izoePLSi Vseslovonskj portal maJth oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sf, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih ogiasih še nllcoli ni bilo tako udobno. mali oglas velika prilož C^ o.zo^wva 1 K" - ' I— VAS SV ETOVALEC ZA BORZO 1\ VREDNOSTNE PAPIRJE nakupi IN SVETOVANJE: Gorenjska Banka GoK^njsko batikii d d. BI^^kvmsijv.i Kr.nij Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 25 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 30. marca 2004 v mrtev Avtobus je bil pravilno zaprt, na vozniku pa ni bilo sledi nasilja. Volvo, ki ga je vozil Ferdo Mezek. Foto: Alpetur Kraiy - "Ferdo Mezek je pri nas vozil petnajst let, imel je bogate izkušnje na mednarodnih prevozih, poznal je tuja mesta, parkirišča. Potniki so ga imeli radi, nikoli nanj ni bilo nobene pripombe. Zato sem že od prvega klica, da je pogrešan na Dunaju, posumila, da je lahko edino žrtev kriminala oziroma da je z njim kako drugače hudo, niti za hip nisem pomislila, da bi bil sam vpleten v karkoli prepovedanega," pravi direktorica Alpetourjeve potovalne agencije Ivanka Zupančič. Na 42-letnega kranjskega voznika Ferda Mezka in njegovega volva je v petek okrog sedmih zvečer na dogovorjenem mestu na Dunaju zaman čakalo 49 Ra-dovljičanov, ki jih je dopoldne odložil pred dunajskim muzejem umetnostne zgodovine. Ra-dovljičani so po nekaj urah čakanja in iskanja poklicali v Alpetour in na policijo. Medtem ko so se potniki v soboto dopoldne vrnili domov z drugim avtobusom, pa se je v iskanje izginulega avtobusa in voznika prek ministrstva za zunanje zadeve in generalnega konzulata Slovenije v Celovcu vključila avstrijska policija, Interpol in tudi naša policija. Obstajal je sum, da sta avtobus in voznik ugrabljena. Tisko\4ii predstavnik kranjske policijske uprave Zdenko Guzzi je povedal, da so včeraj ob sedmih zjutraj prejeli obvestilo avstrijskega Interpola, da so Alpe-tourjev avtobus z registrsko oznako KR 21-61A na Dunaju našli, v njem pa mrtvega Ferda Mezka. Avtobus je bil pravilno zaprt, na vozniku pa ni bilo sledi nasilja. Domnevajo, da mu je odpovedalo srce, natančen vzrok smrti pa bodo ugotovili z obdukcijo. Helena Jelovčan Dohodnina le še danes in jutri Kra^j - Zavezanci za dohodnino imajo le še danes in jutri čas, da oddajo napoved za odmero dohodnine za leto 2003. Po zakonu o davčnem postopku je namreč zadnji rok za oddajo 31. marec. Zavezanci lahko napoved osebno odnesejo na izpostavo davčnega urada, kjer jih bodo danes in jutri sprejemali do 18. ure, jo oddajo po elektronski poti, če so se za to pravočasno registrirali, ali po poŠti. Pri pošiljanju po pošti se šteje, daje napoved vložena še pravočasno, če je zadnji dan poslana s priporočeno pošiljko. Zavezanci morajo na kuverti označiti, da je v njej napoved za odmero dohodnine. Vsako napoved je treba oddati v posebni kuverti. C.Z. Umrl Nikolaj Bevk Bled na poštni znamki Uprava Elana vrnila mandate Kranj - V nedeljo je po kratkotrajni hudi bolezni umrl eden najuglednejših gospodarstvenikov na Gorenjskem, predsednik uprave Iskraemeco, član Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in svetnik občinskega sveta Mestne občine Kranj Nikolaj Bevk. Družba za proizvodnjo električnih merilnih in upravljalnih naprav Iskraemeco velja za največjo slovensko multinacionalko, ki je svoj prodor v svet začela že v 60. letih, v zadnjih petnajstih letih pa ima proizvodna podjetja v osmih državah, licenčno proizvodnjo Še v treh državah, trgovska podjetja v petih državah in pogodbene partnerje v 24 državah na vseh kontinentih sveta. Razvoju Iskraemeco, ki pod njegovim vodstvom postaja ena izmed petih največjih tovarn v panogi na svetu, je Nikolaj Bevk s svojo skrbjo za razvoj, ki temelji na znanju, nedvomno vtisnil pomemben pečat s 14 letnim vodenjem od tozda Števci do današnje multinacionalne delniške družbe. Kot prepričan socialdemokrat - bil je tudi aktiven Član SDS, je bil zagovornik notranjega lastništva podjetja, ker je to lastništvo tudi motiv za dobro delo, prepričan pa je tudi bil, da imajo dovolj znanja, da ostanejo samostojni in da bo Iskraemeco ostala slovenska družba. Štefan Žargi Bled - Blejski otok pozimi je odslej upodobljen tudi na poštni znamki, ki jo je Pošta Slovenije ob tisočletnici prve pisne omembe Bleda izdala minuli teden. "Samo z besedami se ne da lepše opisati Bleda, kot ga je pesnik France Prešeren. Zato v poš- v --v-" ••'.vr^V'-. -i-.. stavlja prvič; Blejsko jezero z gradom se je na znamki prvič pojavilo leta 1932 ob veslaškem šampionatu Evrope, znamka je pospremila svetovno prvenstvo v veslanju in šahovsko olimpiado, v samostojni Sloveniji pa je to že četrta znamka. Izid znam- : -v Nikolaj Bevk Eva Štravs Podlogar, Jože Antonie in Miran Čehovin. Begunje - Šestčlanska uprava begunjskega Elana je na petkovi novinarski konferenci sporočila, da bo celotna uprava skupaj s prokuristom nadzornemu svetu podala odstopno izjavo in vrnila svoje mandate. Nesporazum o nagradah upravi po pogodbi, ki sojo podpisali ob nastopu te uprave pred Štirimi leti in ki se izteče konec tega meseca, je tako velik, da pogovorov uprave z družbeniki sploh ni. Čeprav se članom uprave mandati iztečejo različno, se je vseh šest odločilo, da s prvim aprilom te vrnejo. S tem želijo dati možnost, da postavijo poslovodstvo, s katerim bodo našli skupni jezik v najkrajšem možnem Času, je dejal predsednik uprave Primož Finžgar. Že najmanj eno leto pa se med družbeniki Skimarja, 100-odstotnega lastnika Elana, namreč govori o potencialnih zamenjavah. Uprava ne razpolaga z nikakršno ponudbo lastnikov, je povedal prokurist Ela- na in direktor Skimarja Uroš Korže. Ob tem je napovedal odstop z obeh omenjenih funkcij. Uprava, ki je uspela sanirati to begunjsko podjetje, odhaja ponosna na to, kar je dosegla, je poudaril Primož Finžgar. Tudi lani doseženi rezultati poslovanja so razmeroma ugodni, čeprav zaostajajo za načrtovanimi. Ali bodo po tem, ko vrsta kompromisnih predlogov ni bila upoštevana, izplačilo nagrade v višini dobre poldruge milijarde tolarjev izterjali po sodni poti, niso želeli govoriti, zagotovili pa so, da bodo svoje delo opravljali do imenovanja nove uprave. Podrobneje o tem na 19. strani. Štefan Žargi 00 o o o o ti poskušamo Bled bogatiti tudi z dejanji, z izdajo majhnih drobnih znamk, ki skupaj s pismi obiščejo skoraj vsak kraj na zemeljski obli in tako prenašajo to podobo raja v širni svet," je ob predstavitvi nove znamke dejal direktor Pošte Slovenije, poslovne enote Kranj, Miran Cehovin. Znamka je izšla v seriji turizem, njena nazivna vrednost je 218 tolarjev, na njej pa je tudi detajl listine cesarja Henrika II. Briksenški nadškofiji, v kateri je Bled prvič omenjen. Po fotografiji blejskega fotografa Nika Mučiča jo je oblikoval Klemen Rodman, natisnili pa so jo v Štiribarvni tehniki. Bled se tokrat na poštni znamki ne pred- ke Bleda je po besedah blejskega župana Jožeta Antoniča pomemben dogodek, ki dokazuje pomen kraja v slovenskem prostoru in je lepa promocija zanj. "Izid znamke je v nizu dogod- « kov, ki se bodo na Bledu zgodili letos, poseben, vesel pa sem tudi izida monografije in zbornika ter romana Potopljeni zvon," je Še dodal Antonič. PoŠta Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi darilne albume s prvimi izvodi znamke, zamisel zanjo je pred leti dal Blejec Mirko Vovk, in pet znamk z liki Kekca, Pehte, Kosobrina, fosilov in telovadca. Nove znamke so razstavljene v prostorih blejske pošte. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Sinik irs ro o Za petnajst kontejnerjev smeti Kraixj - Okoli 400 ljudi je v soboto dopoldne čistilo gorenjsko prestolnico. "Akcijo Očistimo Kranj smo tokrat pripravili tretjič, nabralo pa se je za 15 kontejnerjev smeti," je po koncu Čistilne akcije povedal Klemen Markelj z Zveze tabornikov občine Kranj. "Smeti še nikoli ni bilo toliko kot letos. Upam pa, da jih bo drugo leto manj," je dodala Vera Drašak iz Save, ki je poleg kranjske občine odigrala veliko vlogo v čistilni akciji. Špela Žabkar Ov rs. o- CS CN CN CN Ml » o o - i ■X. w TO C Tr,^ ri o ^ I J I •' •• r. I GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 Preddvorčanka Aljana Jocif, novinarka Radia Slovenija, je v četrtek prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije Consortium Veritatis - Bratstvo resnice za izstopajoče 9 novinarske dosežke v letu 2003. Krai^j - "Ni lahko biti novinar nacionalnega medija, dopisnik, ki mora biti v istem dnevu specialist za črne gradnje, prestrukturiranje gospodarskih panog in kazenski postopek ter potek mednarodnih kriminalističnih akcij. Zjutraj analitik gospodarskih gibai^ ter sogovornik vrhunskega gospodarstvefnika, popoldne pa sogovornik kmeta, katerega prihodnost je ogrožena zaradi hrusevega ožiga. Takšno delo zahteva še dodatna osebna odrekanja, ki so že sicer malodane zaščitni znak tega poklica. Predanost, prizadevnost in verodostojnost z odzivnostjo vsak dan nagrajujejo že njeni poslušalci - torej tisti, ki vsak dan podedujejo ifovinarske nagrade. S temi besedami je porota Društva novinaijev Slovenije utemeljila odločitev, da novinarsko nagrado za izstopajočo dosežke podeli Aljani Jocif. Zanjo so jo predlagali radijski kolegi in z veseljem jo je sprejela. "Porota se je odločila, izpostavila dogodke, ki sem jih očitno dobro pokrila, sama pa bi težko rekla, kateri od resnično številnih je bil lani najpomembnejši. Moj pristop je do vseh enak. Zanesljivo pa bi izpostavila živahno dogajanje v gorenjskem gospodarstvu. Nove razmere na trgih, prevzemi podjetij, združevanja, selitev proizvodnje Alpine, ki je bila zaradi siceršnje uspešnosti podjetja posebna, posebna tudi zaradi usode zaposlenih žensk v dolini, ki nimajo druge alternative. Hrušev ožig je bil zame docela nov, na radiu smo ga dobro spremljali od prvega pojava naprej. Odmevno je bilo tudi nasilje na sodišču, razplet Slovenske hranilnice in posojilnice, pa tudi številne občinske zgodbe, tudi domnevne nepravilnosti, ki jih na Gorenjskem minulo leto ni bilo malo. Aljana Jocif pravi, da so eno dogodki, drugo pa teme, ki jih Aljana Jocif kot novinarka išče sama. Denimo, denacionalizacija Bornovih gozdov. Ali pa posledice v Ljubljani sprejetih zakonov, ki se uresničujejo na terenu. "Zelo rada delam v živo, predvsem za Val 202, ki z dopisniki oblikuje Številne oddaje, preverja razmere na terenu, teme pa so različne, vsakdanje, življenjske, zanimive za širši krog poslušalcev, za novinarja pa tudi zaradi njihove takojšnje odzivnosti." Odgovorni za razvoj občine Naklo - Minulo soboto je bilo v Naklem dobro obiskano redno srečanje članov občinskega odbora Slovenske ljudske stranke, ki so se ga udeležili župan Ivan Štular in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Karel Erjavec, oba člana občinskega odbora Naklo, župan občine Škofj a Loka in predsednik glavnega odbora stranke Igor Draksler ter predstavniki odborov iz Kranja in Tržiča. Predsednik odbora Marjan Babic je poročal o delu stranke in dejavnosti svetniške skupine, ki je najmočnejša v občinskem svetu in zato tudi najbolj odgovorna za razmere in razvoj občine. Delo svetniške skupine je pohvalil tudi župan Ivan Štular, ki je govoril o projektih, ki jih letos uresničujejo v občini. Igor Draksler je predstavil politične razmere v državi in stranki. Najpomembnejša dogodka bodo volitve v evropski parlament in v državni zbor. Karel Erjavec pa je govoril o problemih, ki zadevajo pravosodje. Dejal je, da je veČina afer posledica zanemarjanja moralnih vrednot, saj udeleženci v aferah delujejo po pravilu, da je dovoljeno prav vse, kär ni izrecno prepovedano, vendar še pri prepovedanih zadevah prestopijo mejo. Posledice takega ravnanja so hude, saj razen materialnih posledic povzročajo hude stiske ljudi, ki v teh aferah izgubljajo svoje domove in imetje. Jože Koši\jek O u M |.v y , DiljlJi J 1 J I H \ H J u I ij ; ' I 'J 7 i ' J J JJ Ü J. J u Ji Ü iJ. Pisne prijave sprejemamo do 10. aprila na naslov Radio Belvi, Šmarjetna 6, 4000 Kranj ali na avdicija@radiobelvi.si. Pošljite življenjepis ob katerem ne bomo ostali ravnodušni, če že imate kakšne Izkušnje z mediji, priložite še posnetek. Prepričani smo, da vam bo uspelo! Se vidimo! Nagrado Consortium Veritatis -Bratstvo resnice za življenjski prispevek k raz^ju Slovenskega novinarstva je prejel Janko Lorenci, Delo, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2000 Aljana Jocif, Radio Slovenija, Ksenija Horvat, TV Slovenija in Zlatka Strgar, Dnevnik, debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev pa Borut Mekina, Večer in Staša Kozmi, TV Slovenija. , Svojstvena izkušnja so bili za Aljano Jocif tudi neposredni prenosi z Brda, predvsem prenosi državniških srečanj Bush-Putin, pa Clintonov in papežev obisk v Sloveniji. "Prav živi radijski prenosi so zame še vedno izziv, čeprav predstavljajo precejšnjo psihično obremenitev. Takrat se kljub dolgoletnim izkušnjam v prvih izgovorjenih stavkih pojavi tudi trema. Takrat si zares sam, vse je v tvojih rokah. Po uspešnem delu pa je zadovoljstvo veliko." Tako prvi kot drugi program Radia Slovenija sta zelo odprta za teren, za ideje dopisnikov, ki jih uresničujejo ob dobrem uredniškem in siceršnjem sodelovanju z radijskimi kolegi v Ljubijani. "Lani je bila zelo odmevna tema kako preživeti z nizkimi plačami. Predstavila sem zgodbo delavke iz ško^eloškega tekstilnega podjela, ki ima tri otroke in zasluži dobrih 50 tisočakov na mesec. Poslušalci so se sami odzvali in ponujali delavki različne oblike pomoči. Takrat sem čutila, da dnevno novinarstvo, če le imaš posluh in čas, osrečuje. Socialnih zgodb je na Gorenjskem ogromno, vendar imajo zaradi narave medija prednost aktualni dogodki." Aljana Jocif pravi, da je dopisništvo zahtevno iz dveh razlogov: ker mora dopisnik poznati zelo različna tematska področja Počastitev materinskega dneva Kranj - Tudi letos je občinski odbor SDS Kranj organiziral praznovanje materinskega dneva za članice stranke. Praznovanje je bilo v gostilni na Labo-rah. Domače in prijazno vzdušje, poskočne viže harmonike, imenitna večerja in rdeče vrtnice so ustvarili nepozaben večer. Jože Koši\jek VA6 Voi/f-MWtje ZA- MMA ih' LI Ko 2A- V liffPM- DlTE 5A- o oPozi ci3r pt- oucfy>< veDHo sre OECticvi; DA MAS Ni! 4 -.-Ms' ''»ij . V>-, i V. J k Si- I • r- fZfltiSAHff in ker je radio medij, ki zahteva hitrost ter posrka ogromno informacij. A je tudi lepo. "V novinarstvu sem osemnajst let, dopisnica sem sedmo leto. Na radiu so zdravi odnosi. Ne glede na sicer slab položaj RTV Slovenija je radio kot nekakšna oaza." Novinarstvo ne pozna urnika, v dopisništvu še toliko manj. "Najbolj stresen je čas. Ne smeš zamuditi dogodka, prav tako ne oddaje, za katero poročaš. Pomagajo mi izkušnje, poznavanje krajev in ljudi, ki mi zaupajo, me pokličejo, marsikaj povedo. Pri svojem delu se skušam čim bolj ,ogibati senzacionalizma. Aktualnost da, vendar mora biti vsaka informacija preverjena. % Spoštujem mejo med infotin^ci-jo in zasebnostjo." . v ' ' Zasebnost ceni tudi zase. "Moja prednost je, da problemov ne nosim domov. Sem sicer vseskozi na preži, ampak ko sem doma, sem doma. Pozimi zelo rada smučam, poleti hodim v hribe. Takrat zdržim brez radia. Z lahkoto." Helena Jelovčan, v foto: Gorazd Sinik f «- i. i 'I • * r A f •'v r» . * -v'« f.' . 'A Cast padlim na Planici Na svečanosti v spomin padlim borcem Selške čete na Planici je govoril podžupan kranjske mestne občine Stefan Kadoič. Planica - Osrednja prireditev v počastitev praznika krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt in Zabni-ca 27. marca je bila v soboto dopoldne na zasneženi Planici nad Crngrobom pri spomeniku 15 padlim borkam in borcem Selške čete Cankarjevega bataljona. Med padlimi je bil tudi narodni heroj Stane Žagar, imenovan Šomašter in Gornik. Njegovemu spominu so se posebej poklonili tudi v kranjski vo- • • jasnici m v po njem imenovani šoli v Lipnici. Proslava na Planici je osrednji spominski dogodek v občini Kranj. Na Planici, kjer so prvi spomenik padlim postavili že maja leta 1947, leta 1982 pa so odkrili sedanjega, so v kulturnem programu sodelovali pihalni orkester kranjske občine, učenci osnovnih šol Stražišče in Stane Žagar in pevski zbor Svoboda iz Stražišča, slavnostni govornik pa je bil podžupan kranjske mestne občine Štefan Kadoič. Dejal je, da se je usodnega marca leta 1942 iz obroča Sobotna proslava na Planici nad Cmgrobom. prebilo le sedem borcev, pet pa jih ni bilo v taboru. Smrt petnaj-tih partizank in partizanov je zakrivila izdaja, ki povsod po svetu velja za podlo, nečastno dejanje. Takrat je šlo Slovencem za preživetje. Take usodne odločitve so lahko sprejeU le ljudje z visokimi moralnimi in etičnimi vrednotami. Govornik je povedal, da bi lahko samo padli Kranj - V petek. 26. marca, sta kranjski župan Mohor Bogataj in predsednik območnega odbora ZZB Kranj Ivan Košir položila venec k spomeniku narodnemu heroju Stanetu Žagarju v kranjski vojašnici, ki se imenuje po njem. Stane Žagarje s štirinajstimi soborci Selške čete 27. marca 1945 po večurnem boju v Rovtu nad Planico padel pod streli premočnega nemškega okupatorja. H. J., foto: Tina Dok povedali, Če smo po vojni uresničili njihove cilje. Povojna generacija je doživela velike dogodke, od grdih in sramotnih, kot so bili povojni poboji, taborišče na Golem otoku in drugi primeri kršenja človekovih pravic, do veličastnih, ki so bili osnova za samostojnost Slovenije. Sprejeli smo tri usodne odločitve: prvo leta 1991 za samostojnost Slovenije in lani za vključitev v Nato in Evropsko unijo. "Novi politični in gospodarski sistem pomeni v načelu več demokracije in veČ možnosti za ustvarjalno delo ter Človekove pravice, hkrati pa ustvarja tudi večje socialne razlike, ko eni bogatijo, drugi pa so slabo plačani ali so celo brez dela. Več je egoizma in izkoriščanja in manj solidarnosti med ljudmi. Politične stranke na znajo ali nočejo konstruktivno reševati gospodarskih problemov in z njimi povezanih afer," je dejal govornik. Opozoril je, da nihče ne bo za nas dajal roke v ogenj in se trudil za nas. Prepričan sem, da bomo ob čuvanju naŠe kulturne identitete in naravne dediščine uspešna država, v kateri se bo tudi v prihodnje govorilo slovensko. Jože Košnjek „' • 1'", 4 Torek, 30. marca 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN LDS: zloraba instrumenta referenduma, SDS: zakon o izbrisanih je politični konstrukt Pred nedeljskim naknadnim zakonodajnim referendumom o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih sta argumente za in proti predstavila Bogdan Biščak, izvršni direktor LDS, in Branko Grims, član izvršilnega odbora SDS. v javnosti se je ves čas predstavljalo, da je vprašanje izbrisanih najlaže rešiti z ustavnim zakonom. Ta možnost je nazadnje propadla. Zakaj? Biščak: "Očitno zato, ker trditev, da bi bilo z ustavnim zakonom najlažje razrešiti problem izbrisanih, ne drži. Pokazalo se je, da je ustavni zakon celo najtežja, pravzaprav nemogoča pot rešitve, saj zanj potrebuješ dvotretjinsko večino, ki pa je nikakor ni bilo možno dobiti. Po našem mnenju zato, ker je Koalicija Slovenija ves čas vztrajala na stališču, da izbrisa sploh ni bilo, na stališču torej, ki je ustavno problematično, kar je konec koncev ugotovilo tudi ustavno sodišče pri presoji njihovih referendumskih vprašanj. Praktično za vsakega je povedalo, da je v neskladju z ustavo. LDS ni mogla pristati, da je ustavni zakon le forma, s katero bi obšli ustavo, saj je to preveč balkanska manira. Svojo možnost rešitve smo ponudili, za opozicijo ni bila sprejemljiva, njihova rešitev pa se je prek ustavne presoje referendumskih vprašanj izkazala za v celoti ustavno sporno." Grims: "Edina trajna in pra- vična rešitev je .v tem primeru dosegljiva le z ustavnim zakonom, ki gaje ponudila Koalicija Slovenija. Da je ustavni zakon prava rešitev, sta soglašala tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor. Ta rešitev je propadla le zato, ker je sredi pogajanj LDS skupaj z Združeno listo od njih odstopila s sklicem izredne seje, ki se je kasneje izrodila v tako polomijo, da sta Anderlič in PotrČ od besa kričala na Boruta Pahorja." So vedeli ali ne? Problem izbrisanih obstaja že od leta 1999, ko je ustavno sodišče izdalo prvo odločbo. Zakaj se je toliko časa Čakalo na rešitev? 4 Biščak: "Problem je vlada poskušala rešiti že po prvi ustavni odločbi iz leta 1999. Sprejet je bil zakon o ureditvi statusa državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije, vendar je ta zakon ustavno sodišče ocenilo za neustavnega, ker ni rešil problema za nazaj, od leta 1992 dalje, ampak je stalno prebivališče podeljeval le za naprej, od izdaje odločbe dalje. Ko je prišlo do druge odločbe v letu 2003, smo natančno še enkrat pogledali odločbo iz leta 1999 in ugotovili, daje že iz nje mogoče razbrati, da je vprašanje statusa izbrisanih treba rešiti tudi za nazaj. Žal državni zbor s tem zakonom tega ni storil in problem je ostal odprt vse do danes, ko koalicija Slovenija in njeni pomagači z referendumi preprečujejo rešitev tega problema." Grims: "Odločba iz leta 1999 ni vsebovala zahteve po retroak-tivnosti. V odločbi iz aprila 2003 pa je izrecno zahtevana ureditev statusa stalnega prebivališča tudi za nazaj. Toda minilo je še več kot pol leta, preden je vlada predložila zakon. Najbrž je čakala, da tik pred volitvami opozicijo znova potisne v kol z očitki o ksenofobiji in -izmih vseh vrst. Lastna taktika se ji je vrnila kot bumerang, saj je LDS v minulih mesecih doživela največji padec popularnosti v svoji zgodovini." Iz te skupine prebivalcev, ki So poimenovani izbrisani, ves čas prihajajo trditve, da leta 1992 večina ni vedela, da si mora urediti svoj status v Sloveniji. Jim verjamete? Biščak: "To je povsem evidentno, saj se je izbris zgodil brez vsake odločbe. V mesecih in letih po izbrisu so seveda izvedeli, da jim je država odvzela stalno prebivališče in velika večina si je potem poskušala urediti stalno ali začasno prebivališče. Po sprejemu novele zakona o državljanstvu in zakona o ureditvi statusa v 1. 2003 jim je to v glavnem tudi uspelo. Sicer pa, ne le da izbrisani niso vedeli za izbris, tega ni vedel niti Janez Janša in vedela ni velika večina Članov vlade, teda- Bogdan Biščak nje in kasnejših. Preprosto zato, ker noben zakon ni določal, da se izgubi stalno prebivališče, če ne zaprosiš za državljanstvo. Treba je dodati, da je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil izbris nezakonit, da so ti ljudje torej ves čas bili upravičeni do stalnega prebivališča" in si zato niso bili dolžni nič urejati." Grims: "Gre za obdobje slovenske osamosvojitve. Pravni temelj slovenske osamosvojitve je temeljna ustavna listina in ustavni zakon za njeno izvedbo. Skupaj s takratno zakonodajo o tujcih je bila zadeva jasno določena, kar je v Ampaku dokazal tudi dr. Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik ter profesor ustavnega prava. Vemo, da so bili takrat vsi s strani predsednika države javno, mnogi pa tudi z osebnimi pozivi obveščeni, da si morajo status urediti. Če vemo, da si je blizu dvesto tisoč ljudi lahko uredilo status brez težav, potem je očitno, daje tak izgovor brezpredmeten. Pomenljivo je, da po besedah notranjega ministra dobršen del od teh osemnajst tisoč t.i. "izbrisanih" sploh nikoli ni storil ničesar, da bi uredil svoj status. To pove, da jih ni bilo tu. V SDS ves Čas zagovarjamo selektivni pristop -za vsakogar naj se preveri njegova vloga in ravnanje ter uredi status za nazaj samo tistim, ki so do tega dejansko upravičeni. Če bi se vsakogar ponovno podrobno preverilo za celotno obdobje, bi bili špekulanti vključno z nekdanjimi agresorji hitro izločeni. LDS in ZLSD pa sta temu do konca nasprotovali. Očitno je, zakaj." V nedeljo smo povabljeni na naknadni referendum o tehničnem zakonu. Se vam zdi kaj sporno z vidika človekovih pravic, da večina na tak način odloča o pravicah manjšine? Biščak: "Samo po sebi to ne bi bilo sporno, če ta odločitev ne bi zanikala odločitve ustavnega sodišča in s tem same ustave. Odločanje o pravicah manj- šin si seveda lahko privošči tudi državni zbor in tudi zanj bi bilo sporno in problematično, če bi sprejemal nekaj, kar je v nasprotju z ustavo. S tega vidika je ta referendum, sporen, samo po sebi pa odločanje o pravicah manjšine ni problematično. Nekdo mora odločati tudi o pravicah manjšin, vendar ga pri tem vežejo neki demokratični, civilizacijski standardi. To mora veljati vsaj za državo, ki bo v kratkem postala članica Evropske unije." Grims: "Odločali bomo o zakonu, za katerega sedaj tudi Ro-pova vlada, ki ga je predlagala, priznava, da je nepotreben in zelo slab. Status stalnega prebivališča sploh ni nikakršna človekova pravica. Zakon, ki je predmet odločanja v nedeljo, je napisan tako, da bi imel številne negativne posledice za Slovenijo. Je v nasprotju z naravnim pravom, saj bi lahko z njim uzakonili položaj, ko bi nekdo, kije bil v vojni ranjen in torej žrtev napada na Slovenijo, moral plačevati odškodnino svojim napadalcem. Oziroma bi morali tisti, ki so bili Sloveniji lojalni in so si pravočasno uredili svoj status, odplačevati odškodnino tudi takim, ki tega niso hoteli storiti. Med t.i. izbrisanimi so nekateri, ki so se v letih osamosvajanja javno posmehovati naŠi državi in ji grozili, tudi general JLA Milan Aksentijevič, za katerega smo brali, da je bil kasneje vojni ujetnik na Hrvaškem. Torej je dokazljivo, da ga neko obdobje ni bilo v Sloveniji. Naj bi sedaj tistim, ki Sloveniji niso bili lojalni in sojo nekateri celo napadli, priznali stalno prebivanje za nazaj in jim dali še odškodnino? Morda pa kdo želi takim ljudem dati alibi, če bi jih slučajno kdaj poklicali v Haag." C v........ Kako po referendumu? Ustavno sodišče je že dejalo, da bo rezultat referenduma pravno ničen. Zakaj je potem sploh potreben? Biščak: "Janez Janša je že povedal, zakaj je potreben: z njim bodo državljani glasovali o zaupnici vladi. Ampak takim zaupnicam so namenjene volitve, ne referendum, zato mislim, da gre za zlorabo tega instrumenta odločanja. Tudi v Koaliciji Slovenija zelo natančno vedo, da ta referendum ne bo imel nobenih pravnih posledic, želijo le anketo o mnenju državljanov o sedanji vladi. To pa bo zelo draga anketa. Lahko bi počakali še teh nekaj mesecev do državnozbor-skih volitev in takrat bo ta "anketa" opravljena z relevantnimi posledicami." ■ Grims: "Gre za zelo enostransko trditev in čisto zavajanje, pa čeprav tako govori ustavno sodišče. Če bo zakon na referendumu potrjen, bo stopil v veljavo in predstavljal zakonsko podlago za vse škodljive posledice, vključno z odškodninami. Poleg tega bodo tudi politične posledice, saj se postavlja vprašanje legitimitete oblasti, s katero je ustavno sodišče ideološko pov-.sem zlito. Tu gre za temeljne vrednote slovenske držaVe in njene osamosvojitve, do katerih imajo ljudje vedno najbolj pozitiven odnos. Ker je LDS prišla v nasprotje s temi vrednotami, so ji volivci obrnili hrbet. Poleg tega je ta zgodba izjemno pomembna tudi zato, ker je razgalila vrh ledene gore dvojnih me- Branko Grims 5a ril, kar je bistvo vladne politike LDS. To se najbolje vidi z naslednjo primerjavo. Že od leta 1996 čaka odločba ustavnega sodišča, po kateri bi morala vlada predlagati, parlament pa sprejeti določene olajšave v korist socialno najšibkejših. Naj spomnim, kako velike težave imajo mlade družine in kako malo otrok je rojenih. Toda ko gre za naše državljane, se osem let ne stori nič! Ko pa gre za tako imenovane izbrisane, se je od sredine jeseni LDS in ZLSD iznenada neznansko mudilo. Najbrž so hoteli na hitro pridobiti še nekaj novih volivcev. Recimo, da veČina volivcev na referendumu glasuje proti tehničnemu zakonu. Kakšni bodo nadaljnji koraki? Biščak: "Tu ne vidim nobenega resnega problema. Če volivci odgovorijo s proti. Tudi sam bi bil v dilemi, če bi šel na referendum, kako glasovati. Če glasujem proti, ne glasujem samo proti uveljavitvi tega zakona, ampak tudi proti odločbi ustavnega sodišča. Pri tem sploh ni pomembno, ali se z njo strinjam ali ne, dolžni smo jo spoštovati, če pa glasujem za, glasujem za uveljavitev zakona, za katerega vem, da ni potreben, saj notranji minister že izdaja odločbe neposredno na podlagi ustave in ustavne odločbe. Ta odločitev je torej nemogoča, zato se vrh naše stranke tudi ne bo udeležil referenduma. Če bodo torej volivci proti zakonu, se ta ne bo uveljavil, minister pa bo izdal še tistih nekaj odločb, ki jih še ni. Kako bo opozicija razumela rezultat referenduma in kaj bo na tej podlagi zahtevala, si ne znam predstavljati. Vsakokrat znova sem presenečen nad neznansko voljo opozicije, da preprečuje rešitev tega problema. Grims: "Odprle se bodo nove možnosti za pravično rešitev problema. To vprašanje bo na podlagi jasno izražene ljudske volje najbrž lažje pravično urediti z ustreznim ustavnim zakonom. Več volje za pravično rešitev bo zagotovo ob večji udeležbi na referendumu." Kaj bo v tem primeru z že izdanimi odločbami notranjega ministrstva? Bodo obveljale? Biščak: "V Sloveniji bomo lekcijo, da volja ljudi ne more vplivati na izvrševanje sodnih odločb, ustavnih in drugih, očit- no morali še kdaj ponoviti. Uveljavljanje pravne države včasih od vseh nas zahteva, da pogoltnemo cmok, ker je prizadet naš občutek pravičnosti. LDS je tak cmok že morala požreti pri vračanju premoženja v denacionalizaciji, predvsem pri vračanju premoženja Cerkvi, kjer smo poskušali marsikaj, pa je ustavno sodišče vedno znova razsodilo v nasprotju z našimi poskusi. Na koncu smo ne samo požrli cmok, ampak celo nastopili proti tistim, ki so zahtevali referendum o tem vprašanju, ker smo povedali, da se zoper odločbo ustavnega sodišča tudi z ljudsko voljo ne da in ne sme storiti nič, če želimo živeti v civilizirani državi. Tudi m gre za podobno vprašanje." Grims: "Obstaja možnost revizije teh odločb. Izdajanje odločb o stalnem prebivališču za nazaj brez predhodnega preverjanja, kdo dejansko tukaj sploh živi, je v mnogih primerih čisto zapravljanje davkoplačevalske-ga denarja. Po uradnih podatkih notranjega ministrstva se dobršen del že izdanih odločb vrne, ker prejemnik ni poznan oziroma na prijavljenem naslovu nihče ne dvigne pošte, samo stroški se kopičijo. S temi odločbami so torej problem le še dodatno zapletli. Začetek izdajanja teh odločb po mojem prepričanju kaže na zlorabo državne uprave v politične namene. Izgovarjanje na odločbo ustavnega sodišča je očitna neumnost, saj odločb niso začeli izdajati po uveljavitvi odločbe ustavnega sodišča, ampak 48 ur po polomiji LDS in ZLSD na tisti izredni seji, ki sojo sami zahtevali. Očitno je z izdajanjem odločb Ropova vlada hotela preusmeriti pozornost, pa naj stane, kar hoče. Zato je očitek o zlorabi uprave v politične namene povsem upravičen." O bojkotu referenduma Se boste udeležili referenduma? Biščak: "Zagotovo ne. V vrhu LDS smo na to temo že razpravljali, ta teden pričakujem tudi formalno določitev, da se referenduma ne bomo udeležili, ne pa tudi tega, da bi ljudi pozvali, naj se ga ne udeležijo." Grims: "Vsekakor in glasoval bom proti zakonu, za katerega še Ropova vlada sedaj sama priznava, da je slab. V tej točki se z vlado v celoti strinja tudi opozicija. Res je zelo slab, zato se moramo volivci referenduma udeležiti in glasovati proti slabemu zakonu ter tako preprečiti, da bi stopil v veljavo." Kaj menite o pozivu Foruma za levico k bojkotu referenduma? Biščak: "Forum za levico je organizacija civilne družbe, ali se s pozivom k bojkotu strinjamo, niti ni pomembno. Moram pa reči, da se strinjamo z večino argumentov, ki so jih našteli v svojem pozivu, vendar LDS ne misli pozivati državljanov k bojkotu, saj gre za njihovo suvereno odločitev. Smo jim pa že in Mestni odbor SDS Kranj SLOVENSKA DEMOKRATSKA STHANKA KOMeNSKEQAUüCA n UUBUANA Vabilo i' Mestni odbor SDS Kranj vabi na okroglo nfica pred referendumom o t.i. "izbrisanih", (^uog^fll^ bo danes, v torek, 30. marca 2004, ob 18. ü# : ' v mali dvorani hotela Creina v Kranju. Go^ bo mag. Branko Grims, pogajalec SDS o tej zadevi. Vljudno vab^tt^if ' \ < jim še bomo predstavili naše argumente, zakaj se referenduma ne nameravamo udeležiti. Na njih je, da jih presodijo in se odločijo, kako ravnati." Grims: "Na referendumu se bosta morali LDS in Združena lista soočiti z neposredno odločitvijo demokratičnega suverena (ljudstva) o slabem zakonu, s katerim sta hoteli uzakoniti svoj politični konstrukt. Hkrati bo tako izraženo tudi stališče volivcev do politike dvojnih meril, ki jo uveljavlja vlada LDS in ZLSD. Prepričan sem, da bo izrazito odklonilno. Nič čudnega, če LDS in ZLSD poskušata pred tem pobegniti in se zatekata k bojkotu ter vnaprejšnjemu omalovaževanju izglasovane odločitve, kar ni demokratično. Sam pa sem vesel, da se bom lahko udeležil referenduma in skupaj z vsemi ljudmi dobre volje glasoval proti tako slabemu zakonu. Dodaten razlog za moje veselje pa je tudi dejstvo, da je lani Izvršilni odbor SDS izglasoval sklep, da SDS zahteva referendum o tem zakonu in s tem dejansko začel razpletati to - kot je sedaj očitno vsem - izjemno pomembno zgodbo prav na moj predlog." Simon Šubic, feto: Gorazd Šinik IMGLAS' Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sede], Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je pottednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotnl popust In zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT m GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA Torek, 30. marca 2004 Naselja Voke (še) ni v prostorskem dokumentu Ves mesec je bil v občini Preddvor razgrnjen dokument o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor. Preddvor - Končuje se javna obravnava o tem dokumentu, ljudje pa so imeli do konca meseca možnost za pripombe nanj. V predlogu prvega samostojnega prostorskega dokumenta pa ni predvidene pozidave območja Vok, naselja v soseščini preddvorske osnovne šole, ki gaje načrtovala prejšnja občinska oblast in zanj tudi že pridobila investitorja. Skupina občanov je tedaj oporekala pozidavi Vok, in sicer zaradi ohranitve naravnega okolja, spodbijala pa je tudi takratni prostorski dokument. Občina je zato takrat znova začela postopek za spremembo namembnosti tega območja v stavbna zemljišča, vendar se je tik pred koncem ustavil. Kot nam je povedal tajnik občine Preddvor Marko Bohinec, so postopek pripeljali do faze pridobivanja soglasij, kjer so pridobili večidel pozitivna soglasja. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa se je do pozidave Vok izrekel negativno. Zadnja dva koraka do pravne veljave sta potrditev vlade in sklep občinskega sveta. Postopek, ki poteka neodvisno od sprejemanja novega prostorskega dokumenta za občino Preddvor, mora biti končan do konca marca. Tako bo možno spremembo namenske rabe vgraditi v končni sintezni planski dokument. V nasprotnem primeru pa bodo s sprejetjem novega dokumenta razveljavljeni vsi dosedanji planski akti, pravijo v Razvojni regijski družbi Domžale, ki za Preddvor pripravlja novi dokument. Dodajajo Še, da v planskem aktu, ki ga pripravljajo, v zakonitem roku ni bilo nobene pobude s strani zainteresiranih lastnikov po spremembi namenske rabe, celo več, prispele so obsežne pobude krajanov (njihovega odbora), ki zahtevajo v območju Vok ohranitev zelenih površin. Utegne pa se pojaviti tudi pobuda vlagateljev v stanovanjsko naselje Voke. Danica Zavri Žlebir Ljudje sledijo njenemu soncu / Rdeči križ in humanitarno delo sta drugi imeni za Anico Svetino, ki kljub tretjemu življenjskemu obdobju živi delavno y in ustvarjalno. Žalosti jo, da je revščine vse več in da vse bolj grize mlade družine. Bled - Anica Svetina je že dve desetletji močno povezana s človekoljubnimi dejavnostmi. Je sončen človek. Zato ne preseneča, da ji ljudje sledijo. Govori brez dlake na jeziku, njen dom je dom odprtih vrat. Pravi, da že^a po imeti in imeti več zamegli trezno presojo in da nam gre zahvala še vedno težko z jezika. Ima dve družini. V eni so lyeni otroci in vnuki, v drugi "njeni" prostovoljci in prostovoljke. Izgleda, kot bi v enem trenutku živela več življenj. Neustavljiva vodnarka, ki ne pozna osam^enosti in nima časa za dolgočasenje. Ljubljančanka, ki je na Bled prišla zaradi in z veliko ljubezni. Njeno življenje je vrelec novih zamisli in je tesno prepleteno s humanitarnostjo. Slednjemu je zvesta že dvaindvajset let. Zadnjih osem let je predsednica radovljiškega območnega združenja Rdečega križa. Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 je njen katekizem. Pravi, da je bil pristanek v politiki nujno zlo. Letos se ji je dokončno odrekla in si privoščila veliko olajšanje. Preveč je sprenevedanja in umazanih iger. Malo je manjkalo, da bi postala blejska podžupanja. Vendar je bilo očitno tisto malo veliko preveč. Dolg jezik jo je že ve- likokrat drago stal. Zelo dolgo se že trudi, da bi slovenska družba prostovoljnemu delu dala mesto, ki mu gre. Da bi ljudje znali ceniti njegovo vrednost. O stiski ljudi in revščini ima veliko povedati. "Revščine je več vrst. Hudo je, če nimaš kruha, Še huje pa je, če ga imaš preveč in ničesar ne vidiš. Ne veš, kaj pomeni pomagati sočloveku in kako je svoje deliti z njim. Ne-dolgo tega smo Slovenci šele zbrali toliko poguma in priznali, daje revščina tudi pri nas. Razkrili smo njen obraz." Podoba revščine se zadnja leta zelo spreminja. Vse več je je pri mla- Anica Svetina Kamničani sodelujejo z Bavarci Kamnik je s posaditvijo dreves prijateljstva v Parku Evropa in s podpisom listine na podelitvi priznanj ob občinskem prazniku prvi v Sloveniji stopil v Evropo. Kamnik - Minuli konec tedna je bil v Kamniku prvi del osrednjih slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ko se v občini hkrati spominjajo domačina, rodoljuba in pesnika generala Rudolfa Maistra Vojanova ter 130-letnice njegovega rojstva. Različne slovesnosti potekajo v občini že od sredine marca, v soboto pa so praznik obeležili najprej s posaditvijo dreves prijateljstva v Parku Evropa ob mestni železniški postaji. Drevesa so posadili kamniški župan Tone Smolnikar, podžupan občine Andechs Kurt SchÖlderle, v imenu občine Trofaiach August Wagner in v imenu Bavarsko-slovenskega društva Andechs dr. Adolf Eichenseer. S tem svečanim dogodkom je Kamnik tudi prvi v Sloveniji stopil v Evropo. Slovesnosti so se potem nadaljevale s slavnostno sejo občinskega sveta Kamnik v Domu kulture, kjer so v prvem delu najprej podelili letošnja občinska priznanja, v drugem delu pa sta podžupan občine Andechs Kurt SchÖlderle in kamniški župan Tone Smolnikar podpisala listino o sodelovanju z Listino o sodelovanju sta podpisala andechski podžupan Kurt SchÖlderle in kamniški župan Tone Smolnikar. občino Andechs na Bavarskem. Andechski podžupan je ta svečani dogodek, ki pomeni vrh sodelovanja v zadnjih letih med obema občinama, označil tudi kot nadaljevanje začetih korenin iz 12. stoletja, ko so grofje Andechski s Starega gradu v Kamniku vladali deželi Kranjski. Županu Tonetu Smolnikarju se je v nagovoru še posebej zahvalil za takšno oživitev in potrditev nekdanjega spomina. Med dobitniki letošnjih priznanj so bili Samo Vremšak, ki je dobil priznanje častnega občana za njegov bogat glasbeni opus. Zlato priznai\je občine Kamnik je dobil Franc Hribar za zasluge pri razvoju krajevne skupnosti Šmartno. Za tridesetletno delo na področju veterinarskega dela v občini Kamnik sta dobila srebrno priznanje Alojz Pele in za razvoj ter ustvarjalno delo na področju obrt- ništva in podjetništva Območna obrtna zbornica Kamnik. Bronasta priznanja dobili Helena Sterle za njeno nesebično delo s kamniškimi otroki in mladostniki; Rok Benkovič za izjemne rezultate v skakalnem športu in s tem promocijo občine Kamnik; Igor Sink za razvoj kulture na Kamniškem in Miroslav Petek za delo in prispevek k razvoju krajevne skupnosti Mekinje. Posebna priznala pa so dobili še Jernej Žerovnik za urejenost ulic in zelenic v mestu Kamnik; Ladislav Dobrovotjc za njegov prispevek k razvoju sadjarstva na kamniškem in Ansambel bratov Poljanšek za njihovo ustvaijalno delo na zabavno glasbenem področju in s tem za promocijo Kamnika doma in v mjini. Andrej Zalar dih družinah. Paketi hrane gredo za med. Vedno jih je premalo. Lani so jih v radovljiškem območnem združenju, ki pokriva občine Radovljica, Bled in Bohinj, razdelili več kot 1500 in poleg tega še tri tone pralnega praška. Kljub temu, da v Rdečem križu večajo število paketov; ne zmorejo slediti potrebam tistih, ki jim revščina diha za vrat. "Pred dvema letoma smo razdelili 244 paketov hrane, lani dvakrat toliko. Včasih smo skoraj 70 odstotkov pomoči namenili starejšim ljudem, danes se je slika zelo spremenila. V škodo mladih ljudi. In mladih družin, ki potrebujejo pomoč, saj pogosto nimajo niti za osnovne življenjske dobrine. V naŠem območnem združenju imamo edini v Sloveniji tudi sklad solidarnosti, ki je namenjen enkrat- ni pomoči. Prošenj je čedalje več. Lani smo za plačilo položnic ljudem dali 1,4 milijona tolarjev, letno na moije odpeljemo 20 otrok, skrbimo tudi za pomoč na domu in laično pomoč, starejših občanov se spomnimo ob življenjskih jubilejih in zbiramo oblačila. Največje povpraševanje je po hlačah, puloverjih, športnih in otroških oblačilih, vedno pa imamo na zalogi tudi plenice." Sočutje in razumevanje ljudi v stiski ima Svetinova v krvi. Življenje z nešteto življenjskimi zgodbami se ji zdi samoumevno. Kot tudi to, da se njen delovni dan, kljub temu da je že nekaj let v pokoju, začne zjutraj in konča pozno zvečer. Njena prisotnost vedno napoveduje humanitarne in Človeku prijazne dogodke. Zadnja Štiri leta tudi družabne. Za veselje duše in srca. Srečanja v blejski Astorii, ki se jih redno udeležuje skoraj pet stotnij somišljenikov. Premore toliko ustvarjalne energije, da jo z lahkoto trosi tudi na ljudi okoli sebe.' Neusahljiv vrelec. Je skromen človek, življenje s svojimi preizkušnjami jo je dodobra preg-netlo. Po moževi smrti je ostala sama s tremi otroki. Z Ireno, Dušanom in Matjažem. Ponosna je nanje in tega ne skriva. In če ona prinaša sonce ljudem v stiski, ga njej prinašajo vnuki Maja, Vesna, Jure in mala Nej-ka. Več daje, obilneje prejema. Njen dopust je vsak dan. Preživet ne le zase, ampak tudi za drugega. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki Voda bo draiya Preddvor - Občinski svet v Preddvoru je prejšnji teden sprejel odločitev o višjih cenah vode. Novo ceno je predlagala Komunala Kranj: z dosedanjih 62,97 tolaija za kubični meter je vodo podražila na 66,62 tolarja za gospodinjstva. Cena je višja za 4,9 odstotka. Podražitev vode pa predlaga tudi Vodovodna zadruga Preddvor, ki podražitev z dosedanjih 60 na 62 tolarjev utemeljuje z naložbo v dodatni objekt v Novi vasi, kjer bo naprava za čiščenje vode. Nova cena že vsebuje vodna povračila in davek, skupna podražitev pa znaša 3,33 odstotka, sama cena vode pa se podraži za 4,27 odstotka. Svetniki so soglašali z obema povišanjema, znova pa so pripomnili, da bi bila cena vode za prebivalce tistega dela občine Preddvor, ki se oskrbuje iz vodovoda Čemšenik (tega upravlja Komunala Kranj), lahko cenejša in bolj primerljiva z "domačo" vodo. Danica Zavrl Žlebir Kam gre voda ulice Verig a ljudi čez Karavanke V nedeljo, 2. maja, bo preko sedla Jepca sklenjena človeška veriga s 30 tisoč obiskovalci s slovenske in koroške strani. Kranjska Gora - Sosedje z avstrijskega Koroškega so v Casinoju v Kranjski Gori županom zgornje Gorenjske in medijem predstavili zanimivo prireditev v okviru projekta Pozdravljen sosed. Prireditev z naslovom Veriga ljudi preko Karavank bo v okviru številnih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo v nedeljo, 2. maja. Na naši strani naj bi se zbrali ob 8. uri na Belci, na koroški strani pa v Ločah ob Baškem jezeru in preko sedla Jepca sklenili roke ter se tako povezali v znak sodelovanja in prijateljstva. Za živo verigo bo potrebnih okoli 30 tisoč ljudi. Ob 14. uri bo sveta maša v treh jezikih, nato pa druženje pod geslom Pozdravljen sosed. Poleg pozdrava Sloveniji, ki vstopa v unijo, organizatorji želijo zbuditi pozornost mednarodne javnosti in pokazati dobro sodelovanje Slovenije, Koroške in Furlanije. Organizatorji pa ob tem želijo še nekaj: na sedlu pod Jepco naj bi namreč v prihodnje postavili novo planinsko kočo Anna ob podpori Evropske unije, s subvencijami občine, dežele in države, s sponzorji in prostovoljnimi sodelavci. S sedla Jepca z naše in koroške strani pelje planinska pot na Kepo. Ziljani ji pravijo Jepa, Rožani pa Kum. Nemško ime je Mittagskogel, kar je eno redkih izvirnih nemških imen za karavanški vrh. Za Bel-jačane je Kepa domača gora, ki jo množično obiskujejo poleti in pozimi. Nekoč je na razgledni Jepci stala koČa Anna, ki je bila zgrajena pred prvo svetovno vojno. Njeni ostanki so še vidni, zdaj pa naj bi torej Korošci zgradili novo kočo Anno, ki bi bila povezava gorske poti s Slovenijo. Stala bo na pomembni strateški točki, na evropski planinski poti med planinsko kočo Berto pod Jepo in Korenskim sedlom. Pobudnik človeške verige je Josef Puschan, ki je tudi ustanovitelj delovne skupine Pozdravljen sosed. Župani občin zgornje Gorenjske so pozdravili prireditev in obljubili, da bodo pomagali privabiti kar največ planincev. Darinka Sedej Marija Perčič Voda je hujša od ognja, pravi Marija Perčič. Boji se, da bo voda z ulice spodkopala slabe temelje hiše in vdrla v klet. Krai\j - Luznarjevo ulico na Primskovem so jeseni zaradi gradnje plinovoda in kanalizacije povsem razkopali. Pred zimo so uspeli položiti grobi asfalt, spomladi bodo Še finega. Vse lepo in prav, se strinja Marija Perčič, če le ne bi spremenili nagiba vozišča, ki zdaj "visi" tudi proti njeni hiši. "Prej je voda z ulice tekla na drugo stran, v travo, ki jo je posrkala. JaŠek za meteorno vodo so zgradili pred našo hišo, vanj teče voda od levega in desnega soseda. Vode je veliko, ko dežuje, še posebej, ker desni sosed vode iz žleba ni speljal v jašek, ampak teče kar na ulico. Naša hiša ni nova, temelji so slabi in bojim se, da bo voda še posebej zdaj, ko je zaradi prekopavanja vse zrahljano, temelje spodkopala in vdria v klet." Marya Perčič je prepričana, da novi jašek na ulici nima betonskega dna in bo zato voda tekla v tla, namesto v kanalizacijo. "Delovodjo sem na to opozorila, dejal je, da pač delajo po projektu in obljubil, da bo moje pripombe prenesel nadzornemu, ki da bo prišel pogledat. Do danes ga še ni bilo. Zet je grobi asfalt vsaj toliko razkopal, da voda z ulice teče v jašek. Zdaj, ko finega asfalta še ni, bi morali narediti, kot je prav, da ne bi bilo škode." Ali za bojazen in pritožbe Marije Perčič vedo, smo vprašali v oddelku za gospodarske javne službe mestne občine Kranj, kjer nam je Franc Markun povedal, da ne, da pa bo projekt kot tudi samo izvedbo jaška za meteorne vode preveril. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki •> f - - Torek, 30. marca 2004 GORENJSKA GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Srečanje na dedovem domu Pri Uženku je bila ena največjih družin v Naklem. Vnukinje in vnuki Miha in Marije Poličar so družno obudili spomine Razstava domačih kamnin v Skofja Loka - Razstava domačih kamnin, mineralov in fosilov, ki so jo že deveto leto pripravili v osnovni šoli Škofja Loka - Mesto, je spet ponudila veliko zanimivega za zbiralce in poznavalce kamnin, pa tudi tiste, ki so v soboto tja prišli zgolj iz radovednosti. Kamnine, [^aklo - Kdo je živel v hiši starih staršev, ki stj^ imela 18 otrok, je raziskal njun vnuk Mirko Poličar. Pred svojo 70-letnico je organiziral srečanje še živečih bratrancev in sestričen, ki so pohvalili današnji izgled domačije. Velika stavba nasproti občinske hiše v Naklem je precej drugačna kot nekdaj. Leta 1961 so jo zgradili na novo, od letos pa ima tudi svežo rumeno fasado. ^Ja pročelju je tabla z napisom, da je iz te hiše padli prvoborec Jože Poličar. On je bil eden od 18 otrok, ki sta jih imela Mihael in Marija Poličar na domačiji pri Uženku. Med njimi je bilo deset fantov in osem deklet. Nekateri so umrli mladi, vsi se niso poročili, vseeno pa jih je nasledilo skupno 20 otrok. "Od njih nas danes živi le še trinajst. Zato sem na željo nekaterih sestričen in bratrancev sklical srečanje na dedovem domu, kjer je sedaj družina pokoj- nega brata Janka," je povedal 69-letni upokojenec Mirko Poličar, ki je znan kot pevec v kvintetu Gorenjci. Kot diplomirani organizator dela je vajen iskanja podatkov, vseeno pa je dolgo raziskoval družinske korenine. Kdo je živel pri Uženku, je opisal z besedo, slikami in dokumenti na 20 straneh. Opis se začenja pri njegovem prade-du Petru Poličarju, ki je imel z Marijo Kern sedem otrok. Predzadnji je bil ded Mihael, kmet in krajevni veljak. Poročil Tekmovanje mladih kuharjev Na Srednji gostinski šoli Bled so imeli že tretje interno tekmovanje mladih kuharjev. Anton Tušek, vodja tekmovanja, meni, da jih mladi potrebujejo predvsem za motivacijo Radovljica - Minuli teden je bil na Srednji gostinski šoli Bled za nekatere dijake, ki so se prostovoljno prijavili za tekmovanje, vznemirljiv, saj so se v ekipah po dva med seboj pomerili v pripravi jedi. V ponedeljek so tekmovali dijaki nižjega letnika, v četrtek pa dijaki višjih. Izbor jedi je določil Anton T\i-šek, vodja že tretjega internega tekmovanja, ki na šoli uči kuharstvo. Nekatere jedi so morale biti napravljene točno po receptu, pri nekaterih pa so imeli priložnost uporabiti svojo domišljijo, znanje in občutek za estetiko, saj je pomemben tudi pogled na jedi na krožniku. Anton Tušek kot glavni organizator pravi, da se je za interno tekmovanje odločil zato, ker meni, da vsi dijaki v šoli niso enaki in daje potrebno tistim, ki bi radi na področju svojega bodočega poklica naredili še kaj več, kot jim ponuja šolski program, nuditi neke vrste možnost izpopolnjevanja in tudi potrditve svojega znanja za dobro opravljeno delo. Letos se je na tekmovanje prijavilo šestindvajset dijakov, najboljši med njimi so prejeli tudi lepe nagrade. Bolj kot nagrade pa je za njih pomembna motivacija za poklic, ^^ jo lahko dobijo le na tak način. Tako meni tudi Andrej Kuhar, edini slovenski kuhar, ki je za pripravo svojih jedi v Nemčiji prejel najvišjo nagrado kar je na področju kuharstva sploh niožno, Michellinovo zvezdico. Srečno naključje je naneslo, da je kot član komisije tekmovanja prvič udeležil in dal mladim kuharjem potrebno spodbudo. Nad njimi je bil navdušen, ^aj so ga prijetno presenetili z dokaj veliko disciplino, organiziranostjo in časovno usklaje- Mladi kuharji Srednje gostinske šole Bled si ogledujejo svoje izdelke nostjo pri delu in s končnimi izdelki, še posebej sladicami: "Zanimivo mi je videti, kako daleč so z znanjem poklica mladi v Šoli in vidim, da so zelo bistri in da je med njimi veliko talentov. Vidi se, da hočejo napredovati, saj je bila kreativnost velika, nekaj spodrsljajev je bilo pri okusih, a za ta nivo so bili zelo zelo dobri. Za njihovo prihodnost je najbolj pomembna motivacija in da iz njih naredimo idealiste na tem področju, potem gre vse. Povedati jim moramo, da ta poklic ima perspektivo, je nekaj posebnega in je moderen, potem so lahko ustvarjalni tudi na tem področju, čeprav je konkurenca hitro pripravljenih jedi velika. Dobro bi bilo, da bi šole podprlo tudi gospodarstvo." Katja Dolenc Tlidi v Pirničah devetletka Pirniče - Potem ko so pred štirinajstimi dnevi odprli prizidek pri smledniški osnovni šoli v občini Medvode, je bila v petek podobna slovesnost tudi v Pirničah. Tudi pri pirniški osnovni Šoli so lani med šolskimi počitnicami začeli prenavljati staro Šolo in graditi prizidek s Štirimi enotami. Načrtovani projekt preureditve in gradnja novega prizidka sla ves čas potekala po programu. Tako so v stari Šoli obnovili kuhinjo in pomožne prostore, nanovo zgrajeni objekt s štirimi enotami, pomožnimi prostori in povezovalnim hodnikom s staro šolo pa bo zdaj namenjen prvi triadi devetletne šole. Izvajalec del, ki so potekala in bila končana v določenem roku, je bil IPL Gradbeni ingeniring Trzin. Celotna gradnja z novo opremo v prizidku je občino veljala 190 milijonov tolarjev. Na slovesnosti v petek, ki so se je udeležili domačini in predstavniki občine, pa so program pripravili učenci, ki imajo že pouk v preurejeni šoli in v novem delu. Andrej Žalar, foto: Gorazd Kavčič se je z Marijo Kuhar z Jegvar-jeve kmetije na Pivki, ki Je bila v šivilja. Se bolj zanimivo je, da sta številne otroke izšolala za razne poklice. Zato ni čudno, da so tudi med njihovimi potomci izobraženi in nadaijeni ljudje. "Zvesti prijatelj je zdravilo življenja," je Mirko naslovil zgodovino družine Poličar, ki jo je prejel vsak udeleženec sobotnega srečanja. Vida Kunčič je izdelala unikatna velikonočna jajca, Kati Drobne Vrhovec pa je dodala dobre misli fotografijam pomladnega cvetja. V sobi s krušno pečjo so se zbrali še Viktor in Branko Poličar, Marjetka Stüec, Cvetka Koželj in Breda Kodek z zakonci ter Cilka Poličar iz domače hiše. Potem se je pridružil Še Ado Ažman, v Naklo pa niso prispeli Ela Herlec, Boštjan in Franci Vrhovec ter Milan Poličar; slednja dva živita v tujini. Po obujanju spominov so zbrani skupaj obiskali grob starih staršev in si ogledali muzej mlinskih kamnov na Polici. Druženje so nadaljevali ob skupni večerji v Naklem, ko je bilo še več priložnosti za šaljive dogodivščine iz mladosti. Stojan Saje minerale in fosile ter nakit iz njih je bilo mogoče tudi kupiti. Razstava je bila obenem priložnost za pregled desedetne dejavnosti naravoslovnega krožka Loški kremenčki, ki deluje na omenjeni osnovni šoli, je razložil ravnatelj Marko Primožič. Idejni oče krožka je bil Pavel Floijančič, ta čas pa ga vodita mentorici Vlasta Balder-man in Maija Pahor. Da se na šoli nekaj dogaja na tem področju, meni župan Igor Draksler, dokazujejo kamnine, ki so razstavljene okoli Šole in v katere se že ob prihodu upre pogled obiskovalca. "Tudi zgodovino tega mesta simbolizirajo zidovi, torej kamnine pri nas nekaj pomenijo," je še dodal Draksler ob odprtju razstave. Na njej so svoje zbirke predstavili številni posamezniki, pa tudi oddelek za geologijo iz naravoslovnotehnične fakultete, Gomjesavski muzej Jesenice je pripravil razstavo o Jožetu BediČu, Prirodoslovni muzej Slovenije pa izdelavo kopije okostja Neveljskega mamuta. Svoje delo sta predstavila Še geološka krožka iz OS Komenda - Moste in v v ^ v v OS Staneta Žagarja Lipnica ter naravoslovni krožek OS Skofja Loka - Mesto. M. R., foto: Gorazd Kavčič Invalida ostajata brez dvigala Ana Koblar je lani januarja pri zasebniku iz Borovnice naročila posebno hidravlično dvigalo in plačala 800 tisoč tolarjev predujma. Dvigala še danes nima. Jesenice - Od Anine porftoči sta odvisna invalidna; odrasla • * 4 otroka, Marjeta in Märjafa, oba vezana na invalidska vozička. Dedna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje, se jima slabša, vedno bolj pa prizadeva tudi njunega očeta Viktorja. Ana pravi, da želi obdržati družino skupaj, in išče rešitve, kako bi jim olajšala izhode iz stanovanja v prvem nadstropju. Ob zunanji steni stanovanjske hiše sicer že imajo nameščeno dvanajst let staro odprto kovinsko dvigalo, ki pa se kvari in je nevarno. Prav zato se je odločila, da namesti hidravlično. Med več ponudbami, ki so se po vrednosti gibale med 4 in 5 milijoni tolarjev, je-izbrala precej cenejšega zasebnika Matjaža Ocepka iz Borovnice. Ta oziroma pri njem zaposleni oče Andrej Ocepek (mimogrede, v letih 1994-1998 je bil župan občine Borovnica), bi dvigalo izdelal za milijon 720 tisoč tolarjev. Podpisali so pogodbo, da bo skladno z vremenskimi pogoji dvigalo narejeno in montirano do maja 2003. Ana Koblar je obrtniku nakazala predujem 800 tisoč tolarjev. Do maja se ni zgodilo nič in začela se je Anina mučna pot opozarjanja obrtnika, naj vendarle opravi prevzeto delo ali pa naj vrne predujem. Po dobrem letu dni je Ana še vedno praznih rok. DoTanske jeseni se je ponudnik z navajanjem verjetnih razlogov spretno izogibal izpolnitvi naročila. Najprej so bile obveznosti do trgovskega podjetja Rutar iz Maribora, nato bolezen, septembra že priznanje, daje v finančnih težavah, da pa bo v kratkem začel z deli, potem pa se ni več oglasil. Ana Koblar se upravičeno čuti ogoljufano inje odločena, da bo 800 tisoč predujma izterjala po sodni poti. Ocepka je že lani julija tudi prijavila zaradi suma goljufije. Okrožno tožilstvo iz Kranja ji tega po pol leta preverjanj ni pritrdilo. Med drugim je upoštevalo račune dobaviteljev za material, iz katerega je možno izdelali tudi dvigalo za Kob-larjeve. Potemtakem naj bi Ocepek ne imel namena oškodovati Koblarjevih. Tudi Matjaž Ocepek je v telefonskem pogovoru zatrdil, da material ima, je pa menda v tako hudih finančnih težavah, da ne more kupiti niti v bencina do Jesenic. Čudno, saj je hkrati povedal, da smo ga s telefonskim klicem ujeli nekje na Štajerskem. Pa tudi direktor mariborskega podjetja Rutar Dušan Gostinčnik je potrdil, da redno servisira njihova dvigala. Ana Koblar se je za izdelavo dvigala (stalo bo 5,7 milijona tolarjev) že dogovorila z drugim obrtnikom. Tokrat z .zgornje Gorenjske, ker mu bolj zaupa. Iz prihrankov je ponovno plačala predujem (3,5 milijona tolarjev) in upa, da bo dvigalo izdelano do maja. "S svojim primerom ne želim prositi za denarno pomoč, ampak v prvi vrsti opozoriti na goljufijo," še dodaja. Mendi Kokot Ana Koblar na sedanjem dvigalu Šolo sta odprla ravnateljica Martina Kutnar in župan Stanislav Žagar. Jubilej tabornikov škofja Loka - Mesec april bo posebno slovesen za škofjeloške tabornike, združene v Rodu svobodnega Kamnitnika. Proslavili bodo namreč petdesetletnico taborništva v Škofji Loki. Prireditve se bodo začele to soboto, 3. aprila, s slavnostno akademijo, ki jo bodo ob 18. uri pripravili na Loškem odru. Največ prireditev ob jubileju bo potekalo med 17. in 24. aprilom, ko bodo pripravili priložnostno razstavo, leden delavnic in predstavitve taborništva na Mestnem trgu, mnogoboj za občane s tematiko zgodovine in kulture Škofje Loke, praznovanje pa se bo zaključilo s koncertom in kresom pred taborniškim domom. V.S. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.sj Torek, 30. marca 2004 Zelenje na cvetno nedeljo Prazniki m godovi Modest z Cvetna nedelja je med Slovenci zelo spoštovana. Težko bi našli kraj, kjer na to nedeljo ne nesejo k blagoslovu CrOSTlOSVCtslCCff noll zelenja v spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem. a tD ir J Krai^ - V cvetnem tednu so nekdaj Častili že cvetni petek in se spominjali Marijinih sedmero žalosti. Na ta dan tudi niso veliko delali, ampak so se pripravljali na bližnjo nedeljo in prihajajoči veliki teden z veliko nočjo. Niko Ku-ret je v Prazničnem letu Slovencev zapisal, da so na cvetni petek prali in sušili cerkveno perilo, marsikje, na primer na Jezerskem, pa so presajali lončnice. Cvetna nedelja je velik praznik, ki je presegel cerkvene okvire in postal ljudski. Je spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, kjer je po poročanju evangelija jahaje na oslici doživel navdušen sprejem množic. Njegov prihod v Jeruzalem je sestavljen iz treh delov: iz obiska Oljske gore, iz poti do jeruzalemskih vrat in njegovega prihoda, v mesto in tempelj. Tudi današnje cerkvene slovesnosti so sestavljene iz treh delov: iz blagoslovitve zelenja in butar, iz procesije z blagoslovljenim zelenjem okrog cerkve in iz obreda v cerkvi. V preteklosti so jeruzalemsko dogajanje obujali še bolj nazorno. V sprevod so vključili osla z igralcem, ki je bil oblečen kot Jezus. Ker so se dogajale nerodnosti, so živega osla nadomestili z lese- Zelenje za cvetno nedeljo so lahko tudi mačice. J.K. nim na koleščkih in z lesenim Kristusom. O cvetnem oslu na Slovenskem ni več sledu. Ostala pa je blagoslovitev spomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu metali pred prihajajočega Kristusa. Tako imenovani "žegnan les" naj bi nadomestil neko predkrščansko obredje, kar je značilno tudi za večino drugih krščanskih običajev in praznovanj. Cvetna nedelja je praznik zelenja, od najbolj skromnega v obliki oljčne vejice do bogatega in razkošnega, ki se izraža v velikih cvetnih butarah, ki imajo v različnih krajih Slovenije različna imena, na primer butara, beganica, gu-banica, prajtelj, presnec, presmec, gbanca ali hebanca. Blagoslovljene oljčne vejice po domovih ponavadi zatikajo za razpela, podobe in ogledala, da bi jih varovale pred vsem hudim, velike butare pa predvsem kmetje raz-derejo in jih hranijo na različnih mestih, da bi varovale imetje in pridelek ter odganjale bolezni, nadloge in hude ure. če je na cvetno nedeljo še vreme prijetno, je ta nedelja ena od najlepših in najprijaznejših v letu. Jože Koši\jek Škofu Modestu pravijo apostol Karantanije, kamor je prišel okrog leta 755. Pokopan je pri Gospe Sveti. Danes, 30. marca, v torek, 5. postnega tedna, je praznik kneza Amadeja IX. Savojskega, mučenca Kvirina iz Neuišsa in opata Janeza Klimaka. Jutri, 31. marca, bo praznik opata Gvida, mučenke Kornelije in Slovencem bolj znanega škofa Modesta Gosposvetske-ga, ki mu zaradi delovanja med Slovenci v Karantaniji pravijo tudi apostol Karantanije. Ime Modest je latinskega izvora in pomeni "dobrosrčen, blag, pošten". Zgodovina ni ugotovila, kje je bil Modest rojen. Znano je, da so ga sprejeli v neki samostan na zahodu, kjer so mu zaupali vedno pomembnejše vloge, spoznala pa sta se tudi s salzburškim škofom Virgilom, ki je prišel v Evropo iz Irske in je iskal misijonarja za delovanje med Slovenci v Karantaniji, ki jih je imenoval kot plemenito, gostoljubno in pogumno ljud- Brezniška župnija ponosna na škofa Pogačarja Dr. Metod Benedik in dr. Matjaž Ambrožič sta v petek na Breznici predstavila knjigo o knezoškofu dr. Janezu Pogačarju, rojaku iz Vrbe. Breznica - Predstavitev slovenski javnosti doslej malo znanega škofa dr. Janeza Zlatousta Pogačarja, ki je bil rojen 21. januarja leta 1811 pri Lenčku v Vrbi, v petek zvečer v kulturnem domu na Breznici je bila nekaj posebnega, ker jo je opravil domačin iz Breznice, duhovnik in doktor zgodovinskih znanosti dr. Matjaž Ambrožič skupaj z univerzitetnim profesorjem in cerkvenim zgodovinarjem dr. Metodom Benedi-kom, domačim župnikom Cirilom Berglezom in direktorjem založbe Družina dr. Janezom Grilom. Brezniška župnija je dala slovenskemu narodu Prešerna, Jalna, Čopa, Janšo, Finž-gaija, Vovka in PogaČaija, kar je dokaz bogatega verskega, in kulturnega okolja. Vsak od njih je bil na svojem področju enkraten, škof Pogačar zanesljivo zaradi izobrazbe in razgledanosti. Pozabljenost dr. Janeza Pogačarja v zgodovinopisju in v pri- meijavi z drugimi škofi skromna zapuščina v Škofijskem arhivu sta izzvala mladega duhovnika dr. Matjaža Ambrožiča, daje za doktorsko nalogo izbral odkrivanje resnice o tem škofu. še posebej so mu pomagali zapiski duhovnika Toma Zupana, Novakovega gospoda iz Smokuča, ki je sodeloval s škofom Pogačar-jem, in dokumenti iz tajnega vatikanskega arhiva. Doktorsko delo dr. Matjaža Ambrožiča "Ljubljanski knezo- Ciril Berglez, dr. Janez Gril, dr Matjaž Ambrožič in dr. Metod Benedik na petkovem večeru o rojaku škofu dr, Janezu Pogačarju iz Vrbe. škof dr. Janez Zlatoust Pogačar, njegova verska, kulturna in politična vloga za zgodovino Slovencev" odkriva velik škofov vpliv na življenje Slovencev. Skof, ki je trpel zaradi slabega vida in je bolezen dolgo uspeš-no skrival, je od leta 1837, ko se je s šolanja na Dunaju vrnil v Ljubljano, do smrti 25. januarja leta 1884, načrtoval in uresničil številne reforme, ki so jih pripisovali drugim, zlasti takratnemu škofu Antonu Alojziju Wolfu, ki je znal dobro izkoristiti Poga-čarjeve sposobnosti na visokih cerkvenih funkcijah. Dr. Janez Pogačar, kije na Škofovsko imenovanje čakal tri leta, od leta 1872 do leta 1875, ima zasluge za širitev slovenskega cerkvenega in posvetnega časnikarstva. Začel je izdajati Zgodnjo Danico. Bilje graditelj in vodja Aloj-zijevišča, odličen govornik in pridigar ter zagovornik izobraževanja duhovnikov. Nasprotoval je politiziranju. S politiko naj bi se ukvarjali le najbolj sposobni in izobraženi duhovniki. Nad 20 odstotkov od sedanjih 306 župnij v ljubljanski nadškofiji je ustanovil prav on. Veliko vlogo je pripisoval uporabi slovenščine in cerkvenemu petju. Bil je zagovornik sporazumevanja različno mislečih in zato za mnoge preveč liberalen. PogaČarjeva dediščina je bila moteča za njegove naslednike, še posebej za dr. Antona Mahni-ča, ki je takoj po' Pogačarjevi smrti dvignil glas in z delitvijo duhov začel do druge svetovne vojne trajajoči spopad med liberalci in konzervativci. Dr. Matjaž Ambrožič je povedal še dve zanimivosti iz življenja knezoškofa dr. Janeza Pogačarja. V postu je jedel le mlečno kašo, zmleto v Zagarjevem mlinu v Mostah. Posebej je užival med kravami. Vsak dan, če je le utegnil, je obiskal hlev pri sv. Petru v Ljubljani. Jože Koši\jek stvo, vdano petju in igri. Izbral je Modesta, čeprav sta karantan-ska kneza Gorazd in Hotimir prosila, da bi prišel k njim tudi sam Virgil. Zgodovinsko je dokazano, da je prišel Modest v Karantanijo leta 755 ali najkasneje leta 757 in uspešno, brez nasilja širil krščanstvo med Slovenci. Poganski upori so se za-i čeli šele po njegovi smrti okrog ^ leta 763. Škof Modest je pokopan pri Gospe Sveti,' kjer je bil njegov Škofovski sedež. V četrtek, 1. ajnila, se bo katoliška cerkev spominjala Škofov, Huga Grenobelskega, Venan cya in Celya Irskega ter mučenke Teodore Rimske. V petek, 2. aprila, bo praznik! redovnega ustanovitelja Franci-] ška Paolskega, mučenke Teo- ] dozije in spokornice Marije Egiptovske. Med vsemi Sloven-; ci bolje poznamo Frančiška Pa-olskega s Kalabrije, ki je odraščal pod varstvom Frančiška^ Asiškega. Umaknil se je v samo-^ to in v njej skupaj s Še 11 možmi j ustanovil družbo "eremiti brata; Frančiška", ki ji pravijo tudi "družba najmanjših bratov". V soboto, 3. aprila, bo praznik škofa Riharda, papeža Siksta I in mučenk Agape in Irme Solunske, v nedeljo, 4. aprila, na cvetno nedeljo, pa katoliška cerkev posebej Časti škofa, cerkvenega učitelja in sozavetnika Evrope ter interneta Izidorja Se-viljskega in puŠčavnika Zosi-ma. V nedeljo bodo praznovali Izidorji, Izyi, Doreti, Dorčeti in Izidore. Ime izhaja iz egipčanske boginje ustvarjalnosti dar Izide. Izidorji godujejo tudi 15. maja. V ponedeljek, 5. aprila, bo praznik spokornega pridigarja Vincencija Ferrerija. Umrl je 5. aprila leta 1419 v Bre-taniji, njegova beseda pa je bila prepričljiva tudi zato, ker je sam živel tako, kot je govoril. Jože Koši\jek LOCANKA www.gorenjskiglas.si Piše: Ivan Cimerman Janez Hlebanja, gorenjska korenina Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sao Paulu v Braziliji. XII. del Brazilija, peta največja država sveta s 172 milijoni prebivalcev, ki je sledila evropskemu vzoru, pa je danes hudo kaznovana. Zdaj se spet uveljavlja parola Kmetje, nazaj na zemljo! Toda to je klic vpijočega v puščavi. Milijonska mesta kot Sao Paulo, Rio de Janeiro, Belo Horizonte, so v "fa-velah" - predmestnih naseljih, prepolna priseljencev s severa. Stotisoči jih prirojijo s kmetijskih, rodovitnih, bogatih območij severa države. Nočejo več delati na zemlji! To so lahko prvobitni prebivalci Brazilije, indiosi, mestici, mulati, mešanice vseh mogočih ras, s priseljenci z vsega sveta, največ iz Evrope. Nikogar več ne spraviš nazaj na zemljo, nihče ne vzame več v roke motike in lopate, ne požene traktorja ali kosilnice. Vsak bi rad živel kot kresnička ob robu velikih mest, kot vešča, ki obletava bulvarje, malo prosjači, preprodaja mamila, drage kamne, malo krade ... Ali se spomnite Ria de Janeira, mesta večnega poletja, raja za klošarje? Tisoči in tisoči živijo nad poslovnim delom tega velikega svetovnega zabavišča brez dela, samo da so blizu Copacabane, najslavnejše plaŽc na svetu in da pol leta plešejo sambo in se pripravljajo na slavni karneval." ''Vi ste po štiridesetih letih garanja v Braziliji, v Säo Paulu, lastnik treh tovarn, priseljenec, "imigrant", ki je dosegel vse, kar lahko doseže podjetni izseljenec Evropejec, Slovenec v sedemnajst-milijonskem Säo Paulu, enem največjih poslovnih središč sveta. Gibljete se v vladnih krogih, družite se s poslovneži in industrijalci vseh panog in ste član Rotary Cluba, združenja najbogatejših Brazilcev. Vsako leto pripotujete domov na Gorenjsko, na Srednji Vrh, da si oddahnete od poslovne dirke. Kako obvladujete svoje delavce, ki so cenena delovna sila?" Janez, kranjski Janez mirno je svoje okusne gorenjske štruklje, ki mu jih je skuhala mama Helena, ki kar žari od veselja, da je Janez spet doma. Od strani ga pogleduje in se na Široko smeji njegova lepa žena, Brazilka Sandra, ki že dobro govori slovensko. Zato se mora največ zahvaliti Vidi Križmanovi. Prišel je, da si odpočije od poslovne dirke v enem najbolj poslovnih mest na svetu. Tam je vržen med zobnike okrutne konkurence, ta naš gorski deČek, ljubitelj gamsov, poslovnež, veleposlanikov prijatelj. "Delavci v vaših tovarnah so največ iz siromašnih slojev. Jih vi izberete, privzgojite za delo v vaših tovarnah?" Plaža Copacabana v Riu. Kopalka s tipičnimi tangl- cami. "VeČina jih je del množice, najspretnejši se prilagodijo tistemu, kar trenutno obvladuje tržišče, kar potrebuje moja panoga in vlada. Te tokove morajo ubogati in narediti tisto, kar ti tokovi na tržišču trenutno narekujejo. Oni se ne smejo ravnati po svoji lastni volji. So le živa masa, ki ji moraš dopovedati, kaj naj naredi, da se bo lahko preživela, uresničila. Delavec ni nikoli smel imeti svoje lastne volje, ki bi nasprotovala zahtevam delodajalca. Vprežen je v ta lok, le zakonitosti, da bi nekoga izvolil, nekaj izdelal, ne da bi o nečem odločal. Vedno .se prepušča nekomu drugemu, da nekaj naredi zanj. A se ne sme spremeniti v poslušno, slepo orodje -veste jaz sem orodjar, ki izdeluje orodja - in tako jih večina čaka, da nekdo odloČi, za katero delo bo uporabil določeno, čimbolj spretno, inteligentno orodje, glavo in roke. Odkar obstaja zgodovina, lahko berete, včeraj, danes, jutri, za časa Tita ali Stalina, grofov, graš-čakov in faraonov, sužnjeposestniškega reda, fevdalizma, kapitalizma ali socializma, da ni noben delavec o ničemer odločal. Ali se je zanj odloČil faraon, graščak, posestnik plantaže, sužnja, kolonist, politkomisar, partija, menedžer, kadrovski referent, sindikalist ali današnji menedžer - vedno je nekdo nastopal v njihovem imenu. Če si kljuboval graščaku, te je ovadil valpet in vrgel v ječo. e kljubuješ lastniku tovarne, te lastnik, kapitalist odpusti v eni sami sekundi! Če si nasprotoval Partiji, so te z zahrbtnimi metodami onemogočili na položaju in te spravili na Goli otok. Ali pa so te z dekretom premestili v polživo vas, (Bogu za hrbtom(. Ko sem bil še majhen, sta me ata in mama poslala klečat v kot, na ajdovo in koruzno zrnje, kadar ju nisem ubogal, ker se nisem ravnal po njuni, ne po moji pameti. Čemu mi bo torej moja velika, enkratna pamet, če pa ne morem z njo o ničemer odločati? Prilagajanja, prožnosti in ubogljivosti velikim zakonitostim jih učim, le moje delavce. Z njimi vred pa se moram sam prilagajati veliki konkurenci na bojišču, ki mu pravimo prosti trg, tržišče. Na njem zmaguje samo najbolj kvalitetno blago, ki ga izdelaš z najboljšimi delavci, ki so ubrani z drugimi v veliko proizvodno družino." i .; Torek, 30. marca 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Najhujše predmestje vseh časov « "Iz Človeških in civilizacijskih problemov nismo hoteli delati lahkotne in prijetne komedije, niti romantične zgodbe, poskušali smo prodreti v značajske poteze karakterjev in tam poiskati in razkriti vzroke za ksenofobijo, voajerizem, alkoholizem," pravi režiser Predmestja. Te dni je svoj pohod po slovenskih kinematograHh začel celovečerni film režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja. Kot so zapisali ustvarjalci, gre za "psihološko dramo s črnim humorjem, ki je zaradi zgodbe o porajajoči se ksenofobiji in nacionalizmu zagotovo aktualna v sedanjem političnem kontekstu." "Predmestje je film o najhujšem predmestju vseh predmestij. To je zgodba o predmestju v Človeških dušah. V tem je, v to sem prepričan, zgodba Predmestja univerzalna, saj pripoveduje o vzrokih nerazumnega sovraštva, ki žal še vedno do- muje po vseh koncih naše skupne Evrope," meni režiser Vinko Möderndorfer. Po premieri je režiser dejal, da je bila reakcija občinsta takšna, kot so jo pričakovali. "Občinstvo je reagiralo na komične dele dialoga na kegljišču precej Risbe Orfejevega speva v SkoQa Loka - Konec minulega tedna je bilo v kapeh Puštalske-ga gradu odprtje razstave risb Petra Jovanoviča. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj, vpleta Jovanovič v svoje risbe "ustvarjeno novo realnost iz domačega okolja, ki jo izpove v povsod prisotnem liku drevesa, navdahnjenega iz viharnikov Blegoša, ki jih v samobitnih rešitvah dopolnjujejo na fihgranski izdelani detajli." Jovanoviča so tokrat navdihnila besedila pesmi iz knjige Orfejev spev. "Gre za risbe z zlatim in srebrnim tušem na modri podlagi, ki sem jih ustvarjal eno zimo," je povedal Peter Jovanovič. Razstava bo v Puštalskem gradu odprta do sredine aprila. Šp.