Kras. sežansko kotlino in vsled tega tudi železniške zveze Trsta. Pute in Dunaja. Mejna črta bi tekla vzdolž železnice Postoj-na-Reka. kar pomenia ogromno korist za sovražne armado. Ta črta ogroža tržaški in reški vodovod, prepušča Jugoslaviji Idrijo z njenimi bogatimi rudniki, Postojno, Podgrad in Kastav, ki tvorijo glavo dolinam soških pritokov, na-noško planoto in Vremščico. odkoder ie ogrožen prehod pil Razdrtem. Glede Reke omenja, da voli reško prebivalstvo raje zedinjenie z Italijo nego r pančiču iz Višnje core. Odšel le v pričetim vojne s 17. pešpolkom v Galicijo. Bi) j# vjet: poslednjlkrat je pisal Iz Rusije dne 17, oktobra 1917. Od teca časa ni več glas* o nJem. Njegova tedanja adresa s« ie glasila: A. Z., vojni, plen EHnka, Kubanska oblast, Kaukaško odet Za slučaj, da bi kdo onih gospodov, ki so se vrnili \z Rušile, kaj vedel o nJem, na) isto blagovoli sporočiti niegovl ženi Minki Zupančič. Višnja gora 50, Vatera radevolje povrne vse eventualno stroške. 1180 Izgubil so Je pes (dokel) črne barvo: sliši na ime »V*i!di«. Na vratniku hna gravirano »Rosa Krfsper«. Najditelj na) ca odda proti nagradi Stritarjeva ulica 3/IL — ZgitKH se |e v torek zvečer o4 rea'ke do Zvezde znesek 78 K brez do« narnice- Pošten najditelj naj ga odda 05 našem uredništvu. ■ \ Cenlenlm naročnikom našega 1'Stoj smo poslali koncem Januarja položnice za februvar in prosimo, da se jrh točno *>osltržijo radi nemotenega poSiljanJ* li^ta. Zamudnikom se bo ta mesec prekl« riiTo odpošiljanje dne 25, februvarJa, ak«i '<-> takrat naročnina ne dospe v našo roke. Prosimo prijazne pozornosti, da 00 bo nepotrebnih tozadevnih reklamacij. Podružnice oprave »Slov. Naroda« v Ceftu, Mariboru ?n Ptuju sprejemajo za naš list vse vrste jnseratov fn reklam ter dajejo tozadevno vsa potrebna* pojasnila. Cenjeno občinstvo blagovoli se oj teh zadevah obračati: v C e 1 j o : na tvrdko Ooričar £ Leskovšek; v Mar I boro: no t Su'nflt* Grajska ulica št, 22; v Ptuju: na Molislav Oajser« Glavni trg. Poslužujte se prt naroČilih za nfti list gorenjih podružnic. Uprava »§L Naroda« v Ljubljani; Vremensko poročilo. THIm «t« w«rlMi S«*S Srtfeft mM «** OH «■ mi =—-aggBM. g A n^El k Vottooi Nebo £ mj«- ? mm g j j 13 ?, por j 742*0 79 ll. jgz, več. jas. * . 9. xv. 7412 4*5 . joooo 14 7. zj. |73fr9 47 „ oMotno Obir 2044 m nad morjem. ; 1? 3. z v. 593 8 —10 sr. jgz \ jasno J 13 7. z|. I 595-5 —10 sr. zap. f Pada-Hta w Ljabt|aa< v 24 arah • aa Olirjs 0 aa) Srednja vcerajSna temperatura 3 5», normalno -O* Glavni urednik: Rasto Pnstoslemlef* Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. i - ■ i —■-----------------------------------------------------—~——■ Imate bolečine? V obraza? V ce> !em telesu? VaSe mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Teller-lev Elza - flufd! Bodete se čudili! o> dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K. Ali trpTte na počasni prebavi? Mo slabem apetitu? Zaprtju? Proti teitm nomafcalo prave Petlerjeve Elza - kroo;-liice! 6 SkatlJic 12 K. Prava, želodec okrepčuioča §ved*=ka tinktura, 1 steklenica 12 K. — Omot m poStnmo posebej a najceneje. — Eugen V. Feller, Stobftca demla. Elza-tnc. it 23S. HrvatsVa* __________________ 1------------------------------------------------------------------ \ Vrtilni H^na visokopntlična se * illUill zamenja, stoieča v celi- >redmest}tf. za sličen objekt v i skem predmestia. Naslov pove riStvo SI. Narod«. 1120. nfinnriho Gospodična, trgovsko uiinUUlll). naobražena sredni h eka} tisoč K v gotovini in drugo, 3ujoča, se želi vsltd potnanjkanja se/naniti z resno mislečim, pre- gospodom T32-40 let) enake aU ne obrti, ali s samostojnim urad- v svrho skorajšnje ženitve. — onudbe s sbko se prosi na u; r. ;ta rod "Ostaoe med oaau."/ir6 i onimno se ne ozira. 