VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI GARY, IND.
J'r: Carv. in,i. j,- skočil p -«\l kratkim s tira ekspresni vlak t liica go-New York železnice. Strojevodja lil k ur ju' sia bila mrtva. Kot že navada, so oblasti zvrnile vso krivdo na Štrajkarje, i. 11:i oni razdrli železniško progo.
POMILOVANJA VREDNA
ŽRTEV PROHIBICIJE
- )
Vsled lesnega alkohola oslep-; ljen možak se je podal v hiralnico. — Oni, ki ga je zastrupil, je bankrot.
Mihael K lili k. star štirideset let, ki je stanoval na domu svojega prijatelja Mihaela Zukovitza v Bayonne, X. J., odkar je pred 1 , tremi leti oslepel vsled zavživa-nja lesnega alkohola, katerega je zavži! v nekem salonu v Bayonne.1 ' je zapustil hišo svojega pri jat e-1 lja ter se napotil v hiralnico. Ku- i ! lik. ki je slep in brez denarja, j.' .lastnik sodnijske odločitve proti i Samuelu Grennbergu v znesku j "».000. Kakorhit.ro je podalo so-
•	dišče svojo odločitev. se je jOreenberg proglasil bankerotnim : in vsled tega ni dobila žrtev nje-j go ve pijače nobenega centa od
njega. Greenberg je bil lastnik j salona, v katerem je izpil Kulik j zadnji požirek žganja v svojem
•	življenju.
j Potem ko j«» nekaj časa beračil ; ter živel od milosti svojega prija- ' j telja. je Kulik sklenil, da je prišel čas. ko se mora umakniti. Prosil je za sprejem v Hudson County Aim House v Laurel Hill in oblasti so njegovi prošnji tudi ugodile.
i
Na poti k neki poroki se je Kulik preti tremi leti ustavil v salonu Greenberga ter izpil dva', žganja. Ko je dospel na poroko. ' je zbolel ter se napotil domov. Ko se je naslednjega dne prebudil.
je bil slep.
.- 1 1
« ' i KONGRESNTK ZAHTEVA OD- < STAVLJENJE HAYNESA. :
--I
Washington, D. C., 23. a v- _1 < Kongresnik Hill iz Marvlanda je poslal zakladniškemu tajniku pi-
]
smo, v katerem zahteva takojšnje odstavljenje psrohibicijskega ko- ( j misarja Havnesa, ker je slednji 1 kršil zvezne postave, ki se tičejo 1 proste uporabe pošte. Haynes je baje pošiljal brezplačno po deželi 1 agitaeijske cunje Antisalonske j lige.	_
ZAt/RATNI UMOR IRSKEGA VODITELJA;
Najbolj markantna postava v boju Irsks z i prostost je izginila s pczorisča. — Žrtev svojih lastnih pobesnelih rojakov. — Mulcahi je izdal proklamacijo, v kateri je pozival armado k ustrajnosti.
London, Anglija, 2:1. avgusta. — Michael Collins, najbolj lu'1-nii-na }►«»stava v zadnjih letih nueriila-vojevanja na Irskem. j<- postal linuVnik svoje dežele. Bil je ustreljen tekom pretekle nori iz zasede, ko se je peljal z avtomobilom iz jnžno-zapadneija ozemlja proti Corkti. i Xa Colinsa so pričeli strelja'
-	m«* i-1 It- i iz zasede pri Bandonu. n: mestu, ki leži približno dvajset
a milj južno-zapadno od Corka. i Richard Muleahy. načelnik šta-
-	ba sil proste irske države pod ]r>-i veljstvoin Pollinsa. je v prokla-
-	maeiji na armado obžaloval smrt
-	svojega voditelja, a prosil irsk" ? j vojake, naj ust rajajo na svojih . postojankah ter se izognejo vsem -- reperesalijam.
Muleahy je opomnil svoje lju-li na pogum, katerega je pokazal i , Collins ter prosil častnike in ran-r že, naj ostanejo verni idealom > njih načelnika-mucenika.
Ker je brzojavna zveza z Trsko
-	prekinjena ter imajo ustaši v ro-
-	J kah vse kable, vodeče iz Irske, so -{prihajale novice o za vrat ne m
•	i umoru Collinsa le počasi v svet. -, Najprvo je prišlo le poročilo, ki i je javljalo smrt potom zavratne-i ga umora in nato drugo poročilo.
•	( ki je potrjevalo prvo.
Bandon je eno izmed najstarejših mest v južni Irska. Ustanovi-
-	la ga je leta 1G10 kolonija an-. j gleških protestantov pod vodstvom Riharda Boyle. Tekom zadnjih petih ali šestih let. ko je na-
i raščalo sinnfeinsko gibanje, je i i bilo zaznamovati številne slučaje, ko so radikalni Irci. pristaši Eamon de Valere, streljali v Ban-.'tonu iz zasede na angleške čete ter kraljeve irske orožnike, ta-kozvane Black and Tan*
Za te radikalce je bil Michael Collins še pred par meseci neke vrste polboga.
! Pri sejah irskega državnega zbora so ga isti radikalci hvalili, ko se je vrnil iz Anglije, kjer je vodil pogajanja z Angleži ter uveljavil pogodbo z Anglijo. Izjavili so. da bi šli za njim v peklo.
Ker je de Valera bolan ali prav zaprav nevarno ranjen, sta sedaj obe strani brez pravih voditeljev ter ni znano .kakšen^ bo izid položaja, ki se je izcimil sedaj na Irskem .
DELAVSKI IZGREDI ~ V BUDIMPEŠTI.
London, Anglija, 22. avgusta. Rosni delavski izgredi so izbruhnili v Budimpešti in vlada je pričela koncentrirati v glavnem mestu čete, da zatre usta jo, — soglasno s poročili, ki so prišla sem-' kaj z Dunaja.

I^^^S^ii^^LTtr^^	Čf^ M	A	l^T A M ^^k Bf	ML	^Tho largest Slovenian Daily iT^
gfexn. u; & uIjAo IN AlvUUA	S
■ Za inozemstvo cd. leto $7.00 SI	^^ ^^	|	*nd ,cgal Holiday*.
f	List: slovenskih ^delavcev v Ameriki.	g^ 7S'°°° Re*dc"-	1
rELEFON: COETLAHDT 2876.	Entered ^ Becond CU« Matter, September 21. 1908. »t th. Port 0«ic rt M.w York. M. Y. Under th« Act of Co^grea <r March 3, 187».- TELEFON- COBTLANDT 2OT6
NO iw - ŠTEV, »s.	___NEW YORK THURSDAY. APOUST 24. 1922. - ČETRTEK, 24 AVGUSTA 1S22	'	VOLUME XXX. - LETNIK vxr ~
VSA POGAJANJA SO SE IZJALOVILA
Antracitni delodajalci in premogarji se niso mogli zediniti. Konferenca se je izjalovila radi vprašanja pravomoč-nosti novega plačilnega tarifa. Povečanje produkcije premoga. Delavci so zahtevali plačilno lestvico, ki bi bila v veljavi več let.
Phiadelphia, Pa., 23. avgusta. — Xa vrei^nji seji skupne konference lastnikov premogovnikov in prenio--arjev v antracituih ]>oljih so se izjalovili vsi poskusi za n velja vi jenje takojšnjega <logovora ter obnovljeiija oblati »van ja.
Kazpo'o/enje je p »stalo bolj , pesiiaIstično v obeh taborih Vsb-d t«*t.'a ni kutiferrnea nuVsar sklenila glide nadaljnega zborovanja, pač j»;t prepustila sklicanje ' flu ali one stranlre. To -labo razpoloženje je nudilo čudiš« nasprotstvo i ptlinizmu, ki je prevladoval pred par dnevi.
Konferenca se je razbila pred v « ni uidi tejra, ker niso mogli j.» ti vdeleženei do sogla>ja. ko-I k i ."ava naj bi veljala sova plačilna le 1 vica. Zastopniki delavcev io zahtevali, naj velja ta le-"tviea za več let, a delodajalci so u trajali pri svoji zahtevi, naj bo pra m močna le do 1. aprila ua-sletlnjepa leta.
Kljub veliki rarliki v mnenju med olieina strankama, jih je dosti, ki so še %'edno mnenja, da Ik» v kratkem vendarle doeežen dogovor tudi trlede te{»a spornega vprašanja.
Nadaljna ovira je bila zahteva Ustnikov premogovnikov, naj se , uvede arbitracijsko |>ostopatije za ureditev mezdnega vprašanja. John Lewis, predsednik United l nited Mine Workers je namig- , nil, da je zopet ni predlog glede arbitracijskega postopanja pre- , senetil premogarje ter jih jako ' razflražil.
Chicago, III. L>3. avgusta. — Pretnogariika stavka v lllinoisu je j bila včeraj končana ter je pričakovati. da bodo vsi rovi tak'oj obnovili obratovanje. Tekom ene- 1 tišina bodo proizvedli rovi 1 mehkega premoga najmanj deveti' tmljotiov ton. čeprav je znašala ' tedenska produkcija pred stavko ' le približno osem miljonov ton.
1 udi v low i je bil sklenjen po-polcn sporazum med premogar-*kimi baroni in premogarji. V Indiani pa je ta sptrazum le še vprašanje par ur.
Sporazum v lllinoisu je bil skic '
t
njen včeraj popoldne. Izvedenci domnevajo, da bodo tekom osem- j inštiridesetih ur razni rovi drža-ve spravljali na dan normalno x množino premoga in da bo znaša- , la j»o desetih dneh dnevna pro- ^ tlnkcija celih 340 tisoč ton. Zo-*/
petno obratovanje s>e bo prlčelt ! ?ia t.-iu Iju prejšnje p aeilne !e stvii-e. ki je bila uveljavljena le-' la J9-J1.
*---
, j
KAJZERJEVI SPOMINI i
BODO JAKO POCENI
_ i
i
Cena kajzerjeve knjige pri-j meroma nizka. — V platno vezana, 250 mark. — Imela bo pet zaglavij.
Berlin, Nemčija, 22. avgusta J , Spomini prejšnjega kajzerja Vi-j Ijema bodo jm Nemčiji zelo raz-J •širjeni, kajti cena knjige bo niz-j ka in t m l i reklama obširna Berlinske knjigo t ržniee so izjavile, i da bo izšla knjiga oktobra mese-i ea ter sprejemajo že sedaj naro- j čila za izvode tega dela v papir-! nem ovoju. ki stanejo po stoj mark. V ameriškem denarju je -to približno petnajst centov, so-1 glasno s sedanjo veljavo marke.
Knjiga napol v platno vezana stane l."V0 mark, v platno vezana i pa 250 mark.
Knjiga vsebuje celo življensko j zgodovino prejšnjega kajzerja od! leta 1st* pa do leta 1918. Našlo-I vi posameznih odstavkov v knji-j iii so naslednji: M<ije stališče napram cerkvi; Izbruh vojne; Ko- ; nee vojne; Papež in mir; Prijaz-! ne m nevtralne >ile; Polom in bo-dočnost Nemčije.	i
MEHIŠKI GENERAL USMR-ČEN KOT VSTAŠ
- i
Mexico City, 21. avgusta — Ge ■ neral Juan 1'biea je b l ustreljen na vojaški poljedelski koloniji v Altolonilro, v državi Puebla, ]>»-■ t"in ko je vojno s<k1 '^V-e <il»s)-j dllo na smrt radi veleizdaje in vstaie Ostali zarotnika, med njimi general Figueroa, s<> padli v petek v boju. katerega sn izvojevali z 7vezn mi eetr.mi
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom naia banke !*vrtujejo canefljivo, hitro in po nizkih
aenah.
Včeraj m bU« nafte «ne sledeče:
Jugoslavija:
Kazim«ij« na «adnfe poAte in lxi»ia^a>e "Kr postni tokovni nrad In "Jadra ii *ka Ninta" » LJuMjanl. Zmr^tor, R«c«radn; Kranju, C«lju, Mart tx»ru, Dubrovnik«], Splitu, Sar^Jer« drugod, kjer Je >a<< sa hitro ixptM^lio »■•jfuiacja,
300 kron ---- $ 115	1,000 kron ____ $ 3.50
400 kron ---- $ 1.50	5,000 kron ____ §17.00
500 kron ---- $ 1.85 10,000 kron ____ $33.00
Italija in saaedeno oxemlK:
ttaspoMIja na zadnje poeta In izplačuj« "Jadr^iuka banka" t Trato,
Opatiji in Zadrn.
60 lir .... $ 2.90	500 lir____$25.00
100 lir .... $ 5 30	1000 lir .... $49.00
300 lir____$15.00
Ka polllJaU* Id oreaegaje uieeek dvajseUlaot area all pa MUtei lir 4w«UoJcao p* mogečneatl *e pa**twil pifurt.
Vrcdroat kronam, dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja ae t enkrat In nrprWIuwana; la tepi razloga nam nI uogote podati natan^^oa <*oe ▼naprej. Ill rafunlno po cms* onega dne, ko nam doepe poelznl denar t roke.
Ctoje izplačil t amerUfcHi delarjlh glejte poaeben agla« t Um Matn.
I h* oar nam Je poelad najbolje po Domestic ki one j Order all pa Ne« Turk Bank Draft.
FRANKSAKSER^TATE^BANK
m Cortlandt SU	•	New York, N V.
\ VOJAŠKE KLAVZULE i. RAPALLSKE POGODBE
H	-
e Sovjeti so dali koncesije v ^ Kavkazu za kolon'ziranje nemških rezervistov.
I*! Cariprad, Turčija. 2:J. avjrustn.
1 Kljub jM-novn m demfntijfm nem n j Šk*'<ra zun;jnie«_'a urada ter ruske
-	sovjetske vlade ni mo<rrW*e še na-!<la]|»* dvom't; o obstoju tajnih vo-| jarkih in ekfmoniskih klavzul k
t I pojrodhi. ki je Tiibi -sklenjena v , RapaMo med zastopniki nemške -•rej>nb:ke in sovjetske Rusije. Po-J ro."evalee »"ikaške "Tribune" je i dobil iz visoko avtoritativnih vi-! rov zapisnik razprav yrlede eko-rnom>.k;ii klavzul te poirotlbe v j njih odno^;:iih z vojaškimi k!av-'zulami.	' zadevne informae1"-
I	je v t-' ov:<ri v nekem poroči-[lu K H il U'd.-k-.
Pon 'i!.	vano v nekem
dokumenlu ' : bil naslovljen na politivi.« • » ■ in'nte sovjet-
-	ske<?a.zun}.:i: ■ .i la ter je bilo zaupno in '.i':; **->! i deviški politični agreiit » <.' :;tv:li le tretjo
(sekcijo razp *■ K ■ b ka. Peča | se izJrljueno - ) < neesiiami v Kav-j kazu. Navaja ^ • j - t koneesij. po-| deljenih petim skupinam in tri i teh koneesij tieejo kolonizaci-j je kavkaškili ozemel j od strani | nemških rezervistov. To je naert. (sliT-en angleškemu na«*rtu za ko-, lonizacijo Iraka z rezervisti in-i dijske armade. Koneesije so naslednje:
—	Prevzet je t zeme] j sladkorne pese kro«r Hark' va in Kijeva za
( dobo petnajstih bt Nemški sin-dikat je pripravi j' n spraviti v 'dveh letih proltikeijo sladkorja ] na višino kot .se .i<> je doseglo ja-
| 1 nuarja 1915.
II	,
— Premogovni bazin ob Do- j
! neen naj se prepusti 8tinnesoviJ I finančni skupini za dobo petnaj- | istih let. Izkop.ivan.je premoga i i naj bi bilo prxl direktno kontrolo nemškega creneralnesra štaba.1 Rusi dajejo Nemeem pravico, da importirajo armado p^t tisoč iz urjenih <lelaveev. Petdeset odstotkov produkcije naj dobi ruska vlada, ostalo pa koneesijonarji. j — Koloniziranje Knbana s pomočjo tisoč nemških rezervistov i s pravico za te koloniste, da raz polagajo z vsemi koncesijami v Maikop petrolejskih poljih.
—	Koloniziranje Terek okraja 1 s pomočjo nemških reservistov.
i _
NEKATERA OLAJŠANJA GLEDE POTNIH LISTOV
Ljudem, ki prihajajo s Kube, Santo Domingo in Haitija, ni treba imeti potnih listov in drugih izkazil.
i ■ -- -
! _ , .	J
Washington, D. C.. 22. avg. — }
Soplasno z odredbo, ki bo uve- j lja vi jena dne 1. septembra imajo } državljani Cube. Santo Domingo i in Haitija pravieo prostega prise- ; ! ljenja v jZtlružene države ter jim ( ni treba imeti niti potnih listov, niti identifikacijskih kart ali ( sličnih izkazil. To odredbo je ob- | javil danes državni department J z izjavo, da se hoče spraviti s tem 1 v -soglasja tozade^o regulacijo ^ j s priseljeniško postavo, katero je ( sprejel pred enim letom kongres.
V odredbi se glasi jiadalje, da se smejo inozemei, ki stalno bivajo v Združenih državah vrniti i semkaj v teku šestih mesecev brez potnega lista, če so odšli med tem časom v Canado. New Found-land, Bermudo, Bahamas otočje, j v Mehiko, Cubo, Santo Domingo ( ali Haiti.	{
To velja trudi glede potovanj s inozemcev, ki imajo stalno biva- i lišče v Združenih državah, v raz-j s ne evropske dežele.	j ]
AVSTRIJSKA REPUBLIKA ! E SE HOČE RAZKOSATI
7 Vprašala je za svet Čehoslo-vaško glede razkosanja ter aneksije od strani sosednih držav.
i Dur.?i. Avstrija. iNt. avgusta.
1	Avstrliski zunanji urad je izdal
-	vč.-ra j komunikej glede konferen-
-	če med avstrijskim kaeelarjem ;	S. ip 1-om ter čehoslovaikim mini-"	-irskim predsednikom Benešem. 1	kateremu je stavil" avstrijski kan-
■	e-lar dva va '.na vprašanja, tika-1 .'a s<- sedanje politične in eko-
-	r: ni>kf k rize.
K;'nec!ar St*ij>e! je vprašal naj-
■	prvo. če obstaja kaka možnost, da bi Liir-i narodov preiskala avstrijsko vprašanje "ob tej dvanajsti uri", s pomočjo česar bi mogla dobiti Avstrija toliko denarja. da ostane pri življenju in
i diugič, če naj krene Avstrija na povsem novo j>ot ter skuša stopiti v politično in ekonomsko zvezo z enim ali drugim svojih sose-do v ali skupino sosedov.
Beneš je odvrnil na ta vprašanja. da se ne sme podcenjevati naporov Lige in da bi bilo primerno obrniti se nanjo. Rekel je. da bodo gotove sile brez dvoma podpirale tak poziv. Beneš bi ne nasvetoval nobenega drugega ko-.raka, kajti eentralno-evropski pro blem je mogoče rešiti le potom metode, ne pa potom eksperimentov. B«-/iies je rekel konečno. da bo podpiral poziv Avstrije in da lx> stopil tudi z drugimi država- : mi v stik glede tega vprašanja.
Nenadni obisk .avstrijskega ' kaneelarja v Pragi. Berlinu in Rimu pomenjajo soglasno s tu-i kajšnjimi dobro informiranimi krogi, da je avstrijska vlada trd- i j na v svojem sklepu, <!a izsili dogodke ter dovede položaj dežele ; do skrajnega viška naenkrat, me- ] sto da bi nadaljevala s svojo do- J jsednjo politiko krpanj in zavlačevanja.