Ž., foto: T. D. Čestitke Petru Jovanoviču ob razstavi risb. Izvirni slovenski slikanici na pot Ljubljana - Na podelitvi ta petek, ko praznuje slovenska izvirna slikanica, bo ena izmed petih nominiranih slikanic od 43 prijavljenih, prejela nagrado Izvirna slovenska slikanica 2004, ki jo je letos prvič razpisala Gospodarska zbornica Slovenije -Združenje za tisk in medije. Namen razpisa je spodbuditi kreativnost in kvalitetne produkc^e izvirnih slikanic (slovenski avtorji besedil in ilustrac^) ter usmerjati nakupovalne navade staršev k izbiri slikanic. Cilj, ki je vodil pobudnike nagrade, je bil predvsem spodbuditi zanimanje za izvirno slovensko slikanico, tako njeno nastajanje kot njeno razšiijenost in uporabnost. Kot je na predstavitvi petih za nagrado nominiranih slikanic povedal založnik in predsednik delovne skupine Izvirna slovenska slikanica Rudi Zaman, je eden izmed razlogov za uvedbo nagrade zagotovo upadanje proizvodnje izvirnih slovenskih slikanic, kar je opazno tako po naslovih kot po nakladah. Ob vedno nižjem nivoju kvalitete izdanih slikanic pa hkrati tudi ni prave promocije kvalitetnih slikanic in slovenskih avtoijev. Med na razpis prispelimi slikanicami je strokovna žirija izbrala Obutega mačka (avtor Charles PerrauU, ilustrator Zvonko Čoh, Založba Mladinska knjiga), Mro-žek dobi očala (Peter Svetina, Mojca Osojnik, Mladinska knjiga), Polž Vladimir gre na stop (Mojca Osojnik kot avtorica, ilu-stratorka in oblikovalka, Mladinska knjiga), Zvezda s čepico (Slavko Pregl, Aijan Pregl, Mladika) in zbirka Sedmerica velikih (Vesele pesmi piskamo, Oton Zupančič in Marlenka Stupica, Vrata, Dane Zaje in Rudi Skočir, V Pedenj pravljic o prost vstop, Niko Grafenauer in Marija Lucija Stupica, Prešernova družba). Tokat je bil pogoj za sodelovanje na razpisu, daje bila slikanica izdana v preteklem koledarskem letu, da je izdajatelj slovenska založba in sta ali tekst ali ilustracija (seveda tudi oboje) slovenskega avtorja. Nagrada 1 milijon tolaijev bruto se podeli med avtorja, ilustratorja (če sta ta slovenska) in založbo. Vse nominirane slikanice bodo prejele posebne nalepke, kot zaščitni znak kvalitete. Igor Kavčič Skladova nagrada tudi Egyu Gašpersiču Ljubljana - Jutri zvečer bodo v Narodni galeriji v Ljubljani podelili priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2003. Zlato plaketo bo prejel skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog, akademik Lojze Lebič, med petimi dobitniki srebrnih plaket pa je ob Leandru Peganu Lidyi Pogačar, Nužeju Tolmajerju in Mešanem zboru Hrast iz Doberdoba, tudi glasbeni pedagog in muzikolog Egi Gašperšič iz Radovljice. Dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Radovljica (vse do upokojitve 1997) je s '"ikupino zavzetemu delu predanih sodelavcev glasbeno izobrazil številne mlade iz osrednje Gorenjske. Viden in veČ kot 40 let predvsem slišen je tudi njegov prispevek na področju zborovskega petja, pomembno je njegovo delo na področju glasbeno pedagoške literature, napisal je veliko število kratkih skladbic za različne vrste glasbil. Je velik ljubitelj ljudske pesmi in vsa ta leta znatno prispeva k negovanju in oživljanju slovenskega glasbenega izročila. Svoj izjeden opus glasbenega pedagoga na različne načine nadaljuje še dan ^anes. V zadnjih petih letih je Egi Gašperšič edini nagrajenec, ki prihaja z Gorenjskega. Igor Kavčič Žujka (ki je mojstrsko odigrala psa Zlatka) v prvem kadru, v ozadju še človeški del ekipe filma Predmestje. burno. V Koloseju in še bolj na premieri v Komuni je občinstvo reagiralo celo bolj, kot sem si mislil. Črni humor, ki ga odlično igrajo naši štiije junaki (Renato Jenček, Peter Musevski, Jernej Sugman in Silvo Božič), bo na projekcijah našel svoje mesto v reakcijah publike. Seve- da pa je publika reagirala tudi na temnejše dele filma. Predvsem zadnji del filma jim ni pustil dihati. Ustvarjalci Predmestja smo prepričani, da smo posneli film, ki ne bo nikogar pustil hladnega." V medijih so se že pojavile kritike, češ daje film že viden (ksenofobija v Kajmaku in marmeladi, voajerizem v Pod njenim oknom, alkohol v nekaterih novejših slovenskih filmih). Kaj poreče režiser Predmestja na takšne kritike? "Več kot očitno je, da so te teme nekako v zraku. V Evropi, v kate- ro tako navdušeno vstopamo, ni naroda, ki ne bi bil imun na ksenofobijo, nestrpnost. Mislim, da je prav, da slovenski filmi ta hip govorijo o tem problemu. Film Predmestje se loteva vseh naštetih tem na resen, analitičen na-'čin. Iz človeških in civilizacijskih problemov nismo hoteli delati lahkotne in prijetne komedije, niti romantične zgodbe, poskušali smo prodreti v značajske poteze karakterjev in tam poiskati in razkriti vzroke za ksenofobijo, voajerizem, alkoholizem ... Humor, ki se pri razkrivanju teh značajev pojavlja, ima zato pridih črnega humorja," odgovarja Möderndorfer. Poleg zgodb o človeških duŠah v spominu zagotovo ostane tudi zgodba o usodi psa Zlatka. Se spominjate tistih prizorov s CNN-a, ki so kazali nekakšne iraške preizkuse bojnih plinov na psih? No, nekaj podobnega, z občutki vred, čaka tudi gledalca Predmestja. Zato napis "Pri snemanju filma ni bila poškodovana nobena žival" tokrat zagotovo ni odveč. Špela Žabkar, foto: Tina Doki Človek, prodan kapitalu Krai\j - Prešernovo Gledališče Kranj bo v četrtek, 1. aprila, ob 20.00 uri na svojem odru uprizorilo še zadnjo premiero v letošnji sezoni. Dramatična in brezkompromisna igra Nekaj eksplicitnih fotk modernega avtorja Marka Ravenhilla, ki ga ljubitelji gledališča bolj poznajo po Šokantni predstavi Shopping and fucking, je leta 1990 napisal tekst o* posameznikih, ki predstavljajo obrobno skupino sodobnega človeštva. Droge, aids, ubežniki, ki iščejo sreČo na zahodu, kriminalci; v njih zaob-jame problem današnjega človeka, ki ga vidi v tem, daje človek v svojem delovanju postal poraženec v vseh pogledih in da je edini zmagovalec kapital, kateremu se je človek podredil. Dramska igra, ki jo je režiral Eduard Miler, je krona letošnjega izbora dramskih iger Prešernovega gledališča, ki se je odločilo, da bo sezono posvetilo besedilom, ki obravnavajo sodobni svet predvsem kritično. Katja Dolenc Fotografije Vlastje Simončiča Gorenja vas - "V gorenjevaški šoli je razstavljenih 40 fotograHj, ki jih je posnel moj mož. Razstavljene fotografije prikazujejo živ^enje v Goreiyi vasi in okolici v preteklih tridesetih letih," je o razstavi, ki je bila odprta minuli konec tedna, povedala Hani Cankar Simončič. Wj^NJRACUr nUŽKOVifl Tri desetletja življenja v Gorenji vasi, ujeta v fotografijo Vlastje Simončiča Kot pravi Hani Cankar Simončič, ki ureja zapuščino znanega fotografa, se je njen mož ukvarjal z umetniško fotografijo, fotografiral je v gledališču in na kliničnem centru, bil je eden prvih snemalcev operacij v nek- danji državi in tudi predavatelj. In kaj mladi vedo o Simončiču, ki je od leta 1969 do smrti živel in ustvarjal v Gorenji vasi? "Rad je fotografiral. Ptice je navajal, da so mu priletele na roko. Rad je živel v mirnem okolju," je zapisal eden od osnovnošolcev. "Bil je fotograf svetovnega formata," je mladim novinarjem z gorenj evaŠke osnovne Šole povedal njihov ko-lega. Življenje in delo fotografa Vlastje Simončiča so gorenjevaški osnovnošolci izbrali tudi za temo, ki so jo predstavili na regijskem tekmovanju Hirizmu pomaga lastna glava. "Tema tekmovanja je Mladi za mlade, in ker se vse več mladih zanima za fotografijo, smo se odločili, da predstavimo Vlastjo Simončiča, saj bo spoznavanje njegovega dela mladim pomagalo pri odkrivanju preteklosti fotografije," je pojasnila Jana Roje, vodja turističnega krožka na osnovni šoli v Gorenji vasi. V raziskovalni nalogi so osnovnošolci popisali tudi fotografski opus Vlastje Simončiča: posnel je 70 tisoč negativov, dokumentiral 800 gledaliških predstav, objavil 2.400 reportaž, 20 let pa je poučeval na pedagoški akade-miji. Špela Zabkar, foto: Tina Doki r Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Med Antešaki, zgodbe madagaskarskega misijonarja Janka Sla-beta, spremna beseda dr. Franc Rode, Družina, Ljubljana 1998, zbirka Misijonske vezi, 215 str. Velikonočni krog se začne s pepelniČno sredo inje začetek postnega časa. Poštenje je v današnjih časih modno, torej postijo se tudi tisti, ki posta neposredno ne povezujejo z religijo. Janko Slabe, dolgoletni, danes upokojeni misijonar, ki je deloval na Madagaskarju, je na vprašanje, ali tudi Malgaši veliko noč praznujejo v tesni povezavi s predpisanimi obrednimi jedmi, mimogrede, njihovo domovino uvrščajo med sedem najrevnejših na svetu, odgovoril: "Niti v začetku svojega delovanja niti kasneje se s tem nisem ukvarjal. Njihove in naše kulture na tak način ni mogoče primerjati. Njihova glavna hrana je riž, mogoče zakoljejo petelinčka, a to ni 'velikonočno jagnje\ Pri njih je nadvse pomemben cerkveni obred, skupinska udeležba liturgije, ku se je nikoli ne naveličajo - in kar traja in traja, in oni v tem uživajo." Simbolika postnih jedi je v tradicionalnih krščanskih državah jasna; meso 'žrtveno jagnje', simbol Kristusa, pri nas nadomešča Šunka, jajce je prastar simbol v razvitih in preprostejših kul- turah in v krščanski ikonografiji simbolizira Kristusovo vstajenje in celo Marijino rojstvo, velikonočni zajček je simbol plodnosti, itn. Kaj je torej pri domačinih z Madagaskarja tisto, kar jim veliko noč, približa kot sicer največji praznik kristjanov? Domnevamo, da smrt. "Vse malgaško življenje zre v smrt. MalgaŠ je v njej rojen. Če pride, jo kljub žalosti sprejme kot nekaj .samo po sebi umevnega. Je kot matematična točka sredi spirale življenja, ki se steka vanjo. Ko človek umre, njegova duša živi naprej," razmišlja avtor. Se mu je zdelo, pravi, da za svoje evropske prijatelje zveni *smešno'; vendar pa o tem, kako Malgaši pojmujejo smrt, lahko razpravljaš samo v malgaš-čini. Slabetova knjiga je kalejdoskop zgodb, dogodkov, razmišljanj, spoznanj. Medtem, ko seje avtor naučil njihovega jezika, oziroma je to proces nenehnega spoznavanja novih besed, ki vseskozi prehajajo z enega plemena na drugega - za misijonarjevo delo, za inkulturaci-jo je to poglavitno - pa je v zgodbah ostal nepristranski zunanji opazovalec, največkrat duhovit, nikoli patetičen ali svetobolen. Misijonarjevo delo je osredotočeno na pastoralno delo in socialno pomoč, gradijo pa tudi ceste, šole, dispanzerje, cerkve. Slovensko misijonsko središče združuje več kot sto misijonarjev, ki delujejo na Bližnjem in Daljnjem vzhodu. Indiji, azyskih državah in državah bivše Sovjetske zveze, v Afriki, Albaniji, verjetno najvidnejša pa so njihova prizadevanja na otoku Madagaskarju. Na spletu sem izbrskala celo nekaj gorenjskih imen, ki so ali pa še živijo na Madagaskarju: Radovljičan Franci Mihelič je tja prišel pred štirinajstimi leti, Klemen Štolcar je iz Gorij pri Bledu, sestra usmiljenka Armanda Potočnik iz poljanske doline. m GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GLASOVA PREJA / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 Glasova preja v Vinharjah: Kmetovati po evropsko Samo kovčki IZ ne bodo Ponosen, samozavesten, sposoben in priden kmet se bo vedno znašel ter se prilagodil času in spremembam. Tam, kjer ne sprejemajo kmečkega načina življenja, ni volje za prilagajanje ali so drugačni problemi (ni naslednika, ni mladih), tudi kovčki denarja iz Bruslja ne bodo pomagali, je na Glasovi preji dejal dr. Emil Erjavec in poudaril, da družba premalo spoštuje kmeta, za kar pa so deloma krive tudi kmečke organizacije in njihovi voditelji, ki so včasih v svojih zahtevah preveč agresivni. Glasove preje imajo v novejši zgodovini Gorenjskega glasa že dolgo tradicijo, sedeminsedemdeseto po vrsti smo naslovili Kmetovati po evropsko. Tema je za sedai^i čas zelo aktualna, Slovenija bo 1. maja letos vstopila v Evropsko unijo in s tem tudi formalno prevzela i^eno skupno kmetysko politiko, na katero se je pripravljala že vrsto let. In tudi sogovornik vodite^a Glasovih prej, publicista Miha Naglica je bil pravšnji: dr. Emil Erjavec, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, član nekdai^e ožje pogajalske skupine za vstop Slovence v Evropsko unijo, dober poznavalec kmetijstva v Slovenci in v Evropi, predvsem pa človek, ki ob vstopu v Evropsko unijo nikomur ne sadi rožic. Kmetje, ki so prevladovali med obiskovalci četrtkove preje na Brdarjevi turistični kmet^i Ljubica v Vinharjah, so mu pozorno prisluhnili, morda je škoda le to, ker niso izkoristili priložnosti in ga tudi sami kaj povprašali. Publicist Miha Naglič je po pozdravnem nagovbru Marije Volčjak, direktorice in odgovorne urednice Gorenj skega glasa, za "ogrevanje" v bolj resne teme vprašal dr. Eijavca, ali se mu iz Domžal, kjer živi, zdi bližje v Bruselj, v domače Go-ričko ali v poljanske hribe. "Hvalabogu, moje bruseljsko obdobje je mimo. Zmeraj sem se v Bruslju bolj počutil kot tujec. Nisem bil med tistimi, ki bi tam po človeški plati uživali, tukaj v poljanskih hribih mi je zelo domače," je dejal dr. Erjavec, ki je del otroštva preživel na Goričkem, del pa na Dovjem. Ne izhaja s kmetije, ampak iz agronomske družine, po očetovi strani iz Prekmuija, po mamini z Dovjega. Njegov oče je bil znani agronom, v Sloveniji poznan predvsem kot "oče" lisaste pasme. Emil nadaljuje agronomsko tradicijo, prav na Dovjem pa je doživel najlepše trenutke iz kmečkega življenja. Stric ga je dokaj zgodaj uvedel v kmetovanje, še dobro se spominja, kako so s konjem vozili gnoj, hodili v rovte kosit travo in tam tudi po nekaj dni prespali, pozimi s sanmi ali z vozom vozili seno iz rovt... "Spoznal sem trdo kmečko delo, te izkušnje so mi v življenju že večkrat pomagale," je dejal dr. Eijavec. Izguba podobe, vrednot in identitete Poljanski rojak, pisatelj Ivan Tavčarje v Cvetju v jeseni zapisal, da je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta, če ima naprave in dobro zemljo, iz katere jemlje za življenje in davek, če nima dolgov, ampak ßplne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok. Danes se to sliši malo "divje", je ugotavljal Miha Naglič in vprašal sogovornika, kaj se je zgodilo s slovenskim kmetom, da ni več kralj, kot je bil v Tavčarjevih časih. "Veliko kmetov je še pravih kraljev, vendar je vprašanje, kako se prikazuje njihova (samo)podoba. Ta je res pogosto prežeta z vsakodnevnim trpljenjem in brezperspektivnostjo, a beseda kmet izkazuje tudi svobodo, neodvisnost, trmo je dejal dr. Erjavec in poudaril, da se je v zadnjem stoletju podoba sloven- skega kmeta precej spremenila in daje kmet v prejšnjem stoletju doživel tri velike šoke. Tretji "šok" je bila osamosvojitev in sprememba gospodarskega sistema, pri tem pa je bilo kmetijstvo, ki je prej delovalo v neekonomskih razmerah, najbolj na udaru inje v zadnjih desetih letih doživelo večje strukturne spremembe kot prej v stotih letih. Posledice tranzicije^ uvajanja tržnih zakonitosti in vsega hudega, kar prinaša s sabo kapitalizem, se kaže v tem, da številni opuščajo kmetovanje in da mladi na kmetih razmišljajo o tem, kako naprej. Dohodki na kmetijah so skromni, življenje je trdo, težko je dobiti življenjskega partnerja, marsikje, še zlasti v severovzhodni Sloveniji, narašča tudi revščina. "Ob vsem tem je največji problem izguba podobe, vrednot in identitete," je dejal dr. Eijavec in poudaril, da je bila glavna napaka narejena v začetku šestdesetih let z nasilno industrializacijo, ko so za delo v industriji pobrali pridne kmečke fante, od katerih so se potlej le redki vrnili h kmetovanju. Druga, prav tako huda napaka je bila marksistična "paradigma", daje biti samostojni kmet nekaj slabega. "Takšno razmišljanje se je počasi razširilo v vse šole in to doživljam še danes tudi v pogovoru z oblastniki, drugimi profesorji, z elito to države. Ni razumevanja za poklic kmet. Takoj ko omeniš kmet, kmetijstvo, je že čutiti omalovaževanje," je dejal dr. Erjavec in poudaril, da Dr. Emil Erjavec in Miha Naglič > ta družba premalo spoštuje kmeta. Da je stanje takšno, so deloma krive tudi kmečke organizacije in njihovi voditelji, ki so v zadnjih letih v svojih zahtevah včasih preveč agresivni; to pa je za položaj kmeta in razumevanje kmetijstva v družbi prej slabo kot dobro. Če ne bi bilo komunizma ... Ko je bil Robert Mc Namara kot predsednik Svetovne banke za obnovo in razvoj leta 1968 na obisku pri Titu, mu je dejal, da kmetijstvo povsod tam, kjer pride v stik s komunizmom, oveni. Kaj mu je Tito odgovoril, ni znano, publicist Miha Naglič pa je želel slišati Erjavčev odgovor na vprašanje, kaj bi bilo s slovenskim kmetijstvom, če pri nas ne bi bilo komunizma. "Čeprav ne bi bilo komunizma in bi vseskozi živeli v demokratični Jugoslaviji, nisem povsem prepričan v to, da bi se slovenski kmetje danes lahko povsem primerjali z avstrijskimi. Če bi bili, denimo, vseskozi pod Avstrijo, bi bržkone imeli bogate kmete, a v tem prostoru, kjer je danes preja, bi morda sedeli člani fol- klornega kluba, ki bi obujali spomine na slovenski jezik. Vprašanje je tudi, kam bi zabredla Slovenija, če je Evropska unija pred petimi leti ne bi povabila na svoj vlak. Če dobro pretehtamo vse zgodovinske okoliščine, se mi zdi, da smo imeli s komunizmom in drugimi spremembami tudi nekaj sreče, priznati pa je treba, da je pri tem največje breme nosilo kmetijstvo. Koje bil 1938. leta v Evropi popis kmetij, so bile slovenske s povprečjem več kot osem hektarjev po velikosti v prvi tretjini držav, zdaj smo povsem na repu. V Evropi je kmetija z manj kot štiridesetimi hektarji majhna, pri nas je tisti, ki ima dvajset hektarjev, že velik kmet, a tudi z dvajsetimi hektarji se je težko preživljati." Za začetek je zaigrala citrarka Barbara Dolenec iz Podobena, ki igra že šesto leto, praktični pouk ima pri Katji Kokalj. Skupaj s Tejo Štalec je lani dobila bronasto priznanje na tekmovanju citrarjev v Brežicah. Pogajanj je bilo bolj malo Koje bil lani gost Glasove preje minister za evropske zadeve in vodja slovenskih pogajalcev dr. Janez Potočnik, je zelo pohvalil dr. Emila Erjavca kot prvega pogajalca za "kmečko stvar" v Bruslju. "Pogajanj je bilo bolj malo, več smo se učili, kot pogajali," je dejal dr. Erjavec, v pogajalski ekipi edini, ki ni bil iz vrst državne uprave ali politike, temveč iz stroke. "Vseskozi sem hodil v dvojnih čevljih, v univerzitetnih in pogajalskih. To je bilo dobro za pogajanja, a slabo zame in za druge. Za pogajanja je bilo dobro zato, ker sem lahko ugovarjal neumnostim, ki jih je bilo slišati na naši ali na evropski strani, in vztrajal na tem, da pride na dan resnica. Ker se nismo pogajali s strokovnjaki, ampak z diplomati, sem v pogajanjih opazil precej neznanja o kmetijstvu. VeČ je bilo prepričevanja in preskušanja, kdo je bolj neomajen in vztrajen," je dejal dr. Emil Erjavec in pogajalsko obdobje raz- delil na tri dele. "Najbolj koristno je bilo prvo obdobje, leta 1998 in 1999, ko smo ugotavljali stanje v slovenskem kmetijstvu in razlike do Evropske unije, postavljali nov sistem in nove ustanove. Sestajali smo se v Viteški dvorani biotehniške fakultete v Grobljah, tam pisali scenarij za "evropsko zgodbo" in se pripravljali kot za gledališko Nekateri niso razumeli "Ko smo dobili odgovor Evropske unije na naš predlog, smo bili zelo razočarani. Takrat so mi popustili živci in sem celo v javnosti razlagal, kako nepravična je Evropska unija, ko ne upošteva posebnosti slovenskega kmetijstva in vse države kandidatke meri z enakim vatlom. Na predlog Evropske unije smo zelo ostro politično reagirali in pripravili izračune, ki so pokazali, kaj bi sprejetje predloga pomenilo za slovensko kmetijstvo. Odkrili smo nekatere napake v njihovem predlogu, ki so nam šli zelo na roko, in poslali v' Bruselj nove podatke in anahze. Še dobro se spominjam, kako smo evropskemu komisarju za kmetijstvo Franzu Fischlerju in njegovi ekipi povedali, da njihov predlog strokovno ni v redu. Takrat sem pogumno, naivno ali morda zmedeno zahteval, da se z ljudmi, ki ne razumejo osnov kmetijstva, nimamo kaj pogovarjati, saj niti izpita pri meni ne bi naredili, in da naj jih zamenjajo z bolj usposobljenimi. S tem smo ustvarili močan pritisk in kmalu po tem je tudi po zaslugi spretnega ravnanja diplomacije Slovenijo obiskal prvi mož direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji, ki si je ogledal tudi eno od kmetij, na Obiskovalci so napolnili prostor "pod kozolcem" turistične kmetije. igro. Ko smo prišli v Bruselj, so bili tam prijetno presenečeni, kako resno smo se lotili zadev. Vsak naš stavek, ki smo ga zapisali, je bil dobro premišljen in za vse smo imeli pripravljen odgovor. Drugo obdobje, v letih 2001 in 2002, je bilo bolj čudno, oddali smo pogajalska izhodišča, potem pa smo čakali na odločitev Evropske unije. Vmes smo pripravili tudi naš predlog kvot, pri tem pa smo s prepirali s politiki in s kmečkimi voditelji, ki so postavljali nerealne zahteve. Samo naivni so verjeli, da bomo dobili 800 milijonov li- X" trov kvote za mleko. Ce predpisi določajo, koliko lahko dobiŠ kvote, ne moreŠ zahtevati več. Da bi nam nekaj dali na lepe oči?! Te zgodbe v velikem, belem svetu ni," je dejal dr. Eijavec. kateri je že "začutil" slovenskega kmeta. Prvi bruseljski sestanek po njegovem obisku je bil « še zelo oster, diplomati so vse naše predloge "pobijali" kot nemogoče. Že na naslednjem, ko smo zahtevali enako, je bilo čutiti olajšanje in besede, češ -bomo razmislili in podobno. Ko smo po tem z vodjo slovenske delegacije sedeli v lokalu, sem dejal, čas je dozorel, vzel listek in nanj napisal deset slovenskih zahtev z omejitvami navzgor in navzdol. Zahteve smo potlej še nekoliko popravili in jih izročili ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francu Butu, ta pa jih je potem tudi uradno predal komisarju Fischlerju. In ko smo se kmalu po tem sestali na uradnem pogajanju, je bruseljska stran ponudila Sponzorji: Brdarjeva turistična kmetija Ljubica ima v Vinharjah 47 hektarov, od tega 11 hektarov obdelovalnih površin. Že dvanajst let jo vodita Ljubica In Miloš Stanonik. Poznana je tudi po obiskih šolarjev, ki imajo tu šolo v naravi, po prijetnih izletih, pohodih in taborih. - Na Kmetiji Matic, Danilo Jezeršek, Hotavlje 3 izdelujejo naravne sokove, pijače in kis. Še posebej poznani so jabolčni, hruškov, mešani sadni sok, zelenjavček, jabolčni kis ... - Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka odkupuje kmetijske proizvode kmetov na škofjeloškem območju. Del odkupljenega mleka predela v lastni mlekarni v izdelke, ki so naprodaj v vseh njenih trgovinah. - IVIesarstvo Čadež z Visokega pri Kranju je sodobno družinsko podjetje s 65 zaposlenimi. Podjetje je še posebej poznano po suhih mesninah, klobasah, pečenicah, mesu za žar... Prejo je podprla tudi občina Gorenja vas - Poljane z županom Jožetom Bogatajem. Organizator Glasove preje: Andrej Žalar oo^nj^kiaiass. Torek, 30. marca 2004 GLASOVA PREJA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN prav to, kar smo zahtevali. Zgodba je bila končana, lahko bi jo še malo vlekli, vendar se je Slovenija zelo prizadevala, da bi čimprej zaključila poglavje o kmetijstvu." Bo 1. maja za kmetijstvo kaj drugače kot dan prej, bo za hribovskega kmeta slabše kot za ravninskega? "Če bo 1. maja za kmeta kaj drugače kot 30. aprila, bo odvisno predvsem od vremena," je hudomušno odgovoril dr. Emil Erjavec in dodal, da so razmere v hribih za kmetijstvo že samo zaradi naravnih danosti težke, od države pa je odvisno, ali jih pomaga lajšati ali ne. Slovenija bo že letos več denarja kot za ukrepe tržne politike namenila za ukrepe iz programe razvoja podeželja, med katere sodijo izravnalna plačila za gorska, hribovska in druga območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje ter podpore za ukrepe Slovenskega kmetijsko okolj-skega programa. Ta plačila bodo letos višja kot lani, v prihodnosti se bodo še povečala. "Veliko bo odvisno tudi od kmetov samih, koliko se bodo vključili v posamezne ukrepe," je ugotavljal dr. Erjavec. "Če jih bodo sprejeli, bo na slovenskih hribovskih kmetijah podobno kot v sosednji Avstriji, na Bavarskem, na Finskem in še kje, kjer država s podporami za te ukrepe zagotovi plačilo za eno delovno mesto. Če k temu dodamo še dohodek iz osnovne in dopolnilne dejavnosti (govedoreja, gozdarstvo, turizem itd.), potem razmere niti niso tako brezper-spektivne oz. brez upanja. Drugače je na kmetijah, kjer ni naslednika ali mladi nočejo sprejeti trdih hribovskih razmer in temu prilagc^enega načina življenja. Tam jim nobena subvencija in tudi kovčki denarja iz Bruslja ne pomagajo." Dr. Emil Erjavec Na vprašanje Miha Nagliča, koliko je pri nas kmetij, ki so dovolj pripravljene za vstop v Evropsko unijo in za konkurenčnost na trgu, je dr. Erjavec odgovoril: "Za nobeno kmetijo ni možno reči, da je lahko brez skrbi, vsaka je ranljiva, če se ne prilagaja razvoju in zunanjemu okolju. Propadanje kmetij je vedno prisotno, vendar je tudi veliko pozitivnega. V Sloveniji smo v zadnjih dvajset letih ustvarili po pesimistični oceni 1.500 in po optimistični 5.000 močnih kmetij, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega kmetijstva. V vsaki vasi rabimo eno do dve takšni kmetiji, ob teh pa je dovolj prostora še za 10 do 15 tisoč manjših kmetij ter za mešane kmetije." "Najboljši ne potrebujejo pomoči, so se že znašU, tistim, ki rabijo za preskok le malo, pri tem pomaga kmetijska svetovalna služba. Kmetije, na katerih ni mladih ali celo kraljuje alkohol, nimajo perspektive. Marsikje se kot problem slovenskega kmetijstva ne kažejo bruseljske subvencije ali pametnost oz. nespa-metnost tega ali onega politika, ampak to, ker kmečki fant ne more dobiti dekleta. Starejši še vedno mislijo, češ - saj bo prišel nečak ali kdo drug in bo prevzel kmetijo. Z različnimi ukrepi bi morali pospešiti prehajanje zemlje k tistim, ki bi jo potrebovali še več, a to je zelo občutljiva zadeva. Pomemben ukrep, ki bi lahko pospešil spremembe na kmetijah, je renta za zgodnje upokojevanje, to možnost bodo letos prvič lahko uveljavljali tudi slovenski kmetje," je dejal dr. Emil Erjavec." Cveto Zaplotnik, feto: Gorazd Kavčič .1 Cena mleka se bo znižala Medtem ko je v prvem delu Glasove preje dr. Emila Erjavca spraševal Miha Naglic, so v drugem delu dobili besedo tudi obiskovalci. Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas - Podane, v kateri je okrog sedemsto kmetij, je vprašal, kako bo kmetijstvo izgledalo pri nas čez pet let in ali je res, da naj bi se v Bruslju pridobUene kvote za mleko še zmanjšale. ko bo stala. Največja težava je v tem, da bodo kvote v Evropski uniji veljale le do konca leta 2013, potlej tudi ne bodo več potrebne, ker bo cena mleka že toliko padla, da se bo zmanjšalo tudi zanimarije zä prirejo. Kolikšno bo znižanje, ne ve nih'^e. V Sloveniji, kjer jfe cena politično določena, bo verjetno padla še bolj od povprečja Evropske unije. Ob vsem tem je dobro, da bo unija uvedla mlečno premijo, ki bo slovenskim rejcem vsaj deloma nadomestila izpad dohodka, ne pa vsega. Tudi zato ne, ker so naše mlekarne sicer na dobri poti prestrukturiranja, še vedno pa niso konkurenčne evropskim, saj delajo z višjimi stroški, ki jih bodo lahko prevalile le na kmeta. Ekonomske razmere v prireji mleka se bodo torej zaostrile, večji rejci se bodo veijetno lahko še naprej širili, majhni in srednje veliki se bodo znašli v velikih te- Stane Rupnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je menil, da bo na Gorenjskem možno kmetovati po evropsko, kot je bil tudi sicer naslov Glasove preje, a ker so na nekaterih področjih zahteve celo ostrejše kot v uniji, bodo marsikje morali kmetovati po nadstandardu. Kot je dejal dr. Eijavec, je pri prilagajanju pravnemu redu Evropske unije največ težav tam, kjer to delajo uradniki, ki nimajo potrebne širine znanja, kmečke pameti in stika s stvarnostjo in si po svoje predstavljajo, kaj je prav in kaj ne. Kritično je predvsem v nekaterih delih veterine. Jože Bogataj Dr. Erjavec je najprej hudomušno pripomnil, da ni "Šlogar-ca", ki bi lahko povedala, kaj bo s kmetijstvom čez pet let, nato pa dodal, da skuša biti realist. "Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo lahko z odprtjem meje pričakujemo pozitivni razvoj, povečalo se bo zanimanje za turistični obisk, podpore kmetijstvu in podeželju bodo porasle, za govedorejo so dobri obeti, pri prireji mleka bo slabše, a ne bo katastrofe," meni dr. Erjavec. "Kar zadeva mleko, je nacionalna kvota trenutno Še večja od prireje, leta 2006 pa se bo celo nekoliko povečala, na skupno 576 tisoč ton. Večji problem kot nacionalna kvota je kvota na kmetijo. Dokler kmetje ne bodo dobili obvestil o dodeljeni količini in sistem ne bo polno zaživel, toliko Časa bodo strahovi in težave. Še več jih bo v prvih letih. Predvsem rejci z majhnimi kvotami se bodo znašli pred vprašanjem, ali vztrajati ali jih prodati. Izkušnje drugih držav kažejo, da so takšni opustili prirejo in da so kvote prešle v roke rejcev, ki so jih potrebovali za povečanje količine. Trg s kvotami se bo ver-« jetno tudi pri nas zelo hitro vzpostavil, vprašanje je le, koli- žavah, iz katerih se bodo rešili le tisti z veliko volje in k^italom za povečanje prireje. Se večji problem kot kvota je konkurenčnost," je dejal dr. Erjavec in poudaril, da cena mleka ne bo več tako ugodna, kot je bila zadnja leta, čeprav je večina rejcev mnenja, da je že zdaj slaba. Mag. Jurij Kumer Stane Rupnik Mag. Jury Kumer, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je dejal, da je Škofjeloško hribovje za zdaj še gosto poseljeno in dobro obdelano, vendar je kritična masa ljudi, ki se še ukvarjajo s kmetovanjem, že blizu spodnje meje. Da bi ohranili to poseljenost in obdelanost, bi država in občine morale nadaljevati z ukrepi aktivne politike in ustvarjati pogoje za delo in življenje kmetov na tem območju. Nekatere zahteve, ki so pretirane ali jih uveljavljajo brez prehodnega obdobja, so lahko pogubne. Hribovsko in nižinsko kmetijstvo bi morali obravnavati različno, je dejal mag. Kumer in poudaril, da bomo za slovensko deželo najprej odgovorni Slovenci sami. Naš kmet od kralja do multifunkcionarj a k Kako bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal, kaj pravzaprav pomeni beseda kmet. Je to besedna oznaka za vsakogar, ki ima v posesti zemljo in jo tudi obdeluje? Je še kaj drugega kot to? V EU je zdaj v rabi čarobna beseda, da je kmetijstvo "multifunkcional-na dejavnost". Je kmet potemtakem multifunkcionalist? Ali celo multifunkcionar? • t .i' Kmet je kralj Pa poglejmo najprej, kako kmeta razloži naš temeljni slovar. Po Slovaiju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ima beseda štiri pomene. Prvi: "kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja". Za drugega pravi, daje slabšalen: "neroden, neuglajen človek". Primer rabe: "Ne bodi tak kmet." In še: "Kmetje kmet; dopovej mu, ko pa je tak kmet." Kadar se ta beseda uporablja skupaj s predlogom, pomeni "deželo, podeželje". Na primer: "Prišel je s kmetov; iti na kmete; na kmetih, po kmetih je tćh imen še dosti." In še četrti pomen: "Šahovska figura, ki se giblje v pravokotni smeri naravnost." Kakšne so te opredelitve? Precej staromodne, to je najmanj, kar lahko rečemo. Da je človek "ženiljiški posestnik, ki to posest hkrati tudi sam -obdeluje in od tega dela živi, je že v redu. Ampak ali je res samo to? In vrh tega še §inonim za rovtarja in provmco. še na šahovnici, kjer jih je sicer, kar^/a polovico vseh figur, je kmetom dodeljena najmanj zahtevna vloga. Gibljejo se le naravnost, pravokotno na izhodišče, le za eno polje, le kadar "žrejo", se premaknejo vstran. Kot da bi se pred tem malo nažrli. Ker je znano, da sestavljavci slovarjev besede izpisujejo predvsem iz literature, iz knjig in časopisov, več kot iz pogovorne rabe, lahko sklepamo, da je zgoraj nakazani podobi moČno podobna tudi slika kmeta v slovenskem slovstvu in publicistiki. Da je kmet v pogovorni rabi med nekmeti bolj psovka kot prijazna beseda, se itak ve. S kmetov pa je bil doma meščan, ki je, ko je že odcvetel, svojim kmečkim rojakom spisal najvišjo hvalnico. "Kmetje kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta." (Cvetje v jeseni, 1917) Ja. Če je res tako, kot je pogojeno z mnogimi "če". A slej ko prej so bila obdobja, ko ni bilo tako. Slovenski kmetje so postali pravi posestniki svoje zemlje itak šele po letu 1848. Potem pa so jim nalagali vedno nove davke, jih zadolžene ali drugače obremenjene vabili v Ameriko in v nove tovarne, naganjali v kolhoze in vse mogoče zadruge. Svetovni vojni, industrializacija, kolek-tivizacija in naposled globalizacija so povzročile, da je postajal tudi kmet vse bolj odvisen "od vsega sveta", od drugih ljudi in od oblasti, od razvoja novih tehnologij in družbenih procesov, ki so se več kot le dotaknili tudi kmečkega v • 1 • zivlja. Tudi če ima res "dobro in Čedno napravo", sodobna gospodarska poslopja in vso mehanizacijo, če ima "primerno zemljo", dovolj le-te v lasti ali v najemu, "da jemlje iz nje življenje in davek", če nima preveč dolgov, "paČ pa polne hleve" in vsega drugega v obilju, in če ima vsaj nekaj zdravih in pokornih otrok, je kmet vse bolj odvisen od vsega sveta. Kdo pa ni? Sesuti kmet Čeprav vemo, da kmet ni bil kralj, drži, da so bili kmečki gospodarji ponosni na svoj stan in posest. Grunt, je bil pred sto leti vendarle manj odvisen od premetavanj v lokalnih in svetovnih dogajanjih, bil je nekakšno kialjestvo v malem; kmet torej vsaj kralj v malem. Obe svetovni vojni, človeške izgube v njih, dolgoletno poniževanje s strani nekdanjih hlapcev, ki so kot ko-^ munisti postali novi veljaki, zapuščanje kmetij, ko so mladi odhajali v tovarne, kjer so iz ponosnih kmečkih ljudi naredili pohlevne člene na tekočem traku - vse to je iz kraljev in kralje-vičev naredilo sesute in zmedene podanike novih sistemov. Hkrati se na kmetih vidi, kako res je tisto, kar jc zatrdil Marx - da človekova zavest zaostaja za razvojem njegove biti. Oziroma: da razvoj produkcijskih sil poteka hitreje kot se mu uspejo prilagajati produkcijski odnosi. Tako imamo danes na deželi poleg mladih, naprednih in samozavestnih kmetov še več takih, ki so prave karikature nekdanjih gospodarjev. Pa ne komične, ampak tragične. Ljudje,, ki v svoji zavesti Še zmeraj negujejo nekdanjo mogočnost, njihove nekdaj mogočne kmetije pa so v razvoju povsem zaostale; to se kaže v slabih in nečednih napravah. Kako tragikomična figura je lahko človek, ki si še zmeraj domišlja, da je "kralj", v resnici pa je le še karikatura kralja! Seveda se ni sesul le kmet, propada tudi njegov svet. Njegovi predniki so se stoletja trudili, da so kultivirali krajino. Narava je lepa v obeh primerih, bodisi kot divjina, v katero človek sploh še ni posegel (in take je komaj še kaj), bodisi kot ta, ki jo poznamo in jo imenujemo kulturna krajina. Grda pa je nekdaj kulturna krajina, ki se zarašča, v kateri je vse polno divjih odlagališč smeti, neurejenih peskokopov in kamnolomov, od vlake in vode razritih gozdnih "cest", v gradbene deponije degradiranih mokrišč ... Nekdaj mogočnih in lepih kmečkih poslopij je le še za vzorec. Namesto da bi jih prenovili, so jih raje podrli in zgradili škatlam in transformatorjem podobne stavbe, ki so povsod po Sloveniji enake ... Stari običaji zaživijo le še v priredbah na raznih prireditvah tipa "praznik koscev in grabljic". Narečja se počasi izgubljajo, zdaj že na kmetih zaslišiš, daje nekaj "ful kul" ... No, resnici na ljubo: saj tudi "fajn" ni bilo čisto slovensko. Kmet kot multifunkcionar Zakaj se v državah EU kmetom dajejo tako visoke subvencije, ugodni krediti, nepovratna sredstva? Vsi drugi sloji delovnega prebivalstva pa se v istem času samo še privijajo; razmere na trgu so vse trše, dajatve vsak dan višje, ugodnosti vse manjše. Seveda tega ne poČno zato, ker bi bili kmetje simpatični bruseljskim in ljubljanskim birokratom. Tudi ne zato, da bi kmete za vsako ceno pripravili do tega, da bi Še naprej kmetova-li in od tega dobro živeli. Da ima kmet zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja, je še zmeraj osnovna funkcija. Plačujejo pa ga, ker pričakujejo, da bo sočasno z njo opravljal še druge. Da ne bo "le" zemljiški posestnik in obenem poljedelec, živinorejec, sadjar, vinogradnik, gozdar ... Pa še nosilec raznih "dopolnilnih" dejavnosti na kmetih: sečnje in obdelave lesa, kmečkega turizma ... Kmet naj (p)ostane tudi varuh okolja in urejevalec prostora, ohranjevalec dragocene kulturne dediščine. Če deluje sonaravno, pomaga ohranjati ekološko ravnotežje in skrbi, da kulturna krajina ne propada. Še vedno je eden temeljev nacionalne identitete, konservator starih običajev in pogovornega jezika, antiglobalist * • ze po SVOJI naravi... Na to poanto, na to "čarobno evropsko besedo" - multifunkcionalnost kmetijstva - nas je na Glasovi preji pri Brdarju v Vinharjah opozoril dr. Emil Erjavec. Jaz je tu ne razlagam tako kot bi jo on - sijajen sogovornik in razlagalec -ampak le tako kot jo sam razumem. Hkrati imam občutek, daje marsikdo od tistih, ki jim je name- t njena, še slišati noče, kaj šele, da bi jo skušal po svoje razumeti. Mlajši in napreden gospodar mi je po preji rekel: prav lepo sta "moževala", povedala nista pa nič! Nič "konkretnega", je mislil; niČ o kvotah, cenah, nemogočih predpisih ... Ja, saj ravno to je bil najin namen: pogovarjati se na metanivoju, na ravni, ki je "nad" in s katere se vse to vidi drugače, v vsej multi-funkcionalnosti. Multifunkcionalnost je nova beseda. V SSKJ (1975), Slovenskem pravopisu 2001 in Velikem slovarju tujk (2002) je sploh še ni. Kar pomeni, da do izida navedenih publikacij ni bila niti v dovolj pogosti pogovorni niti v pisni rabi. Latinski multus pomeni mnog, functio pa izvedba, opravljanje. Denimo torej, da je multifunkcionalno vsako opravilo, ki nima le ene, temveč več "funkcij". Beseda nam je že tako domaČa, da jo bolje razumemo. Če rečemo kar funkcija in je ' ne prevajamo v slovenščino. Njeni mnogi pomeni pa so po Bunčevem Slovarju tujk, ki izhaja.