1116. .imr. Došlo je 10 vrst najroo- fičnejšejra marmorjo i» Italije. Na ogled vabi ljubljanski kamnosek Alojzij Vodnik, Hi* ritmu katoivtta* S&&0 S lfi)M m ?£V?uTnZ\ živil. Ponudbe z navedbo cene n.-» uprav. Siov. Naroda pod .Uradnik 117S* _____________\m 200 — 300 ve,:kih in manjših lepili dsbra olrn:ni!i lalilar bt oddal po K 20-- komad. Franc Deimaa Trbovlje. _____________J115. Preda«Hlla nakup« t "> deželi. Naslov pove Anončnl zav. Dragi OeacIJak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 1096. 150 • 200 flSOt vamiško podjetje z novimi stroji se išče proti dobremu obrestovan jn in popotni eventuelnl dvakratni sigurnosti, radi razširjenja nodjotia. Poznejša soudeležba ni izključena. Ponudbe nod Jo d ostri** na An< nrnl aavod Drafa toseljaa Ljobliaoo, Csooanjovo oolnei^ Fotograf Hd pomorjilk dober tttoicf aa oroot'V lo pozitiv, ki je zmožen tudi v poaoetoo. ot lakot sprejme« totobm ot sprejme tudi oCtoeO s primemo iomtto tzobmzho Po«*idba no Pbtrmt Umct. aoooO Psaoja Obokat Bfnlla fO V^^ni siroj z ml/.o v G:>s r|wW It poski uL 3. r pisarni vojnih invalidov. 11 *'7 ■iiirfioh srednja moč, '«e primer-Illl^IlHJo; ne službe. Naslov pove upravit. Slovenskega Naroda. 1169 Moji flSttm AkX^ na.SKa cesta, krepka želodec, pospešuje prebavo ter odprtje teleta. — Naročila oroti povzet tu. lObOl aoj A^^mvm•OamutOma MAM^AZanf**. ammJm« aaoa rerast y orfovflkl iiootrt Lbku itniaiolH loornOlT dobro »zarjenega poiti Sobti a*ači Iščem Kari ■loptt JJaM aoa, Joso.aka cta> t nI lojmmoo enouada ro~na v f Ml I atodloi mesta se pn> da aa 16O«00 K. P< nudOr pod .Orna I0f na Poarotsiot .Sstionni ga Omooa v ■artosre. ItsOktaoi t tetam tfo3 Pitami ■m Ha 1 rma i, n tkiM^oM, p.tmernoaoktlim uottoJUa al* penzioni te, oMoe Itprp tigoln zeieiOioae peoteto* ojsoosm ovov r*teona napol «Ht« ImMp es^focmtO^t dU meka ure Uajivmim tfeafto* fairl 8ve2<* v rri8-zaboib, za takojšno * JflllOt dobavo no 1 K komad prodaja 1 vrdka Bari s MUofr MetHka. It 17 4 ■- ■ 1 ■ < nfaokt sta'* 13 — H et, z dobr1 j UIcIm šolsko Izobrazbo se sprejme akoj v trgovino z mešanim blagom Itaa Ttaaitei MetHka._____________U63 j Mae ločno delo m dve ženski \ OB oblekL Naslov pove uprav. ' S>o\ ens ega Naroda. 1159 - • Mili OOOit » *** delat katera zna i OljM HI kobaU in ie zmožna n m. jezica naorot pleča 100 Kr. pd .štev. 136/1140* na uprav. »Slov. Naroda* 1140. Vftffonin laf Popujem vsako množ;no, RDIlORin IEl kakor rudi vsakovrsten mehki okrogel tesan in rezan les. prosto vagon. Ponudbe na nasl: Ivai Srebotnlaa St Peter, Sav. aoliaa. »146 Klipllo M dvokolesa, rabljena, tuđi pokvarjena, šivalni in pisalni stroji, motorji, avtomobili. Trgovina z raznimi stroji. Ljubljana, Stari trg št. 28. 1181 Rut ii mm a mm. Kdo, pove erNatitve Slav. ffaroce, 1114 Sprtim a takti hHunii dvone ea knjigovodstva. Kje, pove upravn i. Slov. Naroda. 1073 Uradno tovoltuau, ta 10 lataa-•toleca »otstnrolaa Uvamfoouka DosiEdoiaiii'tamiiniiifl^đia G. Flux Oosposka a lica 4. L nadstropje leva. Pri zunanjih naroČilih znamka za odievor. Potrta neizmerne žalosti naznanjam, da je naš ljubi, predobri in skrbni soprog, oče, stric in svak, gospod Simon Smuk tovarnar in posestnik danes ob 8. uri zvečer, v 39. letu svoje starosti, nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v nedeljo, dne 15. februvarja ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti na pokopališče v Križah. RETNJE, dne 12. februvarja 1920. Mirko, Franica, Šlmenček, Pranja Smukovaf otroci. soproga. Marica Bernik roj. MlekuŽ naznanja v svo:em in v imenu svojega soproga in svojih otrok vs°m prijateljem in znancem ore-tužno vest, da ie njena srčno ljubljena maU ozir. stara mati tn tašča, gospa Jerica Nlekuž zasebnica v petek dne 13. t m. ob 6. uri zvečer mirno v Gosnodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 15 t m. ob pol 4 uri popolone iz hiše žalosti Pri voz šl 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Liubll^nf, dne 14. februarja 1920. Vsegamogočni je sklenil, poklicati k sebi našo nadvse ljubljeno soprogo, skrbno mamico, gospo Karolino Trbežnik ki je umrla po kratki, mučni bolezni previđena s sv. zakramenti. Truplo predrage rajnice se prepelje v nedeljo ob pol 2. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Limblfaml, dne 13. svečana 1920. UtOBlsM Trbctulkf Ballv Marko, Karel, Dragica sopr« g. otroci. Žalujoče rodbine: Žagar, Bradia, Jakaij. Zahvala. Za mnogobrojne in prisrčne dokaze hkrenpga sočutja ob bolezni in povodom smrti našega iskreno ljubi: enega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Simona Cvahte nptuhaaja ravnotoJja izrekamo vsem najrtsrčnej«o zahvalo. Posebno se zahvaljujemo: r rečasrJti dohovSčfni vobce, dn-domačemu gosp. župniku za tolažljive besede, preč. g župniku Ksaveriju Mtšku pa, da je s svojo prisotnostjo oočastil pokojnika; velecenjenemu uč'teiistvu. katero je od buao in daleč a svojo mnogoštevilno udeležbo in s pretresljivimi žatosttnkamt, pokojnika spremilo k večnemu počitku, kakor gospodoma nadu* čit ijema Karlu Mauriču m Ivan lomaliču za v srce segajoča nagrobna govora; g. Zmazek u, kateri se je z naiiskren j§ mi besedami v imenu nekdaniih učencev In Kmetijskega druStva spominjal pokojn ka, velecenjenemu častniškemu zboru V. žandar* mertjske brigade, kakor v-em darovalcem krasnih vencev, domaČim gospodičnam učiteljicam In matoned Ijakim deklet m za ovenčanje jame, kakor vsem Malonedeljčanom, kateri so i aaj-obilnejšo udeležba posebno lepo počastili pokojnika. Mala Kadulja, dne 11. februaria 1920. Rodbina CvaMe. jatoBanau^iem Piaaaene anaaaai oa vavaaaassHvaj Sta*. Naroda pod stfco Me/1 t*. 11*2. ta i aauant isš^ audbe na: V. S, sossaa afoaat 14 1 63 IttlM tat w«Hčnc dubekavi ima na IlUif If* ptodai Jaroaj BJebs, akadc* ckega vas 44 IJaouaua 1053 iTaH 8 MMnMB Ponudbe oa tovarno lalfeaa* raba. faaaadu 1101 Verovie*. trgavka z ielezaiao v Ljaalja-■1. Dasajsta cesta, II. 9i 4 ■■ sjaalal jaj nekaj kom »do v oprave M pllllj j* za trgovmo, kakor ste-aže r d V rasa se v trgovini Jat F*-biaai. Preseraeva al I ca §4. 1107 i mii antuji Me tt2ss n'aga se lice 5 000 K rosojila. Pla t4 ini pogoji bi bili zelo ugodni. Ceni ponudbe pod »Poseille 110« na opat. Slovenskega Naroda. 1125 Sprtim ta siiutojn nlanii namaraika |zuri- na za komate in k« nj-UOlullulU, sk<* opiavo Stareiši moči v top takoj. Mikati O^olli, sedlar, postale.____________________________J1U Boljia gisMiina Ki na. $*r. zajtrkom 6 1. sušcem v f ne ši hiši z odbinskim »tikom. Ponudbe se prosijo pod: .Selec 1069" na upravništvo Slov. Naroda. 1069 frHa Ma enovpre na nova koniska Ivfld K. oprava; 12 m dolg* cev za petakanje vina; 2 vrvi; več sodov r*zne velik«stt ter navaden voz. Dopisi ,Prnd*fa 1067* na oprav. Slovenskega amda* 1'67 namilil hi rvroteknno na rrvo mesto PUiUllu Dl aH na d«uea fndus rHaka odietja v Jugoslavhl 10 mili onov kron. Ponudbe na upravništvo nod: .Tržačan 1051" 1051 Plfflljtl nI SPlItlil BtThUtl. ohr h ekonomov za svoa posestva Ponudb** z natančnimi podat <\ na AIHa Anliča, vetepa estalka. Trst Piane St. Ana 64 ali L|an1)aia. Sadna alica 2 105' SEeia ii prositi nišče, pisarno in za prodajalno, če mog« če skupaj, aH pa skladišče posebej, Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Prastar 1092* 10* 2 IKte iirtiHi ali ruta racqi v naiem eventualno tudi na r*Čun v me-tu aH na de?eK Ceniene ronudbe p'osim pod: „Strakavajak 1080* na unrav Slovenskega Naroda. 1090 lira ta rtrninil za majhno namo Ža^o. 1-lE SE Hi Jflll Nastop takoj. Ponud- s pre v spričeval na naslov laz. R Goriaa Zagrek Baskovlčeva 2. 102.'