Ko se bo kancelar vrnil na ' r)unaj. bo sklical parlament ter i mu obrazložil celi položaj. £'e bo i parlament sklenil, da ni najti nobene rešitve od znotraj, bo kan- | celar zahteval odoborenje zbor- [ 1 iiice, da se obrne na Ligo naro-1 ] Jov glede priklopljenja Avstrije ' i k Nemčiji ali glede prostovoljne-, i! xa razkosanja dežele. V tukajšnih j inozemskih krogih so mnenja, da J bi se pojavil skrajno nevaren po- ! ložaj. če bi se ta program izvedlo, kajti dosedaj še ni bilo mo- š ,'oče najti odgovora na vpraša- l nje, kaj naj postane z Dunajem, i < ee bi se deželo razkosalo ter pri- s klopilo tej ali oni državi.	i
Grof Czernin se javno zavzema r za zvezo z Italijo, ekonomsko in i 1 politično.	1 j
Velika demonstracija nezapo- I sljenih delavcev, ki se je vršila t včeraj zjutraj, je pokazala, kako t napet je položaj na Dunaju. Kot ^ na dan signal so prodajalci zaprli svoje prodajalne in prebival- ( stvo je izginilo s cest. Policija je v nastopila v polnem številu, a pri-! .šlo ni do nikakih večjih izgre- z dov.	Ji
Prikrito sovraštvo do inozem- v cev. ki j-e postalo v zadnjem času u bolj očividno, je našlo včeraj iz- j raza v listu "Abend", ki zahteva, naj se začasno izključi z Du- z naja vse inozemee in naj se da o onim, ki so že tukaj, osem dni ti časa, da zapuste mesto. ]< --I
VLAK UBIL DVA AVTOMOBI
USTA.	I
Baltimore, Md., 22. avgusta. — Pri Hao-mans postaji v bližini
Odenton sta bila na mestu ubita	ft
dva človeka, ko je zadel neki ek-	n
spresni vlak Pennsylvania želez-	e
nic v avtomobil, v katerem sta	si
se vozila. Bila »ta neki James	g
Burfeett in Edvard Leaver. '	k
i j VELIK UPOR V
DRŽAVNI JETNIŠNiCI
i __
J Kaznjenci v državni jetnišni-ci v Trentonu so s kamenjem napadli stražnike,
ker so jim dali manj hrane, i _
Trenton, X. J.. 22. avgusta. — . Kaznjenci v državni jetnišnici se še niso pomirjli kljub navzočnosti državne in lokalne p-Iicije. ki je bila poklicana na pomoč po javnem uporu. Vzrok celega kra-p vala je bilo nezadovoljstvo z ve-■ večerjo. Bili so že prej bojevito razpoloženi in 600 kaznjencev so | ni hotelo pokoriti poveljem straž-- nikov. naj odkorakajo z dvorišča r v svoje celice. Kmalo je prišlo do J na-ilja. Položaj je p ista 1 tako resen. da je moral poslati glavni čuvaj po državno policijo in krajevno jwilieijo v Trenton, da zatre upor.
Kaznjenci so pričeli demon<tri-( rati, ko so se vrnili v svoje celice iz jedilnice. Tam so jim bili postregli r. breskvami. Pritožili so i se. da je bilo breskev premalo. Vsak posamezni je namreč le eno dobil. Svojemu nazadovoljstvu so dali duška s tem. da so pričeli zbijati s posodo ob stene in šum so še povečali kriki tekom cele noči.
Nemiri so se povečali, ko so se morali kaznjenci vrniti z dvorišča v svoje celice. Pričeli so tako divje kričati, da se jih je slišalo več blokov naokoli. Na dvorišču so obmetavala čuvaje s kamenjem.
NEMČIJA NE MORE POMAGATI AVSTRIJI.
Berlin, Nemčija, 23. avgusta. Merodajni krogi so z obžalovanjem izjavili, da ne more Nemčija dosti storiti za Avstrijo, ker mora napeti vse svoje sile, da se sama obvaruje prepada.
Vasi sorodniki, prijatelji in i znanci v starem kraju
» kupijo vožnji listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški 1 denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v ,Zagrebu. toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemlju i pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.	'
Ako kaj ne razumete, pišite nam. da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, 182 CartZftadt St., Hew York, N. 7.
(Advertisement >
GLAS N-ABODA. 24. AVO. 1922
Dopisi.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDR2UJEJ0
ZCRAVJt V 3SUZIKAH
OsMmogJks /n&wtfyriz ^emdkč,
boJo^ofovo dobile uspešno odpoirjoc kadar uživajo
CfTTCEB
regulator
1on>ka za žtrnske
Prenja^ bolečine, popravi neredno •funkcij^, poqa^d naravi okrepčal oslabele ženske opponent j I m povrne normalne razrnere.
CENA */.23
Vprdsaife V lektirnnh.\
IZJALOVLJENI POLET V BRAZILIJO.
Newport News, Va.. 2:1. avg. — jZrakoplov. ki .j«- preti j ki r dnevi odktel iz \t'\v Yorka proti Hra-/iliji .je padrl v bližini Bahama otoeja v morje. Voditelja poleta, ameriškega poroenika D in tona ter ostale ("lane eks{v?dieijt\ so l>otegnili iz morja nepoškodovane.
Rad bi izvedel za mojt-ira Inata JOHNA I.OXCAR, o katerem že dolgo r;isa Me vem. k j«' tla je ali ee je sploh >•* živ, Prosim onei»a ki ve za n.Kgovo lvvališeej da mi j blagovoli naznaniti, ee pa sam I bere 1a oglas, noj so in i eirn prej o^las.i. ker ga želim še enkrat videti. predno se podam v staro i x 1
domovine. — Frank Lonehar, Box 7^1, ''aiiiden on (Saulev, \V.
Va.	(19-25—S)
ČUDOVITA PRILIKA
za moža. ki ima kapital ter bi rad 'j post al d rn žabni k dobrega, ^»lidue-Jga podjetja za konzervirali je sadja. Ta praktično podjetje je po-[jšteno jugoslovansko ter obstoji že ■; vtr let. Družabnika se išee v svr-h'i razširjenja, Ponudbe ]>od: !h'J". e o G his Naroda, 82 Cort-llandt New York Citv.
I----;-;-
r | R;: l hi zvedel, kje.se nahaja moja
leta FRANVIŠKA Dl'SAK. Le-i la Tin 1.. 1!>12. ill 1M1I. <e je na | Lajala v Butte* M«.nt. Rojena je v Trzinu pri Kamniku. Iskreno prosim, kdor ve, naj mi pošlje 11 jen naslov, ali naj mi pa s:i-nia javi — Prank Cot man, lslT S l.arlin >r„ Chicago, 111. ; S	(2-5-25—8)
4.:
Delnice Jadranske Banke.
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanziviiim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din.100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra t. J. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
(K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31.
okt. 1922 : : : : : K 31.70
S791.70
Delnice imajo pravico do dividende za L 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dehodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
82 Cortiandt Street New York City

J
___
"GLAS NARODA"
^_________________ (SLOVENIAN DAILY)
w	Own«* and Publish«« by
Pnrvwiir Publishing Company	• w
(A Corporation)
FRANK IAKIKR. President	LOUIS BENEDIK. TrMMW
or Sm«Iimm of tho Corporation and Addresses of Above Officers: M Certlen*« Street, Borough of Manhattan. New York City. N. V. (
O L. A S NARODA
___________(Volco of tho People)	____i
les wed Every Day C wasp* Sundays and Holidays.
Za c«io ««tb «cijj Met	•	2a New York za celo leto . - -	$7.00
in Canaoe ....................M.QO	u Dot lota	S330
Za pol »eta ........................M 00	Za Inozemstvo za celo leto -	»7.00
Za tet rt leta ......................>1.80_____ ______za pol leta ................»330
_	Subscription Yearly |S.OO
Advertisements on Agreement. "tllll Narsds** lana j a vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
L»opus Oree podpisa la oeeUnoeti ee ne prlobtujejo. Denar naj oe blafovaU po- j Sli)*U po Money Order. Pri spr*m*fnbt kraje, naročnikov proelmo, da ae Dam tudi prejtnjo blvmllVo natimnt, da hitreje najdemo naslovnika.
OLAS NARODA m Certlandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y.
______Telephone:_Cortiandt 287§__ _
človeCanska vojna? -
«•* '.lil -
Dosti je ljudi, ki So vodno mislijo, da je mogoče Tia-I
praviti vojno bolj Moveransko, prav kot je tudi dosti ljudi, ki verujejo, tla je zemlja ravna in da se solnce vrti I krog uje, ali ljudi, ki so mnenja, da <"aka skrivnost perpe-j t uuni mobila za prvini vogalom.
Take vrste človek pa ni Filip Kerr, ki je bil dolgo vr-) Ho l«'t tajnik angleškega ministrskega predsednika Lloyd (ieorge-a in kateremu je znano vse glede vojne, tako z militaristi<"nega kot državljanskega vidika.
Mr. Kerr je imel v Ameriki celo vrsto predavanj, in tisesa poslušalcev, zakrknjena od one vrste skepticima, ki je omogočil izbruh svetovne vojne, je vlival resnice kot je na p rimer naslednja:
"Ko bo prišla naslednja vojna ter bo varnost naroda na tehtnici, se bo potisnilo na stran vse medna-' rodna pravila, s katerimi se je skušalo napraviti voj-. no manj grozno. Največja bedastoča je domnevati Jt kaj drugega. Ta ali oni narod se bo poslužil naj-' ' novejših razkritij znanosti, da reši samega sebe in unto bo vsak nadaljni sovdeležcnec v vojni storil, isto v samoobrambi. Vi ne morete napraviti vojne bolj čovečanske. Vi jo lahko le odpravite ali odstranite/'	i
Zgodovina vojne je zgodovina ideje, da lahko en na-' rod napreduje le s tem, da iznajde najhitrejše in najbolj originalne metode, kako uničiti moško silo kakega drugega naroda. < V pravimo moška sila, si predstavljamo pod teui nekaj povsem različnega od onega, kar je beseda po-metijala naprimer v časih Napoleona. Danes ne pomenja moška sila v vojnih časih le večjega ali manjšega števila profesionalnih vojakov, katere je mogoče poslati na bojno polje. Pomenja tudi silo žensk in otrok. Vojna bodočnosti pa bo napravila to razliko še veliko večjo.
Od časa do časa čitate v listih, da so izumili nov aero-, plan za metanje bomb. Citate tudi o iznajdbbi novega strupenega plina. Militarist i pa vam pripovedujejo, da bodo te stvari onemogočile vojno ter so ravno tako strašno smrtonasne. (V pa se spomnite, kaj so rekli izvedenci leta 1914, ko je izbruhnila velika svetovna vojna, boste tudi spoznali, koliko se more človek zanašati na njih mnenja in nazore.
Ti izvedenci so rekli takrat, z eno samo izjemo, da ne bo mogel svet prenesti podaljšanje vojne. Lord Kitchener je bil ona izjema. Povedal je Angliji, da se bo morala boriti najmanj tri leta. Tega prerokovanja niso zasmehovali pacifisti, temveč predvsem militarists Kljub temu pa je trajala svetovna vojna, ne tri leta, temveč štiri leta in tri mesece.
Veliki francoski pisatelj Flaubert je rekel nekoč, da je najbolj presenetljiva stvar glede človeškega telesa na-tin. katere pripisuje posamezniku, je bilo videti v masi tekom velike vojne. Te bi imeli jutri nadaljno vojno, bi svet zopet izumil načine, kako preprečiti nakane me-t aire v bomb ter izvedencev glede strupenih plinov. Ko pa bi bilo vojne konec, bi naša lastna odporna sila proti trpljenjem le še povtčala število človeških žrtev.
Le ena pot je, kako napraviti vojni konec in to je odpraviti vojno, ne pa skušati, da se jo napravi manj grozno in strašno ali domnevati, da bo postala bolj člo-večanska.
Kako pa naj napravimo konec vojni? Vzemimo zopet vpoštev, kar pravi glede tega Mr. Kerr. Osnovi vzrok vojne je po njegovem irtnenju pomanjkanje ljubezni med narodi kot sosedi. Realistom v politiki zveni to mogoče kot kaka pridiga v nedeljski šoli. Ko se je ljubezen do bližnjega najprvo oznanjalo v neki obskurni gorski deželi, se je zdel ta nauk onim, ki so vladali Judeji, prav tako smešen kot vodnik v osebnih odnošajih. Rimski uradniki, vzrasli v slavi militarističnega zavojevanja ter sile kot skrajne zaščite naroda ali posameznika, niso mislili posebno laskavo o tem evangeliju ljubezni.
Dvanajst ubogih in nepoznanih ribičev se je napotilo iz nepoznane dežele, da pridigajo sosedom nauk ljubezni kot pravec življenja posameznega človeka.
Nikakib iluzij niso gojili, kaj jih bo stal ta nauk kot posameznike, osebe. Bili pa so trdni v veri, da bo njih duh živel naprej, potem ko bodo njih trupla že davno razpadla v prah. Njih duh živi v resnici še na-prej.
Medsebojna popustljivost in medsebojno usmiljenje je temelj, na katerem se lahko človeški rod dvigne do najvišjega duševnega nanredka.
Clmridge, Pa. j
; K>r »ar . nobedeor noče vee ogla-j siti s kakim dopisani iz nase na-' selbmc, »e jaz i.dlocil in b >in malo površno opisal na^e štrajkovne razmere, ki so nastale p->teni. j ko je bil štrajk po easopis.h urad-: j no končan.
Well, bratje okoličani, ali pa i»o j domače "Westmorelandarji, kin ka-
zopet igramo ulogo izza nepo-i izabnejra I. 1910 Zatrjevalo <e je ;itaio. da drugod ne b<xlo :ii preje i na delo, kot da bo vse ali p >vs ,d !uravnano. Organizatorji in d ug-govorniki so st5 pridužali, d.i j bili vs. slinasti, ter obljubo vali :kar dobimo mi, to b».Jete tiidi vi !in gremo v-si skupno u:i d»-. 1 a-ko sedaj pa	da po .1 kod
so nekaj dobili in jih po-"!: li na delo, nam p.i pri pove i.ijejo t j) d pori in delajo pivpruv do 1. apri jla 1923. Fantje, al. se Ix^mo 111-
Jiegli na ti>to podj»oro, ki bo v..ni {pozneje desetkrat oppna^ana. in Ue še vrnili na delo ne le s klubu-. Ikoni pod pazduho, temveč po ko-j lenih in pretakali pa je silne? Sli-: jfeimo tudi, da tu in tam male gor->ke jame ali vagonpiti ipotlpisuje-Ijo pogodbe. Na te se n»* smemo zanašati, ker take jame ne pridejo ; nikjer vpoštev v normalnem času. 'razen sedaj, ko je dobro vse, samo da nosi premogovo ime, loda na I splošno bo- pa obratovanje takih rovov napravilo položa;, še slabši kot je bil do sedaj. Ko bi bil Lewis in njegovi komarat je se ravnali po tem, kar je nam bilo v začetku povedano, bi ne godrnjali. Tako pa gre in se pobota s par
■	kompanisti. Potem pa zatrobijo v
■	svet. eeš: 44Velikanska premogar-. ska stavka je končana!"' Da je
■	končana, ka/.f pa, da se bo šele pričela, kar pa lahko sami še pravočasno preprečimo, predno bo
1 usodno za nas. Žal, da moram tako ^pisati. Kak krik je dvignilo easo-i pisje o končani stavki, sedaj pa . vemo še manj kot poprej pri čem i da smo, razen da se nam podpora obljublja. Kar se nam že zdi, kaj -'via pomeni, da bomo še zanaprej j posedali in gledali druge; ko bodo delali. Kot sedaj vse kaže, smo 11a L potil kot smo bili 1. 1910. tti li ne bilo bolj pametno povedati nam. da tako in tako je, razmere, kot L so vam znane, so nas prisilile, da L za vas ni mogoče ničesar storiti in
-	tako pojdite za svojim delom in . hvala vam za vaše sodelovanje pri
štraiku. A tako pa govoriti o podpori. medtem, ko je na drugi strani -jštrajk uradno končan, kot se je L poročalo. Je pa res nekaj smešne-t ga in se vidi, da n^kaj še ni uravnano. akoravno je po časopisih.
To sem napisal po mojih mislih. ! kakor tudi številnih drugih, ki so enakega mnenja. Nekateri bodo 1 gotovo rekli: "Vidiš, Grlas Naroda delavee prodaja!" Reči pa gotovo l ne bodo imeli veliko, ker enak dopis je bil pred malo Časom iz Ex-porta. Pa., v "Prosveti". Ali pa !se celo: "Vidite klaruske napred-njake!" Well, kadar pride sila. ^-neha tudi naprednost, saj pravijo.
-	da: Sila kola lomi.
Končno pa naj še omenim, da l to sem. napisal iz podatkov, kolikor je bilo priobčenih po naših ea
. sopisih, iz katerih s«e da razumeti 1 .
da nismo vee ^trajkarji, ampak »j nekaj, kar še -sami ne vemo in kot "■izgleda, tudi drugi ne. Držali smo } se načela, da ne gremo prej kot i drugi, ko gredo drugi, gremo tudi mi itd. Pa ko bi se nam vsaj po-a vedalo. hoče se nas ne le "sputa-t ti", ampak tako. kot smo bili ob
1 koncu '^kapitulacije" 1. 1911. Ne " kruha, ne denarja 111 ne obleke, da bi že vsaj mot?li na dostojen način _ za delom.	Tg. Ž.
j	Studa. Pa.
Tukaj «110 samo štiri slovenske
1
družine, ki se skupno bojujemo za boljšo bodočnost. Tukaj je Car-" negie Coal Company premogorov. r ki je bil za tvor jen .'10. jun:ja 1921 [|in še tudi bo, ako bodo le ljudje P(solidarni Zmaga mora biti naša in tudi doiWjena.
Vsem. kateri še opravljate ne-. sramno delo in jemljete iz nst »volj jim in drugim otrokom košček i i kruha, kličem, odprite svoje za ^pane oči in spreglejte' Spoanati ?»odete. da se pogrezuj^te v suž-nost, kjor ne bo rešitve. Vrzite od ^ sebe lopate in krampe! Zdaj s*? i nam bliža zadnja ura za dobljen je
-	ali izm«bo. Pridite na pomoč stav-1 kujoč i m bojevnikom, ki se bojuje
a jo za malo večji kos kruha! Mar sikatera mati ogleduje s solznimi ' očmi svojA nedolžne otroke, ki jc prosijo kož Ink kruha, pa ga nana,
Kdo je tfrga kriv? Vi vsi, kateri opravljate jtako' nesramno delo. i Judež je prodal" m o enega za :i(3 srebtn>&oT." premislite dobro vi-štrajkobont i. koliko jih twste vi prodali in tudi sami sebe. Odprite!
-	voje zaspane oči in sprt glejte iii -poznali boste, da ste na nitki propada! Pridite k nam kot brat k! bratu, m* va> z veseljem sprejmemo v .svojo srinllno. poznajte -voje črno izdajalstvo resnično
boste vrnili nazaj. Opo/arjnm vse štrajkarje na Iva kriva j>rer(:ka i/ ."» distrikt--Pennsylva;iije, ki nagovarjata ljudi na del< . Jaz >previdim. d;» ni še nobenega podpisa za zrnato. l»oJite previdni, ne dajte se varati!
Pol milje od tukaj je mali pre-mognrov. ki je bi! zatvorjen ž>» S meseeev. To ie Oak Ilill niajna. Kompanija Lsče 4."><» ljudi v ajigle-<klii li<tih. Opozarjam vse rojakt' ]>o širni Ameriki, da ne bodo sem hodili za delom. Štrajkarka. t
t ■ ■■
j
Trocki o zapadni politiki.