že od 1952, naslednji: "delo, delovanje, posebno opravilo; služba,' položaj, delovno mesto, zaposlitev; naloga, vloga; odvisna spremenljivka". Cvetka te pomladi bi se tedaj lahko glasila: Kmet je multifunkcionar. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če je vse lepo obdelano in pospravljeno, če ima ravno prav dolgov in hkrati polne hleve, če kmetija preživlja gospodarja, gospodinja pa ima v bližini kako službico, če negujeta hišno in vaško izročilo, če govorita narečno in hkrati obvladata knjižno slovenščino, če sta ponosna na svoj stan, in če imata še kopico zdravih in pokornih otrok, sta multi-funkcionarja, od katerih je odvisno skladno funkcioniranje tega sveta ... Miha Naglič ^ m GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 Evrope Naporno leto Programe dela v Gasilski zvezi Radovljica so uresničili Na Bledu so lani gostili kongres slovenskih gasilcev, maja 2005 pa bo tam mednarodno srečanje gasilcev iz Evrope. kljub menjavi v vodstvu. Gasilci so pomagali tudi drugod. 1 r Selo Bledu - Na ta pomemben dogodek so se že začeli pripravili, so povedali na občnem zboru Gasilce zveze Bled - Bo-hiiy. Ob rednem delu bo letošnje leto minilo tudi ob praznova-i\ju obletnic v štirih društvih. V Bohii^jski Bistrici bodo za 120-letnico dobili novo gasilsko vozilo. ' V obeh občinah imajo 21 društev po krajih in dve društvi v industriji. V njih deluje skupno 2078 članov, med katerimi je 255 strokovno izobraženih gasilcev, vendar bi jih potrebovali vsaj še 130. Tudi pri opremljanju društev je napredek počasnejši od načrtov. Ce jih bodo hoteli izpolniti, bodo morali do leta 2009 povečati sredstva občinskih proračunov najmanj za 15 odstotkov letno, je ocenil predsednik GZ Bled - Bohinj Jože Smole. Pohvalil je dogovor z občino Bohinj, ki je že kupila novo gasilsko vozilo za PGD Bohinjska Bistrica. O enaki naložbi za PGD Gorje se do-govaijajo z občino Bled. Ker se je lani prijavilo na razpis za delno vračilo davka od kupljene opreme le 9 društev» pričakujejo letos boljši odziv.' Razlike so tudi pri delu društev, vendar so z veČino zadovoljni. Podobno je v zvezi,- kjer sta najbolj dejavni komisiji za mladino in članice. V obsežnem programu usposabljanja so Člani lani opravili kar 130 vaj in sodelovali na raznih tečajih. Imeli so tudi 212 intervencij, za katere je 692 gasilcev žrtvovalo več kot 9000 ur. Veliko časa in truda so vložili v organizacijo kongresa GZS na Bledu. Ker so pri tem, pomagah mnogi, je predsednik Smole podelil devet zahval za občini in organizacije. Lani so imeli več požarov kot prejšnja leta, je ugotovil poveljnik zveze Drago Stoje. Najbolj so se izkazali pri gašenju požara Zahvalo za pomoč občine Bohinj pri kongresu je prevzel Zvone Šolar. na Komarči, kjer je 310 gasilcev prostovoljno delalo veČ kot 6400 ur. Ob tem so poškodovali in uničili veliko opreme, namesto pohval pa so bili deležni celo očitkov o nepotrebnih posegih v TNP Poveljnik Pavel Zvan iz Bohinja je dodal, da so se med Poudarek informiranju članov Selo pri Žirovnici - Med letošnjimi pomembnimi nalogami žirovniških upokojencev javna razprava o namembnosti društvene hiše, anketa med starejšimi o njihovih potrebah in sodelovaiye pri pripravi srečai\ja upokojencev iz treh dežel. V žirovniško društvo upokojencev je vključenih več kot 890 članov ali okoli 80 odstotkov vseh upokojencev tega območja. Med pomembne dosežke preteklega leta predsednik društva Edvard Kavčič šteje ugoden zaključek denacionalizacij-skega postopke za hišo, v kateri je gostilna Osvald, ki ostaja še naprej v njihovi lasti. V prvem nadstropju društvo uporablja dva prostora, bi pa za različna srečanja in druženje potrebovali večje. Kako bodo hišo uporabljali prihodnje in jo prilagodili svojim potrebam, se bodo pogovorili na široki javni razpravi. Lani so izpeljali okroglo mizo o socialni varnosti starejših v občini. Ocenjujejo, da je okoli 430 občanov starih več kot 70 let, med njimi 160 več kot 80 let. Kot so med drugim napovedali na občnem zboru 12. marca. bodo prav te starejše letos ob obisku na domu povprašali, v kakšnih pogojih živijo, kako ocenjujejo svoje .zdravstveno stanje in s tem povezano potrebo po pomoči na domu in koliko je zanje zanimivo, da bi v občini ustanovilijdnevni center za i' - pomoč starejšim. Poleg ugotavljanja potreb si" bodo posebej prizadevali, da bi starejši dobili čim več itlformacij, katere storitve (sofinancirane ali ne) za boljše počutje in kakovost življenja so jim sploh na voljo. Hkrati jih bodo povprašali Še, koliko so sami pripravljeni prispevati za te namene. M. K. Posebna skrb najstarejšim » Cerkljanski upokojenci bodo nadaljevali z dejavnostmi med skoraj devetsto člani. Cerklje - Dvainpetdeset let že deluje Društvo upokojencev Cerklje, ki ima skoraj 900 članov, med njimi pa sta slabi dve tretjini žensk. Ko je predsednik društva Ivan Basej na občnem zboru ocenjeval delo, je poudaril, da so bile glavne dejavnosti v društvu v zadnjem letu izleti, dobro organizirano kolesarjenje, novost je sekcija za ročna dela in telovadba. Slednji dve dejavnosti sta že na začetku vzbudili veliko zanimanje in članstvo v njej. Zato bodo z njimi in z dru- gimi oblikami nadaljevali. Posebno skrb so med letom name- « njali najstarejšim članom društva. Obiskali in obdarili so 15 jubilantov ob 80-letnici in jih obdarili. Letos bo 80 let proslavilo štirinajst, 90 let pa dva člana. Ob koncu leta pa so obdarili več kot 120 članov. .Po lanskem zelo uspelem pikniku pod Jenkovo lipo bodo to srečanje pripravili tudi letos. 4. maja bodo organizirali pohod na Štefanjo goro, v Naklem pa se bodo 25. junija udeležili tra- dicionalnega srečanja, ki bo le dan po srečanju upokojencev v Slovenj Gradcu. Načrtujejo pa tudi oživitev dramske sekcije. Na občnem zboru so podelili riznanje za delo poverjenici tefki Mujič, plaketo pa Andreju Zargaju. Pozdravila sta jih na občnem zboru in jim zaželela uspehov pri organiziranju različnih dejavnosti predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in župan občine Cerklje Franc Čebulj. Andrej Žalar zavrti I ± NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,9 TD I Sportilne. Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1,000 € (pribl. 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri: • Volkswagen Gclf 1,9 TDI Sportline • Nagradni sklad v vrednosti 2.0(K) € {pribl. 474.000 SIT) HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23 4280 Kranjska Gora Tel 04 587 82 50, Faks. 04 588 13 22 marketing.kg@hit si Več informaci) poiščite na www.hlt.8l akcijo veliko naučili, vendar bi jo morali bolje analizirati. Poveljnik Anton Smid z Bleda je izrazil obžalovanje, da so imeli 172 intervencij, kar je največ doslej. Bolj jih veseli, da bodo odšli na državno prvenstvo pioniiji PGD Goije in pionirke PGD Zasip. Letos bodo imeli člani zveze tudi več razlogov za praznova--nja. V občini Bled bodo proslavili 110-letnico PGD Gorje in 90-letnico PGD Mlino, v občini Bohinj pa 120-letnico PGD Bohinjska Bistrica in 50-letnico PGD Studor. ^ . Stoj an Saje Radovyica - Kar 230 gasilcev je lani požigalo okuženo drevje, pomagali pa so tudi pri ga-šei^u na Krasu in odpravi posledic neurja v Ukvah. Zveza je organizirala regysko tekmovalce, kjer je doseglo vrh osem ekip iz občine. Lani so v večini od 14 društev, ki imajo skupaj 1346 članov, izvolili nova vodstva. Dobili so tudi nove organe zveze, vendar je prišlo do sprememb zaradi odstopa predsednika. Na izrednem občnem zboru septembra 2003 je prevzel vodenje GZ Radovljica Janez Erman iz Pod-narta. Kot je poročal na nedavnem zboru zveze, so kljub kadrovskim menjavam in pomanjkanju denarja izpolnili načrtovane naloge. Ponosni so, da so štiri društva od lanskih jubilejev bogatejša. Novi vozili sta dobila PGD Radovljica za 120-letnico in PGD Ljubno za 100-letnico. PGD Srednja Dobrava je za 40-letnico obnovilo gasilski dom, PGD Kropa pa je za 110-letnico odkrilo spominsko ploščo na domu. Svečano je bilo tudi na Brezjah, kjer so ob romanju slovenskih gasilcev odprli prizidek doma. Za opremljanje z novimi vozili bi vseeno rabili več denarja iz proračuna občine, je opozoril poveljnik Metod Gaber. Gasilci iz Podgore so se morali peljati na gašenje dveh požarov z lastnimi avti, ker je društveno vozilo prestaro. Število intervencij se je lani povečalo; gasili so 103 požare in ukrepali na 89 tehničnih intervencijah. Kar 42-krat so odŠli na pomoč drugim društvom. Med drugim so pomagali pri gašenju na Krasu in odstranjevanju zemeljskih plazov v Ukvah v Italiji. Pri odpravljanju posledic hruškovega ožiga je sodelovalo 230 gasilcev, ki so delali 1055 ur. Veliko so napredovali pri izobraževanju, svoje znanje pa so dokazali zlasti na tekmovanju gorenjskih gasilcev v Radovljici. Tam je osem ekip iz štirih društev osvojilo pokale in se uvrstilo na državno tekmovanje. Udeleženci zbora so si ogledali dosežke tudi v slikovnem prikazu dela zveze. Prvi častni predsednik zveze je postal Ciril Ažman iz Ljubnega. Ponovno so sklenili predlagati, naj dobi Niko Legat iz Begunj priznanje Matevža Haceta. Za sodelova-' nje pa so podelili priznanji OŠ A. T. Linharta in ravnatelju Srečku Tomanu ter podjetju Komunala Radovljica in direktorju Dragu Finžgarju. Stojan Saje Druženje lajša bolezen Krai\j - Terapevtske vadbe, predavai\ja, meritve kostne gostote, posvetovalnica, terapevtski izleti in socialni stiki so temelj do sedaj štiriletnega družei^a v Društvu bolnikov z osteoporozo Krai\j. Pred nedavnim je društvo pripravilo občni zbor, na katerem so za predsednico znova izvolili Mileno Zupin, program dela pa so spet zasnovali na prej omenjenih temeljih. Osteoporoza je Stoletnica « čipkarske šole žiri - Pred stotimi leti je bila v Žireb najbo^ pogosta zahtevna čipka cveta s petimi listi. Od tu tudi ime nedavno usta-nov^enega Društva žirovskih klekUaric "Cvetke". Ustanovnega občnega zbora društva se je udeležilo 46 članov in članic, ki imajo že dolgoletno tradicijo ustvarjanja s kleklji in "povštrom". Za predsednico so člani izbraU pobudnico in dolgoletno učiteljico klekljanja v osnovni šoli Marico Albreht. Veliko članic in članov društva ima z izdelovanjem Čipk več kot 50 let izkušenj. Povezali so se zato, da bi dostojno obeležili stoletnico čipkarske Šole v Žireh, ki je še danes prisotna v skoraj vsaki hiši. "Na področju klekljanja smo v Žireh zelo uspešni, žal pa za to izve vse premalo ljudi. Povezani pa bomo lahko širili zavest o našem izročilu, pomagali tudi na turističnem področju in predvsem pomagali mladim k boljši predstavitvi," nam je povedala predsednica. Stoletnico čipkarske šole v Žireh bodo praznovali leta 2006. Prav kmalu bo društvo začelo pripravljati brošuro, odpravili se bodo tudi v Prago, ki je trenutno svetovna prestolnica klekljanja. Organizirali bodo tudi tečaje klekljanja, že dolgo pa je med izdelovalci V navadi izmenjava "muštrov". "Skupaj smo kol družina in želimo biti uspešni," nam je Še priznala Marica Albreht. Boštjan Bogataj bolezen kosti, ki napada pretežno ženske po menopavzi. Da bi se znali boriti proti tej tihi in neboleči bolezni, ali se ji. Še bolje izogniti, je treba dobro poznati z njo povezana tveganja. Društvo je s tem namenom doslej pripravilo 49 predavanj v devetih krajih. Prireja tudi redna ultrazvočna merjenja kostne gostote, ki prva pokažejo na možnost oste-oporoze. Meritve so namenjene širšemu krogu ljudi, na terenu, in doslej se jih je udeležilo prek dva tisoč ljudi, več kot tristo pa so jih napotili na nadaljnje diagnostične postopke. Enkrat mesečno je v društvenih prostorih na Primskovem posvetovalnica za osteoporozo, ki jo vodi Maja Kozlevčar - Živec, dr. med. (predavala je tudi pred občnim zborom), društvo pa omogoča tudi obisk toplic s šolo za osteoporozo. Jeseni je izdalo tudi glasila Naša sončnica. Zdrav življenjski stil je učinkovit upor zoper to bolezen, zato društvo nadaljuje s terapevtskimi vadbami (aktivnih je 25 skupin, ena tudi v bazenu), kopanjem v termah Snovik, terapevtskimi izleti, pa tudi pikniki, pohodi in drugimi družabnimi dejavnostmi. ObČni zbor, ki je privabil 120 članic (od skupaj osemsto), so prijetno zaokrožili z nastopom igralca Poldeta Bibiča z monodramo Martin Krpan.. Danica Zavrl Žlebir Jerala novi predsednik Škofja Loka - "Zadi\ja leta nismo imeli srečne roke pri izbiri predsednika. Upam, da bo tokrat drugače," je konec minulega tedna na letni skupščini Avto-moto društva (AMD) Škofja Loka dejal Ivan Križaj, sekretar društva. Kot je pojasnil, predsednik društva zadnja leta ni bil pretirano aktiven, zato je Križaj, namesto predsednika, podal tudi poročilo dela društva v zad-i\jih štirih letih. "Zdaj so postavljeni trdni temelji za razvoj društva," je poudaril Ivan Križaj in dodal, da si je škofjeloško AMD za enega od ciljev zastavilo tudi zagotoviti si podmladek. Križaj je poudaril, da so člani društva na zadnjih treh rednih sejah razpravljali o tem, koga izbrati za novega predsednika. "Vsi smo se strinjali, da rabimo mlajše vodstvo," je dejal Križaj in predlagal, da društvo odslej vodi Dušan Jerala, ki so ga prisotni člani škofjeloškega AMD tudi soglasno izvolili za predsednika. Za stalnega delegata za AŠ 2005 so v Škofji Loki izvolili Milana Ravniča, Ivana Križaja pa so imenovali za skupščino Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). Člani loškega AMD so menili, daje v zadnjih letih za njihovo društvo največ naredil prav sekretar Predsednik Dušan Jerala Ivan Križaj in tudi namignili, da bi si Križaj zaslužil kakšnega od priznanj, ki jih podeljuje AMZS. Špela Žabkar 'i T v I . •—- . A* Posebna jionuJbs ieäaa: ¥elja od 29. i. do 03. 4. Paradižnik pakiran n mreži, kg aneant nepakirane, kg I ' i' A4- Električni prezračevalnik trate • dve ročni varnostni stikali, priročna stikalna plošča, ki jo lahko uporabljate z obeh strani • v treh stopnjah nastavljiva višina • prezračevalni valj s krogličnimi ležaji, premer: približno 7,8 cm • delovna širina: približno 32 cm • 3.000 U/min, velikost: približno 54 x 46 x 29 cm 3 leta garancije! morca Notranji podplat; Moški natikači in cokle • oblikovan usnjeni medpodplat • lahek, prožen podplat z mikroporami • notranji podplat iz pravega velurja • podloga iz blaga • velikost: od 41 do 46 par natikačev/cokel -•i • m-: S/T 6."' € '.v.«- ^ /S^ r •v« T Ledvični pas iz neoprena • izredno elastičen, praktično zapenjanje na ježka • nosite ga lahko obojestransko, različne barve, velikost: od S do XL SIT Rokavice, za motoriste • kakovostni materia • notranjost je ojačana z materialom Keprotec švicarskega proizvajalca Scnoeller, se ne trga • ve ikost: od S do par rokavic SIT 9r€ t 1 \ C., / v I • r i { i ^ « V • 'L Aluminijasta univerzalna lestev • tri v eni: samostojeća lestev, ogrodje, prislonska lestev • nedrseče noge, 4 zložljivi elementi, vsak s 3 rebrastimi, nedrsečimi klini • 6 varnostnih šarnirjev za prestavljanje • višina: ogrodje pribl. 1 m, samostojeća lestev pribl. 1,6 m,^skupna dolžina: približno 3,6 m mmasnma ! .M« t v - i i; . s ženska majica • različne barve in modeli • velikost: od 40 do 54 P ■1 / ^ • V T e lOO^stotni bombaž my t ml^i'iž Ijif SIT 4r€ Roženi , ostružki • naravno gnojilo za lončnice, balkonske in vrtne rastline 2,5-kilogramska vrečka 0j6€/100g S/T € • > Gnojilo zo rastline ^ v balkonskih koritih z^ gotrojni nkovanjem učinkuje približno 5 mesecev im ucin kilogramski zavitek 0,28 €/100g SIT 2r€ Akumulatorske škarje za grmičevje • 2 zamenljivi rezili za travo (10 cm) m grmičevje (20 cm), prevlečeni s slojem proti prijemanju, mehanizem za hitro zamenjavo • varnostno stikalo in optični nadzor napolnjenosti 3 leta garancije! v « t -i? tOv Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurt (4x): Durchlaßstraße 6, Rosentolerstroße 83, Ebentolerstroße 164/ Südring, Augustjaksch-Straße 48; Villach (2x): MarioGailer-Straße 21, Badstubenweg 89; Spittal/E>rau: Koschot-stroße 39; St. Veit/Glan: Lastenstraße 9; Graz (6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karicuerstraße 26, Wiener Straße 196, Kämtner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73; Feldbach: Gleichenberger Straße 66; Fürstenfeld: Körmenderstraße 15; Vofftsberg: Conrad von Hötzendorfstr. 51; Lienz: Kärntner Str. 63 t \ Spittal/Droo^ St. Veit/Glan Villach(2x) Voitsberg raz (6x) Fürstenfeld T tschlandsberg Feldb nfurt(4x) Maribci^r obota SLOX Kranj Ljubljana Celje Lidl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg Novedene cono vključujejo vse davke; pri nakupu v skupnem znesku nad 7S,01 EUR [• moino vrafllo DDV. Ceno v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih rozmerij; prera Amstetten - Slovenska hokejska reprezentanca do 18 let je odlično začela z igranjem na svetovnem prvenstvu divizije L v Avstryi. V prvi tekmi je v soboto premagala domačine Avstrijce s 7:2, v nedeljo pa je bila s 6:1 boljša od Romunov. Včeraj je bil na prvenstvu prost dan, danes pa se bodo naši mladi hokejisti pomerili z ekipo Poljske. Jutri bodo igrali s Švico, v petek pa še z ekipo Latvije. V soboto pa se je v Mariboru končalo žensko svetovno prvenstvo IIL divizye. Naše hokejistke so osvojile končno drugo mesto, zmagala pa je ekipa Avstrije in se kot najboljša preselila v višji kakovostni razred. Tretje mesto so osvojile Madžarke. V nedeljo pa so naslova državnih prvakov med dečki veselili hokejisti Triglava, ki so zadnjo tekmo z domačini, ekipo Acroni Jesenic, sicer izgubili s 4:2, vendar so si naslov prvakov zagotovili že prejšnji teden. Za ekipo Triglava so v tej sezoni nastopali: Jure Bajželj, Jan Berčič, Klemen Grilanc, Gašper Jordan, Miha MuIej, Aljaž Novak, Domen Pavlin, Rok Stojanovič, Dejan Vakaričič, Zan Kuralt, Anže Kuralt, Jan MarkeU, Lovro Sukič, Filip Potočnik, Aljaž Riga, Nadja Vakaričič, Aleš Trobec, Nejc Vovk in Tadej Zimžar. Trener ekipe je Mitja Kern. Dečki Triglava, ki še vedno nimajo svojega drsališča v Kranju, so se v nedeljo na Jesenicah veselili naslova državnih prvakov. Na jeseniškem ledu je te dni še živahno, saj do jutri na pripravah ostaja slovenska članska hokejska reprezentanca, ki se pripravlja za svetovno prvenstvo na Poljsko. Jutri naj bi se ekipa preselila z Jesenic v Ljubljano. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič BIATLON Prvaka Maric in Gregorinova Pokljuka - Na Pokljuki je bila v soboto tekma državnega prvenstva in slovenskega pokala v biatlonu. V najdaljši biatlonski preizkušnji je bil najboljši Janez Maric (TSK Bled), ki je zmagal pred Markom Dolencem (SK Brdo) in Janezom Ožboltom (SK Kovinoplastika Lož). V ženski konkurenci je prvakinja postala Teja Gregorin (ŠD Niaka Ihan), drugo mesto je osvojila Andreja Mali (TSK Jub Dol), tretje pa Dijana Grudiček (TSK Jub Dol). Med ju-nioiji je bil najboljši Gregor Brvar (SK Brdo), med starejšimi mladinci Klemen Bauer (SK Ihan), med mlajšimi mladinci Matej Brvar (SK Brdo), med mladinkami Tamara Baric (SK Brdo) in med dečki Simon Kočevar (SK Kovinoplastika Lož). V.S. Atleti z novim vodstvom Kraixj - Lanska sezona je bila 0 za Atletski klub Triglav ena najuspešnejših, v letošnji, ko bi se morda lahko pohvalili s tremi olimpijci, pa je od "triperesne deteljice" ostal samo Rožle Pre-zelj, medtem ko sta Tina Čar-man in Brigita Langerholc v jesenskem prestopnem roku zapustili klub. Kot je povedal edini poklicni trener v klubu Dobri-voje Vučkovič, je bilo lani prvič v zgodovini kluba, da so na svetovnem članskem prvenstvu imeli kar dva tekmovalca, Bri-gito Langerholc in Rožleta Prez^a, in da so trije (poleg njiju še udeleženka univerziade Tina Čarman) nastopili na tekmovanjih Zlate lige. Reprezentančni dres so (v mlajših kategorijah) oblekli še Saša Kam-pič, Igor Makarič, Eva in Marko Prezey, Anja Likozar in David Celar. Na državnih prvenstvih so osvojili 65 kolajn, manj kolajn kot leto prej, zato pa je bilo med njimi več zlatih, kar 22. Uspešni so bili tudi veterani, še zlasti Ana Jerman, ki je bila tretja na svetovnem prvenstvu. Mladih je v klubu vsako leto več, trenutno jih je 130, z njimi pa dela osem trenerjev « in vaditeljev, ki so lani skupaj s kolegi iz drugih gorenjskih klubov in sekcij tudi pripravili dve tekmovanji Zlate lige Gorenjske za najmlajše. Zaradi finančnih težav so organizirali le še olimpijski tek, za izvedbo državnih tekmovanj pa atletski stadion tudi nima vse potrebne opreme. In kaj načrtujejo za letos? Rožle Prezelj je že izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah, ob njem pa ima klub še veliko mladih talentov. Večjih tekmovanj letos še ne bodo organizirali, prihodnje leto pa naj bi bil v Kranju spet tradicionalni miting mladih. Atleti pričakujejo od novega vodstva kluba izboljšanje možnosti za treninge in tek- KEGU\NJE Foto Bobnar Adergas gorenjski prvak Kraixj - V zadnjem krogu Gorenjske lige v kegljanju so si igralci Adergasa z zmago proti neposrednemu tekmecu Poletu prvič priborili naslov prvaka. Rezultati 20. krog: FOTO BOBNAR ADERGAS : TERMO POLET II 6 : 2 (3107 : 3016), ŽELEZNIKI II: UUBELJ III 6 : 2 (2977 : 2771). Končni vrstni red: 1. Foto Bobnar Adergas 23, 2. Termo Polet II 21, 3. Jesenice III 17 (tekma manj), Železniki II (tekma manj) 10, 5. Ljubelj III 7 točk. Igralci Adergasa so se tako uvrstili v kvalifikacije za tretjo slovensko ligo. Jože Pogačnik Tomaž Kukovica movanja, želijo pa si tudi dvorano. Na letni skupščini so se za vodenje kluba v minulih štirih letih zahvalili Milanu Bajž^u in za novega predsednika izvolili Tomaža Kukovico, v upravnem odboru pa bodo še Boris Gašpirc, Marko Meden, Saša Eberl, Dobrivoje Vučkovič, Bojan Košir, Matjaž Polak, Vojko Kopač in Vojko Korošec. Kot je v uvodnem nagovoru dejal novi predsednik, bodo skušali urediti financiranje in zagotoviti dodatne finančne vire, izboljšati tehnično opremljenost kluba, zagotoviti nemoteno zimsko vadbo, pridobiti organizacijo odmevnih mladinskih tekmovanj in privabiti nazaj tekmovalce, ki so odšli drugam. Cveto Zaplotnik ♦ A Torek, 30. marca 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^3. STRAN se nogometni dogodek leta na Jesenicah ALPSKO SMUČANJE Jeseniški nogometaši bodo v polfinalu slovenskega nogometnega pokala igrali z ekipo državnih prvakov Maribor Pivovarno Laško - Veliko težav z igriščem in organizacijo. Jesenice - Po zgodovinskem uspehu jeseniških nogometašev, ko so se jeseni uvrstili v polfina-le pokala Nogometne zveze Slovenije, je med ljubitelji tega športa v mestu zavladala prava evforija. Se posebej po decembrskem žrebu, ko so za nasprotnika dobili državne prvake iz Maribora. Pod vodstvom novega treneija Marjana Zurmana, ki je pred leti že vodil to moštvo, so se temeljito lotili priprav za obe tekmi. Prva bo 7. aprila v Mariboru, povratna pa 2L aprila na Jesenicah. To bo športni dogodek leta v mestu, ki se ponaša z dolgoletno nogometno tradicijo. Najbolj zvesti navijači, teh bo kar okoli 500, bodo svoje varovance odšli bodrit že na prvo tekmo v Maribor. Na povratni tekmi, 21. aprila na igrišču Pod-mežakla, pa pričakujejo okoli 3000 gledalcev. "Z delom in zavzetostjo vseh igralcem sem izredno zadovoljen, vse pa je osredotočeno na tekmo z državnimi prvaki, čeprav enako resno delamo za dobre nastope tudi v nadaljevanju prvenstva v tretji slovenski ligi. Vzdušje v moštvu je odlično, 20 igralcev trenira z vso zavzetostjo. Velik poudarek dajemo kondiciji, saj smo v priprave vključili tudi veliko teka. V Maribor Jeseniški nogometni tretjeligaši so si jeseni priigrali polfinale pokalnega tekmovanja. Foto: Tina Doki NOGOMET Štartali tudi tretjeligaši Kra^j - V ligi Si.mobil Vodafone so nogometaši odigrali 21. krog. Ekipa Domžal je gostila Muro in izgubila z 0:1 (0:0). Na lestvici vodi Gorica z 39 točkami, Domžalčani pa so s 24 točkami deveti. V nedeljo gostujejo pri Olimpiji. V 2. ligi je ekipa Supernove Triglava gostila Livar in igrala izenačeno 0:0. Na lestvici vodi moštvo Rudaija s 46 točkami, Kranjčani so z 21 točkami na 8. mestu. V nedeljo gostujejo pri ekipi Krško Posavje v Krškem. Minuli konec tedna pa so z igranjem v pomladanskem delu prvenstva začeli tudi nogometaši v 3. SNL - center. Rezultati 14. kroga: Šenčur Protect GL - Bled Slaščičarna Šmon 3:0 (2:0), Avtodebevc Dob - Jesenice 0:2 (0:1), Factor - Jezero Medvode 0:1 (0:0), Radio Krka - Slovan 2:2 (0:0), Velesovo - Kamnik 1:5 (0:2), Britof -Kalcer Vodoterm Radomlje 2:0 (0:0). Alpina in Zarica Rondo Nautilus sta tekmo preložila. Na lestvici vodi ekipa Factorja z 39 točkami pred Šenčuijem Protect GL, ki ima 32 točk. Na zadnjem mestu je ekipa Velesovega z vsega 1 točko. Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo. V. S. ROKOME Ločani za las ob zmago Krai\j - Kljub tesnemu porazu v Trebnjem rokometaši Terma še naprej ostajajo na šestem mestu v Siol ligi. Zasluga za šesto mesto na lestvici gre tudi drugim ekipam, saj, razen odpisanih RibniČanov, vsak lahko premaga vsakega. Zato je letos prvenstvo zelo izenačeno. Izstopajo le Celjani. V l.B ligi so Kranjčani spet izgubili in zapravili novo priložnost, da se rešijo Črnomlja in Mokerca. Prav Črnomelj je z zmago nad pekarji iz Grosupljega za korak bližji Ižancem in CHIO Kranju. Rokometaši Cerkelj so en spomladanski spodrsljaj z zmago v Radgoni že popravili. Ker so tokrat izgubili tudi vodilni Dobovčani proti zadnjim Radečam, je boj za prvo mesto spet odprt. V Radovljici je bil mali gorenjski derbi, ki so ga dobili gostje iz Železnikov in si tako rekoč že zagotovili obstanek. Radovljičanom ne gre in ne gre. Njihova spomladanska bera točk je pičla. Vse bolj se bližajo repu lestvice. Dekleta ta teden niso igrala, saj je bil v Ljubljani finale pokala. Državne in evropske prvakinje so osvojile prvo letošnjo lovoriko. V poITinalu so premagale Žalec, v finalu pa Piran. Rezultati: Siol liga : Prule 67 - Adria Krka 43 - 36; Jeruzalem Ormož - Prevent 26 - 34; Rudar - Velika Nedelja 25 - 26; Celje P L. - Inles Riko 34 - 27; Trimo Trebnje - Termo 29 - 28. 1. B liga - moški: CHIO Kranj - Gorica Leasing 27 - 30; Sevnica - Mitol Sežana 28 - 22; Gold club - Mokerc 45 - 36; Črnomelj -Pekarna Grosuplje 35 - 34; Gorišnica - Slovan 28 - 30; Dol TKI Hrastnik - Sviš - 33 - 38. 2. liga - moški: Drava - Istrabenz plini Izola 24 - 34; Grčas Kočevje - Šmartno 99 33 - 27; Radovljica - Alples 32 - 36; Ajdovščina -Atom Krško 26 - 30; Arcont Radgona - Cerklje 25 - 28; Radeče -Dobova 31 - 28. M. D. Marjan Žurman na prvo tekmo odhajamo z veliko željo, da dosežemo najbolj ugoden izid. Zimski Čas za priprave smo izkoristili maksimalno. Bili smo na pripravah v Poreču, odigrali smo tudi tri prijateljske tekme s prvoligaši. Proti Primorju in Gorici smo bili do polčasa skoraj enakovredni nasprotniki, v drugem smo popustili in doživeli poraza z 2 : 6 in 1: 7. Še boljši smo bili v tretji prijateljski tekmi proti Ljubljani, kjer smo izgubili z 1 : 2, imeli pa priložnosti za še ugodnejši izid. Morda je naša ne- H O KEJ V DVORANI Spidersi v finalu Saalfeelden - Minulo soboto je v avstrijskem Saalfeldnu potekal polfinalni turnir mednarodne floorball lige. Za slovenske privržence hokeja v dvorani je bil seveda najbolj zanimiv polfinalni par Spiders Dewalt Škofja Loka - Insport Žiri. Prva tekma se je končala z rezultatom 7:1 v korist Ločanov, druga pa 9:2. V fmalu se bodo Spidersi pomerili z lanskoletnimi zmagovalci iz Beljaka, ki so s 3:2 in 4:1 premagali domače Wikinge. Tekmi bosta 17. aprila v Beljaku. 5. mesto je osvojila ekipa Thunderja z Jesenic, ki je z okrnjeno zasedbo tesno (4:3) premagali ekipo z Dunaja. V.S. obremenjenost, ker smo že z uvrstitvijo v polfinale presegli cilje, dodaten motiv pa odličen nasprotnik kot je Maribor," pravi trener Marjan Žurman. S povratno tekmo na Jesenicah, 21. aprila, si ta čas beli lase predvsem vodstvo kluba. Dolga zima je pustila posledice na igrišču, tako da tam sedaj sploh ne morejo trenirati. Na voljo imajo le veliko slabšega pomožnega: Poleg tega pa je ob izjemnem organizacijskem zalogaju za to tekmo treba zagotoviti varnost gledalcev. Ni izključeno, da bo prišlo tudi veliko mariborskih Viol. Predsednik kluba Matej Oblak želi biti optimist, vendar se zaveda velike odgovornosti vseh: "Prav ironično je, da smo si s tem uspehom v pokalnem tekmovanju nakopali velike težave, ki jim bomo težko kos. Urediti moramo igrišče in okolico po vseh normativih, ki jih narekuje izvedba takšne tekme. Za člane kltiba je to prevelik zalogaj, zato smo za pomoč zaprosili Zavod za šport in Občino Jesenice. Te dni pripravljamo varnostni načrt, ki mora vsebovati vse elemente za varnost vseh gledalcev. Upamo, da nam bo uspelo, kajti v nasprotnem primeru, če ne dobimo potrebnih dovoljenj, tekma ne bo na igrišču Podmežakla, temveč drugje, morda v Kranju, ne vem." Janko Rabič Slaiomska prvaka sta Drevova in Kuno Rogla, Krvavec - V soboto in nedeljo je v organizaciji SD Unior iz Celja na Rogli potekalo državno prvenstvo v slalomu za dekleta in fante, ki je hkrati štelo tudi za točke FIS. V ženski konkurenci je zmagala Ana Drev (SK Velenje), pred Tino Maze (SK Črrm TAB) in Ano Kobal (SK Radovljica). Četrta je bila Alenka Kümer (SK Bled). Nastopila je tudi Špela Pretnar in osvojila 8. mesto. Ana Drev je pred Alenko Kürner zmagala med starejšimi mladinkami, tretja pa je bila UrŠka RabiČ (ASK Kranjska Gora). V konkurenci mlajših mladink je bila prva Mateja Robnik (SK Branik), drugo mesto je osvojila Lana Grandovec (SK Olimpija), tretje pa Nina Katarina Mi-hovilovič (SK Alpetour). V moški konkurenci je slalomski prvak postal Mitja Kune (SK Črna Tab), drugo mesto je osvojil Jure Košir (ASK Kranjska Gora), tretji pa je bil Rene Mlekuž (SK Branik). Državno prvenstvo alpskih smučarjev in smučark se zaključuje z veleslalomom, kije potekal na Krvavcu. V.S. KOŠARKA v Triglav jutri, vse zvezde v soboto Krai^ - V 1. SKL za košarkarje je ekipa Heliosa gostila Zagorje Banko Zasavje in se z zmago 86:79 (62:60, 41:38, 18:19), utrdila na prvem mestu lestvice. Ekipa Triglava bo tekmo 26. kroga pri Elektri odigrala jutri, v sredo. V 1. SKL za ženske je ekipa Odeje tekmo igrala včeraj zvečer. V 1. B SKL za moške so košarkarji Loka kave izgubili z Maribor Branikom 66:59, ekipa Radovljice pa je z Litijo izgubila 94:70. Na lestvici vodi Maribor Branik pred Loka kavo. To soboto, 3. aprila, pa bo v hali Tivoli potekala tradicionalna prireditev "Dan slovenske košarke". Program se bo začel ob 12. uri s tekmo kadetov vzhoda in zahoda, sledila bo tekma mladih do 20 let, ob 15.30 uri bo na sporedu medijska tekma in ob 17. uri članska tekma "Ali stars 2003/2004" z domačini in tujci. Vmes med tekmami se. bo vehko dogajalo, saj se bosta Dražen Dalipagič in Dušan Haupt-man pomerila v metanju trojk, nastopila bo akrobatska show skupina Hip hoopers, plesno navijaška skupina Zmajčice, organizirane bodo nagradne igre za gledalce in še marsikaj. V. S. NAMIZNI TENIS Safranova znova prvakinja Ptuj - Konec tedna je na Ptuju potekalo trinajsto državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Četrtič je naslov državnega prvaka osvojil Bojan Tokič, pri dekletih pa je bila že tre^ič zapovrstjo najboljša Merkuijevka Martina Šafran. Safranova je prvakinja postala tudi v mešanih dvojicah skupaj z Ignjatovičem. V.S. Jutri začetek končnice Osem trenutno najboljših slovenskih odbojkarskih ekip je ta vikend izkoristilo z priprave na odločilne boje v končnici letošnjega državnega prvenstva. Kraiy - Po zaključeni ligi so znani vsi polfinalni pari, polfinale pa se začenja že jutri, v sredo, ko se bodo na prvih tekmah pomerili Salonit Anhovo : Šoštanj Topolšica in Calcit : Svit (Športna dvorana Kamnik, sreda ob 20:00). Pri ženskah sta polfinalna para Sladkigreh Ljubljana : Bendikt in Nova KBM Branik: HIT Nova Gorica. Plezalci tudi lani uspešni Kraix) - V Alpinističnem odseku PD Kranj je bilo lani aktivnih 64 alpinistov in 113 športnih plezalcev. Ob koncu leta so imeli 17 kategoriziranih članov; štiri v mednarodnem, tri v perspektivnem, devet v državnem in enega v mladinskem razredu. Alpinisti so dosegali vidne uvrstitve na državnem prvenstvu v lednem plezanju, kjer je Anže Marenče zasedel 3. in 1. mesto na tekmi v Rušah, njegov brat Tine pa je bil 16. in 19. v Solčavi ter 10. in 5. v Mojstrani. Od kvalitetnih vzponov v domaČih in tujih gorah velja omeniti zimski vzpon zakoncev Štremfe^ v Matterhornu. Uspešna je bila tudi odprava v Tien Shan, kjer so Tine in Anže Marenče ter Aleš Česen opravili prvenstveni vzpon v južni steni 6050 metrov visoke gore Pik Gorki in se vzpeli po normalni smeri na 7010 m visoki Khan Tengri. Več članov je obiskalo gore v Južni Ameriki. Matej Mejovšek s so-plezalcem je uspel v novi smeri na Yerupajo (6617 m), ponovil SZ-smer na Ranrapalco (6162 m) in se vzpel na Pisco (5752 m). Mišo Dačič in Beno Blažič sta se vzpela po Ferrarijevi smeri na Alpamayo, Simona Grabeč pa se je vzpela z več sople-zalci na Urus (5495 m), Ishinka (5530 m) in Huascaran Sur (6768 m). Kot je poročal na nedavnem občnem zboru odseka načelnik Miha Marenče, so dobre rezultate dosegali tudi športni plezalci. Urban Gros je zasedel skupno 1. mesto na mednarodnih tekmovanjih za evropski mladinski pokal. Med mlaj-. šimi cicibani sta bili dobri Tina Šušteršič in Katarina Fon, med starejšimi pa Sandra Kert. Med mladinkami je spet posegala po najvišjih mestih Natalija Gros, kar je uspel tudi Nejc Kalan pri mladincih. Pri članih so največ dosegli Franci Jen-sterle, Luka Zazvonil in Anže Štremfelj. Člani odseka so sklenili, da bo naslednji mandat opravljal dolžnost načelnika A^oŠa Brlogar, njegov namestnik pa bo Žiga ter. Skupaj bodo skrbeli tudi za plezaliŠče nad Preddvorom in plezalno steno na pokritem bazenu v Kranju. S. S. V ligi za obstanek so odboj-karji LIP Bleda prišli do nove, toda težko priigrane zmage. Blejci so gostili odbojkarje Krke in po zaostanku 0:1 dokaj prepričljivo dobili naslednja dva niza in ko je že kazalo na gladko zmago domačinov, se je potek dogodkov na igrišču ponovno spremenil in gostje so izenačili, Blejci pa so v odločilnem nizu le zbrali dovolj moČi za zmago, s katero so ostali na drugem mestu, s tremi točkami zaostanka za Maribor Stavbar-jem IGM in toČko naskoka pred Krko. V moški konkurenci 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika že zaključili z letošnjim prvenstvom, odbojkaiji Astec Triglava pa so doma gostovali Žužemberk. Gostje so bili tokrat uspešnejši in si z zmago z 1:3 (-22, 22, -26, -19) priigrali končno 4. mesto. Kranjčani so s porazom izgubili vse možnosti za boljšo uvrstitev in bodo, ne glede na izid tekme zadnjega kroga na koncu zasedli 6. mesto. V ženski konkurenci je krog pred koncem odprto praktično samo še eno vprašanje in sicer, kdo ob Evi Vitalu napre-, duje v 1. DOL. Najboljše kaže igralkam Solkana, ki so tokrat, sicer malce težje, kot je bilo za pričakovati, ugnale Bled - 0:3 (-24, -22, -13), v zadnjem krogu pa jim na poti v 1. DOL stoji le še Broline e-ŠS Kamnik, ki je tokrat izgubil doma z ŽOK Mis- linjozO:3 (-18, -7,-15). Odboj- karice Mladi Jesenice so gostovale v Zrečah in zmagale z 1:3 (-21, 13, -18, -24), že med tednom pa so odigrale tudi tekmo zadnjega kroga in premagale vodilni Evi Vital s 3:2 (-20, -23, 14, 21, 12). Jeseničanke so trenutno celo na tretjem mestu, vendar imajo le točko več kot četrtouvrščeni Interval A Izola, ki pa ima kar dve tekmi manj. Tudi v 3. DOL imajo do konca prvenstva le še en krog. V moški ko nkur ene i so i g ral c i v Telemach Žirovnice z zmago s 3:1 v Kočevju tudi teoretično potrdili prvo mesto in napredovanje v drugo ligo. Odbojkarji Elmont OK Gorje so bili s 3:1 boljši od LOK Črnuče, vendar je njihov zaostanek že prevelik, tako da bodo Gorje prvenstvo končale na 4. mestu. Odbojkaiji Iskra Mehanizmi Kropa so bili tokrat prosti, že nekaj časa pa je znana tudi njihova končna uvrstitev - t.j. osmo mesto, s katerega ne morejo napredovati tudi z zmago v zadnji tekmi. V ženski konkurenci so odboj-karice Pizzeria Morena gostovale pri drugouvrščenem Kočevju in kljub dobremu odporu izgubile s 3:1. Težko je bilo tudi igralkam Partizan Šk. Loka, saj so gostje iz Nove Gorice povedle že z 2:1, Škof-jeločanke pa so se le zbrale in si z zmago s 3:2 ohranile tretje mesto. Napredovanje v 2. DOL so si z zmago nad Evi Vitalom II že priigrale igralke ŽOK Šentvida. B.M. HAvrrfiHO IZOiAA^lVALMI CtNiCM NAVTIKON ^^ TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA V KRANJU 13. 4. 2004 Info: 031 320 532 NAVTIKON,Capt.N.Bjelovučić, s.p. Stritarjeva 4. 3250 Rogaška Slatina GORENJSKI GUS • ^4. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 Bakterija mrsa sovraži čistočo Število bolnišničnih okužb narašča. Šeststo smrtnih primerov letno. Najučinkovitejša je skrb za higieno rok. 2 • Golnik - Pred leti ljudje za bakteryo mrsa skoraj niso vedeli in o smrtnih primerih v bolnišnicah niso govorili na glas. V zadnjem času so se razmere spremenile, k^jub temu pa celovitih podatkov o bolnišničnih okužbah z bakter^o mrsa (proti mecitil-inu odporni Staphylococcus aureus) v Sloveniji ni. Po statističnih podatkih se te okužbe Širijo, na pohodu pa je tudi nova bakterija vrsa, proti kateri še ni učinkovitega antibiotika. Okužba z bakterijo mrsa ni edina bolnišnična okužba, je pa najpogostejša bakterija, ki jo je najlažje odkriti in okužba z njo se lahko konča tudi s smrtjo. Podaljšanje hospitalizacije po besedah specialista infektologa Andreja Trampuža, dr. med., povzroči bolnišnicam pri vsakem bolniku za okrog 25.000 evrov dodatnih stroškov, kar je veliko dražje kot preprečevanje tovrstnih okužb, ki stane le dober odstotek omenjenega zneska. O preprečevanju in obvladovanju Širjenja okužb z mrsa so govorili tudi na interaktivnem strokovnem srečanju z učnimi delavnicami z naslovom Prepre- čevanje in obvladovanje širjenja mrsa, ki je bilo minuli teden v prostorih Bolnišnice Golnik, pripravilo pa ga je Slovensko društvo za bolnišnično higieno. Najbolj sistematično sta k preprečevanju bolnišničnih okužb pristopili Infekcijska klinika in golniška bolnišnica, ki sta jih povsem izkoreninili. "V naŠi bolnišnici smo se preprečevanja bolnišničnih okužb lotili sistematično, po švicarskem vzoru, in po šestih letih dosegli spodbudne rezultate. V slovenskih bolnišnicah bi morali problem mrsa znižati na raven skandinavskih dežel, kjer je pogostost okužb nižja od enega odstotka. V Sloveniji manj tuberkuloze Golnik - Sredi marca je bila v Ljubljani nacionalna konferenca, na f kateri so predstavili letošnji nacionalni program za tuberkulozo in ukinitev neselektivnega cepljenja z BGC ob rojstvu, ki se v Sloveniji izvaja od leta 1951, na razširjenost tuberkuloze pa so opozorili tudi ob 24. marcu - svetovnem dnevu boja proti tuberkulozi. Analize študij kažejo na največ 50-odstotno učinkovitost takega cepljenja, zato je Svetovna zdravstvena organizacija predlagala, naj se slednji izvaja ob rojstvu le v državah z visoko stopnjo incidence tuberkuloze. V Sloveniji bodo cepili le otroke, rojene materam z aktivno tuberkulozo, takoj po rojstvu in otroke iz držav z visoko inci-denco tuberkuloze. Cepljenje bo prostovoljno ob posvetu s starši, cepili pa bodo otroke od 6. meseca do enega leta starosti. Ukinitev cepljenja naj bi pri nas začela veljati s 1. januarjem 2005. Tuberkuloza je v svetu še vedno eden glavnih zdravstvenih problemov, saj je z bacilom tuberkuloze okužena tretjina svetovnega prebivalstva. Renata Škrjanc O mrsa in preprečevanju so govorili: (z leve): dr. Viktorija Tomič, dr. Andrej Trampuž, Peter Bohinec, Darija Musič in dr. Leopold Rezar. Pri nas smo lani kot nosilce mrsa identificirali 58 bolnikov, od teh jih je umrlo 24 odstotkov, vendar vseh smrti ne moremo pripisati mrsa, saj so bili nekateri bolniki hospitalizirani že z napredovano kronično boleznijo ali drugimi obolenji," je povedala specialistka klinične mikrobiologije in vodja laboratorija za respiratorne bakteriologijo Viktorija Tomič, dr. med.. Dr. Andrej Trampuž je k temu dodal, da se pri bolniku, ki ima mrsa, zelo poveča verjetnost, da bo umrl, poleg tega se podaljša bivanje v bolnišnici. Zato bi moralo biti preprečevanje mrsa prednostna naloga vsake bolnišnice, število bolnikov z mrsa pa kaže na kakovost njihove zdravstvene oskrbe. Kljub temu da ni podatkov za vso Slovenijo, je po približni oceni zaradi mrsa umrlo več ljudi kot v prometnih nesrečah, letno jih umre okrog 600. Preprečevanje okužbe z mrsa je preprosto, pomembna je ustrezna higiena rok, Leopold Rezar, dr. med., iz bolnišnice Topolšica je ob tem dejal, da se zavzemajo za to, da bi v bolnišnicah izkoreninili umivanje rok in ga nadomestili z razkuževanjem, ki je učinkovitejše. "Poleg tega so pomembni še ukrepi aktivnega iskanja nosilcev mrsa in dekolonizacija, ki vodijo k bistvenemu zmanjšanju bolnišničnih okužb z mrsa." Pri mrsa so najpogostejše okužbe ran, sečil, mehkih tkiv in dihal, praviloma se prenaša preko rok, le izjemoma po zraku. Zdravstveni delavci bi morali poskrbeti za 70-odstotno higieno rok, v resnici pa poskrbijo le za 20-odstotno. Slovenija še nima strategije izkoreninjenja bolezni, število bolnišničnih okužb tudi pri nas narašča, pojavila pa seje še okužba z bakterijo vrsa, proti kateri ni učinkovitega antibiotika in je smrtnost kar 80-odstotna. Renata Škrjanc DRUŽINSKI NASVE' Delovne navade (2) Damjana Šmid Poznam gospo, ki ima velik vrt. Jagode, solato, korenček in vse ostale pridelke jedo vsi v njihovi družini. Zato si delijo tudi delo na vrtu. Z možem imata tri ljubke deklice, ki so aktivne na vseh področjih. Na vrtu ima vsaka deklica svojo gredico, za katero mora skrbeti. Brez izgovora, kot pravi gospa. Kajti mani, da bo deklicam dala največjo doto, če jih bo naučila delati. Deklice so se dela sprva otepale, iskale vse možne izgovore, potem pa spoznale, da njihova mama misli resno. "Ko boste končale z delom, ste proste," jim je odgovarjala gospa in se ni menila za njihovo tarnanje. Ob tem primeru smo se vsi prisotni starši zamislili, kako je v naših družinah. Ugotavljam, da je najtežje vztrajati pri zahtevah in da mnogi starši rajŠi naredimo prej in bolje, kot pa da bi se pogajali z otroki. Starši prezgodaj popustimo otrokovemu tarnanju in njegovim izgovorom. Pravzaprav ne vidim nobenega dobrega razloga, zakaj bi morali na dolgo in Široko vedno razlagati otroku, zakaj mora nekaj opraviti. Kasneje ga v živ^enju najbrž ne bo nihče prosil, naj nekaj naredi v službi. Vztrajati staršem pri zahtevah je težko predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da se otrokom zdi samo po sebi umevno, da mame in očetje skrbijo za dom in gospodinjska opravila. Zato so večkrat celo užaljeni, če morajo kaj narediti, kajti gospodinjska dela niso na seznamu njihovih priljubljenih opravil. Torej obrnimo vrstni red sebi in njim v prid in jim povejmo, da bodo prosti, ko bodo končali vse obveznosti. Tudi sicer naj ne postane pranje, likanje in kuhanje nekaj, kar morajo početi samo starši. Čim več vključujmo že mlajše otroke v delo in jim sčasoma prepuščajmo vedno več odgovornosti., Drugi razlog, da ne vztrajamo pri zahtevah, pa je razlika v energiji in času. Otrok bo vložil vso energijo za to, da nas bo prepričal,' kako nečesa ne zmore narediti ali bo naredil kasneje. Njegov cilj je jasen - izogniti se delu. Ce mu je to uspelo samo enkrat, potem bo vsakič znova preizkusil, kako resno mislimo. Starši pa nimamo obilice energije in časa, da bi se z otrokom pregovarjali in tako rajši popustimo, kot pa vztrajamo. Otrok dobi s tem jasno sporočilo, da nas lahko pretenta, samo vztrajati mora pri svojem. Torej ne moremo reči, da otroci niso vztrajni - vztrajni so pač v napačno smer. če torej želimo vztrajati, potem moramo imeti tudi starši bolj jasen cilj in nekje pridobiti energijo. Zamižimo in si predstavljajmo, kakšni reveži bodo otroci, če ne bodo znali poskrbeti zase. Naj bo naš cilj dolgoročen. Začnimo z majhnimi nalogami in postopoma višajmo zahteve. Več kot bodo znali otroci postoriti, več nam bo ostalo energije in časa za prijetne dejavnosti v družini. In konec koncev imajo otroci radi v svoji družbi zadovoljne starše in ne nekoga, ki ves čas godrnja. Ustvarja sama in varovanci Tatjana Sladič, delovna inštruktorica v Varstveno delovnem centru Kranj, na razstavi prvič predstavlja svoje umetnine iz gline. Krai\j - Razstavo so odprli v kranjski enoti VDC, kjer se je v četrtek trlo obiskovalcev. Dogajanja v tej ustanovi, ki varuje in delovno usposablja 97 varovancev z motnjo v duševnem razvoju (razen v kranjski tudi v tržiški in škofjeloški enoti), so vedno na visoki ravni. Tudi tokrat so varovanci pokazali najboljše, kar zmorejo: Stanka Kuhar z igranjem na klaviature, pevka Natalija Čater, pesnik in recitator Robi Markič in plesalka Eva Pirnat. Ti ljudje premorejo preprosto pozitivno energijo, ki jo poklanjajo vsakomur, kdor je z njimi prijazen in jih sprejema, je ob odprtju razstave dejala direktorica VDC Kranj Ivica Matko. Ustvarjalki z glino Tatjani Sladič, ki kot mentorica svojo ustvaijalnost deli tudi z varovanci, je veliko prijaznih besed namenila tokrat odsotna pesnica in lončarka Ifigenija Zagoričnik Simonovič, razstavo pa je z enako mero pohvalnih misli odprla priznana slovenska oblikovalka Janja Ošlaj. >fy» , v , .t GORENJSKI GLAS •IS. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 zanimiv tudi zaradi zemlje Semenarna bo iz KŽK-ja prenesla pod svoje okrilje trgovsko dejavnost in mu pustila le kmetijstvo, a tudi za kmetijski del ima na mizi že tri ponudbe za nakup. Zanimanje kupcev je toliko večje, ker so z nakupom povezane tudi mlečne kvote in kmetijska zemljišča. Kraiy - Lastninske spremembe za kapitalistične razmere niso nič nenavadnega, nekaj več pozornosti so deležne le v kmet^-stvu in gozdarstvu, ki za razliko od veČine preostalih gospodarskih dejavnosti "uprav^ata" tudi z veliko prostora - z i^ivami, travniki, pašniki, gozdovi KŽK Kmetijstvo Kranj je s tem postal KZK Kmetijstvo (beseda Kranj je iz naziva izpadla bolj po pomoti kot iz kakršnihkoli drugih razlogov), ostal pa je samostojna pravna oseba v okviru "skupine" Semenarne. Tem spremembam so sledile tudi kadrovske. Uprava Semenarne je ob soglasju lastnikov oz. nadzornega sveta z letošnjim 1. januarjem imenovala za novega direktorja KŽK-ja Jureta Von-Čino, ki je bil prej že slaba dva meseca namestnik direktorja, sicer pa je v Semenarni vodil pro-izvodnjo. Dotedanji direktor mag. Janez Tavčar je postal svetovalec uprave Semenarne za Prav zato je novica, da naj bi Semenarna prodala kmetijski del KŽK-ja, ki obdeluje 1.100 hektarjev zakupljenih zemljišč, vzbudila veliko zanimanje kmetov, zadrug pa tudi lokalne skupnosti in politike. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik, sicer velik zagovornik skupnega, gorenjskega nastopanja, je pred nedavnim sklical sestanek, na katerem so predsedniki in direktorji kmetijskih zadrug Sloga, Naklo in Cerklje ter župani obČin Kranj, Naklo, Šenčur in Cerklje razpravljali o povezovanju teh zadrug, a tudi o nastopanju zadrug pri morebitnem nakupu KZKJa. če sodimo po tem, kar smo slišali na pogovoru, pri nakupu ne gre samo za lastninske spremembe, ampak še za "višje cilje" - za mlečne kvote in za to, kdo bo na podlagi zakonsko določenega vrstnega reda prednostnih upravičencev lahko uveljavljal pravico do nakupa zemljišč, ki jih sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za zdaj še daje v zakup, neuradno pa je slišati, da jih bo država v prihodnosti prodala, tako kot prodaja tudi železarne, deleže v bankah in drugo za delovanje države nepotrebno premoženje. Lastninske in kadrovske spremembe Pa pojdimo po vrsti! Poslovni sistem Mercator, ki v skladu s svojo usmeritvijo v trgovsko dejavnost prodaja kmetijska in živilsko predelovalna podjetja, je sredi lanskega leta podjetje Mercator - KŽK Kmetij st vo Kranj prodal ljubljanski Semenarni, ki je lastniško kombinacija domaČih in tujih lastnikov (25,45 odstotka KD Holding -Ljubljana, 23,84 odstotka - fizične osebe, 19,3 odstotka Tras-fin Holding - Luxembourg, 12,29 odstotka Ceccato S.PA. -Tombolo Veneto, 10,51 odstotka Cecop S.R.L. - Tombolo Veneto, 4,38 odstotka - Agro Largo -Budimpešta, ostalo Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, Kmetijska zadruga Cerklje in Slovenska razvojna družba (SRD) v likvidaciji). Mercator - Mag. Janez Tavčar denacionalizacijske postopke, premoženjske zadeve,, za utrditev nove organiziranosti ter za pomoč pri vodenju operativnih poslov KŽK-ja. Po triinštiride-setih letih dela, od tega jih je štirideset preživel v KZK-ju in tri na kranjski občini, s 1. aprilom formalno odhaja v pokoj, sicer pa bo po potrebi še pomagal vodstvu. KZK je spretno vodil tudi v burnih časih (podržavljenje, denacionalizacija), svojemu nasledniku ga prepušča kot zdravo podjetje, ki v zadnjih petnajstih letih ni nikdar poslovalo z izgubo, z ostankom dohodka ter s prodajo mešalnice krmil na Trati in raziskovalne enote v Šenčurju pa sije zagotovilo denar tudi za prestrukturiranje, predvsem za vlaganja v vrtne centre in opremo posestev. 1 ^ - • • . v - •• - T- ^ -i' . K'^ * - . «.v. 's • • - . —^ s-- . A. - ■».•Sr^ ' V --Ji-t • i — »A -iJJtVS-r-- ' -.v • i"-. ..■ > v . «t-. ' - • • • ; > «• 4 .'i . to • - v • : ' > gj^-*.-- 'v.' ' • >« • ''--i'^*' ' ♦ ^ * ^^^^ t » ♦ KŽK se bo Ukvarjal samo še s kmetijstvom. Na sliki: posestvo Sorsko polje. - Foto: Gorazd Kavčič KŽK-ju bo ostalo le še kmetijstvo Kot je povedal Jure Vončina, so se v Semenarni odločili za nakup KŽK-ja zato, da bi povečali tržni delež v Sloveniji, si pridobili položaj Mercatorjeve-ga dobavitelja, izboljšali konkurenčnost izdelkov tudi pri blagovni znamki Aura, pridobili vrtne centre Aura v Mercatoije-vih trgovskih centrih, centralizirali semenarstvo, hkrati pa tudi zagotovili delo za vse zdaj zaposlene v KŽK-ju. Po tem ko bodo do 1. maja letos prenesli na Semenarno prodajo na veliko in na drobno, se bo KZK ukvarjal le še s kmetijsko dejavnostjo, vsi izračuni pa jim kažejo, da bo tudi s kmetijstvom lahko posloval pozitivno. V Semenarno bodo prenesli dejavnost cvetličnih butikov v Kranju in Logatcu, cvetličarne Maja na Planini, vrtnarskega centra Zlato polje in sedmih vrtnarskih centrov Aura v okviru Mercatorjevih trgovskih središč na Jesenicah, v Kamniku, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti, Novi Gorici in v Slovenj Gradcu. Vse trgovske centre bodo iz Aure preimenovali v Kalia, kar je sicer blagovna znamka Semenarne. KZK bo še naprej lastnik vrtnarskega centra na Zlatem polju, butika in cvetličarne Maja v Kranju, le njihovo dejavnost bo zaradi enotnega nastopanja na trgu prevze- la Semenarna. S prenosom dejavnosti bo v Semenarno prešlo od 85 do 90 delavcev, v KZK-ju jih bo ostalo še od 105"do 110, njihovo Število pa se po besedah direktorja Jureta Vončina za zdaj ne bo zmanjšalo. In kakšen bo KZK po izločitvi nekaterih dejavnosti? To bo podjetje, ki bo imelo v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč 1.100 hektarjev kmetijskih zemljišč, živinorejske farme Sorško polje, Hrastje in Cerklje, na katerih redijo 1.365 govedi (od tega dvesto v kooperaciji) in na leto namolze-jo 4,2 milijona litrov mleka, skladišče krompiija in mehanični servis v Šenčuiju ter objekte v Lahovčah in na Trati pri Skof-ji Loki. Tri ponudbe za nakup Ko je Mercator prodal KŽK ljubljanski Semenarni, je bilo po besedah mag. Janeza Tavčarja dogovorjeno, da bo KZK še naprej ostal nedeljiva celota in da bodo izkoristili prednosti skupnega delovanja pri semenski pridelavi, trženju krompiija in žit ter v vrtnarstvu in cvetličarstvu, hkrati pa na ekonomskih osnovah ohranili tudi živinorejo. Potem je - tako Tavčar -prišlo do "čiščenja" programov in do odločitve, da Semenarna obdrži le trgovski del, osnovno kmetijsko dejavnost pa zaradi zahtevnosti dela in manjše donosnosti proda. Čeprav po besedah Jureta Vončina ni znano, kaj je spodbudilo zanimanje za nakup kmetijskega dela KZK-ja, je nesporno, da ima Semenarna na mizi že tri ponudbe z Gorenjske, za nakup pa naj bi se zanimali tudi od drugod. Z Gorenjske se za KŽK potegujejo Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj in Kmetijska zadruga Cerklje, ki sta tudi sicer že zdaj majhni solastnici Semenarne, ter še skupina približno petnajstih delavcev KZK-ja, med katerimi je tudi mag. Janez Tavčar. Na nedavnem sestanku, ki ga je sklical predsednik državnega sveta Janez Sušnik, so poudarjali, da naj bi zainteresirane zadruge, poleg Sloge in Cerkelj je to še kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka, pri nakupu nastopale enotno, ne pa si celo konkurirale. Lastniki naj bi se po besedah Jureta Vončina od- v ločili za prodajo KZK le v primeru, če bi pri tem dosegli dobro ceno. Ponudbe, ki so jih prejeli doslej, ne vsebujejo za lastnike primerne cene, pa tudi sicer so se lastniki pripravljeni dogovarjati o prodaji le z gorenjskimi kupci, ki bi ohranili delovna mesta in zagotovili ob-delanost zemlje. "Realna cena je okrog petsto milijonov tolarjev, še približno toliko pa bi bilo treba vložiti v obnovo farm in po- sodobitev opreme. Vsak, ki je pripravljen dati več, ima špekulantske namene - razprodati premoženje in ljudi poslati na cesto," je prepričan mag. Janez Tavčar, ki si tudi želi, da se politika ne bi vmešavala v podjetniške odločitve. Govorice o tem, kdo naj bi kupil KZK in kakšna naj bi bila nadaljnja usoda podjetja, slabo vplivajo tudi na razpoloženje v kolektivu. Za zdaj se to še ne pozna na delovnih rezultatih, zaposleni, vključno z vodstvom, pa si želijo predvsem to, da bi lahko delali v miru. Kompleksi so načeti Medtem ko je neuradno že slišati, da država ne bo v nedogled lastnica kmetijskih zemljišč, pa še vedno ni končala denacionalizacije. Od 1.600 hektarjev zemljišč, ki so 1992. leta od tV . •. ■v - Jure Vončina KŽK-ja prešla v njeno last, je doslej nekdanjim lastnikom oz. njihovim dedičem vrnila 450 hektarjev, še okrog 3(X) hektarjev je v postopku, po končani denacionalizaciji pa naj bi KŽK-ju ostalo okrog 800 hektarjev. "Zemljiški kompleksi, ki so nekdaj predstavljali edino KŽK-jevo prednost v primerjavi s kmetijami, pomembni pa so predvsem za semensko pridelavo, so načeti," ugotavlja mag. Janez Tavčar in dodaja, da v denacionalizaciji večina zemljišč prehaja v roke nekmetov, ki so jih pripravljeni prodati tudi za desetkrat višjo ceno, kot je, na primer, v Pomuiju, ali na obrobju naselij spodbujajo spreminjanje namembnosti zemljišč in urbanizacijo. Cveto Zaplotnik Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 568 Rateška gospodinja I Po opisu rateške govorice, noše in običajev sledi beseda o rateškem domovanju. "Poglejmo še Rateško hiŠo in glavno osebo, ki v njej vlada, gospodinjo. Svojst\'a narodova spoznamo najbolj tedaj, ako se seznanimo z njegovim stanovanjem, osobito z dušo vse družine, z materjo." Opisana je seveda tista podoba rateških domov, kakršno so dobili, ko so bili na novo zgrajeni po velikem požaru v začetku stoletja. "Izmed nezgod, ki so zadele Rateče, je bila najhujša nezgoda polar dne 29. septembra 1905. Takrat je začelo goreti ob polenajstih zvečer na hlevu Spodnjega Branca. Ogenj se je razpasel tako naglo, da je bilo v dveh urah upepeljenih 46 hiš in toliko gospodarskih poslopij. S podporo blagih dobrotnikov so si zgradili pogorelci nove hiše in jih pokrili s cementno opeko." In kakšne so bile te nove hiŠe? "Hiše so zidane; nekatere enonadstropne, druge pritlične. Pokrite so s cementno opeko ter delane v čop, to je ob konceh niso strehe kar odrezane, ampak imajo posebno nadstreŠje. V pritličnih hišah je mesto nadstropja lesen hodnik, kamor ženske postavljajo cvetlice ali na njem razobešajo perilo. Notranja hiša kaže, da je v njej snaga doma. Kolikor prihajamo višje na Gorenjsko, toliko snažnejši so kmečki domovi. Rateška gospodinja skrbi, da hišo vsaj dvakrat v letu pobelijo, o Veliki noči in ob letnem zegnanju. Tudi odznotraj po večkrat počedijo; mize in klopi morajo vedno biti kot nove; posebno snažne gospodinje imajo mizo vsak dan pogrnjeno z belim prtom. Na stenah so obešene svete podobe ena poleg druge. Starih podob, slikanih na steklo, ni več videti. Semtertja visi iznad stropa lesen golobček, gledajoč na sredo mize, kamor postavljajo jedila. GolobČek pomeni svetega duha. " Poglejmo v kuhinjo. "Hrana je boljša nego drugod na Kranjskem. Družina dobi dostikrat mesa, nesušenega od ovac in prašičev. V navadi so obeljeni turščni žganci, ki jim pravijo 'mešta\ O postnih dnevih pridejo na mizo pšenični cmoki (krapi) napolnjeni s stolčenimi rožiči ali s suhimi hruškami in namočeni maslu. Narodna jed je tudi bob, ki ga imajo ob nedeljah, kot zajutrek. Da kava ni neznana, ume se po sebi." Ob kuhinjski ima rateška gospodinja seveda na skrbi tudi posteljno opravo. "Ne pozabimo tudi posteljne oprave, za katero gospodinje posebno skrbe. V vsaki hiši stoji lično urejena postelja brez pogrinjala. Opravljena je z blazino, s snežno belimi rjuhami in s pisano odejo. Vsaka nevesta, ki le kolikaj premore, prinese k hiši 8-12 posteljnih odej. Zglavje je visoko, napravljeno iz blazinic, povitih v platnena oblačila. Oblačila imajo ob koncih rdeče ali višnjeve čopke. Zglavje je vedno ob spodnji strani postelje, tako da noge ležečega niso obrnjene proti hišnim vratom. Ljudje pravijo, da živi ne smejo imeti nog obrnjenih proti vratom, ampak le mrtvi. " Gornji odstavki so iz besedila, kije bilo pod naslovom Kranjska Sibirija objavljeno v knjigi Razgled po domovini. Založila jo je Marija Pintbah, Rateče -Planica, natisnila Tiskarna A. Blaže j na Jesenicah, 1941. V njej je avtor zbral članke, ki jih je že prej objavil v raznih publikacijah. Razdelil jih je na dva tematska sklopa: Naši kraji in NaŠi ljudje. Sicer pa je očitno, da je besedilo Kranjska Sibirija prirejeno po Lavti-Žarjevi Rateški kroniki. Ta vzorno spisana kroni- Gorenjska dekleta v narodni noši. ka, kakršne nima vsaka župnija, se je ohranila v rokopisu, leta 1998 je za natis v v knjigi poskrbel Župnijski urad Kranjska Gora oziroma župnik Marko Benedik. Iz te knjige ne bomo navajali, Čeprav je zelo zanimiva, a hkratni dostopna tudi širšemu krogu bralcev. Lavti-žarjeve starejše knjige pa so že davno pošle in jih najdemo le v večjih knjižnicah. Rateško kroniko Josipa Lavtižarja vsem, ki jih rateška zgodovina in RateČani zanimajo še bolj natančno, priporočam v branje, ki je tudi za druge Gorenjce in vse Slovence zelo zanimivo. Knjiga vsebuje najprej predgovor prof. dr. patra Metoda Benedika, sledi oris Lavtižarjevega življenja in dela, ki ga je pripravil Marko Benedik, in še zapis o pomenu Rateške kronike kot zgodovinskega vira izpod peresa Klavdia Peterce. In ne nazadnje kronika v celoti, sestavljena iz dveh delov: prvi vsebuje splošno zgodovina Rateč in Rateča-nov, drugi pa kroniko od leta do leta, od 663 do 1939. Torek, 30. marca 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN GOSPODARSKI KOMENTAR Kljub povečani prodaji se lani v Elanu dobiček ni povečal, saj so imeli nepredvidene obveznosti, dodatne stroške pri širitvi proizvodnje in težave pri izvajanju investicij. Nova vloga Banke Slovenije Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete 3egui\je - Ibdi v letu 2003 je begui\j$ki Elan posloval z dobic-|(om, čeprav je bil ta manjši, kot leto poprej. Kljub temu da je trg smuči v upadanju, so dosegli rast prodaje in s tem povečai^je tržnega deleža, sodobna tehnolog^a pa jim celo omogoča, da postanejo največji proizvajalec smuči na svetu. Pri proizvodnji plovil so občutili vpliv zmanjšanega povpraševanja, kar je posledica gospodarske recesye. Letos načrtujejo povečati prodajo za dobro petino, dobiček pa naj bi več kot podvojili. Vprašanje pa je, katera uprava bo te cilje uresničevala, saj sedanja vraČa mandate. Da se bo moralo v Elanu zgoditi nekaj prelomnega, je bilo mogoče slutiti že dalj časa, saj ni bilo nobenih vesti o tem, da bi se uprava uspela sporazumeti o nagradi poslovodstvu. Pred Štirimi leti, ko so se v Slovenski razvojni družbi odločili kupiti Elan in ga tako zopet prevzeti v slovenske roke, je bila namreč podpisana pogodba o tem, da upravi pripada del ustvaijenega dobička, nihče pa ni očitno pričakoval, da bo sanacija tako uspešna, da bo nagrada po štirih letih poslovanja z dobičkom dosegla milijardni znesek. Ker se družbeniki oziroma lastniki niso pripravljeni niti pogovarjati o izplačilu, se je celotna šestčlanska uprava odločila vrniti mandate, kar so sporočili na petkovi, dobro obiskani redni letni novinarski konferenci. tev načrtovanih investicij. Te so bile s skoraj 19 milijoni evrov rekordne - več kot dvakrat višje, kot leto poprej. Vrednost Elana raste Ker je ob spornih nagradah poslovodstvu tudi veliko govora o tem, kolikšna je vrednost tega begunskega podjetja, je uprava predstavila tudi to plat medalje. Ugled blagovne znamke Pomemben cilj zimske divizije Elana je bilo tako imenovano re-pozicioniranje blagovne znamke Elan, kar pomeni, da so si prizadevali za drugačen položaj, ugled in tržni delež smuči pod znamko Elan. To ni bila lahka naloga ob dejstvu, da se trg smuči v svetu zmanjšuje - v štirih letih naj bi se zmanjšal s 4,8 na 4,1 milijona parov smuči. V Elanu so, po besedah Primoža Finžgaija, ki je poleg predsednika uprave Elana, d.d., tudi direktor zimsko športne divizije, Martina Lehnerja, direktorja marketinga in prodaje zimsko ^ortne divizije, ter Matjaža Sarabona, direktoija proizvodnje in razvoja zimsko športne divizije, uspeli bistveno poveča-ti prodajo: s 380 na 557 tisoč Lani načrtov niso dosegli Odstop uprave pa ni bil osrednja točka petkovega pogovora z novinarji. Uprava je namreč, kot vsako leto ob tem času, razgrnila poslovne rezultate preteklega ieta in načrte za tekoče leto. Če so lahko z rastjo prodaje, ki je v letu 2003 dosegla več kot 86 milijonov evrov, kar je za 7 odstotkov več kot leto poprej, po besedah predsednika uprave Primoža Finžgarja, zadovoljni, pa to ne velja za dobiček. Prodaja je bila namreč, če upoštevajo lanske organizacijske spremembe, celo za 18 odstotkov večja, dobiček pa se je z dobrimi tremi milijoni evrov zmanjšal za več kot Četrtino in bil za veČ kot tretjino manjši od načrtovanega. Vzrokov za to je več: dodatno predpisani davki na pogodbe o poslovodenju in sponzorstvih v višini 1,7 milijona evrov, za katere so v Elanu prepričani, da niso utemeljeni in so se na to pritožili, dodatni stroški, ki so nastali ob pomembnem širjenju proizvodnje smuči in plovil, ter težave pri investicijah. Lastniki namreč niso potrdili predvidenega dolgoročnega zadolževanja in uprava je morala najti druge - dražje poti za uresniči- . ...........I ^ Proizvodnja smuči za prihodnjo sezono je v tovarni Elan že v polnem zamahu. Z velikimi izgubami med leti 1994 in 1999 je lastnina kopnela od dobrih 62 milijonov evrov na nič in celo dolg v višini približno 3 milijone evrov (za toliko so dolgovi presegli vrednost podjetja), nato pa s prisilno poravnavo in pozitivnim poslovanjem narasla na današnjih dobrih 52 milijonov evrov. Če je država za nakup Elana od Privredne banke Zagreb dala 7,1 milijona in z dvema dokapitalizacijama ter eno subvencijo vložila skupaj 22,5 milijona evrov, je lastniški kapital s poslovanjem do letos porasel za 77 odstotkov. Pomemben podatek je tudi o tem, da se je povečalo število zaposlenih od 766 v letu 2000 na 1084 lani, rasejo pa tudi plače in lani so uvedli tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Izšel razpis za priznanja za gorenjske inovacije Krai\j - Pretekli leden so iz Območne zbornice za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije poslali vsem družbam na Gorenjskem letošnji razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v gorenjski regiji za leto 2003. To je po lanskem prvem, drugi tovrstni razpis, pri čemer na območni zbornici ugotavljajo, da so avtorji inovacij prinesli nov polet inovativnosti v podjetja. Priznanja in diplome so lani podelili na Letni konferenci kakovosti Gorenjske po sloganom "Ni kakovosti brez inovativnosti", pri čemer je bila posebej poudarjena vloga intelektualnega kapitala in sistemskega, celovitega razmišljanja vsakega posameznika pri doseganju odliČ- parov in s tem tudi tržni delež. Ta je lani znašal 8 odstotkov in bil za četrtino večji kot leta 2000. Vsako leto ponudijo tudi tehnološko novost - lani integrirane vezi, letos bodo vezi pod lastno znamko, raste pa tudi povprečna cena Elanovih smuči. Za skoraj tretjino so povečali število neodvisnih distributerjev v svetu in pridobili več kot 500 novih trgovcev. Zelo pomemben je postal tudi tako imenovani OEM posel -proizvodnja smuči pod drugimi blagovnimi znamkami, saj se je ta lani skoraj potrojil. Kar 45 odstotkov smuči so lani prodali pod drugimi znamkami. V Elanu opažajo, da se nameravajo največji proizvajalci smuči (iz Avstrije in Francije) seliti na Vzhod, pri čemer vidijo možnost, da z najnovejšo tehnologijo, ki jo imajo, postanejo do leta 2007 največji proizvajalec smuči na svetu. Tak položaj že imajo pri proizvodnji snežnih desk, kijih izdelujejo v Brnci v sosednji Avstriji, kjer se je lani prodaja z 222 tisoč deskami povečala za skoraj četrtino. Število plovil bi lahko potrojili Izredno veliko so v Elanu v preteklih dveh letih vlagali v proizvodnjo plovil. Postavili so nove prostore, obnovili mizarske delavnice, pri izdelavi lami-natnih trupov in palub uvedli vakuumsko tehniko in lakiranju uvedli robote in postavili čistilne naprave. V Obrovcu na Hrvaškem je lani stekla proizvodnja motornih plovil in s splovitvijo motorne jahte E35 je Elan stopil tudi na ta trg. Lani so v Elanu predstavili 3 nove jadrnice, ki vse spadajo v nišo hitrih regatno - potovalnih jadrnic, za letos pa so se odločili tudi za poseg v "glavni tok" s tem, da so ponudili prvo iz linije klasičnih potovalnih jadrnic. Prodaja jadrnic seje v Elanu sicer povečala z 79 v letu 2000 na 262 lani, vendar s tem niso zadovoljni, pri čemer je na manjšo prodajo vplivala gospodarske recesija na Zahodu, kamor prodajo praktično celotno proizvodnjo. Letos naj bi izdelali in prodali 307 jadrnic, zanimiv pa je v petek slišan podatek, da bi lahko z nekaj dodatnimi zaposlitvami dvignili letno proizvodnjo celo na 900 plovil, kar pomeni izdelavo ene jadrnice vsake štiri ure. V diviziji plovil pa se ukvaija-jo tudi s čarterjem - izposojo plovil. Lani so imeli 55 jadrnic v treh državah, letos bodo floto povečali na 85 plovil, baze pa imeli v petih državah. Kdo bo uresničeval načrte Kot smo že zapisali na prvi strani, je celotna uprava Elana, d.d., v petek sporočila, da s prvim aprilom vrača mandat. Vzrok je seveda nesporazum o nagradi poslovodstvu, ali kot je dejal Prokurist Elana Uroš Kor- • • ze, premija upravi za uspesno sanacijo in vodenje. Kljub temu da odstopajo, so razkrili tudi letošnje poslovne cilje, po katerih naj bi prodajo na osnovi velikih vlaganj povečali za 22 odstotkov na 105 milijonov evrov, čisti dobiček pa s 5,6 milijona evrov za tri četrtine. Kako vroča bo ta juha, se bo pokazalo že v ponedeljek, torej včeraj, ko naj bi bila skupščina Skimarja, ki je popolni lastnik Elana. Neuradno je namreč napovedana tako imenovana poravnalna pogodba, ki naj bi uredila odnose med lastniki in poslovodstvom. Štefan Žargi Alpina Gorenja vas - odločitve še ni nosti na pragu Evropske unije. Rok za prijavo na letošnji razpis je 10. maj 2004. Š oitivS»® osito UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO, Goreiya vas - Delavke v Alpininem obratu v Gorenji vasi se na petkovem popoldanskem sestanku z občino Gorenja vas - Poljane niso uspele dokončno odločiti za enega od dveh ponudnikov za prevzem obrata. Skupaj z občino, ki je vodila razpis za prodajo obrata, so sklenile, da se bodo sestali in pogajali z družbama PJ Feniks in Mikrostar, ki sta oddala uradne ponudbe za nakup obrata. Pogovarjali naj bi se tudi s predstavniki družbe Balmar iz Radovljice, ki izdeluje električna stikala, na katero je občina najbolj računala, vendar je ta kasneje odstopila od prevzema obrata, saj ni dobila načrtovanega posla v pogajanjih z Nemci. Prav prevzem obrata in delavk s strani Balmarja so na občini in tudi delavke ocenjevali za najugodnejšo možnost. Z uradnima ponudbama tako v igri ostajala pred- 531 77 00 Feniks iz Križ, ki bi v obratu nadaljeval s čevljarsko dejav- nostjo in tudi prevzel nekaj delavk, in ljubljanski Mikrostar, ki bi v obratu izdeloval rezilna orodja. Kot smo že večkrat poročali, namerava žirovska Alpina obrat v Gorenji vasi jeseni zapreti, s slovensko vlado pa so se sporazumeli o odkupu obrata, ki ga bo nato država brezplačno prenesla na občino. Š. Ž. ECO OIL Do letošnjega L maja, ki dobiva v očeh nekaterih naših vrlih politikov razseznosti sodnega dne in ko bo med drugimi tudi Slovenija postala polnopravna članica EU, nas loči le še dober mesec dni. S tem "usodnim" dnem, katerega datum smo v dobrih starih časih prav po bo^e častili kot praznik dela (pa čeprav je tisti dan delalo le malo tako imenovanih proletarcev), se marsikaj, kljub velikim besedam in pričakovanjem, žal ne bo spremenilo. Sonce bo še vedno grelo (zaradi podnebnih sprememb morda še preveč), trava bo še naprej zelene barve, le banane bodo morale biti po evropskih pravilih ravno prav ukrivljene, da se bodo lahko znašle na policah trgovin. A nekatere stvari se bodo spremenile, pa če to hočemo ali ne. Med njimi je tudi vloga naše narodne banke, kije v tem dobrem ducatu let popolne denarne samostojnosti relativno zelo dobro skrbela za našo valuto. Poenostavljeno povedano bo v prihodnje Banka Slovenije postala neke vrste podružnica Evropske centralne banke (ECB). Če si stvar pogledamo nekoliko podrobneje, najprej trčimo ob krovni, tako imenovani Evropski sistem centralnih bank, v katerem se poleg ECB nahajajo še centralne banke vseh držav članic EU. Pravni okvir delovanja ESCB je določen s Pogodbo o Evropski skupnosti ter statutoma ESCB in ECB, temeljno načelo najvišjega evropskega denarnega sistema pa je, da se odločitve sprejemajo centralizirano na sedežu ECB v Frankfurtu, izvajanje teh odločitev pa nato prevzamejo centralne banke držav članic. Pri vlogi centralne banke v evropskem denarnem vesolju igra pomembno vlogo tudi dejstvo, ali je država že uvedla evro ali pa to še (če sploh) namerava storiti. Za pravilno razločevanje se namreč za množico, katere elementi so ECB in centralne banke tistih držav EU, ki že imajo evro, uporablja izraz Evrosistem., kije od 1. januarja 1999 odgovoren za sprejemanje in izvajanje skupne denarne politike območja evra. Narodne banke držav članic EU, ki Še niso uvedle evra, so tako še naprej članice ESCB, ne pa tudi Evrosiste-ma. Te države oziroma njih centralne banke lahko še naprej vodijo svojo denarno politiko ter ne sodelujejo pri oblikovnaju in izvajanju skupne evropske denarne politike. Ko bo Slovenija čez 32 dni postala članica EU, bo tako Banka Slovenije postala del ESCB, ne pa tudi Evrosistema. Ko pa bo tudi naša država čez nekaj let uvedla evro in bo pristojnost za vodenje denarne politike prenesena na Evrosistem, katerega del bo tedaj postala tudi Banka Slovenije in slovenska država, bo s tem izgubila pomemben del svoje samostojnosti in suverenosti. Kljub temu pa, kakor kažejo zvezde, zaenkrat in glede na stopnjo integracije EU, ko je le-ta še vedno sestavljena iz nacionalnih držav, na obzorju še ni videti kakšne večje nevarnosti, da bi narodne banke prenehale obstajati, pa čeprav se bodo slej ko prej v večini držav EU po žepih njihovih prebivalcev pretakali evri. Slovenska pošta postaja tudi digitalna Maribor - Pretekli teden so na tiskovni konferenci Pošte Slovenije dr. Pavel Gantar, minister za informacijsko družbo, in mag. Alfonz Podgorelec, generalni direktor Pošte Slovenije, in Igor Hudin, direktor Sektorja za informatiko, predstavili povsem nov sveženj elektronskih storitev z imenom storitev moja.posta.si, ki je namenjen elektronskemu poslovanju predvsem fizičnih oseb. Nova storitev omogoča sprejemanje in oddajanje dokumentov v elektronski obliki. Dokumente, kot so na primer računi ali osebna pošta, lahko uporabnik namesto v papirni obliki na dom prejme prek intemeta v elektronski obliki. Sveženj elektronskih storitev moja.posta.si poenostavlja način poslovanja uporabnikov in zagotavlja večjo preglednost, sledljivost in lokacijsko neodvisnost uporabnikov. Uvajanje novega svežnja elektronskih storitev moja.posta.si v okviru Pošte Slovenije je velikega pomena za splošni razvoj elektronskega poslovanja v luči uspešnega prehoda Slovenije v informacijsko družbo. Drugo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta eEu-rope-i-2003 namreč ugotavlja, da se Slovenija v okviru držav pristopnic uvršča med najrazvitejše informacijske družbe. Splošna uporaba interneta, šiijenje mrež javno dostopnih toČk, izboljšana opremljenost šol z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami, hitra rast uporabe mobilne telefonije in nenazadnje večja dostopnost storitev e-uprave so le nekatera izmed področij, kjer je bil v Sloveniji • storjen viden napredek. š •o 4 Nikoli ne veste, kako dolga bo zima Za M osmroč iatezid KURILNO OUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 nalepkami prijaznejši do okolja Na Gradbenem inštitutu ZRMK so pripravili projekt Energijske oznake - spodbujanje okolju prijaznih odločitev, ki naj tudi pri nas vzbudi več pozornosti do varčevanja z energijo. Ljublana - Pretekli teden so na Gradbenem inštitutu ZRMK predstavili brošuro "Energijske oznake - spodbujai\je okolju pryaznih odločitev", ki je bila pripravljena v okviru projekta Evropske unije SAVE, ki trenutno poteka v sedmih evropskih državah. Brošuro, natisiyeno v 16 tisoč izvodih, bodo danes razposlali po pošti, i\je namen pa je opozoriti na pomen energetske učinkovitosti aparatov in možne načine varčevanja z energijo. Da bi tudi v Sloveniji povečali prepoznavnost označevanja energijsko učinkovitih izdelkov in