! [lini inin~>b stavbne stroke. Slovenec Uipi. UllC II 31 let star, oženjen, med v jno o aktično de oval, išče T>est» t"di z d nar^o udeležbo! Ponudbe pod .Cnerrtc« t5l* na upravništvo Sk>v M »roda* 9S1 nVl PlHpSIiOl vpel ano aH na no* o -nujoco se trgovino ali v d raco slično obrt Imam v to svrho nekaj kan tala m popolno trgovsko Uohr zbo. Cenjene ponudbe Vod: .Kamaatlti" na Aaančai lavad Draga Beseljak Ljatljaaa, Cankar levo nabrežje 5. 1037 Volja u anrlM ta iftarta it kopoieznost, orga- I ni za tor.m talent, agilnost, znanje sve tovnih jezikov, temeljito poznavanje blaga vseli vrst Prednost ima to on«, •ci ao Že vreljani v svetovni veletrgovini. Ponudbe s prepisi anričeval, na vtdho šoianja in diažinskih razmer. , htevkov ter sliko na upravo lista -od .Priaia/1ta9a 1039 naaiJBji i Iph SfVS?1^,* 25S: Iraa. da se tudi za plačilo Živila po dog'voiu Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod .aHtak HM" na upravn-Stvo Slovenskega Naroda. 1186 v Zenitnn pomtdhn! Trgovec z dobro idočo trgovino na letoviškem kra u ob lezeru, 28 let atar. se "ril v s vrbo ženit ve seznaniti a ko pico od 20 — 27 let. s prem«>Žc-n em ter da bi Imela veselie do trgovine. Ponudbe s sliko pod: .■* I lat" •a upravništvo Slov. Naroda. Tajno i ajamčena. 1153 MladenK 30 ct atar« samski izncen trgovine z mešanim btagom, do edai d. al. računski nodčaatnik, išče radi izstopa iz oa* laike službe primernega mesta v kaki p.-arni, kot vodja traovlne, skaadiaV-nlk ali kaj primernega, Pie zorne tudi mani« lokal t °PJJ*°" tigaslaov piomctacm ktaru. Dopfal aaj te blago* volijo poslati aa apravotatvo .Sloven-skesa Naroda* pod: ^fjgaj m mamami HTt« do 36-t m. 1171 NHI of B| ■ |l aotelii okrni Uulomrr v bkakii fcapofjske cerkve v obaaaa arkaj aad dva orala, zaajana ntso fiofwwyra| msmasoo ica tidu^ajak, urt. ajNa, pohi aoad. tiavsICa m mp stavbo! aiostei ajg čr- stt Jr- ipravoo aa vsokaajar, aaotrovl|ajica i rotetntku faaaaa ruruaur. uas^n^an^ oauussu p^^'^a^'assa so ■ iBsaai mA saBaaaaa gai ssmgaaaaai ta fajfaoaa> Psjiivo aa; Jefaaova al UiealiB It _________10424 l»lllR|Bril (bobock pio Ti i kasati •upala v vsak-■nuoJHnl ter on narvalil c*ni tvvdko aVoaaia A Minah, bvevtaa t ietezsa Ijotlmaa Caaaarjett aasetijt tt 1. m Clgaratat papir: Wg 4undao, aaajaj to §». r^ngipnpo""cT^r*fTcTv"n7 ^>» S""»rn a« aT*amsM'"L ■■■ a 7 U aaaiaBa>taW# VU kmalu za žago. Ponudbe s ceno na naslov loua ajleka9 loourma usrfcsiov na uaroa i^-ua, o.anllama, Hatalaata alioa at 4a. 10.7 Kolesa rabljena, kupuje J. GORBC, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. V aajusa au lauu aoif*a GOSTILNA v prometnem kraju ali bližini mesta. Ponudbe pod .Zasesljiv gostilničar #12* na upravništvo Mov. Na oda. 911 Vinara Frai Jatnac k\i Inatiti. priporoča pristna rdaOa la bula vtaa po ugodni dnevni ceni 511 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alotalj fooka Selenburgova ui fen.% zlati ii srebra d Sj& piipotočam velkozalogo zlatnine, sre« brnine, ur, briliantov I. t. d. vsa po* pravila in nova dela se IzvrSujejo v lastni dela v n d točno in solidno. 7938 Domovina lalula od novega luta uajraj Iti« brat na teden In sicer ob aeaeeeljktk, sredih (a safklB Trikrat poSiljana stane a« nt o a K. Uprava ,tLX>M0VlNE0 je preskrbela, da bo pnnaSal list poleg pregledov vsem dogodkov izvirne domače, zagrebške, beograjske In druge najae* vajse brzojAvae Ta tetefaaskife vesti. Mesečno četrt-, pol- aH celoletno naročnino ie roSitjat! na naslov: Upravništvo „DOMOVINE-, Ljubljana, Sodna ulica 6. ZaUenlte JlMivitu" u 0|!tBI Kirurg liki tal primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgični vseučiliški kliniki proi Hocbenegga na Dunaju, ord. 7,3-4 1 (razven nedelj in praznikov). HMttjpaa g ii. fauml) Plrem Michelin Gvodrich BuT* dobavlja takoj "IšU J. flORC. i|l«h : Prlmo bosanske: :::: slive :::: v Katolik p« U kil t gr. i?