_
1	-	1
V pogovoru z italjanskim no-1 , vinarjem Zinirarellijem je izjavil Troeki, vodja sovjetske rdeče ar-: made, o konferencah v Genovi in Haagu, da ju je bilo smatrati za poskus pacifističnih elementov, j da bi se dobila pot za sporazume j in kompromise in izhod iz seda-, nje zagate, v kateri se nahaja Evropa zlasti glede gospodarstva. Sovjetska vlada je rada podpirala ta poskus, misleč, da gre za ; jamstvo vzajemnih interesov v ; bodočnosti in ne samo za odškod-| ninska vprašanja preteklosti. Po-I kazalo pa se je, da delovanje sedanjih evropskih vlad ne gre za tem, da bi .se obnovili dobri go-i spodarski od noša j i za bodočnost. , marveč- gre za politiko nasilja in i za zadovoljitev nekaterih močnih t klik. Umevno je, da je taka po-jlitika mogla le strmoglaviti vse j inicijative Genove in Haaga. Po-
*	sledice tega so. da se širi gosp.o-j darska slabost in da je stari kon-| tinent vedno bolj odvisen od ame-| riškega kapitala, da se soeijalne ! stvari vedno bolj zapletajo in
•	končno, da se pripravlja meščanska vojna. Ruski predlog za raz-oroženje ni bil niti vpisan 11a dnevni red v Genovi in pri sosedih so ostali naši tozadevni kora-
! ki brez uspeha. Iz tega se razvi-;di, da meščanske države ne misli-i jo opustiti agresivnih namenov proti sovjetski Rusiji, katere po-j litika stremi po miru in delu. Za-j to pa Trocki odklanja vsak dogo-| vor o nenapadanju. V notranji politiki je izvajal ,da je nova go-j spodarska politika Rusije umer-| jena na končne cilje komunizma. ; Ravna pa se po razmerah, v ka-1 terih se sedaj svet nahaja. Stabilnost take politike sloni na temelj-j nih interesih delavske vlade. Zu-jnanjim kapitalistom otvarja široko polje za nedoločen čas. to je dokler ostanejo gospodarji v svo-j jili državAh. Neuspeli v Genovi in j v Haagu pomeni brezdvomno pri-, če tek dobe za posamezne spora-j zume med sovjetsko vlado in .sku-
' i importirane harmonike
I Najnovejši modeli, izvanredno močne tipke, močna godba, krasni zavoji. - ZNIŽANE CENE.	_
MMKS^SmM
^^^HHplf
i ;Te harmonike so Is prvovrstnega ma-
> terijaJa. posebno pa tipke, ki so lz-borne kakovosti, napravljene od izvež-l banih mehanikov z naivečjo skrbnostjo. Lep lesen zavoj, krasno izrisan, jaka ; motne tipke. neproduSnl mei»o\-l s fl-
-	nimi usnjatlmi kraji ter jekleno-niklja-strni ob:tki solidno glasni kiju .i, usnjena zaponka.
k Harmonike izvanredno velike vrednosti . smo kupili v velikih množinah v Evro-■. pl ter Jih zamoremo predajati po Jako 1 nizki - ceni.	f
-	Harmonika fttv. 95. t 16 mehovnimi gu-[ baml. 21 ključi. 8 basi, cena «.50.
Harmonika štv. 79. ■ 14 mehovnimi gu-l| bami, 19 ključi. 4 basi, cena t7.95. ?; NapiSlte svoje Ime In naslov ter oznanite Številko
in ceno harmonike, katero "'hočete kupiti, pofitjite 50 centov za po-
-	A.ljalne »trojke in za harmoniko plaCaJ-. te, ko vam bo dostavljena. Nobenega
i" rt mika.
Popolno zadovoljstvo raranitrano, ali p« vrnemo denar. Pifiite danes.
UNION SALES COMPANY. O apt. 275 ' « S. Pi^ialKii mrrnik CMeaco, m.
Peter Zgaga
Xa Irskem je padel Collins. Postal je žrtev norea oziroma blaznega nazora, da je mogoče z umorom ]x»edinca umoriti idejo.
. Lloyd George si mane roke in se potuhnjeno smeje. Najbrže se mu ni še nobena diplomatična poteza tako obnesla, kot poteza, da
je dal'Ireem svobodo.
* •
*
Svoboda je kot močna pijača, kot težka jed.
ISroz«re vajen človek se je mora počasi privaditi, če ne, ira prehitro vrže in podivja.
Človek, ki je celo življenje opletal siratko, bo počil ob kupu Mirovejra masla, ee jra ne bo znal zmerno uživati.
Stoinstoletna borba ir^key:a naroda za prostost, je dokazala, da izvojevane prostosti narod ne zna eeniti.
Tisto, kar je za drupe narode zdravilo, je zanj smrtonosen usodi poln strup.
» * *
V jugoslovanskih parlamentarnih grogih navajajo, da je kralj Aleksander ministrskemu pred-! sedniku Pa-šičn dal nove smernice | yrlede nadaljne naše politike. Predvsem je priporočal Pašiču: 1. dvig dinarja do višine francoskega franka; 2. neobhodni sporazum s Hrvatsko; omiljenje-' nje vseh odredb proti koinuni-j stom; 4. obnova solunskega pro-| eesa in 5. vzpostavitev diploma-ličnih stikov s sovjetsko Rusijo.
I
Ta priporočila so nadvse lepa in hvalevredna. Le nekaj ne more biti, že vsaj Slovencem ne, prav. Glede polmiljonskega ne-odrešenega naroda v Primorju je zavzel kralj isto stališče, kot ga je zavzel Črnogorec napram smr-I ti v Mažuraničevein eposu, namreč '*niti pisnu, niti zubi škri-| nu!"
* * *
j \ ideč. da ni od nikjer podpore, od nikjer rešitve in niti tola-žilne besede, bodo naši ljudje zatrli hrepenenje srca v namenu, | da zadoste klicu svojega želodca.
•	Polahonili se bodo. Ce ne ta generacija, pa druga v takih raz-
! merah prav gotovo.
Vi bliskovito naglico se bliža čas popolnega materijalizma. do-I ba, v kateri bodo šle stare, lepe j fraze med staro šaro.
In onega, ki bo 4'trpel za do-
I movino". bodo nazvali z oslom.
I
* * *
Sto dolarjev nagrade dam ti-: stemu Slovencu v Ameriki, kdor mi odgovori na naslednja vpraša-j nja:
1.	Kako se piše jugoslovanski ! poslanik v Washington.
2.	Kje je njegov urad?
3.	Kdaj so njegove uradne ure®
4.	Pri kateri priliki je izza konca vojne zastopal Jugoslovane?
Lepa nagrada, kaj ne? No, sc pa tudi vprašanja zato salamen-| sko težka.-'
* * *
•	Zadnje, kar sem čital o njego-. vi žlahti, je bil članek v 'Timesu* i kjer je njegova žena na dolgo ic ! široko razpravljala, kakšno gor-( njo in spodnjo obleko bo nosila i rumunska princesa Marija na dar t svoje poroke.
* * •
Skazi v album.
i Edinček tvoj se je precej posušil, Kaj hraniš ga premalo, ali kaj? ' Bojim se resno, da bo zdajpazdaj j umoren ves se v cestni jarefa zrušil.
! Sirot ček — mesto, da bi žemljc k rušil
lin mleko pil — dobil je diredanj v glavi, ker je, vrag ga ve zakaj debelo smotko šiloma zapušil.
, Sedaj se vse smeji mu, vse mt pravi:
"Lepo polahkoma. ne vseh na mah,
če hočeš, da ti bodo udje zdravi
če dolgčas ti je in meniatva strah če si krvav pod kožo. kot krvavi smo mi — meniško kuto sleci, vrči v prah T'
i
Tekma na oceanu.
Iz Londona poročajo: — Celo mletje se bo vršila « eeanska tek-iia, k oje namen b" dognat'. kateri ijarniki. ki vozijo m« d Southanvp ion<»m in Mew York«.:n. najii « trejši. Parniki. ki bodo nosehio* L»r:šli vpostev, na>lednji: Mau-retania, ki dela ]w>vpiečno 24 vozlov na uro: Majotie 24.02: He-rengaria 2 1,38: Atjnitania 2 : Olvmpic 22.55; lltnutnu*
Brez dvoma b«» najhujša t«-kin.i med Mauretanijo in Maj^tico,n Ali b<» prckos.il Maie<tif Maureta nijo ter zadobil prvenstvo v hitro sti'
Kot znano. ss> 3lajest:e zsradili Xeuji'i »la prekopi- an«rK-ški rt-k<> <1 glede oaiilM-«' in «»bsi'ga.
Tekma bo vsestransko zanim.va Ladijski .fn-kovnjaki /jav!j.)jo da lahko najravita Maufetania it; Majestic v skrajnem slučaju j><< 2> vozlov na uro.
V	NAZNANJE LOUIS BAR-
T0LL-U.
Imam tlelo za rezanje los^ov. ■f-2.00 za 10(>0. A'sak dan zmorjon. na mcMtu. Približno '-> mLljone čevljev Prosim piši. <"•»• sprejm^š Pr. pel ji može. — Kari Mich« letsidi ("amp 4, Kas: Branch. Xon! Stratford, X. H.	(24-29—8]
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po rtovl odredbi finančnega mint».er itva v Junor«awiji ie bankam tan- ocjj prepovedano izplačevanje čekov ali dru Bih nakazil v tujih valutah. Ako tora joeljete tier.ar v ai lerikanski veljavi. Do Jiii petorn čeka al. nakazila 4a baii«, v Jugoslaviji n« sme izplačati v do iarjlh. temvei 00 dnevnem tečaju ' domači valuti, to le v kronah ozirom« dinarjih
H sreči m Je pa pri westavl orne 1 njene odredbe vpo&tevala seijencev v toliko, da jamčimo 71 st .1 ke. ki Imajo potovati v A.nerf-.o, /ivr Siti še vedno Izplačila v ameriških do I iarjih, vendar pa nakazilo ne sme pre segati zneska $250.— za vsakeqa posa nežnega potnika. Do te tvot? pa l.ihk izplačamo poljubne zneske. Ameriški de i nar se tzplača le proti predložitvi potne ga lista v L/adu Jadranski banke l_|iitijanl aH Zaerebu.
V	AVSTRIJI, ITALIJJ in uASEDE • NEM OZE-4LJU pa še vedno lirika bre
ovir* Izvi SuJemo IzplačCa v ameriških larllh.
Na nakaznici ali raročitnen, listu na bo vidno o*-«ačeno. da se Ima izvršil izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska. Ki r.a| se izplača v ame , rlškem denarju, se nam mora poslal I tudi za poštnino in druge stroške kako j sledi •
Za izplačilo do $ 10.— po 50 centos ; za Izplačila od $ 10.— do $ 50._ p
t-—. za Izplačila, ki preseaajo znese f$ 50.— po 2 centa od vsakega dolar] ! ali po $ Z.— od sto.
j Denar nam Je poslati najbolje po Do mestic-Money Order ali pa New v9 t Bank Draft.
; Frank Sakser State Bank
S? CC-tlandt St.	New York. N. >
OLAS X A RODA 24. AT G. 1922
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
Bodimo delavni.
Angleški ministrski predsedniki. j
Dvesto let poteče letos, odkar ima Anglija "ministrskega pred-! sednika". Tem povodom je izšel debel zezek z bogato vsebino in-teresantnih zgodovinskih in par-
■
lamentarnih dogodkov, anekdot j in slik. ]>osvečenih drža vnkkom, j ki so si sledili skozi dvesto let v ' vladi. Pa ni toliko "premierov",! kakor bi kdo mislil. Od 172*2 jih je bilo samo 36, kar dokazuje, da i "O skoro vsi angleški kabinetni šefi zapustili v zgodovini svoje i dežele z seboj precej slovesa. Pr- ' vi prem i r je bil Sir Robert Wal-i P''le. On je dobil prvotni naslov j Prime Minister". Predsedovali je vladi polnih 21 let.
Glavni odborniki.
I edsednik: RUDOLP PERDAX. 933 E. ISSth St.. Cleveland. O 1-odpred.sednik . LOUIS BALA NT. Bok 106 Pearl \ve Lorain O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. M.nn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JuHJt MOVER.V, 412 _ 12th Ave. East.
Lmluth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK. 643 E Ohio Street, X. S.. Pittsburgh. Pk.	1
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK, Room 206. Bakew«U Bldg., cor. I>:amond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 YV. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SK11ABEC. 4822 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODX1K, Bqk 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.^ Cleveland. O.
Zdruievalni odbor.
VALENTIN P1RC. 760 London Hd . N. E.r Cleveland. C>. PAl'LINE ERMENC. 539 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, ?0€ Market Street, Waukejran. 1M.
.--Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda'*.	._..
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno poftiljatve naj a« pobijajo na glavnega tajnika. Vjse pritožbe naj se pofs:lja na predsednika iwotnega. odbora, krošnje za sprejem novih čla^io- m bolniftka spi^evala naj se pošilja na vrhovnega zdravnike
Jugt«sIovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za
Naznanilo in vabila.
Lloyd George.
! Xa zadnji seji društva* sv. Cirila in Metoda Ob priliki obletnice svetovne | štev. 16. Johnstf>wn. Pa. se je sklenilo, tla pri- vojne je imel Lloyd George po-j redimo pikiAk v korist društvene blagajne. Pik- niemben govor, v katerem je izva-nik se bo vršil na slovenski zemlji v Morellville ial med drugim. V Parizu sem bil j dne 27. avgusta. Vstopnina je prosta za vsakega. Prvi- ki *em ]>redlagal svetu dese-j ki nas obišče. Za okusen prigrizek in za pijačo toriee, naj tvori Liga narodov bi-i bo dobro preskrbljeno. Kateri se piknika ne vde- *tveni del versaillske mirovne po l leži bo moral prispevati en dolar v društveno ! blagajno.
Člani morajo vpoštevati. da smo s«' lotili ve-jlikega dela. namreč graditev društvene dvorane. Vsak dobro ve. da iz nič ni nič.
godbe. Liga narodov je bistveni del civilizacije. Črke statutov Litre narodov so lep«*, toda če se bo zaupalo samo črkam, se bo pričela zopet moritev. Eksplozivni ma-
na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani
ali članicami.
Pomagajte z vsemi svojimi močni, da dobimo v najkrajšem času svoj dom. na katerega bomo lahko vsi ponosni.
Vsako delo ima svoje težave, ali v slogi je
moč.
Bratje, pomagajmo drug drugemu, in zmaga bo naša. Na svoj uspeh bomo ponosni mi in naši potomci.	Pozdrav : —
John Bruskole, tajnik. —
Iz Slovenije.
imarij kirurškega oddelka obče javne bohi'ee v Slovenj gradcu, in dr. Ferdinand Kunej, provizoraa -priniarij internega oddelka iste bolniee. v defiuitivni lastnosti potrjena na dosedanjih .službeni^ mestih, dr. Josip Gostiša pa je imenovan za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v„Cerkiiiei.— AbsolVirana pravnika Kgon liayr in dr. Josip Orožun sta sprejeta za koifeceptna praktikanta v politično pripravljali!! službo v področje pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljena v službovanje oddelku za notranje zadeve.— Rudolf Ifcupnik pri okrožni zaščiti deee in mladine v Mariboru je .menovan za kanelista pri okrajnem glavarstvu v Mr.ski Soboti.
Znižana vozna cena za splavarje.
Ministrstvo saobračaja je dovolilo splavarjem, ki po Savinji in ISavr^vožijo les v južne kraje, da i se ob povratku lahko vozijo po železnici za polovično eeno.
Izpremembe v sodni službi.
Imenovani so: za dečelnos -dne-, ga svetnika pni okrožnem sodišču v Novum mestu France Kik-rsjel deželnosodni svetnik in sodni predstojnik v Trebnjem; za okraj, nega sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu Božidar Romih. sodnik v Sevnjci: za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Cerknici dr. Jože Bavuek: sodnik v Metl fci; av.skultaaiti Fr Orožen, Josip Haričevič in Vladimir Velušček /.a sodnike v okrož-l ju višjega deželnega sodeča ljub-j Ijanskega Višji pisarniški ofic-ijaij.j Ciril Kumar Dri deželnem, scdišeu| v Ljubljani je z dnem .10 jun. na lastno nrošnio uDokojen.
Nagla smrt.
Smrtna kosa je zadela Ah jzija Orečuika iz Vinjivrha pri Beli cerkvi na Dol en jskem.-JZjufraj je še kosil na travniku ter bil popolnoma zdrav. Okrog !). ure zjutraj se' je vrnil domov, kjer je zajtrko-val. Kmalu se je zopet odpravil z doma. a ko prišel kakih 400 korakov od hiše, se je zgrudil mrtev na tla, kjer so ga naš!i.
Smrtna nesreča
Vojaki so .se napotili iz Šk;>cja na., da odpeljejo plemenske konje zopet nazai v Ljubljano. Ko pridejo v Drago pod Belo* cerkvijo, se je »plašil konj, ki .ga je jezdii vojak Anton Hrast i č iz Medjimur-ja, in vrgel jezdeca na tla. Pri pade u si je HrasAič zlomil .tilnik' in stal na mestu mrtev
Aretirana detomorilka.
21 letna delavka Marija Pivee iz St IIja je odnesla svoje o tednov staro nezakonsko dete k zdjravni- , ku. Nato se je z mrtvim otrokom vr« la h gospodarju, ki ga je na- < lagala, da ji je umrl otrok na potu*-k zdravniku, gospodarju se je ta j stvar zde!h sumljiva in je zahteval 1 mrliški ogled, v kar pa delavka ni 1 hotela privoliti. Ko pa drugega J dne tudi žepnik ni hotel pokopati -i otroka, ne da bi se poprej ugoto- J vilo, zakaj je umrl. je pretskavn « dognala, da je dete umrlo najine i smrti. Orfžniki so Marijo Pivec ' nato aretirali in jo izroeHi okrož- 1 aerau ioduču v Mariboru.	M
Jugoslavia irredenta.
ierijai je trena <tooro shraniti in zapreti, ravno tako tuui one ljudi, ki se igrajo z vžigalicami v bližini eksplozivnega materijala. Prihaja nova generacija, ki ni čutila na lastni koži vojnih grozot in kateri pripovedujejo o vojni slavi. V rokah te generacije je odločitev. Napram tej generaciji j je treba odstraniti poveličevanje I vojne in ji pokazati vse vojne strahote. Treba ji je dopovedati, kakšne posledice nudi vojna. Ru-sija je padla v nižino in se pogre-! za vedno nižje Nemčija se v obupu oprijemlje svojega ničvrednega denarja — strohnele veje. Ako I se ta veja prelomi, naj se Nemči-1 ja priporoči le še božji milosti. Vojno kolesje je tudi mene z mi-' ljoni drugih potegnilo v gorje. S t o ril sem svojo dolžnost, toda kar sem videl v vojni, me napolnjuje s strahotami. Sklenil sem zato. da posvetim ostanek svojih energij cilju, ki stremi za tem, da se obvaruje človeštvo jionov-nih grozot in gorja.
Noč v Atenah.
; "Gazzetta delle Puglie" priob-čuje opis nočnega življenjav Atenah. Kakor hitro izgine solnee, o-. živi mesto na vseh koncih in kra-* jih. V Atenah je menda največ avtomobilov, ki prično voziti v ' poznih večernih urah. Ker so šoferji večinoma mladi ljudje, so ceste prazne, ker se vsak boji za svoje življenje. Elegantne kavarne in restavracije so polne vso noč živahnih orijentalcev. Vsak se oblet*-e kakor mu prija. Poleg gospoda v fraku sedi gospod o-b leč en v belo platno, poleg elegantne kokete navaden "hribovec" v belem barhantn in rdečih nogavicah. Med mizami se sprehaja množica '"kramarjev" in vse polno malih čistilcev čevljev, ki opazijo takoj najmanjši prah na elegantnem čeveljčku in ne mirujejo, dokler se čeveljček ne sveti kakor luč. Največ obiskani so ruski kabareti, ki jih je na ^totin«*. Tu strežejo grškim meščanom pristne ruske pnneezinje. Neki pirejski bogataš pa ima za šoferja pristnega ruskega princa ter je silno zadovoljen, ko mu reče; "Princ, popelji me domov!"
i
"Učeni" otroci.