stavb ter spodbudili tako imenovane "zelene" odločitve pri izbiri aparatov in pri naložbah, se je Gradbeni inštitut ZRMK ob podpori Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter Agencije RS za učinkovito rabo energije in obnovljive vire vključil v dvoletni projekt SAVE, skupaj s partneiji iz Avstrije, Finske, Italije, Nemčije, Anglije in Španije. Kot je poudarila predstavnica izvajalca projekta dr. Marjana Španec Zavrl, je namen projekta povečanje splošne ozaveščenosti glede energijske kakovosti pri proizvodnji in rabi ter na podlagi informacij iz energijskih nalepk argumentirano odločanje o tem. V slovenskem delu projekta je poseben poudarek na oz- načevanju gospodinjskih aparatov in na energetski izkaznici stavbe, saj certificiranje na področju zelene elektrike pri nas še ni razvito. V okviru projekta so opravili pregled trga - stanje obstoječih energijskih nalepk in drugih vrst označevanja za končne potrošnike ter z anketami raziskali ozaveščenost ljudi; pripravili informacijski paket, ki obsega 6-stransko brošuro, predstavitvene prosojnice, razstavne panoje, intemetno informacijsko stran in promocijske razglednice; napravili načrt razširjanja paketa na sejmih, razstavah, svetovalnih centrih. Šolah; ter pripravo mednarodne delavnice za izdajatelje energetskih nalepk, ki bo v jeseni v Avstriji. Osrednjo pozornost so v brošuri posvetili prevladujočim energijskim oznakam, kot so Microsoft kaznovan v sredo je Evropska komisija ameriškemu računalniškemu velikanu Microsoft naložila plačilo rekordnih 497 milijonov evrov kazni, saj so ocenili, da s programom Windows (Okna) zlorablja monopolni položaj na trgu operacijskih sistemov. V 90 dneh naj bi Microsoft proizvajalcem računalnikov ponudil različico brez medijskega pred vaj alnika, v štirih mesecih pa objavil kodni zapis, ki bi tudi drugim programskim hišam omogočil izdelavo programov povsem skladnih z Okni. Iz Microsofta Slovenija so sporočili, da bodo vsi ti dogodki vplivali tudi nanje, saj Slovenija postaja Članica EU. Zagotavljajo, da bodo ostali odgovorno vodilno računalniško podjetje, ki sodeluje s slovensko informacijsko industrijo ter slovensko vlado na številnih področjih, pomembnih za nase državljane. Š. Ž. Dr. Marjana Šijanec Zavrl in mag. Boris Selan. energyska nalepka za gospodinjske aparate, ki je pri nas že dve leti obvezna, pregled stanja na trgu pa kaže, da jo uporabljajo v 96 odstotkih specializiranih trgovin in 86 odstotkih v ostalih trgovinah. Druga pomembna oznaka je energetska izkaznica stavbe, ki je danes še neobvezna in razvršča stavbe v razrede rabe energije predvsem po toploti, potrebni za ogrevanje, v prihodnosti pa naj bi upoštevali celotno porabo energije. Po direktivi EU naj bi bila taka izkaznica obvezna po letu 2006 pri novogradnjah, nakupu, ali prodaji nepremičnin, novo metodologijo pa še pripravljajo. Uveljavljeni so tudi sicer prostovoljni znak kakovosti v graditeljstvu, ki je slovenska nagrada najboljšim izdelkom in izvedba po posebnem razpisu, energijska zvezda, oznaka energetske učinkovitosti pisarniške in druge električne in elektronske opreme, ki izvira iz Amerike; eko roža, kije ekološ- ki znak Evropske unije za zmanjševanje vplivov na okolje; ter modri«angel, okoljska oznaka, ki izvira iz Nemčije za varovanje okolja in zdravja ljudi. Kot je na predstavitvi opozoril predstavnik Agencije za učinkovito rabo energije in obnovljive vire mag. Boris Selan, so v Ev-ropski uniji trije instrumenti za varčevanje z energijo: energijske oznake za boljšo izbiro, preprečevanje proizvodnje energetsko požrešnih aparatov in dogovori s proizvajalci za izboljšave in razvoj varčnosti aparatov. V Sloveniji imamo že izdelane podzakonske akte za energij ske oznake električnih peči in klimatskih naprav, do polletja bo izdan tudi pravilnik za hladilnike in zamrzovalnike. Slovenska gospodinj stva porabijo četrtino v državi porabljene energije, od tega 56 odstotkov gospodinjski aparati. Cilj projekta in vseh opredelitev energetskih oznak je, da bi zmanjšali porabo energije za šest odstotkov. Štefan Zargi Ljubljanska borza ali španska arena V zadnjem tednu je bilo nemogoče ujeti norega bika na Ljubljanski borzi, tečaji so drveli navzgor, kot da bi se jim kam mudilo. Govorice o prevzemih, nakupi tujcev ter dobri rezultati podjetij so bili vzroki za marsikatero novo najvišjo zgodovinsko vrednost delnice. Med večjimi presenečenji v tem tednu je bila delnica prej nekoliko pozabljene Interevrope, kije v tem tednu presegla šest tisočakov. Do tja so ji pomagala ugibanja o prevzemu ter novica o zelo dobri pripravljenosti družbe na vstop v EV, ter uspešno prestrukturiranje v sodoben logistični center. Investitorje privlači tudi obljubljena dividenda v višini 240 tolarjev, kar pomeni 4-odstotni dividendni donos. Med pozabljenci so v tem tednu investitorji našli tudi Merkurjevo delnico, kjer so se posli sklepali celo po 28.000 tolarjev, še vedno pa ni dosegla svoje knjigovodske vrednosti, ki znaša 31.700 tolarjev. Lanski letni rezultati so bili zelo dobri, tako da je delnica prav gotovo zanimiva dolgoročna naložba. Za eksplozijo tečaja Colorjevih delnic, ki je v zadnjem tednu pridobil več kot 60 odstotkov, je bila odgovorna kranjska Sava, ki je potrdila pogovore o možni prodaji Colorja domžalskemu Heliosu. Možnosti kapitalskega povezovanja niso izključene. Tečaj je dosegel celo 4500 tolarjev, kar že presega vrednost štirih tisočakov, ki so jih pred slabimi štirimi leti prejeli imetniki Colorjevih delnic, ki niso imeli ustreznega števila delnic, da bi prejeli ponujeni del prevzemne cene v delnicah Save. če smo govorili o optimističnem začetku tedna, ne vem, kaj bi potem rekli za konec tedna, ko so tečaji, enostavno rečeno, ponoreli. Največ je porasel indeks nafte in plina, ki ga predstavljata Petrol in Istrabenz. Delnica slednje družbe je ob začetku trgovanja zabeležila maksimalni dnevni porast desetih odstotkov na 11.621 tolarjev (na borznem trgu namreč obstaja omejitev, za koliko se lahko dnevno maksimalno spremenijo tečaji delnic). Javnost je bila obveščena o odprodaji naložbe v naftno družbo OMV Istrabenz. Pogajanja o ceni Še potekajo, tako da bodo naslednji dnevi minili ob ugibanju, koliko bo Istrabenz iztržil, in koliko bo posledično višji tečaj njihovih delnic. Tako kot so na viŠji dobiček vplivali že prodaja Banke Koper in Simobila, tako bo tudi prodaja črpalk avstrijski družbi. Kratkoročno bodo delničarji tako gotovo lahko zadovoljni. Kupnino bodo v Istrabenzu investirali v turizem, ki zaenkrat v Sloveniji ne predstavlja zelo donosne panoge. Toda nikoli se ne ve, s čim nas lahko presenetijo. Neizkušenemu vlagatelju se je v obdobju visokih rasti težko odločiti, v katero delnico investirati. Bolje kot kupiti delnico podjetja, potem ko je že zabeležila nekajodstotno rast po objavi določenih informacij, je odločitev za nakup investicijskih družb. Te imajo premoženje razpršeno po najboljših slovenskih podjetij, tako da s tem zmanjšamo tveganje, poleg tega pa jih kupite še s skoraj 30-odstot-nim diskontom glede na knjigovodsko vrednost. če pa bi radi svoje premoženje razpršili še bolj globalno, priporočam nakup ETF skladov (EXCHANGE TRADED FUNDS), ki zasledujejo splošno znane svetovne indekse. Alenka Eržen, GBD Gorenjska borzno posredniška družba, info@gbd,si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA - POLAGALEC TLAKOVCEV; do 02.04.04; PRETNAR ALEŠ S.P, ZG. DOBRAVA 5, KAMNA GORICA POMOŽNI GRADBENI DELAVEC; do 17.04.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 2 SNAŽILKA; do 30.03.04; RADOJE-VIČ STANKA S.P., SAVSKA C. 60, KRANJ; št. del. mest: 4 OBDELOVALEC LESA - MIZARSKA DELA; do 30.03.04; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. LOKA MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1. PREDDVOR; št. del. mest: 2 NATAKARSKI POMOČNIK - POMOČ PRI STREŽBI; do 30.03.04; KAPUS KLEMEN S.R, ALPSKA C. 62. LESCE PEK; do 09.04.04; PERC D.O.O.. KRANJSKA C. 15, RADOVUlCA SLAŠČIČAR; do 02.04.04; HOTEL KRIM BLED, UUBUANSKA C. 7, BLED MIZAR - FINIŠ JADRALNIH LETAL; do 30.03.04; AMS - FUGt^T D.O.Ö. U.. POSLOVNA ENOTA, BEGUNJE 1, BEGUNJE; št. del. mest: 2 MIZAR - MODELAR; do 30.03.04; AMS - FUGHT D.O.t)., U. POSLOVNA ■ ENOTA, BEGUNJE 1. BEGUNJE; št. del. mest: 2 OBUKOVALEC KOVIN - SKLADIŠČNIK; do 30.03.04; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL 2, ŽIRI ORODJAR; do 06.04.04; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D.. KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA MONTER CEVNIH SISTEMOV; do 14.04.04; PMI - PROCESNA OPREMA D.O.O.. UKOZARJEVAUL. 27, KRANJ ČEVUAR - DELO V ŠIVALNICI IN V MONTAŽI; do 02.04.04; MARKIČ UROŠ. ZA MOŠENIKOM 1. TRŽIČ AVTOUČAR; do 21.04.04; MOČNIK MARIJAN S.R, BRITOF 162. KRANJ FRIZER; do 02.04.04; REBERNIK ALEKSANDRA S.R. JEZERCI 21. GOZD MARTUUEK TESAR; do 17.04.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED. GRAJSKA C. 44. BLED; št. del. mest: 2 TESAR; do 24.04.04; ERMAN TOMAŽ S.P, RODINE 9A. ŽIROVNICA PEČAR; do 17.04.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44. BLED; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOBUSA; do 06.04.04; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D., DELOVNA ENOTA ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 8. ŠK. LOKA; št. del. mest: 3 PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME; do 31.03.04; SUN RISE D.O.O., LESCE. ALPSKA 50. LESCE VOZNIK PRODAJALEC; do 09. 04. 04; PERC D.O.O., KRANJSKA C. 15, RADOVUlCA KUHAR; do 10.04.04; RIBNIKAR JANKO S.P. SENIČNO 8B. KRIŽE KUHAR; do 06.04.04; BÖRSE JOŽE S.R, ŽELEZNIŠKA UL. 10, LESCE KUHAR; do 30.03.04; HTP GORE-NJKA D.D., BOROV^KA C. 99, KR. GORA; št. del. mest; 3' KUHAR; do 02.04.04; OŠ GORJE, ZGORNJE GORJE 44A, ZG. GORJE KUHAR; do 06.04.04; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U., HOTEL ZLATOROG, UKANC 64, BOHINJSKO JEZERO KUHAR; do 06.04.04; VIŠJA StROK. ŠOLA ZA GOST; IN TUR. BLED. KRANJSKA 24, RApČ^UICA 'KUHAR; do 08.04.04^'feöMBOC FPEDI S. R. GALERŠE 3:KR GORA " NATAKAR; do 06.04:04;'' BÖRSE JOŽE S.P.. ŽELEZNIŠI^mUL 10. . »v NATAKAR;, do 30.ÖÄ.O^; .HTP GORENJKAD.D., BOROVŠKA c! KR. GORA; st.jdel. mest: ,3 NATAKARICA; dO P2"'Ö'4.04; JANC ALOJZ S.R, UL. CANKARJEVEGA BATAU 6, JESENICE NATAKAR; do 08.04.04; KOVAČE-VIČ MIRSAD S.P. BOROVŠKA C. 86. KR. GORA STROJNI TEHNIK - VZDRŽEVALEC; do 02.04.04; L - PLAN D.O.O.. BREZNICA 1, ŽIROVNICA ELEKTROTEHNIK - SERVISER GOSPODINJ. NAPRAV; do 10.04.04; ABENA TRADE D.O.O.. VIRMAŠE 139, ŠKVLOKA ELEKTROTEHNIK - MONTER KLIMA NAPRAV - PRIPRAVNIK / NA TERENU; do 01.04.04; KALAN BRANKO S.P., STARA LOKA 95. ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK - VZDRŽEVALEC; do 30.03.04; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA TRGOVINSKI POSLOVODJA; do 09.04.04; ŠUBIC ROMANA S.R, NADIŽARJEVA UL. 6, KRANJ GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK -NATAKAR; do 06.04.04; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U.. HOTEL ZLA- TOROG, UKANC 64. BOHINJSKO JEZERO TURISTIČNI TEHNIK - RECEPTOR; do 02.04.04; HTP GORENJKA D.D.. BOROVŠKA C. 99. KR. GORA; št. del. mest: 6 EKONOMSKI TEHNIK - PROD. ZASTOPNIK NA TERENU; do 02.04.04; MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA U. ODDELEK KRANJ, TRG PREŠERNOVE BRIGADE 10, KRANJ RAČUNOVODJA; do 15.04.04; KPR D.O.O., BREZNICA 43, ŽIROVNICA ZOBOTEHNIK; do 08.04.04; A DENT STUDIO D.O.O.. GOSPOSVET-SKAUL 10, KRANJ EKONOMIST - RAČUNOVODJA; do 30.03.04; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ EKONOMIST - VODJA RECEPCIJE; do 06.04.04; GRAND HOTEL TOP-UCE PO., C. SVOBODE 12, BLED INŽ. OBLIKOVANJA TEKSTILU IN OBLAČIL - MODNA OBUKOVALKA; do 06.04.04; MODNA KONFEKCIJA KROJ, KIDRIČEVA C. 81. ŠK. LOKA UNIV.* DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA -SAMOST PROJEKTANT; do 28. 04. 04; BASING D.O.O.. ŽELEŠKA C. IIA, BLED DIPL. KEMIJSKI INŽ. (VS) - TEHNIČNI KOMERCIALIST; do 02.04.04; PARKA D.O.O., FRANKOVO NASEUE 135, ŠK. LOKA DIPL. INŽ. LABORATORIJSKE BIO-MEDICINE (VS); do 30.03.04; OZG KRANJ, ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10. ŠK. LOKA UNIV DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA -STATIK; do 02.04.04; JELOVICA -LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR UNIV DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA PROMETNE ZGRADBE; do 13.04.04; SANOVA D.O.O., UL MIRKA VADNO-VA 1. KRANJ DIPL. EKONOMIST (VS) - PRODAJNI REF.; do 31.03.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA DiPL. EKONOMIST (VS)-RAČUNO-VODJA; do 10.04.04; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA UNIV. DIPL BIOLOG - UČITEU NARAVOSLOVJA; do 02.04.04; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI U. SŠOD - DOM TRILOBIT. JA-VORNIŠKI ROVT 25, JESENICE Zavod Republike Slovenije is zaposlovanje. Gl^nŠkova ul 12. Ljubljana Le peščica na slabšem Po predlaganem zakonu o dohodnini naj bi se dohodkovni položaj večine zavezancev, ki uveljavljajo olajšave za otroke, izboljšal, le za peščico pa poslabšal. Ljubljana - Državni zbor je prejšnji teden obravnaval predlog novega zakona o dohodnini. Medtem ko ga je vladajoča koalicija dokaj enotno zagovarjala, je opozicija predvsem ugotavljala, da ne odpravka glavne pomanjk^ivosti sedanje ureditve, to je previsoko obdavčitev dela in prenizko obdavčenje kapitala, in da je pri olajšavah krivičen do družin z več otroki. Kot je v uvodnem nagovoru dejal minister za finance dr. Dušan Mramor, je za sprejetje zakona več razlogov, med njimi dokaj visoka splošna obremenitev dohodkov državljanov (fizičnih oseb), še zlasti dohodkov iz dela, in neenakomerna porazdelitev davčnih bremen, zaradi katere zavezanci prehajajo iz davčno bolj obremenjenih oblik dohodkov v manj obremenjene. Razlike so precejšnje, pri povprečni letni plači znaŠa neto dohodek 64 odstotkov, pri samostojnem kulturnem delavcu 73 odstotkov, pri pogodbenem delu 82 odstotkov, pri avtorskem honorarju 92 in pri študentskem prejemku 94 odstotkov. S predlaganim zakonom näj bi razbremenili davčne zavezance, še posebej tiste v najnižjih dohod- 4 kovnih razredih, pri tem pa naj bi se skupno davčno breme državljanov (fizičnih oseb) v primerjavi s sedanjo ureditvijo zmanjšalo za 35 milijard tolarjev. Da bi izboljšali konkurenčnosti gospodarstva, naj bi razbremenili tudi dohodke iz dela. Po podatkih za leto 2002 je davčna obremenitev plače zaposlenega v Sloveniji za dve odstotni točki višja od povprečja v Evropski uniji, z uveljavitvijo novega zakona pa naj bi jo zni- žali za 1,9 odstotne toČke in se tako približali evropski ravni. Višji davki le za večje kmetije Predlagani zakon razšiija davčno osnovo in med obdavčljive dohodke prišteva tudi obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniških vrednostnih papirjev in od drugih podobnih finančnih terjatev, spremembe pa se obetajo tudi pri obdavčenju dohodkov iz kmetijstva. Ker katastrski dohodek predstavlja le dohodek iz tržne prodaje, predlog novega zakoüa med obdavčljive dohodke prišteva tudi subvencije in druga plačila iz ukrepov kmetijske politike, katerih obseg naglo narašča. Davčna osnova zavezancev se bo s tem v povprečju podvojila, vendar pa po oceni ministra dr. Mramorja predlagane spremembe zaradi povišanja splošne olajšave ne bodo prinesle večje davčne obremenitve. Davčna osnova iz kmetijstva in gozdarstva naj bi se pomembno povečala le na večjih kmetijah. Evropska logika pri honorarjih Avtorski honorarji so v Sloveniji poseben davčni fenomen. je poslancem dejal minister za finance dr. Dušan Mramor in dodal, da v davčnih sistemih drugih držav dokaj jasno razlikujejo med dohodki iz avtorskih pravic kot premoženjskih pravic in dohodki od opravljanja "avtorskega dela". S predlaganim zakonom o dohodnini sledijo tej evropski logiki, le za samozaposlene v kulturi predlagajo posebne olajšave, s katerimi bi ohranili približno tak davčni položaj, kot jim ga zagotavlja sedanja ureditev. Velike spremembe se obetajo pri olajšavah, pri tem pa je bilo doslej največ razprave o olajšavah za otroke, ki so za družine s tremi in več otroki nižje kot po sedanji ureditvi. Po predlaganem zakonu znaša olajšava za otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 80 odstotkov minimalnega dohodka za odraslega, za vsakega nadaljnjega otroka pa se poveča za 34.400 tolarjev. Na ministrstvu za finance takšno rešitev utemeljujejo s tem. da stroški vzdrževanja za vsakega nadaljnjega otroka ne naraščajo in da z davčnimi olajšavami ni možno doseči želenih ciljev družinske politike. Izračuni jim tudi kažejo, da bi se po predlagani ureditvi kar 93 odstotkom zavezancem, ki uveljavljajo olajšave za otroke, neto dohodkovni položaj izboljšal, za šest odstotkov zavezancev bi ostal enak, manj kot odstotek zavezancev pa bi bil nekoliko na slabšem. Cveto Zaplotnik Torek, 30. marca 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN 4 Imidakloprid ni glavni krivec Traktorji vse drznejših oblik Republiška fitosanitarna uprava zaenkrat še ne bo prepovedala uporabe imidakloprida, ki ga čebelarji najbolj krivijo za pospešeno odmiranje čebeljih družin. Kranj - Gorei\jski čebelarji so že lansko jesen opazili pospešeno odmiranje čebeljih družin, to pa se je nadaljevalo tudi prek zime. Po ocenah, ki izhajajo iz začetka februarja, naj bi odmrlo kar trideset odstotkov družin, pri posameznih čebelarjih pa naj bi bil ta delež še večji. Ker so čebelarji pri tem posumili na talni insekticid, ki ga v kmetijstvu, Še zlasti v pridelavi koruze in krompirja uporabljajo za uničevanje talnih Škodljivcev, so veterinarski inšpektorji odvzeli vzorce odmrlih čebel, ki jih je Nacionalni veterinarski inštitut poslal v analizo na pristojni inštitut v Bologno. Rezultati sedmih doslej analiziranih vzorcev čebel, ki so jih odvzeli na Gorenjskem, so v sledovih šestih vzorcev pokazali prisotnost imidakloprida, ki ga vsebuje omenjeni talni insekticid in še nekatera druga fitofarmacevtska sredstva. Nacionalni veterinarski inštitut je na podlagi laboratorijskih rezultatov podal stro- kovno mnenje, ki kaže na to, da v "sledovih ugotovljeni imidakloprid glede na količino ni bil glavni vzrok za odmiranje čebel. Pri ugotavljanju vzrokov za odmiranje čebel je treba upoštevati tudi druge vplive, predvsein lansko suŠo in z njo povezano slabšo prehrano čebel, slabo za-leganje, okuženost s parazitom varoja ter slabo učinkovanje pripravkov za zatiranje varoje in drugih bolezni čebel. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. na republiški fitosanitarni upravi zato zaenkrat Še ne bodo prepovedali uporabe imidakloprida, ampak bodo počakali tudi na rezultate preostalih vzorcev, pred- Čebele bodo zaščitili tudi s poostrenim nadzorom nad uporabo fitofar-macevtskih sredstev. Foto: arhiv Gorenjskega glasa I Vabila in obvestila 4 Škofja Loka - Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne "postavila" na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, na kateri bodo kmetije in drugi ponudniki s škofjeloškega območja predstavih izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Ponudili bodo kruh iz krušne peči, potice, piškote", suho sadje, domače alkoholne-pijače, izdelke domače obrti, med in izdelke iz medu, mlečne izdelke ter rokavice, nogavice in druge izdelke iz domače volne. Kranj - I^etijska svetovalna služba bo tudi letos pripravila več predavanj, na katerih bo predstavila neposredna plačila v kmetijstvu in pravilno izpolnjevanje vlog za pridobitev plačil. V četrtek ob 9. uri bo predavanje v zadružnem domu na Bukovici, ob 15. uri v zadružnem domu na Češnjici in ob 19.30 v Domu krajanov na Zgornji Beli, v petek ob 9. uri v sejni sobi KGZ Škofj a Loka na Trati, ob 10. uri v domu krajevne skupnosti v Goričah in ob 15.30 v sejni sobi KGZ Sloga na Primskovem. Ježica - Kmečke žene in dekleta Občine Dol pri Ljubljani in Mestne občine Ljubljana ter kmetijska svetovalna služba Ježica vabijo na cvetno nedeljo (4. aprila) od 8. do 17. ure v župnišče na Ježici na ogled tradicionalne razstave Velika noč nekoč in danes* C.Z. vsem cvetnega prahu. Fitosanitarna uprava pa bo kljub temu začela z obnovo postopka oz. revizijo registracije za pet pripravkov, ki vsebujejo imidakloprid. S ponovno oceno naj bi ugotovila, ali nova tehnična in znanstvena spoznanja morebiti vplivajo na spremembo pogo- jev, pod katerimi so bili pripravki registrirani. Da bi preprečili nepravilno uporabo pripravkov v času cvetenja in na rastlinah, za katere niso dovoljena, bodo poostrili nadzor nad uporabo fi-tofarmacevtskih sredstev in spoštovanje načel dobre kmetijske prakse. Cveto Zaplotnik PotrdUi sum na BSE Ljubljana - Rezultati patohistološke in imunohistokemične preiskave tkiva podaljšane hrbtenjače poginule krave iz enega od gorenjskih hlevov so potrdili sum na bolezen BSE (bovina spongiformna encefalopatya), ki je v ljudskem besednjaku poznana kot bolezen norih krav. Kot je znano, so v Nacionalnem veterinarskem inštitutu na podlagi hitrih testov vzorcev tkiva poginule krave posumili na bolezen BSE že prejšnji ponedeljek, z dodatnimi preiskavami so v petek potrdili sum, vzorce pa bodo poslali v analizo še v referenčni laboratorij Evropske unije v Weybridge v Veliki Britaniji. Republiška veterinarska uprava je na kmetiji, iz katere izhaja za BSE obolelo govedo, opravila epizootiološko poizvedbo, prepovedala je promet z vsemi živalmi in izvedla druge predpisane ukrepe. Doslej je znano to, da je bila krava stara štiri leta in da je izhajala iz manjše reje na Gorenjskem. Ker je po telitvi bolehala, sojo zdravili, potlej, ko se stanje ni izboljšalo, pa so jo usmrtili. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obljubljajo, da bodo v soglasju z lastnikom naknadno sporočili tudi ime lastnika in krave ter kraj, iz katerega izhaja obolela krava. C.Z. A. Z GLASOM DO BOUSE ZELENJAVE -r/TT»* Tople grede; utrjevanje sadik; sadili bomo česen, čebulo, šalotko in grah Pred dobrim tednom smo v toplo gredo posejali solato, rukolo, korenček in redkvico. Rukola in solata sta že vzkalili. Sadike solate ledenke, ki smo jih kupili in posadili pod polivinil, so se lepo prijele. Rastline je treba, ko imajo suho zemljo, s primerno toplo vodo zaliti. Tople grede so različnih vrst. Na fotografijah jih lahko vidite nekaj izvedb. Topla greda je lahko iz plastike in z aluminijastim ogrodjem. Primerna je zaradi enostavne uporabe, streho je namreč zelo enostavno odkriti, ko je treba ob višjih temperaturah rastlinam zračiti. Pod toplo gredo iz plastike in aluminija smo posejali solato, rukolo in kolerabo. Ko rastline vzkalijo, jim je treba ob sončnih in toplih dnevih zračiti. Zaradi enostavnega zračenja so zelo primerni tudi tuneli, kjer je ogrodje iz tankih polkrožno oblikovanih žic. Čeznje napnemo le folijo, kar pa vam v teh dneh zaradi mraza še odsvetujemo. Lahko pa tunel uporabimo tako, da čez ogrodje najprej napnemo vrtno kopreno, ki je lahko dvo ali pa pet slojna. Zdaj je ponoči še prehladno, da bi lahko uporabljali le dvoslojno kopreno. Če pa pri roki nimamo petslojne koprene, si lahko pomagamo tako, da preko dvoslojne koprene gredo prekrijemo še s folijo, ki naj bo perforirana (z luknjami za zračenje). Kljub temu da ima folija že luknje za zračenje, jo je ob dnevnih z močnim soncem treba odkriti. Greda naj ostane pokrita z vrtno kopreno. V tunel, ki smo ga pokrili z kopreno in folijo, smo posadili sadike solate ledenke. Pri topli gredi je lahko ogrodje tudi iz leskovih palic, ki jih polkrožno upognemo in zasadimo v zemljo. Visoko naj bo 45 centimetrov. Prekrijemo ga s prozorno PVC folijo (polivinilom). Tu semena vzkalijo Zelo hitro, ob sončnih dnevnih pa je treba rastline zračiti, da so čvrste. ?VC folijo lahko odkrijemo po celi dolžni grede in sicer na polovico, lahko pa jo odkrijenlo na obeh koncih grede. Utrjujemo sadike paradižnika, paprike in začimb Sadike paradižnika, paprike in začimb bomo čez kakšen teden spet presadili, saj bodo sicer naredile prevelike in premočne korenine, steblo in listi pa bodo rasli prepočasi. Zdaj, ko se je zunaj otoplilo na najmanj deset stopinj inje posijalo sonce, sadike za nekaj ur iz notranjih okenskih polic preselimo na zunanje police ali jih postavimo na hišni prag. Paziti moramo le, da sonce nanje ne sije direktno oziroma da so na neposrednem soncu le kakšno uro, saj nam bi sicer rastline "zažgalo". Sadike imamo zunaj pokrite, ko se bo še malo otoplilo, jih bomo tudi zunaj začeH odkrivati in zračiti. Sadike na svež zrak začasno prestavimo, da bodo utijene, kojih bomo presadili na vrt. Vrste toplih gred s sadikami solate ledenke in rukolo, ki je pravkar vzkalila. Kmalu bomo posadili česen, čebulo, šalotko in grah Ko bo napovedano, da se bo podnevi temperatura dvignila na več kot deset stopinj, bomo na vrt posadili pomladanski česen, čebulo, šalotko in grah. Vse te rastline bomo, ko jih posadimo, prekrili z vrtno kopreno in jo obtežili s kamni. Pri tem ne potrebujemo ogrodja. Rastline sadimo v vrste. Strok česna damo v zemljo najmanj dva centimetra globoko, med stroki naj bo od deset do 15 centimetrov razdalje, med vrstami 30 centimetrov. Med vrste česna lahko posejemo solato, zelje, redkvico, zeleno in korenček. Čebula zraste iz čebulčka. Med njimi naj bo 10 centimetrov razdalje, med vrstami dobrih 20 centimetrov. Da jo obvarujemo pred čebulno muho, med vrste na redko posejemo korenček. Soseda čebula tudi njega brani pred korenČkovo muho. Pri šalotkah pri bolj drobnih vrstah med šalotkami pustimo 15 centimetrov, med vrstami 20 centimetrov. Pri večjih sortah med vrstami pustimo 30 centimetrov razdalje. Tudi med šalotko posejemo korenček. Čas bo tudi, da posadimo zgodnje sorte nizkega graha. Najbolj znani sta mali provansalec in kalvedonski čudež. Seme posadimo vsaj tri centimetre globoko, v vrsti naj bo med njimi od tri do pet centimetrov razdalje, med vrstami pol metra. Monika in Mateja Bertonce\j, info@g-glas.si V Katalogu traktorjev 2004 so predstavili 680 različnih modelov. Ljublana - Letosi\ji katalog traktorjev, ki izhaja vsaki dve leti v okviru revije TiN, je najobsežnejši doslej. Zaradi številnih sprememb, ki so se v zadnjih dveh letih zgodile na področju traktorske tehnike, je v lyem kar tretjina traktorjev novih oblik in zasnov. Katalog traktorjev izide vsaki dve leti v okviru revije za kmetijsko, gozdarsko, vrtnarsko, komunalno in gradbeno mehanizacijo TiN - Tehnika in narava. Revija izhaja že osmo leto kot brezplačna priloga tednika Kmečki glas. V letošnjem katalogu so predstavili kar 680 traktorjev. V njem je mogoče najti 378 velikih ter 219 sadjarsko-vinogradniških in komunalnih traktorjev, pa še 39 dvoriščnih traktorjev nakladalnikov in 44 enoosnih traktorjev. Razen po naštetih skupinah so traktorji v katalogu razvrščeni po moči, proizvajalci in zastopniki pa so posredovali tudi cene traktoijev. Kjer so cene povzeli po tujih katalogih, so to označili z zvezdico. "Na slovenskem trgu je bilo lani prodanih okrog 700 traktorjev," je razložil urednik revije TiN Marjan Papež. Na trgu je prisotnih 40 različnih blagovnih znamk traktoijev, med njimi je tudi nekaj slovenskih. Zadnji dve leti so področje traktorske tehnike zaznamovale številne spremembe, je v uvodu v Katalog traktoijev 2004 poudaril dr. Viktor Jejčič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Na svetovnem traktorskem trgu se pojavljajo novi proizvajalci, drugi se s trga umikajo. Na domačem trgu seje pojavil nov traktor slovenskega proizvajalca Bori iz Sežane. "Razvoj sodobnega traktoija je zelo podoben razvoju sodobnega avtomobila. Oblikujejo jih znana imena avtomobilske industrije, nenehno se pojavljajo nove in nove serije z vse drznej-šimi oblikami," razlaga Jejčič. Mateja Rant Prvič brez nove gozdne ceste Bled - Na blejskem gozdnogospodarskem območju lani prvič v novejši zgodovini gozdarstva niso zgradili nobene gozdne ceste, veliko pa so se ukvarjali s popravilom poškodovanih cest. Neuija so namreč lani na cestah povzročila za 143,7 milijona tolaijev škode, kar ustreza znesku za skoraj triletno vzdrževanje cest. Največ škode, za 102 milijona tolaijev, je bilo v občini Kranjska Gora. Medtem ko so v državnih gozdovih popravili 60 odstotkov poškodovanih cest, je v zasebnih ta delež le 30-odstotni. Občine so za vzdrževanje cest lani namenile nekaj več kot devet milijonov tolarjev, od tega jeseniška 2,4 milijona, kranjskogorska 3,7 in žirovniška 3,1 milijona tolarjev. Kar zadeva vlake, so jih v državnih gozdovih zgradili 30 in obnovili 2,5 kilometra, v zasebnih pa zgradili 4,8 in obnovili 3,8 kilometra. C.Z. Agromehanika ekskluzivni zastopnik Deutz Fahra Kranj - Agromehanika iz Hrastja je že pred novim letom začela sodelovati s hčerinsko družbo Deutz Fahra v Avstryi, prejši\ji teden pa je na sedežu družbe v Schwechatu pri Dunaju tudi podpisala pogodbo o ekskluzivnem zastopstvu za Slovenko. Pri podpisu pogodbe: Christoph Stoegerer iz Deutz Fahr Avstrija ter Jan Šinkovec in Janez Pušavec iz Agromehanike. Kot je ob tem povedal Jan Šinkovec, direktor Agromehanike, je podpis pogodbe posledica ugleda Agromehanike na slovenskem trgu s kmetijskimi stroji, omogoča pa jim, da bodo kot edini v Sloveniji lahko prek avstrijske hčerinske družbe uvažali Deutz Fahrove traktorje in priključke. V lastnih prodajno servisnih centrih v Kranju, Mariboru, Murski Soboti in v Brežicah ter pri pogodbenih prodajalcih bodo prodajali traktorje od 30 do 260 konjskih moči, kosilnice, obračalnike, balirke, ovijalke, kombinirane izvedbe balirke in ovijalke in druge priključke, zagotavljali pa bodo tudi rezervne dele in servis. Že v prvih dveh mesecih sodelovanja z Deutz Fahrom Avstrija so dosegli zelo dobre rezultate in prodali okrog trideset traktorjev, uspešno prodajo pa predvidevajo tudi v nadaljevanju. Za letos načrtujejo na slovenskem trgu od 1,5 do 2 milijona evrov prometa z Deutz Fahrovimi traktorji in priključki oz. povečanje njegovega tržnega deleža za Četrtino, z osem na deset odstotkov. C.Z. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 30. marca 2004 : 18' Vsako sredo na Radiu Kranj ob 19.30 mesec Organon-ov Sttt.'Wtti/OSt C/i torek v Gorenjskem Glasu Ne prezrite... Smisel življenja Jutri, v sredo. 31. marca, ob 19. uri si lahko v modri dvorani kranjskega Khiststeina ogledate angleški film Smisel življenja, ki je še en film iz cikla filmov Montyja Phytona. Phy-tonov klan se tokrat ukvarja z vero, britansko politiko in seveda s seksom. 1. april V Manani bo v četrtek nepozaben večer. Gost večera bo legendarni Curt Cobain, ki bo skup^ z Eminemom zapel nekaj slovenskih narodnozabav-nih pesmi. Udeležbo je potrdila tudi britanska kraljica Eliza-betha II. Glej, da boš tam tudi ti, saj tega res ne gre zamuditi! Prid' še ti na Četrtkanje, ejga! Literarni večer Prav tako v sredo ste vabljeni v hotel Greina, kjer bodo gosti literarnega večera Feri Lainš-ček in ciganska skupina Lan-ga. Vstop na literarni večer, ki se začne ob 20. uri, bo prost. Potopisno predavanje V nedeljo, 4. aprila, ste vabljeni na potopisno predavanje, ki bo ob 19. uri v klubu Potepuh. Mitja Koletnik bo popisal svoje popotovanje po ZDA in Kanadi. Vstop je prost. IZZIVI v pomlad smo že zdavnaj zakorakali, da pa se lepše sliši, imamo po novem tudi poletni čas. v soboto so bili tisti, ki radi žurirajo, prikrajšani za eno uro zabave, ker so morali prej domov, za nas, pridne, pa premaknitev ure pomeni, da lahko še po svetlem pridemo popoldne iz službe. Naj se dotaknem še druge, malo bolj pereče tematike, ta teden bo namreč Koroška usodna za Gorenjsko, seveda ne dobesedno, temveč Koroška cesta v Kranju, za Mestno občino Kranj. Na izredni seji mestnega sveta Mestne občine Kranj bo beseda tekla o prodaji poslovnih prostorov na Koroški cesti. Gre v bistvu za to, da so nastale določene nepravilnosti v postopku prodaje, krivca pa nikjer. Tudi najboljšim se včasih zgodi in problem, ki je nastal, bodo posamezne stranke skupaj z mestnim svetom poizkušale rešiti v sredo, 31. marca, ko bo treba s prstom na nekoga pokazati, da prevzame odgovornost. Na seji bo seveda vojna strank ter list proti županu in njegovemu kabinetu, kjer bodo padala polena pod noge in obtožb strank ter list, kdo je vse skupaj zakuhal, ne bo manjka-o. Mestni svet pa bo povedal, kdo je črna ovca med njimi, verjetno pa bo to nekdo iz županovega kabineta. Ker vsaka šola nekaj stane, seveda ne smemo pozabiti na primerne sankcije, ki pa ne verjamem, da bodo znane že po tej seji. Mislim pa, da se bomo vsi iz tega nekaj naučili. Pa adijo. Gorenjska ... Beno Fekonja V hotelu Emona v Bernardinu je od 24. do 26. marca potekala mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved na temo Management, znanje in EU. Konferenca je namenjena vsem, ki jih zanima management in njegov razvoj tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, obenem pa prinaša kopico uporabnega znanja, ki ga predavatelji posredujejo v številnih prispevkih. Študenti Fakultete za organizacijske vede Kranj smo se, kot vsako leto, tudi letos udeležili Mednarodne znanstvene konference v Portorožu. Študentska organizacija FOV-a je za 150 študentov v sredo, 24. marca, organizirala celodnevno ekskurzijo v Portorož. Zanimanje za konferenco je bilo zelo veliko, saj so bila že dva tedna pred konferenco vsa predvidena prosta mesta zasedena. Po prihodu v Portorož so se študentje odpravili proti hotelu Emona v Bernardin. Predavalnica se je počasi začela polniti in ob 14.00 uri je dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj dr. Jože Florjančič imel otvoritveni govor Plenarnega dela konference. Za njim je prisotne pozdravil še rektor Univerze v Mariboru, dr. Ivan Rozman. Sledil je govor kranjskega župana g. Mohorja Bogataja, pozdrav veleposlanika RS v Vatikanu dr Ludvika Toplaka, sklop predavanj pa je začel profesor dr. Mičo Mrkaič, ki je govoril o globalni konkurenčnosti v visokem šolstvu. Beseda je šla nato Björnu Paape, ki je predaval o skupni evropski kmetijski politiki oz. analizi vpliva in funkcije intervencij, zasnovanih na regulacijski politiki. Dr. Franci Čuš se je dotaknil prestrukturiranja v smeri višjih tehnoloških stopenj z optimiranjem procesov obdelave, dr. Jindrich Kaluža pa poznavanja informacijske tehnologije v triadi MIS. Sledil je krajši odmor, nato pa je nekaj besed o ekonomiji znanja in veliki post-industrijski transformaciji povedal dr. Milan Šikula. Predavanje je nadaljeval profesor dr. Vladislav Rajkovič in sicer o upravljanju odločitvenega znanja, kot del splošne izobrazbe. O ocenjevanju, kot faktorju izboljšanja kvalitete izobraževanja in o znanju zasnovane nove oblike organiziranja pa sta govorila dr. Kari Pütz in Ferenc Farkas, ki sta tako zaključila plenarni del konference. Po konferenci je na nekaj mojih vprašanj prijazno odgovoril tudi tajnik ter programski in organizacijski vodja konference dr Robert Leskovar. Kaj v bistvu je mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved? "Mednarodna konferenca poteka že 23. zapovrstjo, prve Slavnostni govornik je bil tudi bivši rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak. konference so bile povsem domače, zadnja leta pa pridobivamo vse več tujih referentov. V etošnjem letu je več kot 70 tujih referentov, ki prihajajo iz Češke, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Srbije in Črne gore, slovenskih je pa več kot 150. Vsako leto pa se to so predstavljeni. Dejstvo je, da je v zborniku konference veliko kakovostnih empiričnih raziskav, se pravi raziskav, ki temeljijo na nekih meritvah, ugotovitvah, ki so lahko tudi dolgoročne meritve, potem so to poročila o razvoju novih izdelkov in storitev, uporabi novih metod pristopov za izboljševanje procesov, razvoj človeških virov oz.' kadrov, uporabi informacijske tehnologije. Letos imamo slogan konfierence Management, znanje in EU. Znanje je v bistvu tista centralna točka, okrog katere se vrti precejšno število predstavitev." Dr. Mičo Mrkaič, profesor na FOV, sodi med vodilne, mlajše slovenske ekonomiste. Dr. Robert Leskovar število povečuje in tudi kakovost prispevkov se vsako leto izboljšuje." Kakšen je obisk konference? "Udeležilo se je je več kot 200 udeležencev, vključno z delegati in udeleženci, ki pridejo samo poslušat. Večina Kulturne manifestacije na kongresnem trgu V okviru meseca kulture, obštudijskega izobraževanja in založništva, ki ga že vrsto let pripravlja Študentska organizacija Univerze v Ljubfjani, so študentje Akademije za likovno umetnost. Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za glasbo v sredo, 24. marca, zasedli Kongresni trg. Tam so z nizom kulturnih manifestacij, poimenovanih Projekt treh Mladi obiskovalci konference so se po konferenci zabavali v prijetnem vzdušju znanega portoroškega kluba. podjetij oz. ustanov seveda pogojujejo udeležbo svojih zaposlenih tudi s tem da predstavijo neko novost ali pa kakšno izboljšavo, ki so jo uspeli narediti v lastnem podjetju, seveda je to tudi način promocije dobrih idej." O čem je tekla rdeča nit konference, kaj vse se je dalo slišati na konferenci? V treh dneh se bo v desetih akademij, opozarjali na dolgotrajno problematiko prostorske stiske akademij. Slovenija v zvezi NATO Od včeraj, ponedeljka, 29. marca 2004, je Slovenija tudi formalno polnopravna članica zveze NATO. Na vprašanje, ali se zaradi tega počutimo kaj varneje, je 77 odstotkov anketirancev v POP TV-jevi anketi odgovorilo negativno. H sekcijah zvrstilo več kot 180 predstavitev, težko je pravzaprav govoriti o rdeči niti tako velikega števila prispevkov, ki Študentje fakultete za organizacijske vede smo se udeležili Plenarnega dela konference v sredo popoldne. So se predavanj udeležili tudi študentje drugih fakultet? "Podatkov o tem, da bi se udeležili konference še študentje drugih fakultet, nimam, vem pa, da so naši študentje kar v precejšnjem številu napolnili dvorano, tako da je bila na plenarnem delu polno zasedena, nekateri so morali celo stati. Zagotovo pa je škoda, da te možnosti nimajo vsi študentje, naša fakulteta pač poskrbi za svoje študente. Konferenca prinaša kopico uporabnega znanja, ki ga predavatelji posredujejo v številnih prispevkih in ti prispevki oz. to uporabno znanje je pogosto v povezavi z managementom in- 4 formacijske dejavnosti in informacijskih tehnologij. Na tej konferenci se pravzaprav vidi prepletanje različnih segmentov pojma organiziranja in organizacije, torej ljudi, tehnologije in podatkov, ki nastopajo v realnih procesih." Študente, ki so se strokovne ekskurzije udeležili, je zvečer čakala še zabava v enem izmed portoroških lokalov, kjer so se lahko sproščali ob elektronski glasbi vse do jutranjih ur. Študentska organizacija pa je poskrbela, da je bila tudi pijača po študentskih cenah. Vsem tistim, ki so konferenco letos zamudili, priporočam, da je ne zamudijo prihodnje leto. Polona Ramšak &l(Z5de7ii nateča-p - sodelujejo lahko mladi, neuveljavljeni glasbeniki - prijavijo se lahko bendi, ki leta 2003 niso nastopili na Rock Otočcu - rok za prijavo je 9. april 2004 vvvvvv.rriladim.org^,^piknik/ rock-mladim mmi r 4 s .u forek, 30. marca 2004 ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN koliko avtomobile Razlike med cenami avtomobilov so v posameznih evropskih državah še vedno precejšnje. Pred obdavčenjem daleč najcenejši na Danskem, najdražji v Nemčiji in Avstriji. Pri nas se cene že nekaj časa zložno vzpenjajo, tako bo tudi po 1. maju. Tisti, ki niso najbolj na tekočem s tokom dogodkov na slovenskem avtomobilskem trgu, so pa slišali, da se po vstopu na-§e države v evropsko druščino utegne tudi na tem področju marsikaj spremeniti, so skoraj v večini prepričani, da bo štirikolesna pločevina dražja. Ukriv-jjanje cenovnih krivulj navzgor je sicer res pričakovano, vendar se tudi že dogaja kar nekaj časa, zlasti po lanskem 1. oktobru, ko je stopila v veljavo vladna Uredba o skupinskih izjemah, ki ureja trgovino z avtomobili v skladu z evropsko zakonodajo, ki jo je zasnoval komisar Mario Monti. Cilj večine avtomobilskih tovarn je, da bi v vseh državah danicah postopno prišli do harmonizacije cen in da bi se razlike med najdražjimi in najcenejšimi državami zmanjšale do te mere, da ne bi več prihajalo do množičnih "prebegov" kupcev. Spomnimo, da se je pred dvema Jptoma to dogajalo nemškemu Volkswagnu, saj so italijanski trgovci popularnega golfa ponujali bistveno ceneje kot nemški, s strani najmočnejšega nemškega proizvajalca pa so bili deležni groženj o prekinitvi prodajnih pogodb. No, v Wolfsburgu so se vseeno opekli, saj je Evropska komisija, ki ni naklonjena omejevanju pretoka kapitala, zaradi teh pritiskov Volkswagnu naložila plačilo dovolj visoke kazni, kije spametovala tudi tiste proizvajalce, ki bi poskušah enako. Še vedno velike cenovne razlike 0 Kljub Montijevim prizadevanjem, da bi trgovino z avtomobili v skupnem evropskem prostoru, ki po novih pravilih izničuje status ekskluzivnih zastopnikov, uredili drugače in bolj pravično za kupce, se vsaj do konca lan- skega leta v tej smeri še ni zgodilo veliko. Razlike v cenah posameznih modelov so namreč še vedno zelo očitne in lov za najnižjimi za evrodržavljane predstavlja v veČini primerov dober posel. Iz poročila evropske komisije je razvidno, da so cene avtomobilov, v članicah unije stabilne, vendar se še vedno bistveno razlikujejo. Za daleč najdražji državi znotraj evroob-močja veljata Nemčija in Avstrija, med avtomobilsko najcenejšimi pa sta Grčija in Danska, slednja še brez skupne evropske valute in z enormno visokimi avtomobilskimi davki. Najbolj je vnebovpijoČ primer volk-swagna passata, ki je v Nemčiji kar 39 odstotkov dražji kot v Grčiji (cena pred obdavčenjem). Od avtomobilov zajetih v raziskavi jih je v Nemčiji kar 38 najdražjih v Evropi, medtem ko so cene na Danskem v povprečju Še 6 odstotkov nižje kot v Grči- Volkswagen passat ima med avtomobili na evropskih trgih največjo razliko v prodajni ceni, kupci pa so začeli kaznovati predvsem novega golfa, ki so mu v Wolfsburgu pretirano navili vstopno ceno in zaradi neuresničenih pričakovanj kmalu začeli ponujati brezplačno klimatsko napravo. ji. Seveda pa med vsemi znamkami in modeli tako velikih cenovnih odstopanj ni, saj so nekateri proizvajalci že pred časom začeli s postopno harmonizacijo končnih cen. Primerjava cen avtomobilov z vključenimi davki v evrih model AVSTRUA SLOVENIJA ČEŠKA ALFA ROMEO L8 DISTINCTIVE 28.000 22.340 19.187 AUDI 1.9 TDI 30.400 26.372 19.150 FIAT PUNTO L2 DYNAMIC 12.150 ' 11.737 9.996 MAZDA6 SPORT COMBI 18i CE 22.400 19.401 20.621 MERCEDES-BENZ E 270 CDI 43.726 46.286 39.812 PEUGEOT 307 XR 1.4 HDI 18.400 13.477 14.806 VW PAS SAT VARIANT 1.9 TDI . 26.028 ??.337 . 22.068 Po 1. maju drugače tudi pri nas Obljubljena Evropa bo tudi slovenskim kupcem prinesla nekaj sprememb, vsaj glede uvoznih postopkov. Carinske stopnje za evropske avtomobile tako ali tako ni veČ, davek na dodano vrednost bo ostal nespremenjen, na novo pa se bo obračunaval davek na motorna vozila, ki ga bodo oproščeni tako imenovani ekološki avtomobili. Spremembe se obetajo tudi pri homologaciji avtomobilov,. kar bo po novem urejeno z evropskim pravilnikom, še vedno pa bo s posamično uvoženim vozilom (novim ali rabljenim) potrebno na tako imenovani identifikacijski pregled, plačilo DDV-ja pa bo opravl- jeno v državi kupca oziroma registracije. Pri uvozu rabljenih avtomobilov je potrebno omeniti, da starost ni veČ omejitev, bo pa potrebno zadostiti nekaterim tehničnim standardom. Seveda ostaja ključno vprašanje, ali se bodo po 1. maju avtomobili res podražili. Grožnje s podražitvami je namreč kar pogosto slišati iz ust avtomobilskih trgovcev, ki si seveda prizadevajo, da bi čimprej prodali čim več. Sicer pa takšne vročice, kot jo je leta 1999 povzročila uvedba DDV-ja, skoraj gotovo ni več pričakovati, saj se je avtomobilski trg delno že nasitil, kupna moč je manjša, avtomobili pa se dražijo že nekaj časa. Cenovni dvig se bo Še nadaljeval, saj Slovenija velja za cenejše države nakupa. Nekateri zastopniki so se bolj, drugi manj približali cenam, ki jih narekujejo tovarne, skoraj vsi pa napovedujejo, da bo cenovna politika ukrojena tako, da se slovenskim kupcem ne bo splačalo na tuje in tujim ne k nam. Skratka, da se bodo prilagodili tržnim razmeram. Zato na vpraŠaige v kolikšnim meri je nakup novega avtomobila smiseln pred 1. majem, natančnega odgovora ni, saj niti država še ni dorekla vseh zakonskih podrobnosti. Matjaž Gregorič • . • pridejo ' 'o * po nasvet v pomoč "Ko se odločaš, ali bi še sodeloval v naslednji misiji, je pomembna tudi finančna stimulacija, vendar je pomembneje pridobivanje izkušenj, sodelovanje z drugimi policisti - pridobiš prijatelje po vsem svetu - in seveda pomoč ljudem v stiski," pravi Leopold Pogačar. Leopold Pogačar je inšpektor za varnost prometa pri policijski upravi v Kranju, do januaija prihodnje leto pa sodeluje v mirovni policijski misiji evropske skupnosti v Banja Luki. Razen, kadar je dežuren, se ob koncu tedna vrača k družini na Breg pri Žirovnici. V Bosni in Hercegovini skupaj s kolegi iz veČ evropskih držav (skandinavskih, Nemčije, Avstrije, Italije, Portugalske, Španije) delujejo štirje slovenski policisti, so pa pripadniki slovenske policije vključeni tudi v druge mirovne misije po svetu, trenutno, denimo, v Makedoniji, na Kosovu in pri izobraževanju iraških policistov. V Banja Luki je skupaj s kolegom Dušanom Jancem, ki prav tako prihaja iz kranjske policijske uprave. Področje dela Leopolda Pogačarja je notranja zaščita -negativni pojavi znotraj lokalne policije, pritožbe občanov. Sicer pa je temeljni cilj tovrstne misi-« je reorganizacija lokalne policije, demokratizacija, depolitizacija in pomoč na posameznih področjih dela, kot so uniformirana policija, posebne enote, kriminalistična policija. Kako se nasi policisti vključijo v misijo? "Znotraj policije pripravijo razpis z določenimi splošnimi pogoji, kot so staž, izobrazba, zdravstveno stanje in psihofizična pripravljenost. Zelo pomemben je preizkus znanja angleškega jezika, ki Je na vseh misijah uradni jezik. Ce vsemu temu zadostiš, sledita začetni in zaključni tečaj, f^rvi je namenjen splošnim vsebinam in enak za vse misije, zaključni ■pa že bolj vezan na drŽavo, kamor posameznik odhaja, 'n tamkajšnje naloge." Kakšni so pogoji dela v Bosni Hercegovini? Leopold Pogačar protja se umiijajo, ljudje med seboj že normalno komunicirajo, poslujejo, sodelujejo tudi v izvršni veji oblasti. Ne glede na etnično in versko pripadnost se vračajo begunci, tudi na območje Republike Srbske, kjer delam." Kakšen je odnos ljudi do evropskih policistov^ vas sprejemajo ? "V večini primerov nas sprejmejo pozitivno in v nas vseeno vidijo neko rešilno bilko za svoje težave. Nezaupanje do lokalne policije je plod preteklih razmer. Ravno to je naše delo, da vzpostavimo stik med ljudmi in lokalno policijo. Da kolegom pokažemo pot in jih usposobimo, kako naj moderna policija deluje, pridobi zaupanje prebivalstva. Po drugi strani v neposrednem stiku z občani poskušamo pomagati, kar je v naši moči in pristojnosti." Ko prihajajo ljudje s pritoz-bamiy se verjetno srečate tudi s težkim socialnim položajem posameznikov, Sodelujete potem z drugimi službami poleg lokalne policije ? "Na območju balkanskih držav, ki so bile v vojni, so prisot-ne tudi druge evropske in svetovne vladne in nevladne organizacije. V primerih, ko se srečamo s socialno stisko, te organizacije obveščamo in jih prosimo za pomoč. Velikokrat ljudje pridejo k meni bolj kot s pritožbo po nasvet in pomoč. Pogosto vidiš stisko, tragedijo - na nas je, da jim pomagamo." Je po vašem mnenju v Bosni in Hercegovini še potrebna takšna misija 7 "Glede na razloge za vojno in praznino, ki je nastopila v gospodarstvu, politiki in na drugih področjih, bodo misija, tako vojaški kot policijski del, ter druge mednarodne organizacije tu potrebne še kar nekaj časa. Prav zato, da se država postavi na noge, da začne delovati po evropskih standardih." Mendi Kokot, slika iz arhiva Leopolda Pogačarja "Leta 2000 sem bil v misiji na Kosovu. če primerjam, so delovni in življenjski pogoji na območju BIH boljši, prav tako v pogledu varnosti. Razen minskih polj ni večjih nevarnosti. Naše delo je svetovanje in usposabljanje lokalne policije." Ste nastanjeni tako^ da so skupaj prostori za delo in življenje ? "Ne, značilnost teh misij je, da za razliko od vojaškega dela, ki je ravno tako prisoten, policisti stanujemo med ljudmi. Najameš si stanovanje in moraš poskrbeti za vsakdanje stvari. Lahko kuhaš sam ali obiščeš kakšno restavracijo. Kot evropska policija imamo svoje delovne prostore, s tem da sam dvakrat tedensko sprejemam ljudi na banjaluški policijski upravi. Neposreden stik z občani je ena od oblik dela, saj marsikdo ne zaupa lokalni policiji. Kar je prostega časa, kako ga lahko preživite v tujem okolju? "Med deveturnim delavnikom z uro odmora za kosilo zasebnih stvari ne moreš urejati. Med tednom kaj dosti prostega časa ni. Poskušaš skrbeti za svoje osnovne potrebe, psihofizično stanje. Včasih gremo v fitnes v vojaško bazo, po nakupih v trgovine za vojsko, malo v pogovoru posedimo v njihovi menzi in čas hitro mine." Koliko se srečujete z napetostmi med prebivalstvom 7 "Medetnična napetost še obstaja, vendar v tolikšni meri, da je življenje znosno in zmerno. Nas- Srednjeveška loška poroka Upravna enota Škofja Loka in Zavod za pospeševanje turizma sta te dni predstavila obogatitev škofjeloških porok. Škofja Loka - "Od leta 2000 dalje smo zbirali predloge, konec lanskega leta pa smo izdelali scenarije za različne poroke." je pojasnila Špela Odar s škofjeloške upravne enote. Kot je pojasnila, se bodo v Loki od 1. junija zaročenci lahko poročali po srednjeveško, grajsko ali meščansko. Različnim načinom poročnega obredja bodo lahko sledila tudi oblačila, prigrizki in glasba. Pa ne samo to, zaročenci bodo lahko izbrali lahko tudi jezik, v katerem se bo odvijal poročni obred: to bo lahko Trubarjeva slovenščina, star loški jezik ali slovenščina, kakršno uporabljamo danes. Srednjeveška poroka je bila v Škofji Loki izpel- jana pred dvema letoma, v okviru Venerine poti. Takrat, so opozorili novinarji, je bilo kar težko najti zaročenca, ki bi si rekla večni "Da" v srednjeveških oblačilih. Ali v Loki pričakujejo, da se bodo mladi odločali za malce drugačne načine poročanja? "Takrat je Šlo za javno prireditev, kai" je pomenilo, da si je obred ogledalo veliko ljudi, zaradi česar je bilo težko najti mladi par. Sicer pa imajo srednjeveške poroke v Celju dvakrat na mesec in pravijo, daje zanimanje zanje veliko. Zelo verjetno bo tako tudi v Škofji Loki," je optimistično napovedala Odarjeva. Špela Žabkar GORENJSKI GLAS • 24. STRAN PISMA / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 PREJEU SMO Pohvala policista Spoštovani! Dogodek, ki se nam je pripetil v soboto, 13. marca 2004, popoldne v Kranjski Gori, je imel sicer za posledico samo materialno škodo, lahko pa bi se končalo s hudimi poškodbami ali celo smrtjo katerega od prisotnih otrok. Z ženo in hčerko smo se odpravili na kratko smučanje v Kranjsko Goro, da bi izkoristili še enega zadnjih smučarskih dni pri nas. Zelo smo uživali, saj je bil čudovit in topel dan, povrh vsega pa je še hčerka ravno ta dan začela samostojno smučati. Po snežnih radosti polnem dnevu smo se hoteli odpraviti proti Ljubljani. Pripelj al sem avto, da bi naložili opremo, a še preden sem ga uspel parkirati, se je s strehe bližnje hiše usul sneg na ulico ali bolje rečeno na moj avto. Hudo je treščilo in kar nekaj trenutkov je trajalo, preden sem dojel, kaj seje zgodilo. Nekaj korakov stran sta na parkirišču presenečeni stali žena in hčerka ter še nekaj drugih mimoidočih. Sreča v nesreči bi lahko rekli, bolje uničen avto kot pa, da bi se kaj zgodilo komu od pešcev, ki so na tem mestu hoteli čez cesto. Če bi bil na mestu avta otrok, pa bi ga lahko celo ubilo. To moje sporočilo pa nima namena iskati krivcev ali iskati sočustvovanja pri ljudeh, ki bodo to brali. Rad bi le pohvalil policista, ki je bil pri svojem delu več kot le policist na svoji nalogi. G. Roman Veber s policijske postaje Kranjska Gora je namreč s svojo prisotnostjo ter odločnim, a prijaznim nastopom naredil velik vtis name. Bil je korekten, poskušal je razumeti situacijo, zapisal si je vse podatke, ... kot vsak policist, a poleg tega je bil nekaj več, hotel je pomagati, trudil se je poiskati najbolj praktično rešitev situacije (av-tovleka, zavarovalnica, ipd.), skušal je pomiriti hčerko, ki je bila po dogodku vsa prestrašena, ... Roko na srce, tega vseeno ne doživimo vsak dan in zato sem prepričan, da si g. Veber, poleg moje zahvale, za svoj pozitiven odnos zasluži pohvalo tudi koga drugega. Zato, da bi bilo še več policistov, ki bi se zavedali, da je njihova naloga nesebično pomagati ljudem, in zato, da bi ljudje videli, da policisti niso samo zato, da pišejo kazni. Mogoče imate možnost to pohvalo objaviti v vašem časopisu, mogoče tudi ne, zdelo pa se mi je prav opozoriti na nekaj pozitivnega, kar ljudje vse prevečkrat pozabljamo. Lep pozdrav Teodor Prosen Gros toži propadlo hranilnico - Gros zahteva avtorstvo Pod tema naslovoma je v petek, 12. marca 2004, Gorenjski glas objavil dva članka o isti temi, in sicer na prvi in petnajsti strani, kot daje usoda Gorenjske odvisna od moje malenkosti in od s politično prisilo izvedenega stečaja Hranilno kreditne službe Slovenske hranilnice in posojilnice, p.o. Kranj (SHP)! V obeh člankih je kar nekaj netočnosti, stečajni upravitelj Andrej Toš pa se je celo debelo zlagal, razen če ni novinar Simon Šubic narobe zapisal njegove izjave. 1. Z SHP imam od leta 1991 sklenjeno pogodbo o uporabi imena za dobo 50 let. V pravno urejenih državah se pogodbe spoštujejo po starodavnem latinskem principu "Pacta sunt servanda". Slovenija je na žalost slabo pravna država. 2. Stečajni upravitelj vseskozi ve za pogodbo med SHP in menoj. Vseskozi ve tudi, daje SHP delno plačilo izvršila v letu 2002. Prav tako ve, da sem zoper SHP že leta 2002, torej skoraj 2 leti pred uvedbo stečaja, vložil tožbo, ker je s plačili za pogodbeni najem zavlačevala. Zato je Toševa izjava: "Vitomir Gros je zahtevek za nadomestilo uporabe imena Slip Kranj vložil tik pred začetkom stečaja, zato ga po moji oceni lahko izpodbijamo,..." čista laž, ker Toš ve in bi moral vedeti, da njegova trditev ni resnična, saj so se vodili in se še vodijo najmanj trije postopki pred kranjskim sodiščem o tej zadevi, on pa zastopa preko svojih pooblaščencev meni nasprotno stranko. Tudi ne gre za "nadomestilo", temveč za uporabnino, torej najemnino. 3. Netočne oziroma neresnične so tudi trditve v obeh člankih, ki so pravilne takole: - Nisem občinski svetnik. - Nisem bil soustanovitelj SHP. - Ne zahtevam "nadomestila", temveč zahtevam spoštovanje podpisane pogodbe. - Prvotni zahtevek ni 4,5 milijona, temveč je zahtevek po prvi tožbi 16.000,- DEM. AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Mazda in Nissan objavlja prosta delovna mesta - SPREJEMNIK V. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - AVTOMEHANIK zaželena IV. ali V. stopnja izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj - AVTOLIČAR Ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov: AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ. Britof 162, 4000 Kranj, tel.: 04 281 77 04. KOR Konstrukcija Orodjarstvo Plastika ča^ zaposlimo dva - operaterja na CNC strojih izobrazt>a - IV., V. stopnja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijavo v roku 8 dni po objavi na naslov KOPLAST Prebil Valentin s.p., LjubgojnaSla, HORJUL. Za vse infomiacije smo vam na voljo po telefonu. - Prvotni zahtevek ni narasel le zaradi obresti, temveč predvsem zaradi kapitalizacije neizplačanega kapitala po 112/3 členu ZPPSL. - Sodišče ne bo moralo presoditi, "ali je Grosovo avtorstvo vredno odškodnine", temveč bo moralo ugotoviti obveznosti SHP po sklenjeni pogodbi. - Poskus poravnave ni zaključen, ker je sodišče toženi SHP naložilo nov rok, torej se zaenkrat ni izjalovil. - Novinarjev nisem na splošno označil "mrhovinaiji", iz česar se Gorenjski glas s podnapisom pod sliko dela norca, temveč sem novinarki POP -TV rekel, da ji ne bom dal nobenih izjav, ker dva meseca prej, ko je SHP proti meni izgubila tožbo, ni objavila ničesar, čeprav je izjave posnela. Zato sem ji tudi rekel, da so oni "mrhovinarji". Če je novinarka POP - TV povedala novinarju Gorenjskega glasa .drugače, seje pač zlagala. 4. V obeh petkovih člankih se ponavljajo pleteničenja aktualnih slovenskih oblastnikov o škodi v višini okoli milijarde tolarjev in o "menda" vloženih "domnevnih" kazenskih ovadbah v stilu, kot je tedaj na proslavi v DražgoŠah za novinarje rohnel tedanji predsednik Republike Slovenije Kučan (pa tudi njegov prijatelj še iz partijskih časov Janša), češ daje treba lastnike SHP kaznovati in s tem dajal smernice novinarjem in državnim organom kot v "dobrih" starih časih jugo komunizma. O vsem tem ste mi v Gorenjskem glasu objavili obširen članek, ki je pravzaprav že vse objasnil. Dodatno sporočam javnosti, da sem po 78. c. členu ZPPSL predlagal ministru za pravosodje, da Andreju Tošu odvzame licenco za opravljanje dejanj v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, ker je iz sodnega sklepa in odgovora stečajnega upravitelja Toša razvidno, da je prodajal stvari SHP brez zakonsko zahtevane izvedeniške, cenitve, da stečajni senat in upniški odbor nista dala zakonsko zahtevanega soglasja za znižano ceno in da je nepremičnine prodal brez zahtevane javne objave. Prav tako sem stečajnemu senatu predlagal, da v skladu z 74/2 členom ZPPSL nerazumne in nesmotrne prodaje razveljavi zaradi napačnega načina prodaje. Gre za prodajo dobrih 800 milijonov terjatev za nekaj nad 200 milijonov SIT, za prodajo nepremičnine v Istri po smešno nizki ceni in za dejstvo, da stečajni upravitelj očitno ne nadaljuje tožb SHP proti Republiki Sloveniji v višini nekaj nad 500 milijonov SIT. S takim ravnanjem je oškodoval upnika SHP in še za lastnike SHP-ja bi ostalo nekaj denarja. Postopki Še niso zaključeni! če se bo izkazalo, da je s takimi ravnanji stečajni upravitelj komu prizadejal škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, mu bo za tako Škodo osebno odgovarjal v skladu z 80/2 členom ZPPSL. Upa naj, da ne bo iz tega stečajnega postopka izšel primerno reven! Vitomir Gros, Krai\j Odgovor županu in poslancu Pavlu Ruparju Omejeni ljudje so podobni steklenicam z ozkimi grli. Čim-manj tekočine vsebujejo, temveč hrupa delajo. Resnico, ki še kako pooseblja aktualni tržiški vsak dan, je že davno zapisal Pope. Znamenitega trŽiškega župana in poslanca so domnevno zalotili namazanega z medom okrog ust, pa zdaj zganja strašen hrup o zarotah in ostalih fan-tazmih, da bi v smislu reka držite tatu, pozornost volivcev preusmeril drugam. Pri tem ne izbira sredstev - predvsem pa brez vsakega sramu laže. LDS nima nič z njegovim domnevnim sprejemanjem podkupnin, lažiranjem papirjev in prelomljenimi obljubami volivcem. Je pa LDS zelo zaskrbljen zaradi katastrofalnega stanja v občini in počasnega reševanja problemov. še več, problemi hitreje nastajajo, kot se rešujejo in se tako kopičijo. Pavel Rupar pa sedi na dveh stolih, ne zmore pa kvalitetno pokriti niti enega. To pa skrbi tako LDS kot občane. Občani namreč plačujejo občinsko upravo za reševanje njihovih problemov, ne pa domnevnih barabij. Še posebej, ker so plaČe na občini nadpovprečne v primerjavi s tistimi, kijih prejemajo občani. Za prepire sta vedno potrebna dva. Sprožajo jih nestrpni in žaljivi nastopi. Žal je takih večina nastopov Pavla Ruparja v tržiškem, pa tudi parlamentarnem prostoru. Tako je tudi njegovo zadnje pismo v Gorenjskem glasu. Namesto da bi se ukvarjal s problemi prezadol-žene občine, ki jo povsem obvladuje, spet politizira in seje nestrpnost. Tako kot je za ostade sodišče zadnji razsodnik, bo tako tudi v njegovem primeru. Pošteni ljudje se tam ne znajdejo nikoli v življenju. Obiski Pavla Rupaija so pa tam že skoraj bolj pogosti, kot na občini. Pri tem LDS in občane moti predvsem to, da so stroški odvetnikov vrtoglavi in bi s tem denarjem lahko zgradili pločnike, popravili ceste, kupili kakšno stanovanje za socialno ogrožene, sofinancirali nova delavna mesta, ... V zadnjem času se na občini dogajajo čistke. Strokovna kva- liteta kadra močno pada. To se nazorno vidi po redkih sejah Občinskega sveta in zelo slabo pripravljenem gradivu. Večino točk je namenjenih popravljanju odlokov za nazaj, novih se pa sprejme zelo malo. Večinoma jih zaradi slabe vsebine umakne kar sama občinska uprava. Pri tem je potrebno poudariti, da ima SDS in NSi trdno večino in lahko izglasuje karkoli. In tako tudi je - ne glede na še tako tehtne argumente izglasujejo karkoli. Pri tem odgovornost za ponesrečene poteze v nedeljskih nastopih na lokalnem radiju pripišejo opoziciji. Popolne, umazane in lahko dokazljive laži. Pri kadrovanju velja načelo, nič hudega. Če ni pismen, važno, da je naŠ - bodisi strankarsko aH pa sorodstveno. Tržič je zgodba o uspehu - vendar žal le za družino Rupar in SDS! LDS se zaveda stanja, v kateri je občina - še posebej šibkih občinskih financ in posledic razprodaje občinskega premoženja. Bliža se čas, ko bo potreben stečajni upravitelj. Zato bomo zahtevali politično in kazensko odgovornost. Revizija bo pokazala, kam in kako je izpuhtelo premoženje ene bogatejših občin pred nastopom županovanja Pavla Ruparja. Občina Tržič ima izjemno lego, odličen potencial za rast in veliko priložnosti za podjetništvo, tako v turizmu kot v proizvodnji tradicionalno tržiških izdelkov. Pravi župan bi to znal izkoristiti, tako kot je to v sosednjih občinah, ki nas močno prehitevajo. Zal pa za naše ideje, programe in stališča ni prostora ter posluha. Pri tem s svetniki koalicije poteka dialog, ki pa se prekine takoj, ko poleg poseže Pavel Rupar s svojo nestrpnostjo in željo po prevladi ter pripisu vseh zaslug zase. Take so tudi vsi nastopi v številnih radijskih in televizijskih oddajah, kijih preko proračuna plačajo občani, predstavljena je pa vedno le ena stran, druga je pa zaničevana in se ji lažno pripisujejo škodljive poteze za občino. Do javnega soočenja mnenj pa ne pride, saj se Pavel Rupar tega že dolgo strahopetno izogiba. Zato LDS poziva medije, da v interesu pravice in resnice, poslušalcem in bralcem omogočijo korektno informacijo. Tržič ni samo Pavel Rupar, SDS in NSi ter njihov sebičen politični interes. Tudi med ostalimi je veliko strokovnjakov, ki želijo dobro Tržiču in imajo ideje ter programe, ki bi prinesli občanom boljše življenje. Resnica je bolezen, ki boli, na srečo pa se po razkritju začne takoj zdraviti. To je tisto, kar v občini Tržič najbolj potrebujemo. Da preko gesla kruha in iger končno pridemo do kruha. OSMRTNICA Po kratkotrajni hudi bolezni nas je zapustil predsednik nadzornega sveta LIP Bled, d.d. NIKOLAJ BEVK Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Uprava in nadzorni svet LIP Bled, d.d. Bled, 29. marca 2004 V želji, da se bo v Tržiču kma^ lu začela rast gospodarstva, obnavljati ceste in komunalna infrastruktura ter bomo začeli graditi nova stanovanja, pa naj bo župan iz katerekoli stranke, te, g. preobremenjeni župan in poslanec Pavel Rupar, lepo pozdravljam, mag. Borut Sajovic Je z jezom že kaj novega - drugič... Pred enim mesecem je Gorenjski glas objavil besedilo pod tem naslovom in do danes ni bilo ne odmeva ne odgovora s strani tistih, ki nam krojijo usodo (Občina Železniki, VGP Kranj, VGI Ljubljana, MOP -ministrstvo za okolje in prostor). Kdor molči, devetim odgovori, bi lahko rekel. Morda v svojem pisanju nisem bil dovolj razumljiv, pa bom zato vsa vprašanja, mnenja in zahteve napisal kratko in jedrnato (medtem v Ločanki še fotografija jezu z lepo pravljico). Naj torej ponovim: 1. se vam rekonstrukcija jezu v obstoječih izmerah zares zdi nujna (znižanje, razširitev struge nad jezom v nekdanji Širini do zapornic in obnova le-teh, ureditev tolmuna pod jezom za požarni bazen in naravno kopališče)? 2. nesprejemljiva preureditev Dešmanovega travnika v avtobusno obračališče: poplavni teren; požarni bazen in obračališče ne gresta skupaj;' iz obračališča bi lahko nastalo še kaj drugega. 3. jez kot že nekajletno neuradno središče zbiranja mladih: če že ni izrecne prepovedi, potem naj se pač zbirajo tei povzročajo čim manj Škode vključno z zvočnim in drugačnim onesnaževanjem okolja. 4. brežine uredite na okolju prijazen, način (brez betonskih škarp). 5. in Še o prej omenjeni pravljici: če občina državnih organov ne bo priganjala, potem z rekonstrukcijo ne bo nič, kajti samoiniciativno država (ne glede na strankarske barve!) že po definiciji ne stori ničesar. 6. današnja vloga jezu je sicer res okrnjena, a vse institucije naj se je zavedajo vsaj v toliko, da jih ne bo treba vedno znova prepričevati o tej vlogi. 7. je mar po sedanji zakonodaji vloga sosedov res tako izničena, da nimamo nobene besede več, kljub temu da bomo morah vse projektantske idr. napake prenašati najprej sosedje? Menim, da zaslužimo vsaj to, da nam nekdo od zgoraj naštetih odgovori na zastavljena vprašanja, ne da bi hkrati prezrl naših pripomb, ugovorov in zahteve! Joža Dolenc Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sera d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si * , ' \ /r , i o (Q > O K/) O O CM (0 U (5 E « o CO ■ ■ g 0) Č0 E S (D ■O 0 (O ■O 0 C 0) •Ö <33 05 C N O 'O ~ <0 'S sg, o 0) ig g'E O O Š C o. iS •C 'O •o ® 2=5 N .S g s; < O LiJ ^ (O cr z o m 0 UJ ^ 1 < s m - S UJ O (/) (O 5 O > O o. o ® »Ü O) N (O ■D B O T3 Z3 II CO ca O) o »NI CO C >5 n o E o s C CO CO E « CO 'O Ii "O CO S'« _ CO T3 'ČO* O C > CO O a S* - s-o 1% Q. C a ■o J o i 3 *o Ipš^l :o S 3 "O g 2 ■5 E « S ^ a a>io i'S) .g CT o E o a o H 0) 'Ü O § E -t ^ ® 'S 0) s a E § ® N > CO 'c^ E S 2 CO O) CO "O g-§ E šli o C iS C '(Ö '55 a £ g CO § § I "S iS C > >o g o .£ =5 E >o g — ^ C o O ^ w . o C ^ s o CO g-D O) o . ^ ^ C C 0)»N .Ä N O »Ü — -t > C +S ^ iS .o .2 0 CO p N ^BB * AAA o a o 16 •D C CO E CO CO jQ 'S o. o © ■:= 'o) o § ^ "O — o ■= Q.n CO o C CO :=« CO CO "O »^M a 51 g-C •i B 9 ^^p^^p ■o X} a o O) E -S ^ -o o 2 CD O- 'Ü ^ o CO ■o — o JO (D ^ CO -D CO CO T3 II UJ < O UJ ^ (0 'Ü 0Q O Z o o a. ■o o CO UJ m >t) o Q LiJ Z > o CO "O o CO n T3 C CO >ü g o a ^ 6 « > o 3 CO o» CO CO E S CO ■n CO ■O CO »Ü n CO >o o CO O) « T3 £ a CO CO to T3 s a "ČO CO C CO a D >N S g . to i S § •D a 6 >0 C CO 0 C CO CO O) O o. g .2. o m "O O 11 m o. ä-i t2 § 0 'Ü 0 >o csi ■o č .iü ® Ö 0 _g .Ü g •Ü O C C CO CO •o 0 o CO CO s E a O) 3» D o 2 to 2 n-d ^ 0 « CO 5 E = k; jr 0 s g sS 1 1-2 CO "E 0 ^ CO O CO > § Ig I :=.iS »N P »O I- co CO tB J. S O CO ž CO N O) 0 W N 12 0 «2 to w Ja CO rt O E O 'CO o E 0 C CO 1 o 'čS n 2 o a 3 0 CO n o >0 C š CO >co o E > 0 Ii a CO CO -s 0 C «.a o .E B 0 .s CO o 9 .n -w CO 6 a CO E g o a E o a (O o (O • ^^ C g CO •o § § Ö) 0 E CO 0 O 0 aH) 0 8 ■sr ° 3 «J 1 >o 2 0 iS 0 g CO CO IS Is E CO ö) 0 ■f O a •ü O C .1 CO CO 3 0 "O P 0 £ "O « ® 0 s § W o ® 0 0 "O CO # I T3 O •«'iS 0 •S "O co _ i o co o a co co E g N O CO 0 0 O 0 TJ § S o. o ■o >ü o o > ® £ ^ •;= 'P 0 8 iS a § co co E I0 co 0 O) CO s CT- 0 9 ■Q co ■S'S G O co > s g o-0 £ -a co C 0 >ü N 0 E co C s o co > o '0* 3 co o a s 0 B co o 0 "D § O O) 0 S CO ^ CO C »o n O co co >N .Q S-S Iff iS io to is o T3 OES Q, cg C m g 0 o C =^=0 2 C o N 0 ^ co co o "ö > 0 C »K CO ■= 2 E Ž P o 9 0 C o a 0 Iii lil $S co cg" § co ts 'Ü co 2 ^ -"I .b co > O to O a-D C .a 0 u co 3 > 2 2 N - :i .ž 0 O) E C o o r O 0 "č5 0 co co o co co ■o 0 a O) t •o« iJS C- >(0 s »i 0 3 CO ^ 2 g CO ^ o to ■o ČO o -3 o. g § 0 co' n 0 C 1 s co .t N O C 0 •CO > 0 2 a ^ CO C 1 ^ E & O CO co N 'a 0 ■D n 0 0 .i I al "O a 0 š co Ö) 0 ^ CO C •s O iS 0 T3 to o ^ .2. -2. 0 o o -D iS •ft iS CO S co ^ iS _ o »o ^ "g ® fl C ^ 'O 2 Rc o. " iS 'i >3 CO Ä o co JZ § >o co g ^ S O o As 0 »Ü CO 5 > eg 2 o § -§ >1 £ o o « C co ^ »Ü Ä C co s g s 2 i. 2 o 0 C o o 0 C o. E ^ co 5 CO CO cn 2 CO '>0 n o co 0 0 o 0 TJ 0 ^ E C .s CO 'S o « a C iS A ^ iS >0 0) o I1 CO .2, o "S ® iS "O o -C O) o 5 s -co >Ü 0 >ü CD CO 'S* CO C •ö 0 N C ■a 2 CO C iS 0 T3 0 .2 CO c: >0 n O 0 ►o cvi CO •I <3 0 CO 0 E I c 0 CO E o c CO a Ä >N 0 >0 I C 0 C iS C 3 T3 5 >Ü ^ a C a^ g iS S>ü 0 ro X) rag .2. |I S § gf II >ü <0 >0 £) P> o r- S 21 ■m CO £ Q 0 W ^ C "§2 « O ^^ 8 § 'F 3 ff g 5 0.E CO 5 0 g N C TJ C 0 ^ £ CO O) n C« 5 -ill ill? E o I 25 CO _ t iS rt > £ o C C ffl J »Ü ^ o 2 o a (O a •g' a ® 'S RŽ ■6 2 a co a iS 0 s; co O) co C '»o o o B 0 1 0 ■o C co a 0 'O C := >N CO CO § CO CO • O) 0 ■go C 0 iS g o o ^ 05 -g O <0 T3 ® CO OC a TJ O CO ^ cg 0 co 0 t: 0 co § ^ TJ O S £ < O UJ co z ►Ü fiO o > o z O p (O o z o o z UJ o g o. o >0 o o •o o C KO o o. 0 C 'Ü o O) >N co a 2 o a 0 ^ co C 'Ü n O >c)> 0 ■5. co co C co" co O) 1 C »Ü n O 0 'S' co s 9 n 5 co C 0 10 ~ !q w o a =• C O £ !1 co o 2 E co "O ^ j:: Oč C 0 *o co co I co co O) co C s o s 0 0 co C g 0 T3 O) o co i 2 o "co* n 2 o a D 0 C »Ü n o g) 'fSl E I to to «ft E o C o c^ N N 0 C 0 »Ü O O co o C o TJ 0 P 1 I 2 C g« co.£ O) k- 0 3 1 = iS ^ 00 £ (O < o Lü ^ z »Ü 0 UJ z 1 3 h- g Z s 0 >o 0 'O cd I 0 TJ C CO S co '0* co 0 co 1 .s 0 0 ■G co o C jN O T3 0 U 1 a co E iS 0 S 2. « to C J ® O -2 co Ü ■5 a »o 0 0 •C ■5 a 0 0 co 0 co co g S «< «o JO O) co 0 > co o C 0 CO co •Ü 2 p « to .£ "O »Ü C n m O E B »Ü 0 co co 0 0 g O 0 T3 CO OJ Z Tn co o C % £ T3 0 C C co •o E o > C\J o ^ O) > d) Q. 0 3 »o 'N 3 0) O >0 ^ co co 0' ä s co >0 TJ n C o 0 co ^ C $ P co ž O) .a 0) p 2 ž co O C O -S O ž § = Ž « Q_ >0 forek, 30. marca 2004 GORENJSKI GLAS • 25. STRAN o o CVJ 0 CO 1 o <0 UJ co i UJ oc o o co z Q ž Q0 fi lU O H (0 O C 0 'Ü o co 0 co 0 0 0 C rt > 0 C 0 E rt H CT 0 •D 0 a ■5 2 a •C a rt «^^^ ČO E 0 rt C to •0 C rt E > 0 CT a 0 CO ■O 0 0 n CLT3 0 « rt s CT § 0 0 C TJ 0 0 N 0 TJ rt Q. C g 0 2 E S -Ü 'Ü O 0 T3 ■5 0 01 0 'c C CO I co co a> 0 co C •Ü n o o 0 G flj a 2 o T3 O CO a> 0 E S TJ CO C iS •Ü co a 3 »N 0 'Ü 2 <0 o co € O -o CO 2 g'CL £ -2. o ® ^ C co 0 f E 'ÖT (J) co ^ E0 CO O. TJ <0 0 O- 5 C co.g I cn S co fe co o O) C £ 0 2 i ^ g.I to g to ^ o co o > 'Ü 12« f 'S 'c — 0 III o t N C 0 f ? = jS :S -o ^ $ N co s 0 s ? « iS E P> CD o ^ § t O O oT e TJ co CO C CO ~ CO ~ (O 0 0 O 0 •D > O C iS >0 0 C (O > o C 0 E co 0 'Ü cd o 0 •Ü csi o 3 co 03 "0 o ® o C «J-g •p Jt s ^ >Ü o >co ^ 0 x: Ž CO ^ ^ — iS o to >o co ž -Q O) o »o iJi:?^ co 0 T3 2 co ß CO E o C d N -30 ® 0 •« C CO CO CO »Ü C 'Ü CO o C co n = O n o co to »Ü >C0 co s 0 C 00 co 0 a > 3 n 'N o n o 0 S co o »o 0 C JC £ 3 C P CO C 0 — -o C ■■ co co cg _ o-0 ° 3 > 0 'N co co »Ü .2 o 0 JS ■sil II O 'O 2 O 3 0 0 0 ■O . o I iS >o ■e« al « rt ^ O) o £ S i' "5 C rt "O S" C w 0 E S ® o ^ 0 rt m >0 N co o -g > n "o ö 2 "S N iS — rt .S o 'Ö Ö ^ o O a 0 co co S ® S' ^ w co "I o TJ 0 TJ O S rt -o E T=j C 0 - -2 - co rt I > co o O) "G 0 Hn >ü .D ® O CO — ® CT 0 iS T3 O a rt 2 a 1Ä rt o E > -S. o — rtv r£ O)-*" C iS > ® "D o S- 0 C 2 rt «O "O g rt 0 C ~ a ?? iS — >ü ® C 13 > rt o co £ o ^ & 0 rt rt C «I ll ^iS > rt o o to "O c: '■a 2 ö S ^ 0 o Ö3 2 O) 0 • ^■a i 0 •D 0 0 _ S iS o w ll 2 "55 a ^ 0 -o 2 C S "O N 0 S TJ O) g o a C 0 >o a o 0 »Ü n o rt 2 S P co "O 0 ^ Q. co rt O) 0 0 ^ •c o g.a Ö S ■o 8 CO o rt 0 rt C 0 0 ■O 1 rt 'Ü > «CO rt CO CT rt 5 J Ü rt >o 1° E 3 3 0 < C ^ CT ^ O 1 5 o 12 O CO ^ CO « 0 ■= ž ® 7? ^ TJ S O o rt rt" 0 ^ 0 'o .75 <0 C rt CJ) O O C CO 0 CT 3 > C 5 »O CO -S T-, —• o ^ io, 2 0 •E ^ w S ctI TJ TJ .g 0 0 CL (£ a S >o 'O o § o CO rt CT C 0 «Ü od o ä CT C 0 C 0 E o T3 iS 0 Ž ci> CO CT »O 0 .0 2 O g > o 'Ü n o 0 rt g) o 0 C rt >ü o co a rt o "2 C CP — CT o 0 0 CO 1 o 2 •rt* o- E O S co Ii o «o ® CT 0 0 0 • ^^^ 0 T3 2 a o o C 'Ü 0 > N C rt 0 E » o co s 0 rt CT 0 o 0 ■o iS rt g co 0 0 o 0 TJ rt co rt CT CO C 'Ü £i o § ■D 2 CT 0 E o T3 a o o co 0 co co o rt 0 C a n 5 co i§ 2 E 0 co C •Ü o i s iS j2 rt 0 T3 T3 C. — 0 C > B „T ^ iS 0 CO > > CO C «J il C g 0 S C .Ü n o o co C ® ^ CO rt ^'E 2 o g Sg >« o a Ü. a 3 co C JĆ C 2 to 00 o C rt a o co rt N N 0 C CO C •Ü 2 s rt •e 0 E o co N 0 C iS •Ü rt iS CT co .b — 0 •=• ;=. = "O Ä 5 0 TD P - ^ O UJ OC N > UJ < o UJ ^ (O z 'Ü 0Q O g UJ o •o C 0 cS O B 0 •Ü o rt" » _ rt $ E g C 0 »Ü 05 O ■iS 0 to g ^ •«.s Sis ^ 0} "i ž 1 §> Si co -g rt C CT>o CO " C rt >o C ja rt S S ® 0 § rt o C •o g -2. C rt a p x: ® C .2 TJ C 0 rt ta O- P CO 0 Z »N O TJ 2 a 0 co rt C g 0 Ü 2 co 1 g rt C E 0 co > TJ 2 a o 'rt* »co rt -Ž = co o >co co o. "G CO s. o CT C €.1 0 CD Q.'D 0 ■I I, 1 § i O- a o ^ CO cb to 0 CO 0 co s CO co C >o £3 O O a o s ■a £ o TJ ^ 0 O 'O ^ O C S' — o E rt iS v ® CO § rt o "c co rt o a O-o rt to TJ £0 _ C 2 £ TJ "5 rt d 2 0 nO O . > 0 O £ CT Jo O n ■a o 2 S rt E g N O ^ O ■o o C rt a o to T3 O O CO S co rt CT 0 Je: (O .J. C ■a 0 co TJ 0 rt § co rt CT 0 CO C »Ü JD o rt 0 C C 0 •Ü cd o 2 o ■o o rt CT 0 C E > £ to 0 E o "O (O C (O N JC 0 a o t« o Q. iS »o co o rt N § g E ra S •c 2 2 N ® s ii a-53 rt t; rt Ä O) rt (J) o ^ ^ 0 0 TJ Ž rt C 2 rt go o .£ 0 •Ü O O 'co > o 0 ^ Is rt rt S'"O B C •o 2 2 E a o CT 0* O '3 TJ "O 0 0 rt Q. g a »Ü 2 s 0 co iS| co 2 "O O C co rt o E CL .9iE C 0) 5 C 0 C ® 0 o O- 3 O "S O co o. co E o I Z S o o. o o z UJ s UJ s UJ oc Q. 13 o C 0 'O O O T3 0 5 •Ü 0 > rt C 0 N 0 E w a co 0 co rt to T5 0 ii i I rt E 0 ^ C ^ 0 > aj o o g.S « o > o o •G £ O C 0 'O 0 E 0 C TJ N to ■D §i3 E rt JC 0 iS to to 0 •Ü O o •G O "rt* a ^^^ n 2 o a 0 co rt JU s o o 8E ž .2, S O T3 C .0 — rt ff 2 rt" co w 0 O co rt ra CJ> rs B rt ■D 0 E 3 P 5 2 o a S o E o. .t CD E 2 CT.« E TJ C 0 •Ü Tt O 0 B^ ^ rt 0 CT-sr 0 0 Q. o t5 o E o C iS o g 2 co •CJ» n o d) > 0 co C ti) 1 N 0 g CO C 'O O E iS 0 0 5 co rt rt d} r^ 2 F CO ? C O ;<5 co ^ o o o. > m O -■fe iS = »o o ^ rt O >0 .£ ž ® S f o C co 0 rt E CT 2 o Q..£ 'O 0 »Ü 6 i A 0 a CD "D Ä m ® CO g $ — o 0 co CO iS •Ü 2 3' £ '5> p rt TI C« rt S 0 O- iS »o a ^ rt' g 0 ,§ ž [3 2 ® g*« « g C o -O ^ 0 o g S) 1 g o g-g rt «5 C ii ^ 2 g'§ a S! J^B 0 0 o co Q. rt J C TJ 0 CO "D 0 rt 0 ž rt CT co rt .