* Cokola»olo aj^nkofto Kakaa Kamel aiHatetak Koetiok UbTrfl tamapovaloo Nooaalaiveo v Iva o ananaelolnl •tosliao Diaauo PaH-a^allaaillrl ma as. fiuait LiiKlaBa Raaeofiha no celem kraljestvo od 5 kg aaprei poitnine prosto •a* . * +..- štev. 37. »SLOVENSKI HAROP*. đm IS. Vbnmfr 1990. Stran 7. I srnini: bkMMa. I SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA hI MUta flu Ifl v#^0^^hvQVBv^Pjt a^EaNB>N^Nnp^N'BB^B^NTwae aa^Bn^BB>a • San^a bb INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKON1RTHO BANKO M SRBSKO BABKO V ZAOREBU. ttvriuje van bmiin tranankcUn najkiHantnale. DENARNE VLOGE. MWUP IN PRODIH: EFEKTOV. DEVIZ. VHIUT. - ESKOMPT MENIC TERJATEV. FAKTUR. AKREDIKTIVI. BORZA. bi konces. tnformaCni zavod . Drago Beseljak.: Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 |atNWtiS vse kreditne in privatne in-ormtdie v tu in inozemstvu. V a bo ne fjientu ter posamezno cene zmerne 1 Eiirott bila, rla ali majhno ioMIsn wi-jetle z TOdca silo ob 1H žel»kiii. Ponudqe na Anončnt zavod D. Beteliak Ljubljana, Cin arjevo nabr. 5 1137 Pojć France Čevljar Milka Rakarjeva poročena Ljubljana, dne 14. februarja 1920. Dr. Joško Lebar višji poStni komisar Aida Lebar roj. Slamič poročena. V Ljubljani, dne 9. februarja 1920. za izradbu projekta za gradnju jednog svratištu i kupališta u Zagrebu. Dioničarsko društvo za izgradnju svraišta i kupališta u Zagrebu, Ilica br. 5 raspisuje natječaj za izradbo! p-ojekta za gradnju hotela i kupališta u Zagrebu, koji se imađe podići na mjestu, koje leži n Ilici, Gundu-lićevoj ulici i Samostanskaj ulici time, da interesenti mogu odnosne natječajne uvjete podići u Prvoj hrvatskoj štedionici u Zagrebu. Raspisane nagrade jesu slijedeće: 1 prva nagrada K 30.000'— 1 druga nagrada . 20 000 — ■■■p 1 treća nagrada . 10.000*— anito m> za izplDii siratlta i Kmaliita i Zagrebi. 3g!as od&rave „JADRAN**. Maribor. Mariborska elektriSno-inStaiacijska tvornička druiba z omej. zavezo .Melistroja" laribor, Gosposka ulica 8. "JfllluTflfi fcirfl* Projektiran je, nasveti, ocenitev za vse vrste LCiililinl UH U. sestav strojev električne, plinske in vodo- od ne stroke. irfvHTli flllffDlllk * izde-ovanie popolnih električnih naprav. Ulil Kili »JlLtirJa. Centrale, tok na daljavo, krajinske mreže, »talacija za razsvetljavo, gonilni stroji, električne železnice. Izgotavljanjc popolnih tvorniških naprav: posebno za obde- : *anje lesa, mine, papir, kovinske in usnjate izdelke in za olje. Delavnica za vse rokodelske stroke. Instalacija za plin in vodovode. ZastBDStffi iltiifti dreIfo i i. L Brovn-Boveri. Hrta kiiiu v Ljubljani. Prešernova ulica 7 je prevzela zastopstvo vseh narodnih in historičnih Jugoslovanskih slik izdanih po Patru MlksltlB. Opozarja se slasti na najnovejšo in najboljšo reprodukcijo našega regenta F Stike se ogleda lahko v knt garni. kfer s« ^obt* tudi vsa natančna pojasnila Mani, knjigarna drvarska trgovina a Beograda p^red same željezničke prage i dunavske obale primila bi veliko i maloprodaje \ sakovrskog grad je vinskog matenala u komision iti n komorni ju, garanciju vrlo dobre. — Reflektanti neka se izvole obratiti sa bult utvstća u admini- straci|l »Slovenskog Na oda«. 946 ffl 1*1 • 1 #vt v Cctovcn, oba ojea Iz enega odnosno 1111% llillllll ItvHl dVeh nadstropij; v eni teh re nahaja lili Ifl lili rastavraciia s ceo gostinsko oprav, IVI* mil HI III ml in po odo. s kegljiščem, senčnatim vr U IL ILI lil IIIJI tom in vrtom tM zelenjad, veikiml ar b w si B9BBBBB BBB07B kletmi in hlevi z električno razsvetljavo rripra*m» tudi za kako tiovinr a!i« brt — tt zamenjati v Jugoslaviji najraje v Ljublianl Celju ali Mi'iboru event. tudi z večjim p sestvom na deie'i v tem okolišu. Ponudbe na upratnfStvn Slov. Naroda pod Sit-o .Pve atii 1001*. Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča krojaška delavnica Krekov trg it. 10, hiša lmpex Točna posirežba! Solidne cene! Milan V. Kovačevi ć, trgovac u Stocu u Hercegovini, ima na prodaju circa 100 hektolitara glasovitoga stolačkoga crnoga vina. Kome vina treba, neka se obrati na spomenutoga, 1129 Ribje olje = pristno norveško je sveže došlo. Drogerija »SAHITAS* Celje. ELEKTROMATERIJAI Inatig atl. sepse lampe, karata** lampe, kaol siSaka engros i eksport. WALTER,nć* nimfe M VLbijniiiftRtr. Ml Bnalaval NB*BW BBBBBBBBBBBBl WBBr. 539 Licitacija. Pri tvrdki R. Ranzinger, špedicija v Ljubliani, se vrši v ponedeljek, dne 16. t. m. licitacija dveh klavirjev in jako dobro dobro ohranjenega pohištva za dve sobi. — Kupci se vabijo. V Ljubljani, dne 13. februarja 1920. Pohištvo Spalne, jedilne, fn gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki. modro ci. otomane, spalni fn de'orači skl dtvani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, žele/nese in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvrgitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za ptatlrra KAREL PREIS, Maritor. Stota) trgf. Svoboden ooi9df 1118 CosHbl zastonj t ____________________________________________ ____ ______ t ______»__—_.i ■_ - ■ _ ■------------------------------------ Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lisa jem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. fleschi origimho Skabajorao?o suzilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico .R!l_Lfi.rcl SSBfJt^nt-h.: —-—==— „pri Zlatoai talan« I*. Mariji* tr%. o: Bencinove fflOtOrG s krožno žago ali s sekalnico za 1«, prevozne, odda najceneje Mfton IV-1 SctiowOBBTjawsao# ■#» Proda se vodna turbina sistem Girard, s stoječo osjo, aobčastm kolesom in ročnim ttgn-iatorjem ter« posebnim skoro nerabljerta priUanlm legniatofje« sistem Raseb & Ganafcl) b svrno izenečanja tar. Kr turbtne men I6u0 mm. Turbina je delana za vodni padec 2.. 3 m in vodao koHOao N»«4«»_mr\'PialMta»--M'Nb Teia latNa* indu icgalalor la okvir zaaia 7800 %*> — ..SWMa.#Hfe»M ... ji__ ^^mfr m_a_--a. aM_aJ-_---aL -__-r_-----L tOaS OMotovodlfl ter opekarski mojster m takoj aprotaBOta w opokmrai sa šaramo opaka « ____________ImHarakaram pri Marikori-u____________ A. ARHAR in drug podjetje elektroteh. naprav in popravil izvršuje elektrotehnične naprave kakor tudi izvršuje popravila In rekonstrukcije po najnižjih cenah. — Začasno Cesta v Mostfll foo it. 15, Trnovo, LJubllana. 1032 Zaloga parketov/ Dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi pokladanje ter vse j v to stroko spadajoča dela po kulantnih cenah. 1036 i los. Puh, Uubljana, Grada.ka ul. 22. | Bez konkurencije !'V___i--<^ ^*z konkurencije f JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA T6LEF.BR.O-38 C USTAV SOJ CHAN H TELEFBN.B-30 BrzojavLvIip'Nikotičeva 3. ZAGREB Nikolićeva ul. 3. BJnaBBB bbbbI Hi lajna nBNNna: rtiaBi mt papirji kater: tisfctnmega, DUHup »netatnaf a, tft>lnmientnef»», koncertnega belega Ftd. oaptrnstih prtov, papiga ra po!lce steJeie) trgovskih in ieaac. omotov, f-ep. kaset ki astatoga t ta strana BBBB loltga Miga. Kupujem kole vseh vrst dfviaflM po najvlijlM dnevnih cenah ter Jih spre* lemam tutfI v »troj. Obenem sprejemam trse vrste koiuhovino interesovane. Saobraćaj se Ima vršiti: 1. kolima zvani »Taksi«, 2. kolima zvani »Otobisi« (omnibusi). 