S vet o v nožna n je bil mali Kristijan Heineneken iz Belgije, ki je znal v drugem letu na pamet vse sveto pismo. S tremi leti pa je govoril francoski, nemški, latinski ter je odgovarjal na vsa vprašaifja o zgodovini in zemlje-pisju. T'mrl je v četrtem letu. Mozart je z dvemi leti igral na harfo, v petem letu pa je dirigiral svoje skladbe na solnograški univerzi. Šestleten je šel na turnejo po vsej Nemčiji. Torrjuato Tasso je pisal s sedmimi leti lepe verse. Pascal je že napisal z dvanajstimi leti razpravo o akustiki. Stuart Mill je študiral grščino a tremi leti. Ruskin pa je napisal knjigo v treh delih, predno je izpolnil svojfc šesto leto.
Modra palica iz Nemčije na račun vojne odškodnine.
Tz Beograda poročajo, da je ministrski svet dovolil poljedelskemu m in" »trst vu dobavo 40 v ago« nov bakrene ga lice iz Nemčije na račun vojne odškodnine.
kar je j. '»j
Glasil® Jugoslovanske ® Katoliške Jednofe
_____Vstanovljena leta 1898.	_Glavni urad Ely, Minnetota.	_ Inkorporirana leta 1901. _
(.'as, ko so novi člani pristopali k našim podpornem organizacijam brez posebne agitacije, je minul oz. je že daleč za nami. Sedanji in bodoči vspehi so odvisni od našega dela. zatorej, bodimo delavni! Vsak član ali članica naj pomni to, ako je bila organizacija zanj dovolj dobra, ^la je k njej pristopil, mora biti tudi dovolj dobra da zanjo agitira. Da nam bo za si guran nadaljni napredek. >e moramo trdno poprijeti dela v pridobivanju novih moči.
Že ve. let vladajo slabe in nestanovitne delavske razmere, poleg tega pa ,'c s«- naseljevanje omejeno. Vse to močno občutijo naše slovenske podjw>r-ne organizacije in to na«, opominja na delavnost. — Organizacija, katera iz^otaja ali četudi vzdržuje svoje stališ -e brez napredka, izgublja j>od seboj tla in taka organizacija je dozorela; nj«> bodočnost je negotova.
JKKJ. je v preteklem letu junaško prebolela razne kriz«*, in zadnje čase je pos«ebno lejw> napredovala. Da se rojaki i nroja-kinje zanimajo za to organizacijo. je gotovo največ raditega. ker zavzema pravo in nepristransko stališče. Mi smo organizirani in inkorporirani, samo kot podporna organizacija, vse drugo je za nas stranska stvar. Naša «»rga-nizacija se zaveda, da je aseMn«*nt v.skega posameznega člana enake vrednosti, pa naj bo tak član kakršnegakoli prepričanja, vsak je svojega spoštovanja vreden. Bili so časi, ko so si člani predba-civali v kolonah našega glasila stvari, katere ne spadajo v delokrog bratskih organizacij.
Dandanes pa nimamo prostora v glasilu, da bi kateri član pred-baeival drugemu članu "rdečkar-stvo*' ali pa "klečeplastvo" itd. Rezultat te<ga je, da se Članstvo medsebojno boljše razume in da je med članstvom več agitacije. Stališče, katerega zavzema J. S. K. J. je edino pravo, kajti v or-jranizaciji, ki šteje na tisoče članov. so ljudje raznih prepričanj. Nihee ne sme biti preziran. Kdor pa hoče kaj storiti za razširjenje svojih naziranj in prepričanj, ima priliko to vršiti pri drugih orga nicacijah razen podpornih.
V^jM'h in napredek organizacije je odvisen od članstva samega in od naših organizatorjev. O'av-ni odborniki nemorejo pospešiti napredka ako ni članstvo za njimi. Strategija še tako izkušenega generala ne zmaga v vojni ako se armada noče boriti.
Joseph Piahler, gl. tajnik. NAJNOVEJŠA ČUDEŽA.
"Petit Parisien*' poroča, da je vozil te dni poseben vlak romarje v Lnrd. Na večji postaji pred Lurdom je moral čakati vlak delj časa, medtem pa je izstopilo mnogo romarjev, da se sprehodijo. Ko je bil dan znak za odhod, so vsi hiteli v vlak. Tudi neki mrtvoud-než, ki je po svojih bergljah "hitel*'. kolikor je mogel, V tem trenutku pa je vozil v postajo brzo-vlak z vso hitrostjo. Romarji so opazili .da je mrtvoudnež izgubljen ter so kričali, mrtvoudnež pa je v zadnjem hipu vrgel od sebe berglje ter tekel kot najbolj zdravi človek ter si rešil življenje — Romarji so takoj zapeli lurško himno, ki jo je prepeval tudi bivši mrtvoudnež.... V samostanski cerkvi sv. Vasilija v Ostrogu pa_se je zgodil drugi čudež, o katere mporoča list 4if>na gora". V cerkev je prišla jZorka Jovovič iz Drobnjaka, ki je pred letom dni naenkrat izgubila dar govora. Po dolgih molitvah in Ceremonijah ji je dal duhovnik piti vodo. ki teče nad cerkvijo sv. Vasilija. Ko je bolnica pokusila vodo. je na-mah spregovorila: Presveta božja porodnica in sv. Vasilij, rešite me-. ne grešnico! Ženska in njeni sorodniki, ki so jo spremili v cerkev so jokali od veselja. Baje je to že drugi čudež, ki se je zgodil leto« v tem svetišču. "Črna gora" pristavlja, da je ta dogodek celo relig^jozno uplival na okolia-^o prebivalstvo.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani sta umrla Friderik ^ Zalokar in Marija Kotnik, soproga tovarnarja cementnih Lzdel-
1 i kov.
V	Brežicah je umrl po kratki bolezni odvetniški konc ipijent Jo-*ip Šetinc v 69. letu starosti. Bil je eden prv« borite!jev brežiških Slovencev, ki ,ie že kot mlad aika-
■ demik pomagal ustanoviti akade-niičuo društvo " Triglav" v < I rad • cu. v lirežieah pa je nadaljeval - >voje ni rodno delo kot ustanovi i tel j Sokola. Čitalnice in drugih . narodnih dri štev. katerim je do zadnjegi ostal zvest član in ju>d-t pornik.	,
V	l jubljanski bolnišnici je umrla 2>!letna ura^lnica "Gospodarske zveze gdč. Mimi Kovačeva, vsled
( /astrupljeuja krvi, k: je, kakor je i obdukcija pokazaJa. nastojjila radi umetnega splavu.
Utonil je v Ljubljanici
nednleč od «Iruberjevega nrekopa Plb tni krojaški pomočnik Valentin llreskvar s Kongresnega trga ",v Ljubljani. Zmanjkalo mu je sredi reke nenadoma moči in je iz-1 einil v vodi. Voda je odnesla utopljenca s seboj.
Brat brata napadel.
V	liadečah pri Zidanem mostu je bil m-jem. V gostilni pri Kukcu
i je b.)o \»v pivcv, med n jimi tudi . brata l>. z očetor/P. Ker so bili pre-. •■•-j vinjeni, se je vnel prepir, ki se , je končal tako, da je brat brata s palieW do krvavega }w> glavi na-bil. potem ko je "go^tihiičar i>o-stavil nr eeslo.
Ogenj na kolodvoru.
Iskre iz lokomotive so na do-lenjskem kolodvoru v Ljubljani zanetile ogenj na železniškem vo-j zu ki j-.« b:l naložen s slamo. Ga-sMlei so bili tak«'j na mestu ;n s'» preprečili večjo nesrečo. Pri reševalnih del.h je ponesrečil na levi roki gasilec Jakob Strgar.
■j
Aretacija v Hrastniku.
Zatvorili s<> dva rudniška usluž benea kot sumljiva, da sta zakrivila znano tatvino dinamita.
Iz mariborskega občinskega sveta, '
Na seji mariborskega olx". sveta se je razvila najprej politična de-; bata o bolnicah. Pred prehodom na dnevni red je predlagal župan; ti roar resolucijo, ki izraža začu-; iienje in ogorčenje nad ukrepi! vlade g'ede reduciranja spreje j mov bolnikov v bolnišnice. Obit j nemu drmštvu so se v s\-rho obrt-, ne razstave dovolili prostori na vrtu Dijaškega doma in Ljudske, kuhinje pod pogojeni, da vzposta-: vi vse prostore v normalnem sta-| n ju še pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. Dr. Vrstovšek jej govoril proti ugoditvi prošnje, češ,! da je delovanje Obit nega društva strankarsko. Prošnja Lstnga društva za jKvlporo za obrtno razstavo je bila odklonjena, dovoljen pa brezobresten kredit 20,000 K. Državno žensko učiteljišče mora svoje dosedanje pnistore izprazniti v enem metieeu, sicer se bo izvedlo ; to sodnim potom. Socijalistiieno-; klerikalna večina hoče vsled k3e ! likalne bojazni za nepoitlrebcio M<j
niostansko učiteljišče tako onemo gočiti žensko državno učiteljišča. Nat i se je razvila zopet razprava o ponočnjaškem davku in je žu pan 'zjavil, da izhaja gonja proti temu davku samo iz gost ili ličar-!»kih vrst. Vrstovšek je zahteval naj se 'zvajajo dotične naredbe i vso strogostjo zlasti, proti enim, ki pri pobiranju davka insult iraj<J mestne organe. Gasilskemu tlru-.štvu je bila tiovoijena izredna pet-1 letna podip'wru po 50,000 K, pod p društvu juge:ilov, akademikov v i-jubljani podpora 20,000 K. zaj čjerejskomu društvu 20.000 K za omogočenje udeležbe na obrtnj razstavi. Prošnja akad. prosvet nega društva "Prosveta"', ki ustanavlja knjižnice ob meji, je bila od večine odklonjena.
Antikrist v talarju.
"Jutro" piše: V zadnjem časai se ninože poročila, da so nekateri duhovniki pričeli zopet smatrati šole za toi išče svoje politične iti antinaeijonabie "agitacije. Tako jc katehet v neki ljubljanski šoli iia-učil otroke, naj se varujejo '' An t i Jkri«ta, ki hodi po Ljubljani v talarju". S tem je brumni vzgojitelj mi.sli! — ]>ravosla\ nega svečenika, Mržnja na pravoslavje seveda slu ži vnetim katoliškim veroučite-ijeni le k«.-t sredstvo za niržnjt! proti srbstvu, jngoslovanstvu in narodni svobt#di. Ta •antikrlsto-' va fraza se je razširila že v nekatere šole in tudi izven njih. Tako so pri zadnji procesiji na Te-lovo stare ženice iz ožjega še.n-klavškega štaba govorile pri j»o 'gledu na pravoslavnega sveče-ii ka, ki se je procesije udeležil
Jejhata. glejte no Antikrist gre tudi za procesijo!" Utihnile so šele. ko so naletele na odpor ne i katerih iz oix-instva.
Davščina za ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani.
Pokrajinska uprava za Slove ni i jo je dovolila da sme mestna ob [čina l jubljanska do konca tekočega leta pobirati občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in ka j varn. <>d gostov, ki so v gostilnah po 10 in v kavarnah po 11. uri zvečer, pobira mestna občina odslej cd vsakega gostil niča rskega gosta po 2 K. od vsakega kavarniškega gosta pa po 1 K. Za gosta >e smatra le tak posetnik gostilne ali kavarne, ki kaj potroši, ne glede na to, ali plača svoj potrošek satn ali pa ga plača zanj kdo drugi Davščina se pobira od gostov ki ostanejo čez 10. oz'ronia 11. uro zvečer v lokalu, tudi ako so si že pred navedeno uro kaj naročili ali plačalt. Donos te davščine se steka v mestni ubožui zaklad Gosta. ki se ne bi pokoraval tej odredbi, mora gostilničar naznaniti mestnemu magistratu.
Odlikovanje koroškega borca.
Pri oddelku tinančne kontrole v Domžalah je p od inšpektor Pfelfer slovesno izročil pripravniku Josipu Mtilejit zlato zaslužno kolajno kot branitelju Koroške.
Imenovanja v državni službi.
Z odlokom zastopnika ministra za narodno zdravje sta bila dr. Vinko Železnikar, provizorni pri-
,i -
e Krnske tragedije tretje in zadnje dejanje.
h4 Iz Kobarida se poroča: Ves te . den se je pripovedovalo, da koba-a rijski t'ašis*ovski odsek razgrne _ svojn novo trobarvno zastavico s r črnim trakom v nedeljo 30. julija a ob pol 12. oh navzočnosti okoli . 1000 fašistov pod načelstvom sa-. j n c ga poslanca Giunta Prikoraka-. lo pa jih je ob določeni uri le o . koli TO. Toliko si I ne je pa sd vpili _ ko so čitali na v.siiki drugi hiši j nove -— zdaj črne pozdrave. Več domačinov (tudi župan) je bilo . povabljenih. Na odru ipred spominsko plršeo je brala kumica po zdrav pred zastavo, nakar so v ji ( druge priklonile. Govorili so trije noben ni pa več omenil "bogo-skrunskib rok vrh Krna". Zadnji ^ je poudarjal na vso moč. da je vse to, kar se je zgodilo vsled krnske J ga incidenta — prvo dejanje — znamenito svarilo, čemur s» \>i'» pritrjevali s pleskanjem, in da se je maščevalo mesec pozneje —
-	drugo dejanje —, ker se je -pb h j grešilo tu tudi pod imenom Capo-I retto. Pozdravil je pr.iazno novo j zastavo in vse okoli iije, imenoval ^ jih pijoiiirje italjanske omike in
-	ii(»ve viteze povečane domovine in
-	jim priporočil, da naj ne pobirajo
-	s tal vsake malenkosti, ker je tre-. ba združiti na prijateljski način . soške Slovence z onimi v Nediži. ■ lii so se odlikovali med vsemi dru--jgimi med zadnjo vojno, tako da -|se bo mogla Italija z zaupanjem
-	jnaslanjati na slovansko pleme i? sploh. Pa tudi znixuiu je naročil ljda naj pouči občinarje. kako sič-j no objema mati Italija svoje nove
podan.ke. katerim privošči v svoji svobodoljubnemu užitek svoje več-tisočletne kulture, s pogojeni pa. t da se morajo otresti vsake separatistične misli in hrepenenja p > ka-p ki avtonomiji. Nemška parola: Willst du niclit mein Bruder s«^! Jso iiair ieh dir den Schadel e;n — nima tu nobenega st.ka! Po slo-Y ve-snem obhodu pa trgu med zna-j nim petjem in trombetanjem s*. imeli skupni obed v hotelu. Slikanje je tudi prišlo na vrsto. Ko se je kumica — Gujonova hči — od-oeljala z luksus-a\nom domov v Staro se!o, so se odpravljali vsi za njo v različnih vozovih. Tam so uživali razne udobntosti v novopri-rejenih prostorih j>Vljetntga Mr silica iz Nediže doma\ki naj br bil 1 po njih želji nam vsem v izgled.
Tam so se mogii tudi nasladi t i na ' lepšem pogledu na zdaj znani Krn : ali Monte nero, ki štrli mogočno ■proti nebu ter ga nag i vi jamo kar Najioleonov — nos
Jubilej zasluženega meža.
"Kd.nost" niše: Dne 1. avgusta je proslavil 25Ietnico duhovništva vč. župnik širne Červar na Zrenju. Červarjevo ime je neločljivo združeno z versko, narodno in gorspnj-darsko preporoditvijo našega mu-| kotrpnega naroda v Tstri. Pred 25 leti je zastavil sam sebe za dobro ljudstva. J*, ni bilo lahko to v raz i merah, v katerih je on živel. Le Kdor jih od bliže pozna, ta bo ve-i del ceniti žilavo napornost tega izrednega moža. Ni bilo inicijative v dobrobit ubogoga ljudstva, pri; kateri bi ne bulo, in to v prvi vrsti,, 'Črvarja. Izredne so njegove zada-j
ge za šoLstvo, za zadružništvo, z eno besedo : za vsesplošno ljudsko korist. Ni mu doneslo delo iavorik Vse kaj drugega: pod Avstrijo interniran in zaprt na ljubljanskem gradu in vso vojno pod najstrožjim poLi.-i j»kim nadzorstvom. Po prevratu je bil dvakrat v ječi. O pljuvan. suvan, skoro na sunt pobit, požgana njegova lastnina. Za vse delovanje ninui odlike, otllika je njegova č;.sta vest Ko je vse treslo p reci železno pestjo obei-sta Vogelliuberja, ki je absolutno go-1 »podaril v Istri, se ni tresel t er var, ve"- nego enkrat je pogumno stopil predenj in neustrašno po-srefloval. da .si* ni izvršila ta ali ona rekvizicija na škod » ubogeg;, ljudstva Nj*go\o skromno stanovanje je bilo med vojno oblegano od zore do mraka — pa tudi ponoči: prošnje, pisanja na fronto, 'cel vagon bi se napolnili, kar je spisal med vojno in vse to zastonj. Pri tem je kot izreden - človekoljub delal brez ozira na na rod-n-.st: d« lal je, t ml i potoval, z enako požrtvovalnostjo, naj je potre, val Hrvat ali Italjan njegove j>o-inoči. V najtežjih časih je ostal « ervar na mostu. Prej ali slej. >ji je mislil, pridejo tudi moji nasprotniki do spoznanja, da ne delam nikomur priviee. In res! l'a-keinu značaju se ne more ni kdo ustavljati, ima le še trohico poštenja* t'ervar je ljubljen od na šeua naroda, sprštujejo ga tudi njegovi politični nasprotniki. Vsa razžaljen ja in velike krivice on Ikar spr t^ pozablja, licg ^a živi!
potrebujejo narod in ubožci njegovih neizčrpnih sil.
Velik požar na Notranjskem.
Iz Postojne poročajo- Velik požar je popolnoma uničil prijazno vas Žeje pri Prestranku. Goret.i je začelo pri posestniku Slugi. Požar se je z neverjetno naglico tako razširil, da je v dvajsetih minutah bila cela vas eno pogorišče. Kljub takojšnjemu prihodu gasilskih društev iz Slavine, Postojne in Velikega otoka ter tovarniške briz gain ice g. Medica iz St. Petra je bila vsled silnega a etra vsaka re šitev izključena. 0<1 cele vasi je ostalo le "> hiš Beda je velika.
Velika eksplozija v Kanalu.
Iz Gorice poroča jr. da se je v Kanalu ustavila baterija vojakov, ki je tamkaj počivala. Okoli petih popoldne se je daleč začni močan pok. Trije vojaki so ležali razmesarjeni v svoji krvi, pet voja-j kov je bilo težko ranjenih. Prepeljali so jih v vojaško l>olnišni-co v Gorico.
Eksplozijska katastrofa v španskem municijskem skladišču. \
V kraju Sorila na Španskem je zletelo v zrak veliko municijsko skladišča. Ogenj je provzročila pa trona, ki je eksplodirala v rokah nekega delavca. Tri osebe so mrtve, 18 težko poškodovanih. Tudi v bližini nesreče nahajajoča se poslopja so razbita.

OT.AS NARODA. 24 AVG. l!)22
Kako je treba ljubiti?