3. kolima zvani »Kamioni« (teretni). Saobraćaj se ima vršiti pod sledečim uslovima: 1. Da koncesionar da dovoljan broi »taksi« tt svima stanfeamt odredjenim za stajanje fiiakara kao l na željezničkoj i parobrodskoj stantci.Koncesionar ima označiti okupan broj ovih kola za po* četak rada u 1920. godini kao i njihovo povećanje u idućim godinama. Sva ova kola moraju biti snabdevena sa ispravnim taksi-metroma, uslovljava se vožnja danju i noću. 2, Saobraćaj Otoblsima ima se otpočeti najdalje od 1* avgn> s+a tek. godine u ovim pravcima: a) Prstenastom linijom (Slavlja, ulicama: Beogradskom, VI* dinskom, Dusanovom. knez Mihajlovim vencom Karadjordjcvom 1 Neman j inom do Slavlje) b) Klanica - Cukarica (do fabrike šećera) v) Pozorište - Klanica g) Pozorište - Novo groblje (Poincareva, Svetogorska, Raiai^ ska i Grobljanska: d) Slavija - Voždova crkva: 1 di) Trkalište (kod tramvajske raskrsnice za trobliel — Sme-derevska trošarinska stanica: Za saobraća! pod a i b koncesionar mora imati najmanje po četiri otobisa a za ostale linije po dva u 1920. godini. U Idućim godinama ovaj broj povećavati. Broj sedišta a ovim otoblsima mora UH najmanje 16>—30 sa podelom a dve klase. Koncesionar se ima pokoravati naredbama Opštine a pogleda takse za prevoz publike, kao i drugim u pogledu saobraćaja« a Saobraćaj sa kamionoma (teretnim koiima) ostavlja se kon» ceskmaru po volil, s tim da celoknpan teret sa težinom kamiona na prelazi težinu 2500 kgr. Zabranjuje se saobraća! u ulicama sa drvenom kaldrmom sem u slučaju prilaza u ove radi istovara« Koncesionar! imaju označiti n svojim ponudama rok trajanja' koncesije da mogu upražniavati ovu radnju u Beogradu. Od koncesionara se zahteva da u Beogradu podignu jedna modernu garažu sa dobrim mehaničara I alatima radi opravke 1 privatnih avtomobila u Beogradu. Konceslofiar na mole »potrebiti ni Jedna kola od napred na* vedenfh bez predhodno« odob-enja Opštine Beogradske koja Ima da ispita i odobri njihovu Ispravnost kako a pogleda motora tato' I pogledu Tehničko-Saobraćalnlh propisa. Ponude Imaju sa predati odredlenoj komisiji u Tehnička! Upravi (Jusovićeva wL Br. U na dan 30. marta u 10 časova pra Stran 8. ^LOVEHMKI NAItUP*, da« IS. tpjaveja ■•«& _____let*. 37. Specialna rubrika. Avstrijska trgovina in industrija. ■----------—-------- m. ■■! —^—^^^^^aaaBBi^BBai H DĐKK tlucht A. & DnaL («1«) l/i. Trsooci, nobupovolci! Kdor hi 3Če ceno, dobro in iz zanesljiv« SRa vira nakupovati prvovrstno ftlago, komur j« tu pošteni, solidni, hitri in zanesljivi postrežbi, naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo. Stalna velika zaloga vseh kemičnih j predmetov rt. pr.: |eđ kl natron. vžigalico, bakreni vltriol, vaniija, i galun, ivoplo, Jeatheva kislina, parafin, gorski \ voaek, ceresin, amola, ■ gnmljavina Itd., nikolaos Frifitifil rito i mirnim i \ Tildu ».270. Tatar: Ur Jriflthsf. Wmm. \ ___________________________28614 Jnllns Baungarfan * Sdhne, Vereinigtc Papterwarenfabriken Kommanditpescllschaft, WienVH. Seidengasse 42. Pisem ji! one. Minske ktstte. pisnih kovini „HTLHSVVERKE" Wien VII. Neustiftgasse 66 dob avl'a jo strofe za cev!°e j vseh VTSt in za mali in veliki! t obrat in vse potrebščine za izde-1 jlovanje obnval. 286401 ffiiiii 0 d name, napeljevalni in el<*ktro j" tehn. instalacijski materija! dobav-n Ija z 2aloge i M'ijj Me G. ID. i H. Wien Vil. Neubaugasse Nr.%38. B - , zojavni naslov - Aggregator Wienf Te'efon St. 31 — 2 23. 2*7* TABU TUBES-ET-PAPIERr A' CIGARETTES ' USINES: VX/|EN'Z2I ■ Konstant fngasse 2/8 28569 MafiliaJAB najboljše in nai" leoše nadomestil^ za tiCnlke. Zahtevajte ponudbe tud za drugo hišno in koHnjsko orodie. J. Altkorn* Brn der Wien VII. gibate Nr. 31* Prodaja se ssmo p red prodajalcem Prj»V jeiMefj fV nrp^Tt Ventilatorji, exhaustori, kompletne naprave za vse namene industrije, kovaška ognjišča, pločevinaste cevovode dobavlja ceno CyMoo0es2llsdiaJtm.b.j(. Marienberg n. VVeiss Wien IX., Bolfzrnanngasse 22. Specijalna ponudba Takoj eebmellioot i orodje, betonsko železo plosko želez pločevina, jeklo, žlcnikl. vijaki itd. Hi n •j n kuhlnlsko orodje, stroji za meso, izo ,lirne steklenice, porcelanina, kovlnsk I blago, usnja ta galanterija in Igrače, le sovine, pocinkane vedriee za vodo, s -d »> stiskalnice, emajlna posodi, steklene