*4Preneumno! Ljubezen pride sama in nikomur ** ni treba u<*i-ti. kako Treba ljubiti." Tako jk>-Tečv marsikdo. 1'rav ima. a zelo se moti. Ako bi rt--, znali vsi ljudje ljubiti, bi ne bilo lia svetu toliko nesrečnih zaljubljencev, starih samcev in lojenih zukimov. Kajti če človek natančno pomisli, je moral vendarle učiti vsega. jmfdno je znal dobro in pra-vilno detajile celo naj pri miti vnej-šega opravka: a da j** umel kaj izvrstno. j si biio mično. recimo zmagovito, do t*' stopnje mu je bi lo treba mnogo vaje individualne umetnost in prebrisanosti.
Tudi Ijubcrni se j«* torej treba učiti. Kajpada po vzorcih. Tako n. pr. je bila Ninon de Lenelos i/n-dna umetnica ljube/ji i. Kako n pr. je bil genijalen umetnik, ljub« /ni Casanova. Ninon j«* bila zelo modra, i/kuš. na v psihologiji ter izredna po/.navalka mož in /rn. Njena pi^na dokazujejo, da je jmr.iiala človeško dušo n prav-eato p-iihoanalit ično točnostjo. Te vede si ni pridobila !e sama in : lastnimi možgani. Živela je v naj-duhovitejsem stoletju in njen s;i Ion je bil zldrališee najbistrej-ših j/biv tedanje Francije. Najbolj živahni moški možgani so se borili za lepotico Ninon in vpričo nje no se kresali najbolj «' gantni duha svetli meči ter s<. švigale najčarobnejše duševne ra kete. Itt Ninona. ki je bila j iavi nadarjena in sprejemljiva z drlikatcse razuma, srca in okusa je zbirala v svoji glavici bisere najsijajiiejših domislekov ter jih je izdajala in razdajala le še r
n» je k«« k or jih je prejemala sama.
Zd;<i je izšla zbirka njenih izjav « ljubezni, o moških in ženskah. Zbirka je sestavljena po njenih neštevilnih pismih. Ninona je pre i*kovala ljubezen kakor fa-natii '-.n znanstvenik-zdravnik, ki lastm>r .umi« operira in eksperiment ra s svojim telesom. Ljubezen j je težka veda, ne igVač« Toda veJa. ki jo je treba izvajati v - - Jej / lahlcol no igravostjo. e'cganeo in graeijo. Ljuhez« 11 ji je objekt. ki ira proučuje na vide no s tV.volnim smehom in grešne 'ahkomis« lnostjo. toda v istini -sk- psn 'n feine]jit. stjo znansrve-nika T« r prihologijo pesnika. — Sk-atka: Niiion de Lenelos je bi-la umetnica, zakaj vsaka umetnost je v istini težka, a mora zbn jati vtisk. kakor da je le graeioz na igra.
Ne zadošča, da ljubimca le brezmejno ljubiš. ako_ ga hočeš trajno nase navezati. Treba ira je ljubit i r II1< ilrostjo in zdržnostjo. zamo.'-ljivostjo in skritostjo. ,Zato je sramežljivost najbolj geni jalen izum modi ih ljudi", piše na nekem nnstu. "Štedljivost v čust-vili je v ljubezni morda edina pametna metafizika", piše na drugem me«tii. S tem hoče reci. da treba v ljubezni izdajati le drobiž. a velike bankovce modro skrivati: da je preveč odkritosti vedno nevarno, ker prinaša hitro bankrot; da treba glavni kapital hraniti vedno kot rezervno in da je skratka v ljubezni voziti zelo pievidno m zelo ]*»«"asi. Sicer se
VIŠNJEVA KRI SE PONUJA IN PRODAJA.
Narodne manjšine.

Slika nam kaže grško princezi njo Andrew ter njeni dve hčerki, ko opazujejo tenis-igro v Regent Park. Anglija. Mati liodi * svojima hčerama po svetu, da bi ju obesila kakemu miljonarju. najrajši ameriškemu.	^
konjički urno zasopejo ali spla-'t šijo in zvrnejo voz v jarek.
In daljše piše: "Kaj naj jvočne j zaljubljenec po preteku daljše dobe. z osebo .ki je le nežna in le lepa.'" — Reči hoče da se moški lepih in sladkih punčk kmalu na- ] vebčajo. ako nimajo z njimi ničesar pametnega govoriti, ako sej i ljubice ne zanimajo tudi za živ-J j ljejjske resnosti in bridkosti. Ni- I ; česar se človek hitreje ne obje ne-i _ro sladkarij in najprijetnejša i-I
gra jKistane kmalu dolgočasna, a-ko je ne prekinja duhoviti dialog.
Ninana pa ima prav slabo mnenje o ženskah, zato piše: 'Bitje, ki misli na tej zemlji o ženskah najslabše, je ženska sama."' — In žensko bistro označuje z besedami. "Lakota ljubezni je ženski naravi prirojena; sramežljivost spada le k zim. opremi ženske.*' Kot izkušena pesiuiistka trdi: "Hodite poštene v ljubezni in — ste že prevarane!" — O moških
sodi vobče prav ugodno in laskavo. "Moškim se sicer ne. dobri-kam rada." piše. "toda docela sem prepričana, da so v ljubezni skoraj vedno odkritosrčni." — A trpko dostavlja: "In če so se dovolj namučili. se prenasičenju u-maknejo t»-r postanejo potem prav tako odkritosrčno nezvesti, kakor so poprej odkritosrčno prisegali večno zvestobo." Za ljubezen velja izrek Bena Akiba-. Vse se je že zgodilo!
LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA poroča winiam LeQueux
birmo m glavnega mesta.
Brez pomena bi bilo. če bi sku- j šali opisati življenje, ki sta gaj vodila v tem prijetnem zimskem '
kopališču. Uživala sta vso ves. -1 I lost K a .sLna ter odšla večkrat v St. .Jean de L uz. < 'ambo in druge kraje v bližini. Nekako štirinajst dni .sta živela v udobnem peuzi-jonu.
Landru pa je medtem završil svoje načrte. Kričanje f*> morilcu madame ( uehet in njenega sina je ponehalo, kajti saki dan je zasledoval poročila Matina. (iaffiot. ocividno poražen, je pustil vnemar celo zadevo ter spravil smrt madame Cuchet v dolgi seznam nerešenih skrivnosti Pariza.
Svota katero je imela madama liui-ysi.n na banki. se je medtem iz<iatno -krčila in ostalo je v ban- r ki le še par st^frankov Se \ -lupa je imela svoje pohištvo v m j
h nem stanovanju na bulevardu Ney in Landru je že srudiral k. -liki bi r pač dobil za to pohištvo
od očeta Calliarda. V vsakem slučaju pa se >■ moral iznintati sitnemu položaja, v katerega je
prišel ko je obljubil udovi, da se bo |toročil z njo.
Belil si je glavo na vse motroče načine ter iztubtal koneeno zen načrt. V svojih črni bilježniei je imel več njenih pisem, nosečih njen podpis, katerega bo znal stari Boas v Parizu tako spretno ponarediti. da ga bo sprejel kot pristnega vsak bančni blagajnik.
Če bi se mogel le imeli it i nje, potem bi se lahko polastil vsega, kar ji je še ostalo,
V',• H n i je napenjal svoje nenormalne možgane s problemom, kako bi je iznebil na najboljši način. Kone'-no se je odločil za določen načrt.
Madama Buisson je hotela oditi ter nepričakovano obiskati svojega s!epetra ^ina. a Landru ni i-mel tega n.imena. Obisk v Bavon-nii o" lahko dovedel do identifikacije. a on je sklenil, da mora njegova žrtev n*>na«Ino umreti ter iziriniti brez sled d
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški) državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE.	^
Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<iLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
, Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street :	New York, H. Y
k- S lezi.i i M. Ti predeli bodo seveda najdalje vir nered nos t i in sporov, morda tudi vojn. Razlikovati pa nam je pri tem pokrajine z narodno p/obujenim in zave-ien::ti pr< bivaistvom i»d onih z nialo za'«e,ii :m in samozavestnim ; reicva ■ s* v. ni, kakor j«> naš Ko-rotan. v/.lio.hia Rusija, kjer Poljak; *;..<•» rekoč sklenjeno glasovali za Nemčijo.
Druga vrs!a so tako imenovani narodni otoki, ki so nastali še pred stole- i' : s.-m nam šteti: Kočevce, švabe. slov. in Madžare po Vojvodini in Sremu ter o-stali Slavoniji. Nemce Moravski. Poljake po v/h dni tlaliciji. Tur^e in Arnatite v južni Srbiji itd. Po p-f.Minem razvoju se število prebivalstva na teh otokih -Talno manjša, včasih tud« absolutno. vedno pa relativno, to je v primeri z okolnim kompaktnim pv«b:\'alstvom. To je naravni razvoj. kakor ga izpričuje statistika: državna narodna jiolitika pa ga more nekoliko zadržati ali / umetnimi sredstvi celo izpreme-
t kakor kažejo uspehi madža-riz.ae.ije in germaa»izacije iz|\red vojne dobe.
Tretji t j» narodnih manjšin je najnovejšega datuma. Tvorijo ga jiriseljenci med tujerodno j»rebi-valstvo iz polpretekle ali celo se-danje dobe. Nam najbolj znan vzgled so bili Nemci v naših štajerskih iri koroških središčih. l>i-s t eno okiejiljeni po dom a« i h re-| negatih. Bolj izrazit pr imer so bili Madžari v vojvodinskih mestih, , kamor jih je pošiljala peštanska I vlada j »o programu in sistematič-' no, in Nemci j\j» poljskih krajih.
Vedno znova so vrača vpraša-nje narodnih manjšin pred ta ali ' 1 oni forum mednarodne politike., s Kakor stoje stvari sedaj, je pri- 1 J kovati, da se bo t;i zadeva tudi ' t v bodoče še zel.» j>o«;osto razprav-■ ljala med diplomati. : Bilo je že večkrat čnti mnenje, i ! da iu>va politična razdelitev sred- 1 i nje Kvr. j»e ni prinesla konca narodu sinih sporov, kakor se je : prej obetalo. Ta očitek pohaja j posebno z angleške strani.
Kes j,' sicer, da je ostalo tudi po izidu svetovne vojne preobilo netiva z t narodnostne sp<ire in i pritožbe manjših, ki se čutijo za-t »stavljene v novem stanju. K"-je nadalje, da >o se nove državne meje ponekod poteirnile v očitnem nasprotju z narodnostjo, printer zato je naše slovensko Pri-, morje z Istro. Toda v glavnem se nove meje prilegajo narodnostni ločnici. Da pa so ostali spori in pritožbe kljub temu. to pa leži v bistvu obmejnega ozemlja sametra. Ti sp,.ri pa bodo le kratkotrajni. kajti tu s., bodo razmere uredile in se bo sporni materija! j
-	najhitrije odstrani.
V splošnem lahko ločimo tri
-	manjšinske tipe v sedanji srednji v Evropi. Prvi je tip kompaktne na-i rodne manjšine, kakor ua nam ^ predstavlja že naveedno sloven-
-	sko Primorje z Istro, nahajajoče
-	se v italijanski oblasti. Enake vr-j ste je slovenski del Koroške, ki i
■j ga je nesrečni izid plebiscita pre-1
-	pustil Avstriji, dalje vzhodna !
-	j Galicija, obrobni deli bivše kra- ' e I ljevine Češke, mnogi poljski predeli v vzhodni pruski provinci in :
Hitro je vozil ter se pri tem skrbno zavijal z svojo veliko suknjo. V Pari* j«' donpel malo po e-najsti uri ponoči. Peljal se je naravnost na stanovanje svojega starca prijatelja 1'aillarda.
—	Moj dragi .lul«^s. -- je vsklik-' nil ko mu je stari mož odprl vrata stanovanja, čeprav previdno, kajti |K»mo je bilo.
—	Vi. moj dragi prijatelj? —' je v«skliklili Starec. - Domneval sem, da sle na varnem izven Pari/a. Skrajno nevarno je za vas o*tati tukaj. ,
—	Bil sem v svoji vili na deželi ter sem se vrnil šele ta trenutek. — j<» odvrnil LandrU.
—	Potem poj«lite proč in sicer( takoj. - je silil stari mož. ki ga ^ ni niti povabil, naj sede. — (iaffiot vas se \.-j|f»o išče vsepovsod. .
Včeraj j«- bil tukaj ter me zopet zaslišav.d. kajti on umi. da sva v stalnem stiku. Sj»>/nal sem tu-* di. da odpira policija vsa moj* j pisma. Vs!ed t- ira ne o llašajte niti za trenutek. Z B«t*om.
Landru je sledil nasvetu t r se <»d|»eljal preko Rambouillet nazaj V (iajnbais.
(KIklenil je vrata svoje vile in ! tam je ležalo v vezi raztegnjeno J po tleh. truplo uboge dekliee. — i Sj»ravil je svoj a\"tomobil v ga- j raž.o iu <la j«* prišel v olrtslnieo. je moral stopiti preko trupla deklice. ki je povsem slučajno razkrila njegovo strašno skrivnost.
Oprav zasledovan od policije ter po*varjen »si svojega najbolj. šei»« prijatelja, starega Caillarda. ni Landru nikdar izgubil glave Njegova narava je bila hladna in prevdama. 1'elo pogled na truplo deklice, kateri je vzel življenje ltrez vsakega pomisleka, ni vzbudil v njfm niti groze, niti ginje-tija.
Popil je čašo vina ter sf ozrl naokrog po mrzli, zanemarjeni sobt. katero je d mala deklica te-kom •T^jcfra kratkejra bivanja v hiši v lako uzornem retlu. Okrasila je sobo tudi s cvetkami, katere j* kupila pri madami Dubois, cvetli-earnici v Iloudan.
Te cvetke. — katerih se je mo rilee navidezno veselil. — so že rvenele in deklica, kojih roke so: povile te cvetke v šopek, je leza- j la mrtva na mestu kjer jo je po-' drla na tla kroglja Lanilm-ja.
Lamini*ja je brez dvoma zelo vznemirjala velika delavnost pariške policije. Spoznal je. da se ne 1 imr za enkrat vrniti v Pariz. L* avoji izvanrtnlni »reči se je moral zahvaliti, da je srefno otlnesel pete ter prišel iz Pariza, brez vsakega sledu zrn. seboj. Varnostna policija ni nikdar spravljala v stik puatolovea Beymond D i ar- j
<la z Ilejiri Landm-jem lastnikom j garaže v Xeuilly. Tega bi tudi i nikdar n»- storila na temelju tega.; kar ji je bilo znano doteJaj.
J*ol.'eija department a Seine-et-Ois«' je sevala napravila grdo ]>o-' moto. On je vedel ty ter se smejal policiji v obraz. Isto velja glede vsake dežele. Provincijalna poli-i-ija. k, je ljubosumna, se vedno 1 obotavlja ] »rosi t i pomoči svoji bolj izkušene tovariše v glavnem mestu. Tej napaki pa se je moral Landru brez dvoma zahvaliti za svojo sedanjo prostost.
Pol ure pozneje je bil primer no oknp.au za strašno delo, k a ' tero je moral na vsak način izvršiti. Zavlekel je truplo uboge ma-1 'le Andree navzdol po stopnjicah. ' v k'et. kjer ga je slekel o nazega. Obleko je minesel nato v kuhinjo kjer jo je segal v peči.
Ker je 'iiel posebno manijo. da zb ra sfs.mim* na svoje ž.rtve. je obdr/aval njene majhne copate iz iisjija t* r nekaj plseiii. katera j< našel v njenem žepu.
Med < stanki sežtran • obleke pa je naše' pa»- gumbov, kateri je . skrbno zavil v |>apir. da se jih iz-I nebi pozneje, kajti vedno je stro-liro pazil na to. da ni pustil liobe/ nih .sledov oblek. 1-alere je sež-I cral.
Pozneje je našla pariška policija na vrtu vile v Gambais dejanski \1-č lasnih igel. gumbov in d ril kih takih stvari, a te so najbrž vrgli proč prejšni prebivalci vile. Landru je bil preVeč prekanjen zločinec, da bi pustil kako sled svojih žrtev, z izjemo onih suve-nirjev t«*r ^identifikacijskih listin. katere je tako skrbno čuval ter jih imel natančno zaznamo va- I ne v svoji bilježniei.
Truplo uboge Andrew je nato rarrezal in razsekal na isti način ' kot truplo madame Collomb in v medli luči dveh sveč je spravil 1 posamezne kose v dve vreči, kateri je odnesel nato v garažo ter na svoj avtomobil.	*
Malo pred polnočjo se je odpeljal z avtomobilom, ki je nosil to strašno breme, po dol*ri. prosti cesti, ki vodi v Maulette. Vcdei ie. da bi ga lahko kdo zapazil, če bi s peljal skozi Gambais ter i domneval, da se nehaja na kaki j skrivnostni poti. a v mali va.si Maulette bo brez dvoma vse spalo. Vozeč se naprej po številnih stranskih potih je konečno dospel do majhnega kraja, imenovanega I Vierzv. potem ko je prevozil v celem nekako sedemdeset kilometrov.
Nikdo se ni zganil, ko se je peljal skozi majhno skupino kinee-jkih hiš in ko je prišel iz vasi je
1 zavil naenkrat na neko stransko j pot, kjer je stalo nedaleč proč niz-
I ko in dolgo tvornJško poslopje z visokim dimnikom, iz katerega se 1 je dvigal črn dim.
*	ir
*
Na t-in mestu moramo pripn- . mniti da je Landru vedno iskal : novih sredstev, kako iznebiti se trupel svojih žrtev. Nekega dne priblino en mesec poprej, ko je raziskoval okolico, je zadel na te 1 steklarske naprave in dve velikanski peči v tovarni sta takoj vzbudili v njem misel, da bi bili lahko | rimerno in uspešno sred-; stvo. kako izbrisati sledove nje-i go vi h zločinov.
Landru je našel takrat več mož. , na delu pri pečeh Ln z znano pa-rišk radovednostjo se je i normiral o jMidrobiiostih glede dela ter velike vročine, katero se proizvaja v pečeh. Zelo ga je zanimalo to. kar so mu povedali delavei in še prav |H>sehno. ko -o mu rekli kolik ■ ur delajo ter obenem tudi p< jasnili. da zaprejo ponoči p?-či in da ni nikogar na mestu.
Ko je stopil iz svojega avtomobila. je šel najprvo krog t ve mice ter pričel pozneje klicati, da vitli. «"e je kdo na licu mesta. Ko pa je videl, da je popolnoma sam. je hitro dvignil obe vreči iz avto-1 mobila ter ju odnesel k vratom velike peči. Vrata ene peči je odprl s te/.kim želez, drogom, prav kot je videl preje delati delavce.
Vročina, ki je prihajala iz pe-je bila strašna in skočiti je moral nazaj. Notranjost peči je bila tako razbeljena, da je bila bela.
Prijel je nato obe vreči ter ju vrpel z velikim naporom v peč. Nato je vzel dolge burklje. ka-jtere se rabijo za uravnanje plasti kuriva ter potisnil z njimi vreči I globlje v notranjost peči. Nato 1 pa je'za pri <-rata.
Dve minuti pozneje je bil že i zopet na svojem avtomobilu ter na ]>oti nazaj v Ilišo smrti.
Naslednje jutro je očistil klet ter celo hišo ter sežgal nekaj papirja in cunj.
Pozneje, ker si ni upal iti v bli- j žino Pariza, je pisal svoji ženi. da je zadržan na deželi radi nujnih I in dobičkanosnih poslov in da bo j najbrž odšel kmalu v Bavonne, j v južni Franciji, odkoder se bo j vrnil domov šele po preteku ene-I ga meseca. .	•
Mesto tega pa se je opeljal proti severu, v BeauvaLs, ki leži približno petdeset bilj od Pariza. — j Tam se je nastanil v hotelu de France ter pisal madami Buisson. Denarja je imel dosti za par tednov. Vsled tega je domneval, da si mora preskrbeti možen bo-i doči vir nadaljnih dohodkov. — i Rezventega pa je že predolgo ča~ . sa zanemarjal udovo Bui&son. O-
glasil bi se osebno pri njej, a ni j si drznil priti v Pariz po vsem. ^ kar se je zgodilo.	|
Njegovo znanstvo z madaino j Buiswon je bila nsodepolna napaka. katero je napravil, kajti kot s bomo videli pozneje, je »pravilo j na dan njegove zločine. Dvom- j Ijivo je. če bi bil sploh keilaj aretiran. če bi se ne bil seznanil z njo.
•Cdova Bui-son. ki se jt1 odzvala ženitovanjskemu oglasu T.an-druja t< r dobila od njega že več ljubezenskih' piseviu. brez ozira na par osebnih sestankov, je bila do-, bro-ohranjena. temnolasa ženska, stara štiri in štirideset let. nagnjena k debelosti, a poštena, do-j bromisleča ženska, ki je imela u- ' dohen majhen letni dohodek. Lan-j dru .se ji je predstavil kot dobro-1 stoječ iudustrijalee. ki ie pobegnil iz mesta Lille pred napredujočimi nemškimi četami, kateremu pa se je vendar posrečilo založiti v neki pariški banki izdatno svoto denarja, vsled česar je bil neodvisen v denarnem oziru. Is-j kal pa je ženo — ter našel svoj i ideal v zaupljivi udovi/
Zelo pa je bil jezen v svojem srcu, ko ga je njegova "zaročenka" madama Buisson. ki je bila -udova po nekem hotelirju, nekega dne predstavila svojima dvema sestrama, madami Paulette in madami Lacoste ter mu tudi ]>o-vedala. da ima slepega sina. ki ži-1 vi v bližini Bavonne. Obe sestri sta »poznali v monsieurju Char-erolx. to je v Landruju. zelo o-čarljivega človeka in naslednjega dne so obedovali vsi štirje skupaj.
Landru pa je sovražil vsa so-j rodstva žensk, s katerimi je imel? opravka. Vedno je smatral sorod-j nike teh žensk za svoje bodoče j sovražnike in ta njegova domne- j j va je bila povsem upravičena, kot j bomo videli pozneje. Bilo je rav-j no neumorno poizvedovanje madame Lacoste po bivališču svoje . oudovele sestre, ki je spravilo je-| klene zapestnice na zapestja Landru j a.
V svoji slavni črni bilježniei je 'označil Landru m a damo Bnisson 'kot š-tevilko sedem. Bilo pa je do : onega časa že več kot sedem žr-j tev.	*
, Dokazi predloženi tekom obra-jvnave glede odmošajev morilca z | madamo Buisson. so bili zelo po-1 mankljivi in nezadovoljivi in da-• turni, katere se je navedlo, so bili le približni. V luči nato sle-•■dečih razkritij pa lahko razode-. nem resnico in siccr prvikrat.
Madama Buisson se je preselila
-	na. bnlevard Ney. ko' je dobila
-	i ljubeznivo pismo od svojega za-
-	j rocenea, Chancroixa. V pismu jo
je prosil, naj pride v neki hotel v Beauvais ter ji povedal, da je bil bolan in da mu je zdravnik prepovedal iti v Pariz.
Naslednjega dne je prisila in sestala sta se na postaji. Landru I je bil zavit do ušes ter izgledal hl( i in izmučen, prav kot da je šel ravnokar skozi dobo rek on-valescence.
—	Draga moja. — je rekel, ko sta šla s postaje proti hotelu. — bal sem se že. da te ne bom nikdar več videl. Naenkrat sem zbolel a Dreux in tri dni som bil v deliri-ju. Sedaj se počutim boljše in prišel s«'in semkaj po nujnih o-pravkih. Zdravnik pa zahteva n; vsak način, da izpromenim zra' in to hočem tudi storiti. Ne morem pa iti sam. Ali hočeš iti z me ■ noj V Parizu .je itak nevarno radi neprestanih zračnih napadov. — je dostavil.
Madami Bui-son ni bilo treba dosti prigovarjati, še isti \ečei se je vrnila v Pariz da vzame ne kaj svoje obleke in m.slednjega dne se je vrnila v Beauvais. od koder sta se dva dni pozneje na potila v Bavonne. kajti ona je hotela obiskati svojega slepega sina. ki je živel v bližini dotič«*®. ga mesta.
Zapeljivi Landru je znal pred tem potovanjem pregovoriti lahko verno udovo. da je dvignila iz banke precejšno svoto denarja. Njegova ideja je bila namreč, da ga vzdrži debela udova v razkošju za par tednov, dokler hi se n< mogel zopet vrniti v PariV.	|
Trdova hotelirja je postala z vsa kim dnem bolj zaljubljena v svojega elegantnega, plešastega zaročenca. Predno se mu je pridružila v Beauvais. mu je pisala par zaljubljenih pisem, ki so še danes ohranjena v arhivih pariške policije.
Peljala ste se r avtomobilom najprvo skozi Araehon. mesto cvetoče industrije z ostrigami in od tam v Biarritz, kjer sta se nastanila v neki udobni penziji na Avenue Edouard VHT.. nedaleč od rta svetega M"artina. Okno male sprejemne sobe se je odpiralo preko vrta na morje.
—	To je pravi paradiž po Parizu. razmajanem od vojne. — je vzkliknila udova Buisson. ko s<* je ozirala na cvetlice ter morje prepojeno s solnčno lučjo, popolnoma baš okreval v rajski okolici. Bodoči teden bova obiskala mo joga sina. Nato pa se bova vrnila -v Pariz ter se porodila.
Obede sta zavživala oh dolgi mizi v Penzijonu. kjer so se zbirali raožki in ženslč vseh narodnosti.-da uživajo solnčno Inc ter se
izognejo neprestanim vojnim a-
. » ' -
tfrLAS NARODA. 24. AYO. 1922
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA R E P A T I C A,
TUDI AMERIKA IMA SVOJO BOŽJO POT.
(Ntuisijevanj«.)
"Kadar se ustavi kozalee na
dok"*«*«, uri, ln> konec iiu<r**I. Saj
. i m v.-" dolgo; tuoinla it* jutri —\
kdo v»*!"
* Potem je treba, da zberem vašo prtljago/' je uu nil šofer, ka-kor In prigovarjal.
Un.f j«- brezupno mahnil z ro-
".I:./ ostanem.... Včeraj si-m bil na j okopalisču: prijazno Je. f i in kj»*r le/.e irobčenei s krogi v glavi. Domača zemlja bo mi-; lo-tu« jša od domačih ljudi."
" To j« lirika, če se ne motim: hl.ihi živi-i. pukvarjen želodec in I -i n.i napitka, h>-«-h! Jaz pa sta j van. da poj»-va skupaj." In res j je iztegnil desnico.
*'M»ri ^e norčfiješ?" Cirof jej p;•• t> dvignil obrvi. ''Tako ni-j hva zmenjena, čuvaj se*''
"Nikakor ne."' ji* dejal šofer i že bolj Ironično, toda z bratsko j toplim poglci^m. "Midva se srne-1 va s preti, imigari če dela vaše vi- korotljc neumnosti. Avto je pi ipravlj»*n. gospod grof — kako- /m« rum, \sako uro in minuto. i c bi vas kdaj prijelo, spomnite te."
'Kaj je -pet to?"
"Nič hudega," je odgovoril Jacques r. nenadno resnobo. ■— '•Skl-nil sem te rešiti, kakor s: ■ti ie i| mene. Oil k raju nisem drezal v tvoj romantični načrt; pri stiil -em nanj in šel s teboj na pot. ker sem vedel, da si brez mene re-©smodiš možgane. Zdaj pa izjavljam odkrito, da lwun pazil nate kak« c na punčieo v očesu. O tra-ged i j i ni govora; avto čaka noč in dan,"
S temi besedami je krenil po stopnicah ter prepustil grofa m!-sLim. ki so navalile nanj; sodeč po njegovih negotovih gibih in razburjeni nervoznosti. s katero se je napravljal k odhodu, so morale bili kaj raznovrstne in pusto-lovne. Ali -danes je bilo treba jasne glave, bolj nego kdaj. Stresel je glavo, najiel voljo in mišice vsega telesa, otrpnil za hipec v tem naporu ter udušil notranji boj. Ostala je le mehkoba, ki mu je bila zalila srce spričo suhoparnega šoferjevega priznanja, in ne-k.iin mokro je gledal, dospevši dol. na čudaškega tovariša, ki j«* skočil s tako ravnodušnim obrazom v svoje vozilo ter se pogrebni I za roko vod.
Nagla vožnja mu je vrnila treznost duha. I "I ice so letele gosto-ljudno mimo njiju; bil je ravno tržni dan.
"Cez teden ali dva bo vseeno," je mislil, mežikaje v solnee ter odzdravljaje mašinalno na vse-strani. "Dobro -rce. ki ga skriva in jaz.... in ves moj grdi račun Jac«|Ucs jwmI svojo bodočo kožo... t življenjem ; vse bo izginilo, ka-l<« r pi sanje, ki ga pol i ješ s črnilom. Zdaj gre /a to, da ostanem dotlej sebi zvest."
,Zaupal si jo. dasi je čutil, kakor hi mu postajala že sama misel vsak dan težja in bi se moral boriti s trudno, komaj še intere-) m rano lenobo, nalik študentu, u-1 merjenemu od ponočnega bdenja. Prišlo mu je na urn. ali ga ni oku- j žil ta postani zrak. brezdušno pta- j vanje v tem osredja. ki nima no I klobin in ne strmin. Morda so gaj jr/eli objemi Dore, ko je drevila / nji in skozi bpozdna vseh slasti, j dajala se. 7. zobmi zagrizenimi v ustnice, in ljubila kakor bi pre- t klmjula? Nemara mu je zadremal J ]mhJ j**t ni gnev v omami tihih uri pri Mariji, kamor je hodil skoraj A sa k večer?
Dočitn je mu sešteval bilanco nesrečnega življenja ter dajal slovo rečem in mislim tostran vlikega mraku, je bilo srce 1/» prej. utripalo živeje v nežni togi svojega nagnen.ta do bolnic ter kradoma priraščalo k svetu, ne meneč se za zdavnaj sklenjeno smrt. Cim bliže je prihajala ura izpolnit ve njegovih naklepov m čim jasi^pje je gledal z duhom figure v svoji igri. tem manj mu je bilo do vsega ; zdelo se mu je kakor bi opravljal dolžno-*t. ne pa s srdom za početega maščevanja. Slutil je. da v 44tistem hipu" ne bo občutil velikega, pijanega zadoščenja ki naj bi ga poplačalo za vse. Kadar se je poglabljal v svoje stanje, ga je smatral za trudnost po tolikih viharjih: toda ugbvaijala mu je nova bistra aila v utripanju krvi, kakor bi se
prelival akord "gibanje — radost — sreča" iz melodije v melodijo. Nič več ni gledal predse z jeklenim mirom atentatorja, in to na je motilo. Nekaj je uhajalo, nekaj rast I o čez glavo; bodril se je zagr izeno, kakor igralec, ki izgublja zmisel do partije, ter gnal ■»vo j načrt v širino, čim bolj je izgubljal tla.
Jaeijues >e mu je posmehoval. <a.kaj da je vpletel predsednika, in ne po krivem. Ta nova ]>ote-t<-za ni mogla -toriti uspeha bog-vekaj gorostasnejšega, nego je >il. pač pa je pretila z nevarnostjo. da se zamudi zaplete v last-io mreževje in razblini končni e-fekt.
■ Vsekako moram gledati, da j>o-•i vse natnah/ je j* mislil, stopa je z voza. pred ekscelenčinim Ivoreem. "ne pa da bi se podr-
0	kakor slabo ustreljena salva, bi ve." je. prav ima Jaeques —
H vendar, kako krasno, če se mu »osreči osmešiti sleherno avtori-e.io hkrati!"
Sklenil je bil doigrati v t<;«'h ".tirih potezah ter zmagati dobri-•ino predsednika v prvem nava Mi; ko pa je stopal po mehko pre-rrnjenih stopnicah, ga je zdaje? •>rešinila misel, ali se ni zaletel: "Premalo sem ga vzgojil, zastavljal seni ga Sm ue i klasu in Irugini: toda on je vse bolj jvo •tična glava.... Kljub temu, na->rej!"
Dobil ga je v razpoloženju ki je betalo mnosro in ni"-. Očividno se •e bilo zgodilo nekaj važnega, tr rof se je malone s strahom pobaral. kaj. Ekscclenca je bil vzne tirjen. priljudne diplomatsko lež-ive oči S4i mu skakljale za zla-m ščipalnikora .da se kar poz-■alo, kako misli ves čas nekam stran. Grofov obisk ga je vese-
1	neizmerno, kakor po navadi: ako zelo ga je pogrešal zadnji) tirinajst dni. mislil je že, da se •m je v čim zameril! Res več pe oliznosti si ni mogel želeli nit: esarski sin — in vendar je tišča-i grofa skrb. ki mu je delala nrjo polt po životu. Čutil je. da ni zmanjkuje sigurnosti v glasu i . «"-eh : pa tudi predsednik se je lel nekam negotov, prav kakor ; ga tipal, študiral, lezel vanj. bi mu pregleda ob isti.
"Pa ne da bi spravil hudič vso eč na dan!" je blisnilo kakor ra-eta za grofovim čelom.
Previdno ga je pustil, da se raz-'ovori o vsakdanjih rečeh. Stari ro<j>od je čebljal semintja. oči-idno iščoč prehoda na tisto, kar an je šlo po glavi. Komaj je potil grofu toliko besede, da je »ovprašal o zdravju ljubeznive
rodbine, zakaj predsednik je bii srečni mož enako blebetave, košate in pegaste družice ter oče treh mršavih hčera, že dolgo poročenih s stremijivimi okrajnimi glavarji.
"K! otiida je vendar na počitnicah!" se je zavzel ek>celenca. "Mari ne veste.' Ali seveda, kako bi neki. saj je že tri tedne, odkar ste nas zadnjič počastili. Šla je z dekleti," — predsednik je imenoval svoje hčere še vedno dekleta — "preko Dunaja v Isclil: vs. štiri so rahlega zdravja, in tudi jaz mislim na daljši dopust. Če bi le utegnil in bi ne imel prav zdaj tako važnega posla! Izrpva smo se odpravljali bliže kam, na Bled ali k Vrbskemu jezeru, pi tem pa je prišlo pismo Klotildine botre in tete v tretjem kolenu po dolgih letih se je spomnila in jo povabila, naj pride *s polnim spremstvom' — iz prva na Dunaj, kjer se popravlja po nekakšni o peraei.ji. da ji ne bo dolgčas v nje ni starinski palači, a z Dunaja se napotijo skupaj v lsc-hl — v neposredno bližino njegovega veli čan-tva." je dodal predsednik -pobožno eukrenim glasom, očividno mereč na grofove rodbin ske simpatije. "Klotildina botri ima tamkaj vilo. . . . Zelo me veseli. da se je okrenilo tako: pre krasna okolica, družba, da bol se ni moči želeti, in last not least, obnovitev naših starih stikov j rodbino, ki je uvaževana povsod, slasti t ml i na dvoru.
Poznalo se mu je, da uživa, kt pripoveduje; ne tako grofu. Ž« ob imenu letovišča gospe predsednice ga je bil izpr<*letel neroden občutek; ko je slišal pripomnj* da pride Klotilda v dvorne kroge iti se nemara že giblje med njimi, mu j«* udarila vročina v glavo. Iz vlekel je rutico, obrisal si čelo ter vprašal v zeliko notranjo tesnobo. kdo je tista visoka dama.
'"Grofica Lofaszvjeva!" se j« pohvalil možiček ves srečen. "S»." jo poznate, kaj? Najbližja žlaliti Ksterhazyjev in Schmarzenber-gov. |»o Mensdorffih v sorodstvu z angleškim kraljevskim domom! Obliznil si je prste v znak spoštovanja. "1. kajpak da ste znani v njo. zdaj se domišljam: pred te dni ste pravili, kako sta se sreča la v Nizzi."
Grof je čutil, da ga obliva kurja polt ; pred očmi se mu je zameglilo in njegovi živci so se na-! peli v brezupni odločnosti človeka j ki je pripravljen na vse.
(Dalje prihodnjič).
Pevskim druš tvom Z. J. P. D.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna pesku -va metode, katero mo-revsakrabiti brez nepraikein izgube časa
Im.nui. način, k.iko ki.:.tre Irati naduha -- fe"mu. Ua poskusite n* t-aS račun. Nič »e df, :iko „«- ti>	bolezen, ali pa
je pojavila št--le pred krutkim.aio je tnvtitt. mrzli a	p.t kronična aaduba,
<aro£it! morate r.;eas;«la< i.o fosku^njo na.-5ega naOlna. Na to se ne gleda, ▼ kaki khmi i. ,-ite. ne pu-do. se uh vašo huiu^i iit opravtl<', akn \a;» ma. 1 nailuba ali
»ardiia, i:uS navin v.^m I>o fi/kL>3 pomagal, l osvt no 2e:i:no jkosUti oi.im. ki s« n.i-
■lav	v rbilpmm st.irju. kjer
a is.! pen'.'jralH v?akov:sttta \diiiavanjn,
brizganja, zdravila <»t>ij «. dimi. -p.tent.-• 1-1 r.ajt;!:	..rliino i- ;;i7ali vsjko-
.-n ir, <!a	'a - ovi t., ijn JolixVn, !»vsta-
vi vsako težke diKanje. vse hropcjc In . ;t!Mšiie nai aur tak j.
T » iTMpla. tm p. r;;i,.f-i prevažna, d* M ■ 7;inrt»»ari ^ 1'išiJe	ter 1o t«:-.>J
,".rii'ni*v. Ne	denarja. PoAlJit*
knpon wares Niti pf^-nlrte ne t»l i^-te
OREZPLAČS'1 POSKUSNI KUPON, t I KO' .\t:f;*1/ sthma C< > , UoomS-JO i ] NUfira and fln-i».~n St».' Buffalo. N Y.
Drf>*tt> duViiIto »»»»ir* nn^-.oa"

POZOR

Deset milj od celine se nahaja Star Island, ki pripada državi \VW Haven. To je edini ameriški otok. kije posvečen izključno verskim svrham. Vsak dan prihaja nanj na stotine ljudi. ki iščejo tolažbe v cerkvi. Vsak dan ob desetih zjutraj je svečana maša.
I Slovenci, Hrvati in Srhi, kateri | t	potujete sko/i
i S ALI 1)A, COLORADO
v
C r e š n j e.
i.
Z levico se je bila oklenila njegovega vratu in prsti so ji brodili po njegovih črnih kodrih — nad njenim nagnjenim obrazom se je smejalo iz njegove privzdignjene lesniee troje <»rešenj, smejalo se ijenim napol odprtim'ustom.
*4Bi rada. Olga /"
"Otrok si. Minko. o, kakšnem
Njegova desnica pa se je dvignila še više nad njene ustnice, sad njene izza naj>ol zatisnjenih trepalnic žareče oči.
"Dosezi jih !
Ona ]>a se je hipoma vzravnala.
"Minko, ti me mučiš!"
In njena levica je prižela njegovo glavo k sebi, njene ustnice »o planile na njegove, njemu pa so padle črešnje iz roke na tla.
n.
A* sosednji sobi je igrala Palmi-*a na klavir.