Sipe i Josef Sobecki lsowerke Wlea VL Mariafcirferstrasse 105 1 St t%> i Telefte lavi Tel fjfa jsenastm Tovarna J ss. Refcfi Ljubljana, Polianski nasip 4. Podružnica: Selenburgova uL 3 Podrainica v Mariboru s-s Gosposka ulica štev. 38. i-: D a ••••*•» vsakovrstno -• parva ......biago. Kemično čisti obleke. Da^A domače perilo (po-t %3a 65 šlje nonie na dom (uotlnlllfa ovratnike, zape-JhCUUIISO stnice in sr. ice. Domaća limita iiia t i\ Zaareb, Jelačlcev trg br. 2 I kat nađja trgovcima samo na veliko Malko rablje kao razne vrsti košulja, gaća, nočnih košulja, orukvlca (mekanih man-Seta. i mekanih ogrlica Robal odio preporuka svoje bogato skladi Ste svakovrsne Naanlaktarae roba kao engleskih tka* ina, potstava svila sifona, kretona, zefira, pamučnih i končanih tkanina i. t. d. Naručbe pouzećem obavlja u s>e kretom po*te. G- F. Jurasek ▼glasovalec klavira v 1b trgovao v glasbili v Ljijaiii, Kolima tli Prva jugoslovanska ipacijalna tvrdka aa vglal«v«9itjsj in popravila glasbiL IVAN JAX in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. $iva?ni stroji in itroii »a pletenje. — Itborna konstrukcija in elegantna izvriitcv iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867. (S* Tesani« poučuje brmjUaea«. "V« Pisalni stroji Mtf Ceniki zastonj in franko. Kolesa VSS DOrkopp, Styria, Waffenrad lllt se za gradnjo vodne sik spesoben ii samostojen nadziratelj (naddeiovodia) za več let Samo izvrstni strokovnjaki« ki so že izvedli slične gradnje, naj pošljejo ponudbe tvornici željezne robe v Kmnnlhu. ZDBMIUII VRELEC nalobilne&i vseh posnat b natron-Ittion vrelcev. Kot zdravilna voda od zdravniških avtoritet radi svojega |ako raztvarjafočega in kislino zatirajočega učinka posebno priporočena proti mrrramira, ledvičnim Želodčnim boleznim, protinn Hi nahoda. Najboljše zdravilno sred- z mednim bla om rn tvrdki Anion Ver bič, Sevnica oŠ Savi. 877 I Zofcozdr&Taik 1 M. 0. ĐrJanežIčZv. I se je nastanil aa Bledo. i 3 Ord. od 9—12t 15-17. I ______________________________1121 j -vjar Prodajana fai inafa \*m v ohgnalnlh zabojih t tfeU IdilO 1440 komadov po K 1 (omad. — Ponudbe na En. Sapase Isfatcn. (Slov. Šta erske). 5 M........................................................-Iv prlaoroC« aa si. občinstvu i Ivan Carman j i izdelovttelj nsnjatlh dokolenic I *.***.«.**. J sunili.....iiiHMHHimiitiimiiiimiti.....umnu W I jugoslovansko inženirsko podjetje 9 drviba a a. a. inSaniraka plasma la atavtNao podjatja Ljubljana, Solia fllica n. 2 Maribor, imrh^avtira lila tt. U OeKaJam t. Projekti, proračuni. Nasvetovanie in 2 a stop Presoja ia stavbno nadzoist - fltldalajli a. Vodne gradbe; Izraba vodnih sil; poljedelska melioracija, Oddaiafc ai» Be on, ztlezobeton. Železna konstnikdja> oaaatafc tir. Železnice, ceste, predoi, mostovi« OddaJe4c V« Industrijska fn eo5r>»darska poslopja. Oddalast ¥1 Komerciialnn razpeCavanje prad.va, orodla in industrijskih tvartn. Violine, ftrune, citre« harmonike, kitare, tamburicef telovad. rogovi, a« druge glasb. Instrumenti in potrebiiine v veli-n kanski zalogi, s ALFONZ BREZNIK glasbeni učitelj in edini zapri* seženi izvedenec dež. sodišča LJUBLJANA Kongresni trg št 15. (■••pr«« fissnsk« oaranra.) Ljubljanska kreditna banka v LJubljani ■■ _ ___.,._ _,____,^^nnn^^^ .-- ' amamm** Tta*ltmiaIaaBina aamtrmi SiamfaT 9 ^mmmml aaaT Pmjml fandl 11OOO aOO kiua srna aaT" Daaaiawa asavsiica 999o&9MWt+ anrosu bbbbbbbb^ sjmjaj aaeaW#WS wlWwB* mvaaPea &% ^M ^^ ^^ Podružnice v Splitu, Celotni, Trsta, Sarajeva, 6enU Catta, Naramni Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. vloge na knjižice in teko« rabin BTofl imodnsaiMi otMrestovaiiiM ••pata m prodale vse vrs^e vednestnui papirjev, valut in dovoljuje _____ l*r vsakovrstne KREDITE ~W* «sf^sssnmnnnnnneaaa^nemmmsmmmmmmBnn»^i^p^^^^^^^M — ■■.—^—^*^m*