"Nazaj grem da me ne bo ča-cala." je šepnil Minko, žareč v li-•a. "Tebi. Olgiea," sem prinesel rešuj, da se ne boš name nič več ■ezila____"
Njena levica pa se je še tesne-e ovila njegovega vratu.
"Nikamor ne pojdeš — tu ostali, Minko, tu *pri meni! Ko ima Mozarta na vrsti, pozablja Palmi-a na vse.''
"In tudi name, misliš?"
"Na vse."
Sam ni vedel, kdaj je sedel / njo na zofo.
"Vedno se mi je zdelo, tla si moja sovražnica. Olga. ..."
In če bi bila. Minko?"
Videl je. kako je odrhtevala pred njim oblima njenih ramen, lotel se je dvigniti, toda ob nje nem vročem pogledu, od njenem razkošnem smehu se je zlomila njegova volja.
"Otfok si, Minko. o. kakšnem velik otrok.... Objemi me!"
Omamljen, težko dihajoč, je o-oiahnil v njenem naročju.
"A če odpre Palmira vrata in najju vidi f Saj ves, da ljubim šaril o njo. Palmiro. tvojo sestro
"Moj si. Minko, <%amo moj! 0-b>nnii me! Ti otrok, otrok!"
m.
Skozi široko okno je dihala v sobo prostranost morja, in bleščava neba je vzdrgetavala nad zofo, na Olginih lakteh. na njenih žoltih laseh. Še je ležal v ozračju vonj njegovih poljubov, njegovih poljubov, njegovih objemov.
Njeni pogledi so krenili proti -;teni, odkoder so še vedno doneli glasovi klavirja.
"Maščevala se mse — zdaj mi je odleglo."
Vstala je, gibka in polna, in se ozrla skozi okno. Ena sama jadr-nisa z visokimi razpetimi jadri seje svetila s sinje morske planjave, z blestečih, od vetra na-svaljkanih valov. Po poti od vile navzdol proti mestu, proti morju. pa je hitel on, Minko--
IV.
Klavir je naenkrat utihnil, vrata v sobo sp ae odprla in vstopila
je Palmira, z iščočimi očrni, v desnici krožnik s črešnjami.
"Kam je šel.' Ali ni bil pri tebi. Olga.'"
Sestri sta si stali nasproti.
Mislila sem. da je pri tebi. Olga. .. . Tako dober je moj Min-kn. < rešen j mi je prinesel danes, ker bo jutri moj god."
"Tudi lio-ni je prinesel č rešen j. Palmira
"'Tebi čiešenj Olga."
Palrnira je planila pokoucu, treščila krožnilv s črešnjami na mizo in se sedla na stol.
V.
Olga se je sklonila in pobrala s tal one tri črešnje.
"Tu .so še. Palmira glej!"
Pi i vila se je do sestre, prav ti-homa. s pobranimi črešnjami v iztegnjeni desnici, smehljaj na li-cih ji je ugasnil, ustnice mj ji vzdrhfela — v dno Palinirine du-:e { a je pričela sikati:
"Ali veš. Palmira, da ti ne zavidam nič več? Pa sem te sovražila. prav do te ure sem te sovražila. Kadar si se ti smejala z njim v sobi. sem se jaz v samoti joka-a. Čutila sem na njegovem vratu tvuje roke in sovražila .sem te. In na tvojih očeh sem čutila njegov pogled in tudi njega sem sovražila.... Kakor da je za vse ; na svetu ljubezen, samo zame ne.
l:a so se nasmehnile tudi meni j enkrat nad ustnicami črešnje.... I in dosegla sem jih____
In odmaknila je od sestre ro-i _
ko, nagnila glavo in si vrgla zviška one tri črešnje v usta.
Palmira je planila pokonci, treščila ob tla krožnik, da se je razbil in so se razletele črešnje po kotih, kriknila in stekla iz sobe.
VI.
1 Ko sta se srečala še tisti večer ' Palmira in Minko v mestu, so s«' [njuni jKigledi križali kakor pogle, d i tujcev.
Olga pa je slonela mirno ob oknu svoje sobe in gledala, kako so . se vzdigali na morju valovi, ka-• ko so se zibala v naraščajočem vetru jadra.
KINEMATOGRAF.
Kako je film popularen po civiliziranem svetu, je razvidno iz statistike, ki jo je ne<lavno objavil neki nemški kinematografski časopis. Po teh podatkih je na celem svetu 4.00 bioskopov. Samo v Združenih državah jih je 1S,-000. Na drugem mestu je Nemčija s 3731 bioskopi, za njo pa bolj-ševiška Rusijf. s 3500. kolikor se je r*o sedanjih prilikah moglo dog nati. Velika Britanija ima okrog 3000 kinematografov. Od ostalih evropskih držav navaja statistika sledeče številke bioskopov: — Francoska 2400, Italija 2200, Avstrija 800. Belgija 772, Skandinavija 703. Poljska 300, Ilolandska 227. Madžarska ISO. Španija 156, Češkoslovaška 132, Švica 123, Jugoslavija 117, Turška 32, bal. države 23, Afrika Avstralija in Azija iutajo skupno 1361 bioskopov.
je je ANTON KK<;KS ? I) -ma je iz Medzimurja, star .">7 let ("iti sem, da st- je pr.e l 7. let: nahaja! nekje v Ohio. Jšč«*!U ga za-stran nekaterih j ako važnih stvari. Kdor ii p >lje njegov naslov, dobi nagrado. Najrajš-bi pa videl. č>- bi s,> nii sani o-glasil. — Frank IIass«-k, S7.~» Second Ave.. Astoria. Long L la ml rtv. N. V. (22 24—8
if
ne jmzalute na nmj hotel. V njem <lo)»ite lmjlioljša prem m" išča in l>o-st<- n:ijl>oljšc ]M>stn-/.eiii. Imam Tiste s»>11,-, z eno ali tivema postelji-ina. V s«- pt» najnižji ••eni. Mojn bi->:i je prva pri mostu, pol liloka «i»l postaje i I >epot i.
MATT. .MAI T/
Manhattan Hotel
Sali<la. Colo.
1
advertise in
' C A S NARODA".
Brezplačno.
Kdor naroči kako knjige, priložimo mu knjižico
"NOVA POSTAVA"
za ponesrečene delavce ▼ Pennsylvania
hrezptaCuo. dokler nam zaloga ne poide.
SLOVrJMC I'l'BLISHINU CC. New York, N. Y.
ZNIŽANA CENA
Cipar, najtioljSe rrete. jnko velike
ja^otle. I»aksa "^'s fuutt>v $4.20 Brin je ve jagode, vreča l.'fj funtov $9.— Mušl-r^lel, sladke ti« bele jagode. >	haksa 50 funtov	$6.40
Malo črno grško grozdje.
tiaksH .KI funtov	$6.7^.
jTIge <v re5tab > najl.-jljso vrste,
r.aksa 110 finto*-	$10.50
R naročim ,.rl!ožite Money Or«ler.
MATH. PEZDIR
Box 772, v'ity Hall Sta. New York. N. V".
SVEŽE GROZDJE.
SVEŽE GROZDJE.
Kot v prejšnih letih smo tudi sedaj pr.pravljen: nas- ki.i po -o .'bo zi ki terokoh vrsto svciegn GROZDJA. Mi odpošiljamo varno in točno Ne o-botavljajte se glede nakupa. Današnje cene so niž;e kot bodo oo otvoritvi sezije. Današnje cene so s'edece:
MI'S KATKI.. l.^I-» s\ pi./.ljf. tff.a SIIASTA I-- !.. «r. z.Ije. tr.i T .-t .. ZI.M'AX! »KK, črno Kruz.ljc, ton,i. n^t BAR BERA. črno trr->zilje, t'>t';i. net
i
» .".T n.i
i • r, un
J 87 00 lllO.Ou
Mi prodajamo samo na kare. 2a nadaljne podrobnosti pišite na:
Pacific Grape Company
flood building
SAN TRANCISCO. CALIFORNIA
ANTON ZBASNIK
JAVNI NOTAR
Room 206 Bakewell Bldg.,
i Nasproti ilnije.)
Pittsburgh, Pa.
Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Posreduje v toibenih zadevah med strankami tu in v starem kraju. Preiskuje stanje zemljišč tukaj m v domovini. Posreduje pri izterjanju denarja v starem kraju živečih dedičev od varuha'. Izvršuje prevede in tolmači na sodmji 111 daje vsakovrstne informacije zastonj. --Cene nizke, delo točno in pravilno! -
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že nfiJančno izračunjeno, kakor tudi ata izracunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York
ZA VAS DOLAR =
■te pošteno In hitre peatrelenl kadar rabita uro. zlatnino, ere&rntno,
prstan, Diamond, dalje ako telit« pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče. In te društvo potrebuje pravo svilnata zastavo, regalJje, kap« Itd.; Se mm obrneta do ananega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 1« let pa t* nikdar	kako
nepravilnost. Poskusl«e me enkrat pa se boste oreprlčall. Plitte po brezplačne cenik* na
IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa.
--^
i Kii.i ji- - pcv>ko zvezo? Mnogo' I ;ikih \ praš.tiij s*'»i t.li>!».l <wl v^eh! I trani.
IV v ska zvt-za se vedno obstoji I .uk«»r .i-* obstojala prejšnja lfta. ! auio >- t<> razliko, da je prej vsako ' i'tii priretlr'a ])-> eu koncert, lan-j k<» 1 * t'» ]>a no. in koncert tiuli le-1 >>< ni mogoe. Kaj ji* tt-nii« vzrok. , e znano v.nikomur. Delavske raz iiett* sc» nam ret"- take, da kuisko i ^to n« bil«; moti oče prirediti skup-kon«-- rta in iz i*;t«-ua riLzIojja :u»ra t n'Ji	iz<»stati. Delo je
'amrtv tesno zvezano z društveno »lagajno. Za koncert jo treba de-|nar. Ako ^a >lani ne zaslužijo, ga' j truštvema blagajna tudi ne more J m«*ti. K<-r pooiva delo. mora poei-i ' ati tudi pevska zveza. I Vsa znamenja pa kai-ejo. da se •odo razmere v doslednem r-aau oliko izboljšale, da bo mosfoee inJ-! -liti na možnost zvezinega koncer ! i!a prihodnje leto.
Ko je bil zvctzin pcedsednrk ^Lr. I Ivan ALladineo pr<»d nedavnim ča-V I v>m na potovanju po osrednjem i/^padu. je prišel v dot ko z raz-1 !nimi vodilnimi »"lani m uradniki pevske zvtv.e. Sporočil mi je, da so vsi vneti za to. da priredi zveza j i-voj bi»doči koncert prihonlnje leto v Clevelandn. Ohio. Za koncert je' tinli Cleveland najbolj primeren1 kraj. ker se nihaja v središču pev-{ i-kih d rinite v in Cleveland sam una ii-i društva, ki piripadajo zvezi.j l'o innj»m mnenju bi tedaj bilo jako primerno, da misKmri že sedaj na to, da bi se prihodnje leto : priredil koncert v Clevelandu. O., .m sicer t istem letnem čaau koti:
do sedaj, namreč prvo nedeljo in prvi pondeljek v septembru ol priliki delavskega praznika ij.a-L»or day).
Zveza mora na vsak način zopet oživiti, ker je drugače res velika nevarnost, da zaspi za vedno. Pri dru/.ujem >«• tedaj mnenju neka terih zvezinih vodilnih članov te.-priporočam pevskim društvom, (h. razmiš!jujejo o tem, ako se prihodnje let-o v Clevelandu zopet pridružijo našim vrstam tt-r s<Kle-lujejo pri z ve si nem konecntu.
Ker 1:1. septembra odpotujem na oi):<k v staro domovino, mi pax-nek a j tednov ne bo mogoče bavit>i se z zvezini-mi zadevami; toliko
I bolj pa naj delujejo društva na to. |da bo prihodnje leto kar najboljši koncert.
Ko se okoli 1. novembra vrnem v Ameriko, l>om takoj pričel s pripravami za koncert Ln za tedaj prosim pevska društva, da mi bo do slavna roko s s\ojimi nasveti in priporočili, zlasti glede skupnih pesmi. Mogoče se mi l>o v domovini posrečilo najti kaj novega pevskega materijala, ki -bo porab-ljtv na prihodnjem koncertu.
Ako bi kdo za časa moje odsot« iiosti potreboval kakih pojasnil naj se obrne na glavnega predsednika: Mr. Ivan Mladineo, 119 W. 41. St.. New York, N. Y.
Pevci in pevke! K <4oves«i vam jklieem: delujte r vao vnemo za pevsko zvezo m zdravsfvnjte!
Va«
Ignacij Hode, vrhovni percovodja. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
ČUDNA ZAPUŠČINA
Roman. — Francoski »spisal L. B.
Poslovenil O. P.
Nadaljevanje.
—	Da. Ber i s** je z nekim Inijaneem na življenje in smrt ter jra pora/i!. V *poni:n na nevarni boj je vzel s seboj skalp poražene-ga nasprotnika.
Kj»- m- je vršil ta boj? Povejte hitro, — je rekel Aneiano, ki je bi! zHo razburjen.
—	V južni parnj To je vse, kar sem mogel izvedeti.
Tam doli * To je seveda drujrače kot x*in mislil.
Oddahnil »e je j ri tem in njegovo liee je j>ostalo brezbrižno. 1/premeri i lo pa >e j.- zt.pet Takoj. ko j«- prip-mnil poročnik:
La-j.- v h 'i lepi. >< lepši kot Taši. Držala jih'je skupaj r.a-poirka ti --i. v< k. l.i je w»»'.l te*!ase je moral biti zelo star. a tudi zelo reven človek.
Kakšna r.ij »nka Kako je izgledala? — je vprašal Aneiano — Zakaj mislite, da je bil mož reven?
K« r f b;'a iz /» V>.a V>ak premožnejši človek, ki nosi tak « k i as. -i /i i r» za t<. holjšo kovin« Zaj*»nka je imela na svoji prednji »fiani « blik i itlnca z dvanajstimi žarki.
Dvauajst.iii! žarki: — je vzklikni! Aneiano. ki je skočil po-k n> S« njor. ta zaponka r:i bila iz železa, temveč iz čistega zla-'a l.a*tn k j« j»- !e unK 'no pobarval. «la ne vzbudi pohlepa drugih
Kaki v ste to' Ali ste poznali moža. ki je bil lastnik tega okraska ?
—	C »• s.m pornal! Bil je moj go>podar. vladar . . . V/e| je n<>ž /za pasu. Tedaj pa je skočil pokonci Hauka, prijel
*tarea za roko ter rekel:
Tiho. «m"e. Mož je bil Indijanec Ln nič drugega. Kljub temu pa ui< ramo izved* ti. če je padel v poštenem boju. (V ne. potem gorje nj« govemu morileu! Kljub starosti je bil tako močan in spreten da ni bil nikdar |N»ražen. Ali naj verujem, da ga je premagal ta An tonio Periljo? Ne in zopet ne Bil je umorjen.
(Jotov■■>, je pritrdil starec. — Ni nam tr«4>a iskati morilca Periljo je sam priznal, da ga je ubil. Mi vemo, da prihaja za nami in padel bo oil moje roke ter dajal odgovor.
Da govoriti bo moral in jaz .bom dal odgovor s temle.
Inka je zamahnil z bojno s.-kiro krog svoje glave. Bil je še bolj razburjen kot Ancian« . a -e je hitro obvladal, ko je videl, da se na vzori pr« -ene. eni ozirajo vanj. S<-*lel je na tla ter poiožil sekiro poleg sebe.
Tudi oč« Jaguar je bil gin jen < d povesti poročnika. Natančno je poslušal povest ?er r» kel nato:
—	Mi ne vemo. če je to resnično koža vašega znanca. To bomo natančno izvedeli pozneje.
•Jaz vini to za gotovo. — je rekel Aneiano. — Zaponka je dokaz, da se ne motim.
O bolj potrebnih stvareh moramo sedaj razpravljati — je rekel o,V Jaguar, ki je medtem pomezknil Aneianu. — Določiti moramo, kam naj se obrnemo o tukaj naprej.
Brez dvoma preti jezeru palm, — je odvrnil priročnik Ve-rano. — To je bil že preje vaš cilj in mora biti tudi sedaj, ko ve-Me, da se zarotniki zbirajo tam.
- Ne verujem, da bi bil že kdo tam. a bi se rad izognil jezeru. Pozneje bi lahko dognali, da -mo bili tam in moj načrt bi se lahko ponsrečil.
Ali imaš že n a«" j t ' — je vprašal Geronino.
Skoro. Mi vemo, da hočejo Abipones navaliti na Cambas ter lahko za t reui o njih nakano že v kali. Rečem namenoma lahko, kajti bojim se. da srno preslabi
To mislim tudi jaz Dečki so sieer boječi ter nočejo odkrito napasti. Za nočni napad pa so vedno pripravljeni in jaz imam največji rešjwkt do njih zastrupljenih pšic. Moramo se ojačiti in sicer » pomočjo Cambas.
—	Da, a treba je vprašati, če vedo, kaj jih čaka.
Tedaj j a se je ogasil glavar Cambov:
—	Naši ljudje ne vedo ničesar o tem. Živeli smo v sovraštvu z Abipones. a n i k do ne domneva, da hočejo vprizoriti napad na nas. Obvestiti jih moratn > takoj. Napad se bo obračal proti naši največji in najbogatejši vasi.
-— Kako veš to ?
—	Abipones. ki so nas včeraj ujeli, so govorili o tem.
—	Kje leži ta vas ?
—	Ob vodi. katero imenujejo beli arrovo slaro ali čisti potok.
V	treh dnevih smo lahko tam.
—	Kakšna je okolica, skozi katero moramo? Ali je neoblju-dena t
—	Najti je gozd. odprta j>olja ter tudi par vasi Abipones, katerim se | .a lahko izognemo, če jahamo naravnost od tukaj.
—	Um. — je mrmral oče Jaguar. — Meni se zdi boljše, če jahamo najprvo preti jezeru palm. Preje sem mislil drugače, a ker veui sedaj, kam hočejo nasprotniki, bi rad poznal pot, po kateri bodo šli. Koliko je od tukaj do jezera palm?
—	Ježa jh»1 dneva.
—	Ikobto, odšli bomo krog poldne ter dospeli zvečer tjakaj. Ni treba, da bi jahali prav do jezera.
Odjahaii so ob določenim času. glavar in Indijanci na čelu spre-voda. Oče Jaguar je jahal čisto na koncu sprevoda. Pomignil je Aneianu in Inki. naj držita njega. Prvemu je rekel:
—	Tvoja u.sta bi bila danes skoro bolj zgovorna kot si hotel. Skoro bi razkril svojo skrivnost.
—	Vi mislite, da imam skrivnost? Kakšna bi pač mogla biti? — je vprašal Aneiano.
—	Ne poznam je. a sem jo uganil. Hauka ni tvoj sin in tudi unuk ne.
—	Kako .-te prišli na to misel, senjor? Vedno ste ga poznali kot mojega unuka.
—	Ze davno sem domneval, da je razmerje med vama drugačno.
V	svoji razburjenosti >i povedal, da je bila zaponka zlata, ne pa železna. Najti je še druge stvari, ki so iz zlata, čeprav izgledajo kot iz železa.
t »
—	Kakšne?
—	Naprimer bojna sekira, katero ima Hauka.
—	Ta je zlata ? Potem bi bili bogati ljudje. '
—	Nikar ne taji. Jaz s« m tvoj prijatelj ter veš, da se ti ni treba bati mene. Ne maram biti usiljiv. a vidva morata biti previdnej-ša, če hočeta ohraniti svojo skrivnost. Kdo ima pravico nositi zlat« bojno .sekiro? Vladar Peru-ja. Ta sekira razodeva, da je Ilauka potomec Inkov.
—	Vi se motite, senjor, — je vzkliknil Aneiano.
--~ V
(Dalje prihodnjič.)	JUL-!-
rt LAS NARODA. 24. AVG. 1922
S o r r i e n t o.
Spisal Ivan podraj.
-ZASTONJ-
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drogi pišite ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi.
i M. WILSON, Inc.
Patente
320 Victor Bulldlna WASHINGTON. D. C.

Kretanje parnikov - Shipping News
. avgusta:
j Majestic. Cherbourg; Andania, Cher j bourg; Gropeaa. Hamburg; Rotterdam. , Boulogne.
j Pres. Fillmore. Bremen: Arabic. Genova; Lapland. Cherbourg."
; IC. avgusta •
FYance, Havre: Hanover. Bremen; President Van Buren, Bremen.
31. avgusta:
Susquehanna. Bremen: ?.fnngt.lia. Cherbourg in Hamburg: Curonia, Cherbourg n Hamburg.
i. septembra:
KynOam, FW.nloene: America. Bremen Olympic. Cherbourg,
septembra:	,
Reliance. Hamburg; M*-^retanit_ Cher •»our*.	—
»- septembra:
Pres. Polk. Cherbourg.
T. stptembra:
Minnekahda. Cherbourg in Hamburg: Mansa, Hamburg.
». septembra:
t*a. Savole. Havre: Finland. Cherbourg ~>rblta, Hamburg: Hoinenc. Cherbourg Pres. R. K)scvclt. Cherbourg in Hr.-m.ll
Saxonia. Cherbourg in Hamburg: Argen-
ina, Trst.
2. septembra:
Aquitania. Cherbourg.
'3. septembra:
Purls. Havre: Ynr^k. Rremen: Pres Harfiebl, Cherbourg in Krt-men
Domača zdravila.
Začimbe In zeliščna zdravila, katera priporoča nigra- Knelpp v knjigi
"DOMAČI ZDRAVNIK"
Imam vedno v zalogi.
Pišite pe brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
M ' T H . P E Z D I R
Box 772. City Hall Sta New York, N. Y.
14 septembra:
Rovhambeuu, Havre.	*
Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Conte Hosso, Genova; Mount Clinton. Cherbourg in Hainbuig.
i(. septembra:
La Lorminc, Havre: Majastic. Cherbourg: Zeeland. Jh.rbuur,; Ordur.a, Hamburg.
New Amsterdam, Boulogne: I'res. Harding. Cherbourg in Bremen.
19.	septembra*
Resolute, Han.burg
Berengaria, Cherbourg.
20.	septembra:
■"Tiiite. Havre
Pres. Monroe. Cherbourg.
21.	septembra:
St Paul. Cherbourg in Hamburg: Wm-rttenberg. Hamburg.
23. septembra:
George Washington. Cherbourg N<.ordain. Boulogne: Kroon>and. t^heibourg
Olympic, Cherbourg: Critic. Oenoa.
26 septembra:
S»-\diit^, |ir»-men M:iur«:l.ihiu. t.'bcrb.ijjt g.
27. septembra:
President Adams, Cherbourg Seydbts, Bremen. ?8. septembra:
Mount i'bv. Cherbourg in Hamburg
30. sertembra:
R'-ilerdam. Boulogne
[GSulich unf
j ^ Naravnost v J ugoalu yjjQ% K;
ZNANI PARNiK,'. IZnoRNfc UGl'ONOSTl Ns Irr.ejts brezr vtreb< in stroikov In t«-mudt.
PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt.
ARGENTINA ____ 9. septcmbrt
| BELVEDERE ... 14. oktobra.
Vnaprej rladana kart« za sorodnike all prijatelj« »e lari-o pr«i«*rol pri bliinM parubrodni agentorl ali prt
PHELPS BROS k CO.
Genaraln*
"2 WEST STREET
Ag„nti
NEW YORK
Skupno potovanje Slovencev.
Francoska proga priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst in Ljubljaiu s svojim najniod< rtiej^rti bnoparaikoni PARIS, ki odpluje v sredo Ki. septembra.	_'
Potnike bo spremljal do Ljubliane uradnik tvrdks Frank Sakser State Bank. Mr. Ignacij Hude. ki bo pazil na to. da bodo potniki kar najudobnejše in njhitrejše potovali; zlasti pa bo pazil na prtljago.
Za potnike lil. razreda so na razpolago kabine z 2 ali 4 in 6. posteljami. Najboljia brana in pri j*-di vino zastonj.
Iz Ne w Yorka do Trsta stane vožnja z vojnim davkom $113.85: da LJubljane $1.00 več.
> Za natančnejša pojasnila ^ 7 agenta ali naravnost na
FRENCH
STATE STREET
se obrnite na svojega
LINE
NEW YORK
Frank Sakssr State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podru2nic. JUGOSI-AVIjA
■•ograd, CsiJ«. Cavtat. Dubrovnik Crcsgnovf. Jsisa, Kerčula, KoteC, Knn„ Ljubljana. Marfewri Mttkavtl, Sarajevo, Split. liMnlk. 2a«raa.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRUA
Trg«. OMt.A Zmšmt.	Dunaj.
UVRSUJKMO hitro ln porjol denarna UpWUa * Jtigo^cvlji. fU!?jL In NesaAkl Avstriji ter liiajiuuo Ml«, v krunab. Umb ln delarjik plalljlve u vpoflei pri Jsdir.ntkl taki nt
PRODAJAMI |r»robrodne %-. ielemi^e vozne bat^e ns m km}« In ss vse (rte. (Vidi s«oraj kretmnje psDiliav.) lUdar jU mm pote v atsro dob rin« in n nahajate v New Yorka, gs Vam L* b plavalo, sks se zglaxtte {lede rreditve VsAih denarnih udev pri rsvnsteljstvu nase banke v prvem nadstropju breg stirs on U, sks kopit« psrobrodnl listek pri nas sli tite ta morda kuplU dr^eje. Zajsmlenl m tuun pri Jadisnnkl banki izvsoredns v jdul poffojl, ki ksdn velik« koristi trn vse sne. ki n k aU m
Frank Sakser State Bank
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
CDINI tLOVIN*XO OOVONEČI ZDRAVNIK iPCCIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Moja stroka Jo ZdravOnJe akutnih In kroničnih bokttnl. Jaa aam to zdravim nad 23 let ter t nam akuinje v v**n boleznih In her znam slovenako, zato vas morwm popotnem« ra^u'.netl In spoznat) vašo bolezan, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje. I'kexl S3 lat aam ar t>obli Mooebno akuinje pri ozdravljenju metkih bolezni. Zato se marata popolnoma zanesti na mena, moja *krb pa Je. da vaa popolnoma ozdravim. Na adlaiajta. ampak pridite dimproja.
Jaz ozdravim zastrupljaio kri. kil^iJ« In Ilea po telesu, boioanl v grlu. ta-padanjo Iza. btMIn) v ^oateh, stara rana; oatabe<ost.*lvene <n bvleanl v mehu. Juledlcah. je*rah. Želodcu, rmonlco rwmatizsm, katar; zlato Sile, naduha Itd. Uradna ure? V ponedeljek: aredo ln petek od dopoldne do I. >opoldae: v torek. Četrtek ln sobota od I dopoldne do S. aveter; v	ta
Ptmmnlklb od &•. dopoldne do & popoldne.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
He pozabite aa mo] hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi.
Čista sobe s eno ali dvema potteljima. Prcdtor sa 360 oseb. Domač« kohinja. Najnižjo čezse.
AUGUST BACH, ea Gremsich f t, New York
AOVCRTia« IN ' QI.AI NARODA*, ADVERTISE IN "GLAS NARODA*
Bil je lep pomladansi večer ob 1 T i renskem morju.
Sedel sem pod oleandri in sa- i njal o sreč?, ki me čaka nekje na j
»vetu.___
V eolnu ob samotnem molu je | pripravljal star ribič mreže za no-1 eni lov. Ko je zazvonil večerni zvon se jt* odkril, toda molil naj--brž ni, ker je obdržal pipo v ustih ; — in ko je r.ajrledal dekle, ki je prišlo tiho v opankah. jo je hitro vprašal, če je prinesla, kar je na-' ro«"-il in če je Franco že pov.ečer-jal.
—	Tu je, kar ste naročili, stric Nieoletto! Franco je povečarjal in pride takoj.
—	Dobro Marija '
t
Dtkle je želelo ribiču mnogo reče ter se oddaljilo.
—	Pa idi naravnost domov, Ma- • •ija!
—	'/.v dobro stric Nicoletto! Ya-a Marija je dobra deklica.
Ko je šla mimo mene, je za hip >b*tala, me začudeno pogledala I e ozrla proti molu in hitela da-"je----
Tudi jaz sem se začudil. Videl sem jo že prvi dan ko sem se vra-•al po jrorenji poti v mesto. Ostala mi je v spominu kakor lepa ;lika. ki sem jo občudoval ter se j veselil, da sem jo videl.... Ko <em jo pa videl drugič, tretjič, je j lepa slika v mojem spominu oživela in se preselila v srce, ki jf vztrepetalo pr"d njeno lepoto...
Bila je krasna. Otrok narave n morja. 1'rne svetle oči, črne lapol razp'.eteni lasje, temna živa ;>olt vitko sveže telo, nad vsem pa očarljiva halja jo je ode-ala kakor ž«roč plamen, ki je se-iel naravnost v moje srce.
Za hrepenel som po sreči in Iju-oezni....
\'sak večer sem sedel pod ole-mdri in sanjal o sreči nekje daleč na svetu, in ta sreča se mi je smehljala v bitju nje ki ji nisem vela! imena.. ..
Zato sem se zčudil. ker je pri la tako nepričakovano in ker ni-em niti slutil, da sem ravnokar -lišal njen prlas in zvedel za njeno ime.
Tik pred ovinkom se je orrla e enkrat. Vstal sem in šel za njo.
Dohitel sem jo sredi pota na i rrieek. od koder sem že večkrat •bčudoval lepo rivijero z ličnim aesteeem in vilami vse doli do »eščnejra rtiča, kjer sameva s c*i-iresa 111 i m pinijami prenapolnje-io malo pokopališče....
—	Dober ve£er jrosspodiena!
—	Dober večer, srospod!
Odzdravila je prijazno, čeprav
znenadena. Odgovarjala je neko-'iko vznemirjena na vprašanja, vi sem jih skušal govorit* v nje-iem narečju.
—	Gospod, vi ste tujec, kaj ne^
—	Z drujre strani vaše domo . ine. fjospodična.
—	Dahnatinec ?
—	Xe .ampak Slovenec!
—	Že vem. Vi .ste iz naše Slavile?
—	To je daleč....
—	Daleč.... daleč....
Prepričan sem, da ni vedela,
'cako daleč je naš Trijrlav od njenega Sorrienta. Mogoče ni vede !a nikdar, tudi takrat ne, ko mi je pošiljala komaj čitljiva pisma polna najljepših spominov in vro-'-ih izrazov čiste dekliške duše...
—	Kdaj se vrne stric Nicolet-ro In Franco? Ali je vas brat?
—	Kako veste ta imena?
—	Zakaj se čudite, gospodična j Marija ?
I — Tudi moje ime vam je znano? Vi ste pa čuden tujec!____
—	A. saj res! Videla sem vas 5ele pri povratku. Doli sem šla kar po st^zi.
Bila je malo v zadregi. Njene ! besede pa so bile tako preproste p da niti za trenutek nisem dvomil
i o njeni odkritosrčnosti.
i
: — Vidite, tam doli sta stric Nicoletto in Franco! Vrnila se bo-| <ta pozno v noč ali pa komaj pro-! ti jutru. Kakršna bo pač sj-eča! I — Brezdvomno bosta imela • mnogo sreče, ker ste tako želeli i vi, ki ste dobra deklica! j Opazil sem, da ni bila vajena ; pok Ionov.
Prišla sva na vrh grička.... j — Kako lep večer je nocoj! Taki večeri pri nas niso red-
ki. Mi smo jih vajeni, tujci pa jih j občudujejo.
—	Mar jih vi ne občudujete, j gospodična ?
—	So lepi. da !TT ..
Odgovorila je skoraj tiho in me i
pogledala kakor otrok, ki pove | resnico, pa se ne zaveda resnično- 1 sti svoje trditve.
Prijel sem jo za roko.
—	Toda. gospod!
Odmaknila je sramežljivo roko j
:«n zaprla oči.
—	Moram domov!
—	Da, da! Obljubili ste stricu, j da greste naravnost domov____!'
—	Tudi če bi ne bila obljubila! j Sem seuia nocoj, ker je šel Fran , co s strieom in ni mojrel po sestro i ki hodi v mesto v samostan se- ! ster sv. Klare, kjer se uči šivanja in vedenja.... In naša hiša je skoraj na samem, ker so vst druge bolj skupaj.
Pokazala je na majhno enonad stropno hišo sredi zelenja in cvetja ter pripomnila:
—	Tam je naš dom!
—	Tam Tam sem vas vi- ; del prvič! Stali ste pred lopo in se razgovarjali____
—	S sestro, ki vas je imela za Nemca!	j
—	Torej se opominjate?
Povesila je jrlavo in molčala. . ;
—	Zakaj pa za Nemca?
—	Ker imate plave lase.
—	To vendar še ni dovolj ! Sa; ! \o tudi pri vas taki ljudje!
—Pa so bolj čmi!
Moral sem se zasmejati in za- i smejala se je tudi ona......
—	Je Franco vaš brat ?
—	O. ne! Sestrin zaročenec. I-' mita se tako rada!
—	In vi. gospodična?
—	Kaj menite?
—	Ste kar sami?	,
—	Saj sem vam povedala, da , ;em sama, ker je ostala sestra v I nestu.. .. Ravno zato moram do { mo v. i
—	Ne mislim tega, gospodična. ' •impak če ste še vedno sami?
—	E dragi gospod, mame. ki je i)ila tako dobra in lepa. nisem po-cnala nikdar, oče pa spi tamle do-i že tretje leto. Stric Nicoletto je »oje vse. odkar ljubi Franco E- ' ni 1 i jo ki je tako srečna z njim!...
Zakrila je obraz z rokama in . zdihnila :
—	Bolje je, ne misliti na ža-ost! In vas to ne zanima!
—	Mislite, gospodična?
—	Naravno.. „
—	Nimam pravice do vaših ♦krivno^i in vaše življenje je ta zo oddaljeno od mojega.... ven lar me zanima vse. kar je v zve d z vami....
—	Xe šalite se, gospod!	|
—	Ko bi me ]>oznali, gospodič-ia, bi gotovo ne izrekli teh besed ....	j
—	Kako naj vas poznam, ko i oa.. .. Ste že dolgo v našem kra-' ju in kaj delate? Kje stanujete t
—	Ne gre za to. gospodična Ma-, *ija! Sieer pa stanujem v mestu.. :
—	Torej ste prišli samo na spre- ! hod?
—	Ne samo na sprehod.... j Vsak večer sem tam doli. Ta ko vaše rivijere je najlepši, ker je | vse tako tiho in mirno.... In n samo to! Mogoče se boste čudili ker ste dobra in plemenita dekli ~'a — toda ne, ne.... Ne po veni vam, ker se hoste smejali....
—	Mogoče se bom čudila, tod smejala se ne bom!
—	Obljubite f
Prijel sem jo za roko, ki je n >dmaknila.
—	Obljubim....
Držal sem njeno od narave lepo, toda od vsakdanjega dela ra-skavo, toplo desnico, ki je. gola Jo rame, nemirno počivala med mojimi trepetajočimi prstmi,...
Dvomim, da sem pozneje kda držal lepšo in nedolžnejšo dekli sko roko, če tudi me je objelo dvoje čistih rok v najnesebičnejši ienski ljubezni....
In govorilo je srce____
Devet večerov sem presanjal pod odeandri. Cilj vseh mojih sanj pa je bila čudovito lepa slika, ki sem jo videl ne daleč od t-ciprese, ki posluša besede roojep srca----Ta slika je bila tako nebeško lepa, da sem blagoslavljal razpotje, kjer sem zašel na pot, ki se mi je zdela kriva.
Vedno tesneje in višje sem sti kal njeno desnico, ne .da bi v< del, kaj delam. Tudi ona ni vedela kajti njena levica se je pribli ?ala desnici — moje srce pa je go vorilo:
Kakor v omotici sem jo pritisnil k sebi. jo objel in poljubil na vroče čelo — in ona se ni uprla..
—	Marija, draga Marija!
Ni odgovorila, le z desnico je <akrila obraz in zaihtela.
—	Zakaj ste žalostni? Hotela je, da izpustim levico
ki sem jo še vedno držal v stra hu. da zbeži in me pusti samega.
—	Mar niste rekli, da se bom smejala?
—	Motil sem se....
—	Da. motili ste se in se še mo tite!
—	Ne govorite tako, draga Marija !
—	Spustite me za ljubezen bož ' jo! Pozno je----In vi ste — tu
jec!____
—	Tiijec, da, tujec sem!
—	Nisem mislila tako.,.. Nez nanec ste.. ..Nihče vas ne po-rna....
■ Izpustil sem njeno roko. Odmaknila se je za korak in skora. tiho vprašala:
—	Sedaj se vrnete v mesto?
i — Moram, ker jutri odpotujem
—	Odputujete ?____V domovino?____
—	Ne veste kani?
—	Ne, ne vem....
f — Mogoče pa še ostanete? | — Nemogoče. ...
—	Nemogoče? Ali naj vam vei i jamem ?
1 — Morali boste verjeti! Jutr zvečer bom zadnjič gledal na t< tiho in leo rivijero....
—	Torej odpotujete s parni-kom 1
—	Da. Marija!
—	V Na poli?
—	Do tja. potem pa ne vem, kam.
—	In morate?
—	Moram---- moram____
—	lil se ne vrnete več?
—Težko in bogve kdaj____
Pristopila je bližje in me prijela nalahno za roko.
—	Ste sklenili, da odpotujete, *e včeraj mogoče *
—	Včeraj predvčerajšnjem...
—	Preje nepo ste govorili z ine noj ?
—	Preje, preje!
—	Nisem mislil, da bom govoril z vami____Zgodilo se je sin
čajno, da ste šli mimo mene in da >te se ozrli....
—	Pa ste rekli, da ste že devet večerov sanjali pod oleandri....
—	In deseti, enajsti večer bom sanjal.... vse večere bom sa njal.... vse večere bom sanjal...
—	Kaj mislite?
—	Kar more in mora misliti tujec !
—	Nehajte vendar s tem tujcem !
—	Da niste pričeli vi, bi ne bilo freba nehati meni!
—	Uboga jaz!
—	Uboga draga Marija!____
! Vas smem spremiti do doma?
—	Če hočete.... Sicer pa kaj ne, da ne odpotujete še jutri?....
—	Z roko v roki sva prišla do lope pred njenim domom....
( — Morava se ločiti.___Ne za
radi mene, ampak zaradi ljudi...
• Tudi zaradi vas ne!____ Bojim se
da bi ljudje povedali stricu kaj slabega.
—	Marija! Razumem in veru-iem. Spomin na vas mora ostati
I čist in neomadeževan, ker ste tako dobra in lopa deklica!....
—	In vi se vrnete kaj ne? Kmalu? Gotovo?
—	Moje misli ostanejo pri vas.
' — In moje vas bodo spremljale. dokler se ne vrnete in *'se živ-
, ljenje----
—Dokler se ne vrnem in vsi življenje....
—	Še en pozdrav še en poljub in hitel sem navzdol, da ji izpolnim željo, izrečeno v bojazni za
1 svetost deUiftegm infloa.^