£ o »o •S "O o o 3 rt C CT rt 0 Ö E E| 2 g S §00 O 0 W w.£ g o ^ = a 0 o rt o."^ O)«^ <0 co ^O T3 ^ "O CO rt"® E o a"" v co Ti TJ o a2 0iS 13 'O to O O TJ 0 C N 0 E S o TJ 2 co o a a ? o o co o 5 0 rt n co >o 0 'O o o CT a o li § CT O — rt ^ «s ll 0 0 _ O o o -o 2 0 = C N 0 E S o a rt ■o 2 rt CT 0 O a 2 o C cj) 5 iS g S TJ >ü ^ O "C ll Ä 0 g w s ® rt •:=' glH O-.2. rt" to tD.'S 2 ä "O o co C a 0 £ 1 C 0 "g ^ -Q 2 o o C Q_ g I 13 rt rt T3 2.8 E rt T3 2 C O co Q. 0 C E ^ co TJ C CO rt g CT C 0 y ® rt öT 0 a "D a ■5 d P 'J? co CT E 3 o s v rt .rt E 0 rt C 1 a o B 3 S co rt g . g .B § g 0 = f i .0 2 ^ to Bi 1 S 1° lE »O a o £3 a o .£ o .9i Ž« § •Ü 3 E 0 C to 0 E o TJ rt C rt to TJ c: rt E > 0 T3 a 3 0 ž 3 E co C s 0 rt iS rt .2 a E « O" C rt ^ 1 ° rt 3 TJ C iS rt T3 0 rt CT i o co o Q. CT iS o ^ rt $ "O s rt 2 S C« 0 C rt ^ N o 2>ö £ ^ iS ^ rt o CO M ft E S? o 1 co rt i i o a C 9 iS E 'O rt 3 ss " co < flO 'Ü O O O < z o z § i rt Ö rt ,0 "O ^ o rt C o = 0 o. S 0 o ® si i, i-«-i rt "rt* 3 C CT'P SiS § •Ü "O .fe 2 a rt a'S 0 I o % CO co 2 lE d) O) I 0 E o •o rt 0 £ o N ■O rt c: rt C rt »Ü co C JQ O rt to TJ a ^^ TJ C rt 0 'ČO* CT iS TJ 2 a 1 1 co C 2 o o 3 "c to 0 > E 0 C C 0 >ü c\i s .-Si 2 co co •o ® ^ £ § 0 a i*: E i= o •5 -O rt TO rt CT 0 1 S* o o a C rt ■o to 'rt* C % a to f 0 C »Ü fS o co o a .rt 0 rt •p CT l-s ■i g a g CT CO 0 g ■ti rt N o s 0 C a •C CO p «o 5 g I« lg E a g'". T3 C 0 T3 rt ® a co i: "O C 2 g a o rt "O CT 0 0 a ® "Sog "O £ rt TD C o rt 0 ^ o 5 CNJ CM O CVJ cd co o °E 1 G a • 0 rt CT 0 O N S 0 0 rt ® CT-g 0) O O 0 TJ 0 C to T3 C « iS E >o ^ 0 I 8 ^ s f S 3 «« E 0 S «'g CD ^ E o o TJ rt 2 CO T3 a to co "O Ö •D O g »Ü S3 •CO lil gs 3 'N -v- T3 O CO Q) CA •D ® O Q. (O (/> O iD 5 cr o 3 (D a o« w w iB. — (D O CD O" D) O« Cg 3' 2. S" PtS -O 0) CO 03 0) ro ■ o« CD O C CT O. O« — i'S fs 0) "0 g w" o § 3 s ® g' 8 P (Q 0> w '(O Q. (Q < P ® (O S I Q. ^ o 3 o> o o' o o 0) £ ^ "O fi} 3 3 CO O Đ> 3 2 CO O 3 0) o > co' TT 9 CD CD E B o S a o ® =: Q) o I CT (D 0 < 1 I -■Z CO o« se g- CD o $ 3 s < CD 2 t =1 = CT 3 O g«-o 3 ? 9 D3 O CÖ' 9: O CD o< CO O 0 03 O" (D O« 0) 3" CO S" 2 (§ S Ć0 ^ C CO 03 CO o CT o< 3' I (O ? g Z5 » Ž Ö) CO 0) CD — ^ g CD' o^ m Cl. Ö5 ffi (Q C0< ^ o ^ 3. 2 o ^ 3 i: a čo' 3 CO O o g s» CD ■O iS 3 P CD CD •D O CO co < = CD o O -O O o CT CO 9'. ĆB ■g CO CO o. 03 If I (Q < d 2. O. o p 3 'S CO CD ?r 3 CD (D < W "Ö g 3 I S' 0) 3 = 3.1 i i 3 CO co< pe fi) CD 3 (Q •Ö g g S oT < CO # ® = 2 o o. y (Q 9 CD O ^ CO Q. S 18' • o' CO o S" o 3 ® CD N< W -o ^ P O« CD _ CO ^ S.'Q CD Co' as 0« 0« &) r - CD 3 (Q CO 0) CD (Q Q) CO N> 00 o< 0 CD fi) CO o "Ö 0 Q. N 1 N 03 CO £ O ta»« 3 0 š Q. g 2. 2. 03 _ < ® ^ (Q S w Q. S -■ i- 1 s 'S- 5' 2 ® w N ^ I ® O s g Kg CO 2r E ® O DJ CO S" 03 ® iB. 3 — O O < 5" "O H CD 3 CO ® S 3 W CD 03 M.E Ä C> < 03 ® 3 TT O 0 CO si. 3 V. 1 = CO 3 O < "D S" 3 cd' ■ CO 3 O "O 9 ro O ■ o< cd s. 0 3 0 co 1 o s Q. S 03 Ä CD O CT m O« N 5' o co (O $ ct> s. co N £0 ^ sr «I Ö' s ® o« §■3 ® g- co CD 0 (O o ® s 03 o' s. O" 3' s g 3 N g ^ a? 0 Ö N čB a co 0 0 cr o« 3 CO ^ (Q 0) 1 0 ST co ^ o« 0 N« C "D 03 CO "S ^ 0 o 3 03 7 I 7 ^ 2 S JD O I o 3 p 03 3" g ^ J 2'-a 2. o o< - 03 3 3 03 03 < S- N 2. o N 3 N' O" Sž- 5r C g ? O 03 n- S- 5 i "CJ ® 0 3 o 3 ® Q. 03 2.(Q N« ^ 3 K o» 0 p It ® 8 s; s?'s = 0 o. co 0 o N O 3 03 T3 O CO n. O 00^ CT o. Ö 0«(Q S O P 0 CO. g -CT O. 0 03 0 ? (O 5- O. 5 03 CO S i o » ^ ^ 3 S" S. § » -o 2 o. 2. o 5. K m' co 0 o eIII W 0 ^ o Q. CT O 03 — 03 O - CT co -0 = ® O ^ g C« -O C 0 S 3 o co o S 0 3^9- ro ■ c> 0 S 9 9 0 -o (O M 03 3 ^ CO S S ff O 0 g I "D 3 S ® O. CO öiE. (Q 0 O. O P cr (O 3^ CO ^ ^ 0 (Q a 03 03 co £ 2. 2. 0 03 8.0 co Ü »& co o s. o o co 3 S o ® CT^ o« C 3' o 0 O" o« ? -I ® 2. § ^ 03 0 2. 0 0 co 3 5. o 03 03 ^ N« 3 O a o« 3 o ^ o 03 a P 0 - 0 o g" CT 2: o« 3 = Sr ® e (O 03 1 0 » CO C TD a N^ Q) C M 3 T3 < O 03 0 O 5= 03 CO 0 cr o« 5" co S" C ■D 1 0 03 (Q 0 3 03 0 0 ■O 1 N 03 3 0 CO N' O' N- 3 ^ 03 ^ O I. CT 03 0< 3" g? š ^ O. Š § p 0" co 0' 0 CT O« 3" CO ^ 0 (Q 03 1 0 03 ■D O O 03 % "O o o. N< C "O 03 3 03 03 CO 0 (O 03 cr T ^ 3 o. o ^ o T3 g'3 S p § ^ 03 3 co C iD O O -O ^ O 0 cr o. 2 N<2 3 £ co 1 o ^ — o< 35-^ 3 co $ 03 ^ S- Q. — 03 N C -o O 3 S 00 0 s. 03 «Q ^ ^ 0 -p' CT ^ CO O 3 S ? » i-I ^ s g" O. 0 I O T cr ® o< s: 3' e w S S" 2. 0 ^ (O o. 03 0 W 03 1 03 O CO ^ S o o« o C 0' 03 03 t ® Š % 9. ^ F3- 3 s Ii 03 CO "D ^ 03 03 ■O i. o 0 (O 03 CO 1 3 03" CO k 0 ro Oi o< 0 p g & s 3. i o W 3 >-• 2. Ö C 3 s. CT < O N CA o' 9 < fi) 3 0) (D 0 a 0) o a o < fi} 0* 3 C O. 0 0 N( cr 3 fi) M 0 co m m O 09 O' Z O) m D > cn < m 00 o« 0 0 N« P S O. 0. 0 N< CO 0 0' O cr o« 3 CO S" (O 03 2. 03 o N MM« 3 3 03 CL CD O 9 03 3 03 O O "D 8 O 0 3 O P E (O 03 03 •O ® o < N CO 9 9 03 3" o» TT 03 CL 3 0 0 (O 03 ČB a 03 co o ® O cr o« 3 0 co ■n ^ ^ ® 2-CO a g S SS F 2:3; p s Q. o« 3 O« C> _ 3 o co TT 03 S" 03 ^ 0 0 CO CO 03 M co 0 S 0 p Si-' 3 o 0 0 ® 0 03 s 03 O a o s o« 0 3 o 3 0 o 7 0 co co 0 0 0 0 1 3 o 3 € s iS S: W MM* S" N< 5-' Ö) 3 §^03 ___O 0 N. g-O o 3 2' o. 0 co ■ 0 a 3 3 0 c^ čt> 0 lil K N w 03 co o o. - — J o <. N cr C0< 03 0< 0' O 3' 1 ® as i:g O' O. Si g CO®. (O CT to J CD 03 O M =: s. C o 2"ö S 053 330 5^03(0 II® 000 "■"S S" § al o s I 0) fi) 3 a" 3 "O o o- C a 0 o< fi) -si 1-' o« 0 3 O a o< 3 0) X 0 (O fi) O) < 0 0 C? O- ® w co 3 Si ® 3' ^ CO ^ S" c>co 03 to 2 03 co 0 0' a o to 3 C o. 0 0 N« S 2- co O cr o« 3 CO S" co to t 0 03 a 0 o T3 CO 003 3 I"-" C ^ o. ® to 0 co o. to o« 3 ® o 1 srg 2'cq 0 to co ^ 0 ^ 0 ro m O« 0 3 O« 3 CO ^ CO ® co £ 2. o' 03 2^3 o 03 "D co Si: §.0 - cr F3' 2: 0 3 co o« ® 0 o to •o 03 II - 03 §' s- N — N< C to o. 5:0 Š ffi S N< 3 0 — 3 3 O 0 to c*> co o 0 ^ o 3 O S- 3 0 o ÖÄ 3 «s — 0 0 ^ M N fi) 5 a as* 3 0 C •O 5 S. o< 0 3 0 o Q. CA g, 3 O CA (A (A 0 O C o» MM« 3 (A JT 0 (O fi) CO "O i I 3 O ® O) P 3 o- 03 3 O CT O« » k — 3 3 CO O. S" 0_C0 N< 03 S s co ® 3 S" § g to o ^ cr S o< 2. 3' 0 I® ® sr co ® to 2. co ®' N ^ to i- O' g o g. s: 3" (D % to 0 0 to o. co Sž. S — 0 < sr S ® n R -8 B 3 2: 03 03 co O O a to' co< < 0 3 03 O« _ O 0 a 2 a 2. ^ S" ^ g'S to o ■0 3 o. o co g 3 & 3 2. to •=: 03 o 9 ro co ■ o< 0 o. 0 ® N I CO 3 3 S-' ^ ® ® 3 (O to 03 to C O. ® co co ^ CT 0 - to 2. to to o. .2 § tS 3" O 3: to o O" o« 2 0 3 O O« 5 0 CO « O « o< S 3 C ^ B a 3 O) C 'S Ä3 ^ 0 II fS o< CO' s 3 3 S ^ a8 0 o 3 o — o. •D O io 3 "D w ^ 0 P 0 "O ^ 3 0 5 • < 0 cr o< 1 O to 2. s o o« 0 < o cr o< co o« s ® XD CO 3 " 0 to o p' cr 2 2: g co 3" g to o. o B TT N< to € ® to 0 to 0' — co O 2r CT 0 o = 1-0 0 S" 3 O to 3 o. Is 0-3 • 0 (O to o a cr o 3 3 0 0 o cr o« » 3 co s: co 2. n' 3 0 Q. O S to to to ■0 3 a o (O 3 to ■ "D O % 0 1 N (A ■O 3 0 3 ■o 3 o« SR o* % iE = B ■n O« s s.. 3 o o« CT § i-^ g 0 3 C 0 C o. o c;i co 0 CT Ć5" 3 CT 3 0 g" o« 0 CO to 0 to o CT £ 3- 11: co ^ to 9- o j co fi) o CP ^ N S- ^ O o fi) N S N« ^ zr -I < & 0 a o« ^ T 5: to - 12: d. co 03 to o o O« < 0 CT CO 3. 0 (O CO to to CO CO o c Š 0* 2. o c < 3 ® 0 n TT CT a 2. 2. 3 CT CT N 3 to o ? 3 TT O o" 0 o« 3' 0 CO 0 O CT CT to to 0 Cl CT ^ iS ■ B CT O O ^ ^ CT O (O to CO o ^ 0 § 3 ^(O 6 to ^ CO 3 O £3 < •<• to CO« C 3 ^ O 2' o o (Q Q. to CT o ® < Q. § to (O 0 to o N 9 o. o CT 9 W a to II 0 o. 3 9 co C» Qi 0 co o ■ Oj 0 ES O 0 3 o 9. o o« to CT o a o o o« CT to 0 (O to CT o co o to o. OTV » O. 2. 0' M*« 3 0 3 o cf. c> 3 0 O o 0 3 ^ 3 1 O CT g'0" 3 ^ to o. o o o o co CT 3 O« S. 3" 0 CO CT M B 0 to ^ o« o co co o< 0 TT to < p o TT _ CT to <33 00® to" o = o g; I N 5' ^ to Ć0 to o. 3! N« 2. o CT •Ö o g a 9 9 0 N« 1 0« 0 3 CT CO 0« TT 5" (fi CO 1 CO 0 1 CT co B to 3 CO 0« S C 3 0" C 0 < CT 0 3 0 a 0 • 0 co C C co TT to o. 1 3 0« 0 0" CT 3 a 0 co co CT J 0 CO to co C 0" 0 7 to = ^ O o 0 N: CO CT^ 0 (O to N to i to to —. — CT g § O Q 2. CD to 2 co 0 O« 0 0 ^ I* N to co to co o š to < 0 o« 3 to 3 to 15 o o« c> to 3 o o CT O« ^^m • CO X" 0 CO to ■ÖÖ o to 3 o. O. to § co 0 CO to co £ 0" to E a to co 0 to (O to co o o o 7 o CT(q ^ to O co N« C N ® « o s S ® O« 3 ^ to § CO« Q. ® a i: 2 pc =; to ^ CT B i« i| If to 3 a to to F C N 0" to to g §■ 0 - s & to CO co ® 0 3 N« to 0 (Q cog 9 9 CO 0 CO « 2: 0 0' CT 3 0 co C co s to a 1 CT B 3 o« C 3 to Q. to to o. 3 0 0 o. (O to N« C CT to 3 0 CT 1 O N« to CT CO s iS. i.® "O 3: 3 3 g 3 C 2 co Ä s 3 to to a ?r O o« co 0 Ills to c: lo $ 5" e S R 0 ® Q' co ® to CT o co o o CT O« 3 CO ss 0 ® o to' 2: ^ co to 0 o s- (0_ co to 2. co 0 o ^ g I 0 P co 0 co to co o š 0 0 o. 0 CT O Q. O O O« CT to =» a M to 2 "2 ^ B ^ 3 to o< to" g co 3 jD 0' < CT a o =. 3" o C O. a CO 032: O OÄ. Š 3 g CT O -N O. ■ O a 3 0 o 3 to o o« ® 3 to B 3 3 co o. Ö to O TT O to C N« CT to CT •3 to to 0 f 3 I ^ toE. CT CT 3 3 a CT § 3 0 9- g-3 0 0 3 o 3 0 to 3 3 0' 0 o i P' 3 to co 0 0 < o /A N CO —■ 0 o O 3 CT to 3 o« l=§ ^ s o o S- to o 3 o« o to to o 00 C» « Oj 0 (O O) O« 0 B TT O 3 to 0 co to CT o II TT ^ to ^ • O 7 O 0 0' CT 3 s o« C co s 0' o CT o« 3 CO s: % 0 (O to co £ 0' O 3 0" 3 < o 0 o ■o o (/) H 0 TJ 5 S S m z 1 m "O O 3 TJ 2 e •v 7J m z m X > m S > Z o > o co 0 ® 3 3 o CT JQ O to ® < ^ to ćf ®' CT ^ O 0 Q. 0 i: CT P" O 3 a o. y co 9 0 < a II o co < S. M O. to 0' CT B 3 o« 3 0 d co 9 C» o« 0 to a 3 g to o. 3.a O- 3 3 o ÄO CT CT kl CT -V 0 3 a o. o N co to to 5« ■D 2- s S. 3 0 CT O Q. N«^ to o 3 o« co« 3 ® to 3 o IS O 3' o ® 5 o <9. g; 3^ 3 to co 3 s: to 3 g 2- CT to ■ co C CT to 2! s 0 to co 0 3 ^p^to I CT 3 to 0 3. I- CT O« S W «—• (fi N< TT C — CT co to < 3 0 to 2.1 00 ^ to to' 1 ® ^CT o o K o« to 1 co 0 0 3 C 3- ^ O. to 0 0 CT ■D o (O to co o < to 3 C o CT 3. CT O 3 CT to C 2. 0 to"® < o. co to 0 0 O. gl O«. CO to • co i o o« O o 0 CT 3 g. o co co 0 o to S C (O to co C 0" o 0 o 0 ct • 3. Ii ® 3 2. o 0 co 2i CT to 3. 3 CT si 2. cr CT 0 & i I CT "D O O i. "O ct 3. O CT O g CT 3 =; CT ^ to C CT 0" 5. ^CT ti (g Ö to 0 P" o. to 3 i: ss 00 05 O« 0 co co 0 to to 3* f'g EE CO 0 ® ^ a o C.CT H o to ct(Q =r9 K CT I- O CT O« M^b v 3 co s: SS 0 (O to co C 0' « TI 0 a o co to CT CO cn 2: 0 3 to 3 o. 3 2 ■ co 0 0 TT C n' ct 1 co to 0 a co g 1 0 co to o« 0 3 to CT o co B o. C o N« C CT to 3 to 3 ct 2 3 co o 3 co gS to o. o« —• 3 10 to 3 to o. 3- 2. ^ CT — O« O 5' cr 03 2: S" 3 C a N 0 a> <0 0 Q> 1 a o C m « S i « o ai "I o fw " ^ "a 13 O gy O o ^ ^ 9 m ^ 0) CO 0 CO W (O C 'Ü n 0 C iS 'O 'čS "Ö J*: C 1 CO T3 i 03 co o I« a p (O ® tf= 0 <0 KO O a s o cc E (O O) <]} 0) <0 o CO o C CO • ^ma Q. O ■a CO "D £ (O o o (D ■o o E -o o "S" <0 9 o Q. C 0 C CO • »o »N ■0 © 0 © N ^ 9 •C 0 0 g S 0 E 'S > © CO © CO CO C © >0 CO 0 C to C 0 ,2 > X2 ■D 0 CO » ^ 0 0 © CO CO CO 0 -o C »o ■ a to 0 •Ü 5 0 X} 3 0 ■Ö 0 © CO CO ■D iS g © a ä 0 CO CT 0 o "O E B 0 •D 0 1 O 0 0 »O a 0 <0 I M 0 CO •5 o o Ö) 3 O CO <1> CO O) 0 CO C >o n o »o (O C »o 0 ►o p M g CO »o C <0 0 g» 0 -fe CO O "0* CO »Ü CO O C ■ 3 C "O 0 (D CO X} "D JO ^ ° CL a 0 »o £ t! CO .0 —^ «J II CO ^ 5 •is >0 il Si . o iS 0 »Ü O) CNJ cb >Ü »Ü 0-Q i 6 »o a 2 CO Ä o p 0 CO CO KO O a 0 CO CO "O 2 is «o "2 O) 5 0 CO 03 O) C rrt ~ i 'Ü 0 ««-D E £ o >0 0 CO CO ž CO 2 o _ •Ü Ü ^ g 0 N 0 U 0 C •O _ I-i o T3 a _ CO S ® iS 0 ^ o T3 CO S E co" o §1 2 S _ ® dS .2, > 0 0 CO CO Ž T3 0 CO CO C E o 0 "Ö N 'n % > CO CO a CO ■D O a '»0 o ■O 0 CO T3 S 2 0 O. 0 ►Ü cd CO I iS 0 'S* CO I »Ü s CO S E S m •Ü 2 CO rXJ .0 CO CO O) 0 CO o "D d 0 - O) ä E 0 CO CT C "O p s 'Ü O "O £ a C CO ^ Ü CO CO -§ co>o O) « CO E 0 o •a 0 0 :r o CO CO C > N 'ČO* « O C 2 XI o B o a-" = § m 2 CT n _co E o CO g'« iE CO CO C i fe "O •«•J. C ,0) co 1 CO a 3 »N 0 3E CO I iS o ■0* CO 1 2 E CT 6 N ■M- >o ^ 0 o p 0 a 1 J« C a o ČO* o CO CT '"ö -5 iS Is a 'CO ^ i O O f ^^ )« 5 § iSo ^ m - CO 2 !2 ctO N ^ i 2 a CO a CO 3 CT 0 C) P « o g ^ CO CO = O CT 3 C 0 CO ^ 0 ■Q ^ -n O 2 ® O a E 6 E C 0 C •Ö £ 0 C •CO ■g* a S 9 — CO Ii C "O "O g >0 ö ■2 5 o 9 •D :± C 0 .cQ 2 CO N >0 Ä -O O £ 0 >o o CO £ N CO S o _C0 CO > > O O C ^ ■O P 2 ? > E ^ C s .b CT > Ž CO s g s g E a o CO c^ s a § al E « Č N 5 O i s If o CO 0 E o a CO •o 0 O a -2 ^ ^ CO C n o CO E o N ;o o S ffl CO I CO CO CT 0 O n E 0 E £ a CO •D o CO ••v C CO a S N ž i 0 ? CO ^ ■= ►O O S o D O > O o o. o ■o r^ (i) 0 2 i 11 I s ® o tj s — CO ^ O. . »N CO 2 3 o--«* CO CT 'S iS 5 -D CO 0 0 3 ^ C CO CO C a 21 CO s CO ® iS CO ^ Ä „ CO CT CO "O 0 0 C i; CO CO OJ »o 0 xa 1 g o 5 0 0 ^ -0 <0 X ® Ü CTji O >ü 52 ^ p « 0 'JS i: iS 0" n E o a ■C a 0 C CO TD O ^d 0 0 O R •F O C TJ "Č* 0 iS 0 CO 13 O CT O 0 a ■0" 'P m ® 0 O a CO N g^O ^ CO 0 CO 8^2 a£ 0 0 >o CO o CT CO N 0 I a •C a o CO 2 o T3 O CT O ■D £ Q. O 00 73 0 0 C "D '>0 O 0 T3 0 1 3 jč 0 »O S CO C ■5 CO C 'Ü O CO o C ■a 0 0 CO T3 0 1 i ii "D 2 CO ^ o 0 CO 5 CO ® £ 0 CT <0 O CO ■o -o 0 - O o CO "ö >0 0 II II CO -C CO "D 0 2 S (0 2 CT O .-l CO a c o c to — o CO" Q- 1: CO "cö* CT b .£ o »ü n o o^ S o 9 CO c CO E 0 '0' iS o 0 c E 0 >ü a CO CO 0 g >0 0 ^ C O "D CO N 'S O i- 0 CT ^ 0 S i! 3 T3 IS O © o C o N -i S Č* 0 CO a E B EB O- CO CO ^ CO S a N 3 £ ^ d) .E 0 »CO C 0 CO CO a '0" CO f E S CO t o CO 0 ._ CO E S CO S3 O > ■Ö 2 CT col iS CO 0 s CO 9 a « CO S>o 0 o «i o i CO N :N TJ ^ £ 0 I Ž ^ C 0 >o ■ ?5 ■o £ E 0 § 0 C •0 E 0 C 0 o 0 0 3 CO iS CT 1 CO CO C X} o o "oT C ^ CO CO _ sS CO CO CT g ■e-D 0) O 11 H ® 0 « 0) CO ^ O) TJ iS CO ■o C £ o as* CO 3 CO >N C £ 'm ffi-O CO £ 1 s - ^ 0 i I C N CO > O a = g IN C ® TJ o ^ •2. 2 C ^ CD CO .2. 090 N CO 0 C TD £ "O 0 E o N O CO CT 0 o « o D M ■S € a-E C:2 I ® XJ CO <0 - (D ^ ž^g O CO . ^ CT^ 0 «I Sö § 0-g a = £2 § o CO S S — CO O io ^ ö g 0-O a CO T3 S C ä 3 »N CO >o >co 75 to CO E g "n 0 CO C 0 1 CO CT 0 I CO TJ 0 »ü "cö CO 0 » S^is 2 TJ CO 0 O C 0 CO 0 »ü od CO i 0 c T3 E 0 'S a CO o a 0 1 (O 2 o CO E 0 1 0 O) CO "D £ CO CT 0 0 C TJ >Ü B 0 S-ä E £ o 0 a. C >o o 6 I 3 'N CO 13 CO CO I CO •« 0 CO § CTSg S 2 CO CT >ü O O 0 E 0 ■g" a o a o ® !o fi CO p .8 S 0 O "2 cr CO s N ® to C CT 0 CO E g 0 a CO C (O Sli ^ m CT >o5 a.® N 0 E S 0 a 1 2 o T3 0 C ^ to § > CO Č IZ 0 ^ 0 >o 0 'Ü O) CO ■D 0 C X) a o CO .. — »ü o 3 o T3 i-0 0 CO £ 0 •O ^ O 5 CO-£ ^ iS £ o CO If ^ i 2-g B d) 0 CO 0 3 CO CO >0 0 O-g 57 CO CO C 0 T5 $ O Ž CO CT 0 9 -Z ^ CO s 0 »Ü c\j CO iS ;0 C -S CO O = g •N _cO d CO CO a CT 3 0 'N CT El > = CO CO tß CO > C CO CO CO ^ ^ T3 CO o C a >0 '-p o iS ^ o 0.0 0 o CO aT3 2.0 ■3 CO •a C 0 CO CO £l a 0) CO £ •o w äs Ii -2 a 0 " CO 0 CO c 2; CTT3 ^ 002 SdI 0 —' c > 'Ü ffi -S 1 'S -5 •0 o. o a CO z e E E o li: >ü ^ O CO N ■a I o ® > CÖ £ to o E f 0 ^ f § '8 o CO s, T3 ^ g O a ^ II 11 € ^ 0 0 to^" 'o 5 a 9- S »N . T3 cg 2 t5 CT o. > § s ^ rt) o.-s ^ CO CO CO CO "" o == ® C ® § iS o Ü 'O N g 0 $ CO •Ü O g CO o 5 T3 0 CO 0 ^ 0 £i 0 0 I* 1 E CO 0 0 CO E g O iS »o CO C aS CO ® i CO o a o TJ 'g s 0 ^ ^ o "O o E 0 C 1 o a CO to CO CO CT CO Eo a-č O iS Q. >0 CO CT 0 CO ^ T3 CO > 0 'ü C X2 0 O 2 CO « C o iS ^ -S CO-S3 S ^ 0 12 E « S:ü CO 3 a = a £ IT CO S CO 'Ü "ö CO I a CO 0 »ü cd CO 0 i ii CO 0 C ^ Jü « C -Q Ž o »o CO C » iS CO 0 CO CO 'g iiš s ^ CO 5 CT £ o O o C CO CO T3 Ü Q. 0 CO 3 £ >N CO £ O ct»2 ^ 0 c ■2 Š CO c C TD 0 ^ CO 3 O 0 • CO O X) >0 CO o ö) o CO TJ TS CO g = a %B ® $ CT g ® CO CT CO a S Q. 0 CO >0 O T5 0 CO 0 n n 0 T3 1 iS CO s CO CO CT CO 0 0 >ü .E »ü 'ü 2'cö' CO ® ® ^ cö 2 0 ^ m CO o CT C 0 N 0 CO 0 C T3 BS 0 »ü E 0 c § 0 CO iS CT N 1 CO ^ CO C 'ü n o >ü o T3 O CO £ CO CT 0 i c ■O z •c »CO o 0 >0 O "t T3 g E 0 0 C TJ CO C 0 1 T3 S3 O 0 O CT 0 E CO CO s CO CO CT CO C »ü n o c iS O 0 'Ü CO S-DiS •ü T3 .2, »Ü 2 S £ a "co CO TJ 0 0 -6 c S 3 CO C "CJ 1 £ o ^ ig CT CO CO Zl CTT3 e o > Cl 0 C T3 0 ■O « cO CO P CO o CO 9- CT O 0 Ji >Ü CO O C >0 T5 ^ 0 O CO § £ >0 O- (D CO CO CT 0 O a CO E g N O E g o g CT N 0 CO TJ CO C E o o TJ 0 N CO O 0 CO -O "D 0 £ E >o o T3 O E § O CT 3 O cd ¥ 0 CT 3 1 ä CO CT S CO C k; n 0 C B >0 1 0 TJ .0 cb CO ^ P O CO ■o 0 0 CO i A a N 0) 0 X2 s s Q.>0 O n N o ^ CO 3 C 's CO 0 Ž -3 "O "5 Ö § CO 0" a I ^ "O II 0" 3 '0* O «•s- 0 2 'S o a a 3 C C 0 0 CO T3 C § i o S . S CO iS Sgl o S ž o N CO O O CT 0 CO o CO CO s CO CO CT CO C >ü X2 O 0 'ÖT CO E o n § CO •= CT CL 0 0 CO O N O 'oT CO CO 9 X2 i a 0 CO CO C CO >ü >co s . ■9 o o-ar CO CO ■M to ^ TJ O 0 C «.a 0 o 1 ^ % 0 to "C C 0 fc a. 2 CO 'Ü X3 O CO 0* CO CO o CO CO o p "O a £ £ -n W a ? O:^ f CO CO CT 0 _ _ _ 0 "ö 0 CO E ^ 0 .E CO o >J o J. Č to p £ 0 Q. a > CO ^ to 5 .S iS ^ O C n •D 'C ^ ^ > CO 0 S O a "^'öTco 2 w CT o .2. r c-g CO 0 CO . O Q. S _ CO CO CO CT 0 CO O o ß ® o T3 O E CO CO T3 Sf ■■Š ^ Ii CO 0 p a.g CO a g cd E jc CO o a a cb g a .ü C to TJ 0 CO CT CO a co" 1 CO CT 1 CO C >Ü O B 0 T3 O E CO 0 CO = a« iS ® s " C »CO S. ® CO C »ü C rr 0 O N O a o o a 0 'ü 2 o CO CT^ 0 CO II CO C CO o ^ 0 ü O 13 CO a § 0 0 'ü o CO s äs o Q 12 fl ^ CO § o o "g 0 0 n •N _ »Ü o 2 0 o CO p CJJ o. CO TJ CO C n o C B •O 0 'oT CO CO TJ 0 CO :;= čo O 0 O CO o 1 o S o o g o ai 2 "O Q. 0 0 ^ ^ CO CO CT CO ® CO "G 0 § 0 O CO g s o Q. ^ ca |i fš Q. 0 O.E S S 0 E 5 o ^ CO T3 C (O »CO I- § B 0 o E.CO O o 9 e ^ CT CO 3 i 8 8a Torek, 30. marca 2004 GORENJSKI GLAS • 29. STRAN o o OsJ o CO I o •CO LU CO LU ÜC O O CO LU Q CO C 2 55 CO 'S s CO CT 0 CO 2 C £>ü .2. ■s ^ «o 0 CO ^ s S >0 O 0 t: o TO a •t O) 0 ^ C CT N O 0 W n o B »Ü o o a CO C 0 C E 0 ćo* co'^CJ »ü 0 o o. CO CO" C . >0 o iS a . to CO ® 3 di 0 P 'ÖT 0 ^ iS CO S t .£ «i 'O CO 'Ü N O O N CO E o 0 C • •• C E 0 čo' T5 I 0 »Ü C3> (O 0 C »Ü o E o S CO E o C s N CO C 0 •Ü o o T3 0 0 C 'Ü X2 O g S CO C »CO o a CO CO C n 0 0 'O s: 0 >o O h- »o B 2 ^ ._ to ■S E 3 © a .C g 0 _§ >0 a € > C-2, .3 £ 2 2 5 CO E N ® (D £ 2 a CO « 0 — 2 Q CO 3 flS i i CO C »Ü JQ O CO CT iS ■G 0 a g a 3 •N 'CO o . © 3 CT>N E CO Ž "g O. 0 £ "O o-g 1 g ►o ® 2-8 2 o aT3 2 0 C •o £3 O •a 0 -jt: CO o p E ž S iS .g CO o. I s CO o CO SP CO .N £ d) o n 'Ü o «o C ^ > 0 I- ^ 0 o CO I CO o E 0 CO "rtj CT ^ CO % c: CT 3 o CO "G 0 a S ® CO ^ CT Ü) "O -O CO 0 >U 0 2 a o CO ar^ 0 0 CO a CO »o »Ü B n 0 o i x> E T3 0 O JC C « CO CT 0 ^ C O »O "D a © C o C o CO a a »Ü CO 0) >ü CO O ž a 5 2^ 21 0 N 0 C •Ü X) o CO o E o t 'O CO £ o to o a • « 0 C E 0 CO T3 0 I i n 0 1 0 »o cd 0 »Ü L CO CO C E 0 1 g o. .s CO C CO C 0 CO I CÖ TJ N O CT C O tu E s 2 o n TJ o 0 »čT g T3 O a 0 1 0 Q a 3 >N 1 X2 O 0 2 CO C 'Ü n o CO E 0 ■g* a CO 0 »Ü O) N. 0 'Ü X2 O CO O .J., "S CO CT 0 ^ CO o to g a E o t •o CO o CT g JCO 5 C I 0^2 9 CO CT O 0 © a CO » • (O ffl 0 1 d) 0 CO > > CO CO CO g»« :=. O CO b 3 CO >Ü C n lö o o ž i 2 o n w C3 o a S C o. CO rt £ & 2 to ■Ii s C ■č J II s; C s 3 CO »O .-3 CO 2 ^ CO 2 c: Q.>o 0 o .C CD »Ü C ■O o g ■5 O- CO CO . W iS ■Q CO CO" N C % CO ^ o "g > 3 B CT C O al o a o X3 r-£ ^ 0 ^ 11 a CO CO £ Q) CO CTO =D.| £ 5 Q. ffi CO ^ «g CO II Ii ►ü o E o a 0 E CO c 0 •ö •Ü O a Ü c CO •o ©^ 0 — i 0 a ü C 1 0 O X2 T3 § a g CO CT S TD C 0 »ü c\i K a > 0 CO S CTg g © O •=» CO CT CO g)" Q. C I CO o ČO TI o ® 0 C a > CT__ CO 'ü =5 o 0 E © I 5 J. CO CO CO T3 O s " >0 C 1.8 B o o > T3 9 0 T3 O 0 ^ O a J CÖ tß g CO CT 1 CO C 'Ü n o o aiS C w £ a C C • • CO CO CO a 3 >N -9-B a $ CO CO s CT > 0 0 2 C CO © C E»Ü — n C o ® g ^ S CO o »Si £ CO CO © 1 p ■o C CO E a CO cb i JO o 0 > T3 0 • > CO ^ Ž CO CO i C g »o ^ •S o o CO 0 C E § © 1 S O o •JO § o CO a o CO © JO o Q. CT O) TJ 2 C "O o .£ £ © o- CO . 0 ^ 1 5 2 o a s © CT O E £ 6 C 0 E I o^to a 0 s CO ^ "O 0) s £ a © ® g CO C O s s £ CO ir CT O. 0 W. EB 5B •d 0 g 55 iS o f3 s ŽS S ~ - i 0 © 1 I o T3 O CO h CO 0 O ^ Z 2 C « © S i.2 ^ >0 §8 ^ o CO TJ 5 • MM O >0 CO CO C "O C C g cq a 5 oBS •c $ 2 § a S. o Ä C C CT £ © © 'S» C 2 CT •t « E "D E o CO .9i 3 'c CO © iS g o C CO t E C ^ ^ (3) CO © CT p'O O g!« =5 C 19 g E to a I I I (O C 3 >0 O a E 0 a <0 (O N 0 a o % o Q. c>i 0 ►Ü co K 0 »Ü p o CO o CO Q. CO CT cg >o 9. o 3 ^ 'N o CO O 2 E-9 CO C 3 >o 2 g a 0 CO o o cS E © o © g 3 E CO 2 g Q. ® O. CO CO C o >ü © to __ 'co* >o C o Q. TJ 10 © 1-© © C C ;o S o g CO _ S© >o CO © o 3 a E Ä io 3 C O o >N »N iŠ O CO TD "Ö g « > ^ •II O © > >Ü ^ CO f ° jO a o £ ^ Ü ^ © C CO TJ © £ E 3 c5 0 ž " > o o © CO CO CO 0 > CO to © CO CO N CO »ü 'CO T5 0 N • MM TJ 3 © 'ü X2 0 CO C 3 >ü 2 g a E 0 3 C CO 0 N a 3 ^ CO »N 0 "D g CO a C 3 C 'Ü CO 2 a 3 g N a CO o s iS a 2 Ä CO •S -Q o 0) CO ■o © E "S © -i-o ® ? "d 0 0) Ä CT © -SS O iS E «« o w CO © 'N C £ o »o © C -g 'i* s 2 ® g iSc C «o Op > CO 2 w 3 J« ® N © ■2 I o Ö OT ^ Si :i.S> CO o ■p -D O £ k _ E CO CT E T3 N 6 N © C 'Ü O CO C 3 'O 2 g a © CO 0 CO 1 CO CO CT CO CO ■El O g E ^ o CO iS 'O E © © CO o o ___ to ■§ s CO CO Q.»0 3 »CO »N 'o © 'Ü 5 CO to T3 £ o. © C »Ü n o CO C 3 »O 2 g a B 3 C CO 0 1 CO T3 © C CO a »N iS • 0 CO CO 0 CO 'ö? 5? E o © CO o «i »O © CO C CO © © 'O S C C N ^ •C C a.N 2 CO d) 3 E i <0 C »o o 0 3 <0 •C C > C 0 CO .ti C 0 C ^ ^ f o ^ 0 TJ ^ CT O ^ O a C5 © C CO o 0 'Ü 0 Xi TJ O O a a CO a 0 'c § © 8 a C o — a-52. CO .CO fl E xj 5? TJ CO C © N — äcO § • S- ^ N © C C5 2 2 ® CO 2 •ö ct-9 3 o o •g =5 o o 0 C o. ^ 'O CO C > CO o CO Ä 2 "0 g ^ > X} -C 0 a5 1 I 0 C »Ü n o CO C >o 2 g a C CO o 0 1 a 1 a 0 1 CO « CO C 'Ü X} o to T3 © O CL 0 »Ü IT» © CO £ o »Ü C XJ = ° E CO © 3 © 'S ■§ CO ^ p CD ^ © E ^ C © C ^ g »Ü 2 "i a CO -g ® £ ^ © o? o gas 2 « i CO © ,ü 2 g a © CO © ^ o CO © «Ü csi 00 CO 'Ü s o »o CO CO o o C g d o..- CO '5 S « 8 I 'Ell o « »N CO i CO CO s © © cd CO I S a o g © •o cg ;§ »Ü > CO o CT C © ^ © © s o © a «o 'rä § Q> O) <0 O si »CO (O g C cä "S 58 t5 B S o 2 § CO O £ 0 •o "O O H Ail 03 C3 •o CO CT © CO SZ © £ a © ^ © © ^ CT © © U CT ® O ^ ^ TJ £ © č CO T3 © © 'Ü 1 a o a © CO > C " © © © E 0 S 0 0 Ä Jt O a © o © T3 C iS 'Ü © CO © •O 2 CO TJ © O S © o CT © C 3 "S B E CO $ CT © 5 CO C •Ü CO © C ^ 3 2 CO .(J CO © C © 3 s E -F © g ST .CO a C CO — o g a a ^ © II CO CO o C > co" o © ž 2 B x: CO e -2 I TJ © ^ w O O © ■O © C 'Ü X3 O CO C 3 g a © •5 C CO o © >o CO CO CO o ■©■ •C »o CO T3 1 = 2-S Q. O 0 O. 1 s a 1 3 C CO 0 cg © > CO CO CT © CO k C © »o CT n 0 0 -o © C CO a 'ü c s © co a 0 3 Q. CO C CO a C 3 0 »n "5 0 2 >n a 0 0 t3 0 £ a a g- CO © C C 3 t: »O £ 2 E g CO a 0 3 > s < O UJ ^ (O z »Ü o < © »o 0 n *o o o •o 0 C KO o a - t g'" o s 'sr § CO >ü > © 5 © "oT CT 'S C o ^ lis ■g* o- CO CO ^ s I g s d Q. 0) 3 'C »N Q. CO C 0 CD h- © S CO © C "D © 1 C CO E © 'g* a CO t5 © C >ü n o CO »o CO S? 2. o 2" "o C o < 3 s" is g. 5" Ch n' ® ® 3 0< u fi) 0) ^ d a c C o« (q o 3 (o fi) o s o 18* q.1 fi) 09 Q-® o o-o (Ji 00 9 o; ol r>i o« CD w o o o ^ mi "lil q) § < (D co co cd cd sl n q. ® fi) co cd' o cj o 3 co ^ (o m ® o« cd co ® 3 co o (q 09 s- o' 3 d9 "ö o o o o« 09 3 o CT o 3 co ^ cd (o 09 09 n" "o o 09 co o o p o d a 09 cq 09 co o o o ^ s o (o 09 co o ö2. 3 o co o q. 09 3 09 co ^ 0 o* 3 co ^ (q 09 1 CD 09 co 3 o •o s q. co 0 Q. C o o« MS** n' ć5 o< 09 co o Q. 3 i ® o' W O co 09 3 ® 3 co g o "d ct o Ä no® 3 3 (q 09 c 09 o< x o ® K. o S" ^ 3 I o« o ÖS o ct O«<9.cq k čt j w ä w n Q S š 09 (Q P S ® s"co i- co ® 3 o g n: .o g o co »a (q 09 co o o< 9 o _ ° S' ct cd 8 2: w o 3 ^ 09 y n q: ® O« N 3 š o ° o 09 o" co o« o 3' g — (O ^ g "dt3 3 co ^ ® ® Q. n 09 o 09 3 " 2. "d g. o< o a ® ® 3 o« 0< 09 3 3 09 o ii — 3 09 (fi O ^ •n ® ^ to m j-. co s" o 'd o 3 ® a co n -t 5 3 ® o ® TT ® ^ o 2. ® S "o ® s 3 q. ® 13 II -•(o š ? 9:0 co o •s-3 o • o o CT o < Ir q> _

a ® Ol 0 i" ® 5 co ^ "o co ® g-5 •s- O- o co o« ® a o o« 09 Q. 09 CJ ® ■ o ct o« co ® (o 09 m ® 3 ® co 3 ® o ® (o § ? ■d 3j o - ö> q oq 09 ^ o o w o« § ll ® ® s tj g I ® o s" (q o o (O 09 co p o. 09 o cj 09 ® čb 3 CO ® o g. o o« 09 o =• n< 3 co ® ® Q. q. ® o s = cj^" co ^ ® D &9 N a s' < D) 3 (D a 0) 3 (0

< o w o« z. H ® s. sl ® — n cy ü (d q. a? CT co ® o s li ® § s 5 s- ® 09 q. ■ co ® o. 0 o« T3 1 o 3 09 pr o o« 09 co ® ö » o. :r • a. C? ® I Š S (s ^ 09 r K' o ® 3 — o< o 09 a — o p o« N 09 ^ = i (D (D s co o< ® m^ • _ - 3 ® p _ o (q K 9 tt ry ® ® < co g ® s® se o« ® 3 N ® s" w s ^ co =■ ® 3 o. o N = 3 > 09 1 ® 3 0< CO C- ® 3: g (q 5 s o' aH tfi 3 (o 9 co ^ 3 to f3" "d ć5 o. 09 ■D . 5 ü) ® s. c 3 9 ? co o o CT s % 09 3 ® co ® o o< g" a tD Š ® (q 09 Ol o< ® Ö< 09 ii o co || W 3 ® g i ® s. i o eo co ® 3 ® 3 o B i: C o« ü1 ® s •o s 09 co ^ o ct o« 5" co ^ (o 09 co < cd s" ®' ® ® ® 09, ® ■ö rs 09 > t« 9 ? o« CO 3 o co "d s: 09 ® ® f-^ ® ® C co ® 09 co w ® a o o o« ® 3 ® co o •D ® "d o 3 o co ® CT ® 09 a - co s" s c- q. CT C r o' 09 0< T3 iT S. co 09 3 O - ® a 09 09 s" = o CT o o< ® 3 It^ ® O. (O 09 co 3 o o 3 •o |o o 3 cq ® S" tj c ® ® •o 3 ® 09 q. 3 09 O 52. a a ^ g- ? Sg R ® < o to s o« — n s 3: "o o n $ 7 p § ® o. co ® a C o' o« TJ 0 1 TT ® 3 o TJ O 8 o Š co ® 0 t3 1 TJ o n< to ® 2. CJi CO ■ o< ® ® 3 (o to co i (o o i. o i: K TJ i o "o ČB a o cq to ® (b 3 N; Sd n a cd to co i 3 to' o a o o« to « Qi ® 3 Ol n) o« ® 3 fl^ 8' I - ■• § a o ® co o to o« 2. g = ^ < 3 g to ® g-to II ^ ® co 3 P o £ r! s" o_ co ® ® s- (Q CT to ^ s ® p g _ ® ® a co ® o. c ® o« co o ^ o« ® — •o ® ® o'p ^ o <0 CT a q« al o — o« w § š ® « 3 "d o 3 tj o s 3 ® n 3 ® o a o o« cb" II o' 8. B. co n tj 3 o 3 to ^ ' 3' 3 i-8 ^ ? to 3 _3 o« ® co ® 3 ® o ö s — o> ti 8.5- o. o CO g: ® ct ® o a o o. to o CT o« 3 co S ® I o 3 to o a o o« to n to' 3 cq to 09 i 3 3 ® o. co q) ® g o' 3 z: o to •o ® 5 < co ® 5 •d o o. ® ö s: (q 3 o ® o. 'o ® o o u 6 o; 2. ® ^ to ^ co "o s o —• — s o« ® ® ®' "9 "o s- 5 o o o. tj ^ s o a Rg s 9 9 9" O- o ® tj o n u o a o o o. 7; g tj § ® 2 (o o. m co ® p o s a ® a a 2t ® I to to o ' o< co — co ® to' 3 2. to 3-it i'i to o w S 3 3 ® tj 3. 3 ® tj 3 a a- S. ss. TT 3" c0< ^ o< "o 09 i« (o § to o S" 3: o o s: o. 3 ® ® (q to 3 D. to t3 3 s a o; ® n S to o« jc ® s f 8. 3 g öi. o« s § § § to' 3 co £ö is co ■d o co ® c 3 9 s: 2. 2. ^ p. p, 3 to o« I C Ig ® o. (q to co o 3 3 ® (o 3 o s- •O Q. i" § 2. « o® ® o< ffi"ö 3 ä' to p tj o c0< ® to (o ® 3 9 H i =?tj ® 3. g"-O ^ o ^ 3 to ® i: 3 3 to 3! to g & 3 <5* cn o o« ® ® s ® 2 3 9. ® s! (o Q. to S? o. to ® 0) o co iD TT I" to to ® o< i ® to 3 o o 2 co« tj co ® q. C a o o< a o a 3 o. ® dt o - ® ^ t3 ® ^ ■o co 3 ® ® s. 3 ® 8. n 3 o ® 3 a a o co* ® to i 25" tj ® tj 3 ® 3 o 3 o 3 ® Q. to to co ib. o ct o< ® q. co ® a C o o« o % Q. a to co ® o Q. % 3 3 9: s co ® (o to i 9 to o co S (/> i"'s. P ® o. s. ^ 8: ^ 3 ^ co o (O 3 o> to M 5 s f-® o » < o« ® ® o« 2. s o co«*^ f i. ^ o 3 3 to o CT cn C 3. 3 3 o M o ct 3 to o< I 3 ® ® to iS ® ^ * 3: _ TJ š i a co ® o. C t o o< a ® a to " a s q. a n o. o co 3 ® « o co q. ö to T ■ ss 3 o 3 c> to o 3 CT 3 o o e ® t3 o ® o« t! to i t3 p 8 ro 9 ® to co co CD * ® g ® 3 o n TJ S CO o 3 ® 3 o 0 < O' TT P to 3 ® § 3 01 B ® 3 co tj is. 9 P ® (q o < cq Q ® co 3 ® 3 fiö' i' o« CO 3 t- tj 0 S 3-? 3 P 3 ® o co 3 s" •n ® CO S. o S to < ^ lil sil 1 ® s ^ 3 ® ® o co o. o< ® co 3 q. ® 09 o o.__- s. = .a ? o o i 3 n ^ 3 to o ® co 3 ^TJ to B 3 09. ^ sž.^" m šE« "d to !9 i: Ä o« 3 P o ^ 3 < c S"®' ® n' 3 ® 3 o« = ® c» ^ m' ® o< q- =• CO (Q o o toü ^ g o CO ® -• 3 to ^ ~ w ® o w co CD ® ® 3 to CT ® n o. co ® ® to ® ä ® co to ® ä cq to $ ^ co ® jß sr iS. • ® a n a ® to co ® 3 0 3 S" 1 n « c CO ie; O' S" w ® is ^ to to £ o 09 § ä ® 3 o o ci) 0< o« to ® cl 0< ® m o n' o i o< o« ® CO S S o ® ^ S" » OTJ O ® O Š Qig-3r to to 3 "D O O 3 o co o 3' ® 3 % o: i ® ^ W -o s to 8 s ® to Q- 00 3 ii c «tt O« ® 3 to n* 3 3j 33. Ö 0.3 tj § <' ? Sto o 3: & 3 (§ ® n (O O O CT a 9'.ö co E ® " (o co to "D (fi o s ® 3 to "" 3 5- o- ® P s. ^ 3- 09 0.25: ® 9 i ° Is ®_ co ® S" co q) -i ® to i. i 11: 3: ® < • s o g Ä o a o 3 o CT O« to co t3 o co ® ct 3 2 ^ 3 S to'g Ig 3 ® ■ to ® n to c t3 3 ® to i ® o o o« a O CT o< a 3 co 3: ® tj 3 co S" 3 TT ® (O to c 3 to co c 3 to' 3 ® "d S co o 3 co ® to S' 05 3: O« O« <3> O« ® a o CT ® co ® o. O« to 3 o CT O« O ^ s ^ ® (Q -g 09 ® 5 • ffi to to =r T3 O co O •g co u s to o. to ss o. ® tj O co 3 ® to B to (O 3 ® S" (o 3 3 to tt co li ti n o ai ® to 1.1 ® o to' CT ' O« 3 co 3: tj 3. n 3 to o CT O« 3 ® 3 CO O« co ® 3 ^■O o ^ o« 035' o« ^ pr ® - co s <2 u) 'S ^ s D) a ® m n> g-|i=3 ž § ^E to ^ a: fl) < (O a S p ® (o to co f co T3 55 ® 3 (O ^ ^ to ^ s. & o % o p tj 3:8 CT g' O ^ (O 09 3 1(8 o 3 ^'B B 3" o o o cl cl 3 CT CT n to (O o co tj 0 a 1 I I o o o. o. CT CT O O |o to 5 (D N to to ^ f g- CL E n« CT ® 3 ® O. iS to" o CO n to o co to (O 3 o (O 3 3 co iS co ® (O 3" (o 3 o. o 3 co co ® A R2 CT 3 o to B ® to"5 S to o ^ ... o ® " 3 ® 3:S o CT O Ü' S co 2 S ° ^ S' - C ® ^ (O ® to to" CO ® tj 3 co ® to co o 3 ® oR 3 CT o to 3 co • • H o co TT iS § ®' 3§= to ^ to (Q S" to A 05 co c "d n s T3 Č0' 3 f 3 o< g to ® s» < co o ® ct c/> 3 co ^ co to CO • I «1 ' ® 3 to 3 to 3 % to ffi (Q O) O c> ® 3 to ® g" o 3 co 3: 3 co ® to 3 co« ® ® 3 O co ® to n 3 tj 3 o. tj g. t to co ® 2 to ffi 3 n to ■g co' to co ® n 3 to ffi o. co ® o. C O o« ®' "2. o § — CT —• s? 5" 3 ffi co fD o. ^ m' C ffi § ® to ffi "5 CO CO ffi s iS CL a ffi- ÄP o n. s § ® to = T3 Ä co 3. co Icgä g- to ffi 3 —. ® O ^ (O P to S Bk ® a CT (fi, — ^ o< o ^ to " g 3 co S o 3 Q 5 O CT O. ffi O a o ffi ffi ffi w o« co 3" 3: ffi o' 09 ffi g 3- -i ® 2- ® O •g g ffi 5r cj5 cn a c> ffi g o % n o 3'! to to to ffi N ffi Is ® to o _ o 8 8: 3 o «TJ ^ O (O g to 9 ■D 0 1 co iS O CT O« 3 co TT ffi (O to ffi to co ffi 3 to o co 3 i. 3 to (O 3 ffi o (O 3 3 to co ffi co i. U p co' 01 N fi) ■O (O 3 (A iS O o* Oj 3 (O (fi cn co o« ffi C ^ < 2; 3 o 3 Q M ^ S w g O« š ffi 3 2. co ffi - ® s (D (D ffi - W ® 3 i" TJ S ' C o - CD Q) a.— 03 ^ o' ® E^ u II to ® co (Q 9 to to to .3 = to' 3 - O« 5 o« o Ä ^ 2-o 3' Q; ffi O 2: 79 cn 00 o« ® /T 5 - co N R- ffi (O "D » S co ffi co ffi to o. • C O o« S" f TJ O C CO o I. 3 n to § 0 S" i: n' O. (O to 1 to 3 to' 3 to 09 a O s 3 co 05 a ffi D ffi I to ffi ffi iS O a 3 co S" co to ss ffi to a CT O O 3 ffi' TJ rs rI "2. ®' co« 3 ® • O g to ^ co o d to ® o. o (O N (O 9 (O to co o to 3 C O š 3 O. Q. 9 "S O O rr 9 3 3 co I-z: to co < O 2. CT =• o« 3 5' to « a 3. ffi il ^ 0) TT ffi a z-§1 i. C (A SI Si. co C §■0 o* Mo C/>Q. a ffi 05 CT 3 = 0 o* ^ C ® o si- a <2. o » ffi' 3 3 B' ffi S ^ S ® ® 8« o. 3- ffi S O« S 3 5 & ffi _ q. § to - ffi 3 ffi to N H il to ^ B S ® & g & ffi (O to O CT ffi o. 3 ^ w it =T ffi a <0 o < 3 O O* rx o (O 05 co O« ffi (O < o 0 1 CO o ro o o O m 0) O o X m (/> m cn Torek, 30. marca 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN IN PREDAVANJA UČENJE!! ovo za naročnike Gorenjskega glasa TEČAJ SAMOZDRAVLJENJA, BIOENERGIJE IN RADIESTEZiJE NOVO !!!!!!!! ZAŠČITA PRED SEVANJEM MOBILNIH APARATOV IN RAČUNALNIKOV! Tečaj bo štiri torke od 18.00 do 20.00 ure v prostorih Gorenjskega glasa. Začnemo danes, v torek, 30. marca, ko bo uvodno predavanje. Končamo v torek, 20. aprila. Tečaj bo vodil Sandi Šolar. cena: za naročnike Gorenjskega glasa ZA NOVE NAROČNIKE Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici 40.000 sit 20% 32.000 sit 50% popust Zaradi velikega zanimanja za nekatere tečaje vas obveščamo, da jih lahko organiziramo tudi v VAŠEM KRAJU. Želje sporočite na gsm: 041 730973 Beti Valič MALA SOLA VEDEŽEVANJA Se se nam lahko pridružite!! Tečaj smo organizirali ob torkih in četrtkih. Začeli smo ga v torek, 23. marca, od 18.00 do 20.00 v prostorih Gorenjskega glasa. Končamo v torek, 6. aprila. cena: za naročnike Gorenjskega glasa ZA NOVE NAROČNIKE Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Tečaj bo vodila "šlogarica" Tanja 35.000 sit 20% 28.000 sit BREZPLAČNO Osebno svetovanje - napoved lahko naročite po telefonu 041/730973 Beti Valič. Astrološko karto in razlago zase, za partnerstvo, za bližnje lahko naročite po telefonu: 041/730973 Beti Valič. Vse informacije in prijave po telefonu: Beti Valič 041 730973, e-mail: beti.valic@g-glas.si Pelikan, d.o.o. SPOSTOVANI BRALCI! v PRIHODNJIH TEDNIH VAM PRIPRAVLJAMO NOVE TEČAJE JOGE, RADIESTEZIJE, HUJŠANJA PO ZNANIH TEHNIKAH, THAI CHI, TIBETANSKE VAJE POMLAJEVANJA IN ŠE KAJ. Pridno nam pišite, tako kot doslej! Sporočite nam vaše želje. Z vašo pomočjo bomo pripravili predavanja in tečaje, ki si jih vi želite. Prosimo bralce, da nam izpolnjene kupone pošiljajo na: Pelikan, d.o.o., Vodopivčeva 12, 4000 Kranj Kupone bomo žrebali 31. maja 2004. Nagrada - brezplačno predavanje v jesenskem obdobju. I * . t : v v •» ' t 'J' tf» ^prtlm^ ® Roclio Tfigloy Prrlglo/CorenJ/ke'^ Prri 9loMk GorenJ/ke'^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj M TBJ - TEHNIČNI BIRO JESENICE, d.d. Cesta Borisa Kidriča 41,4270 Jesenice Tel. (04) 586 10 62, fax: (04) 586 10 54, e-mail: tbj@g-kabel.si razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. projektant strojev in naprav, za katerega se zahteva najmanj VI. stopnja izobrazbe strojne smeri 2. konstrukter strojev in naprav, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe strojne smeri. Od kandidatov se poleg znanja, ki ga zagotavlja strokovna izobrazba, pričakuje še: - smisel za konstruiranje in projektiranje - voljo in motivacijo do osvajanja specifičnih znanj (3D konstruiranje, Solid Edge, Inventor) - zaželeno znanje tujih jezikov (angleščine, nemščine) in ACAD-a Dodatne informacije so na voljo na tel. št. 04 586 10 62 vsak delavnik med 8. in 14. uro. Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Tbj-tehnični biro Jesenice, d.d., Cesta Borisa Kidriča 41, 4270 Jesenice z oznako "Za razpis". Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 15 dneh po Izbiri. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE BEGUNJE NA GORENJSKEM objavlja 4 prosto delovno mesto DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA /ZDRAVSTVENIK Kandidatke/i morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - končana visoka šola za zdravstvene delavce, - opravljen strokovni izpit, - aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sl^lenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece. Kandidatke/i naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE Begunje, Begunje 55 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM O izbiri bodo kandidatke/i obveščene/i najkasneje v 30 dneh po opravljeni izbiri. GIMNAZIJA KRANJ, Koroška c. 13, KRANJ Svet Gimnazije Kranj v skladu s 53. in 144. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) razpisuje delovno mesto RAVNATEUA GIMNAZIJE KRANJ za dobo petih let z začetkom dela 1. septembra 2004. V skladu z zakonskimi določbami mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca za gimnazijo, - imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter naziv svetnik ali svetovalec oziroma mentor. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in programom razvoja Gimnazije Kranj v naslednjih letih v osmih dneh po objavi razpisa na naslov Gimnazije Kranj (oznaka na ovojnici: "ZA RAZPIS"). Svet Gimnazije Kranj bo sklepal o izbiri v roku 30 dni po končanem razpisu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. d.d. Nova Gorica, Delpinova 7/a, Nova Gorica VABILO K SODELOVANJU Družba HIT, d.d., Nova Gorica vabi k sodelovanju kandidate za delo na delovnem mestu SUkŠČIČAR - KUHAR v Hotelu Kranjska Gora. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - IV. stopnja izobrazbe (poklic slaščičar oziroma kuhar) - delovne izkušnje s področja slaščičarstva in kuharstva - interes do timskega dela -vestnost, doslednost in kreativnost Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo prehoda v nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 04. 04. 2004 na naslov: HIT HOTEL CASINO KRANJSKA GORA, Vršiška 23, 4280 KRANJSKA GORA (za razpis). ALPETOUB potovala ALPETOUR Potovalna agencija, d.d. Mirka Vadnova 8, 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto VOZNIK AVTOBUSA več izvajalcev Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri - 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik C ali D kategorije - vozniški izpit D kategorije - znanje slovenskega jezika - preizkus praktičnega znanja Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor ALPETOUR Potovalna agencija, d.d. Kranj, Mirka Vadnova 8, osem (8) dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. •nSy^^Sl VZGOJNOVARSTVENl ZAVOD msm^m^, RADOVUICA - i. r m: v VRTEC RADOVUICA Kopališka cesta 10 4240 RADOVUICA tel., fax: 04/53 15 225, 04/53 14 354 Vzgojnovarstveni zavod Radovljica - VRTEC RADOVUICA vabi K VPISU OTROK v vrtce radovljiške občine za šolsko leto 2004/2005. Vpisovanje bo potekalo v ponedeljek, 5., in torek, 6. aprila, od 8. do 16. ure v vrtcih: Begunje, Brezje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Posavec, Radovljica. Za novo šolsko leto, to je s 1.9. 2004, razpisujemo naslednje programe: - DNEVNI PROGRAM za otroke do 3. let, ki traja od 6 do 9 ur; - DNEVNI PROGRAM za otroke do 3. leta dalje, ki traja od 6 do 9 ur; - POLDNEVNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje, ki traja 4 ali 5 ur. V času od 31. 3. 2004 do 2. 4. 2004 bodo v vseh vrtcih DNEVI ODPRTIH VRAT od 9. do 11. ure. VABUENI! C CN <0 Na podlagi pravilnika za vrednotenje in izbor programov kulture v občini Žiri (UVG št. 17/2001), Občina Žiri objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov kulture, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Žiri za leto 2004 1. Predmet javnega razpisa so naslednji programi kulture: - dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev oziroma kulturnih sekcij društev - muzejska dejavnost - založniška in literarna dejavnost. 2. Pravico do sofinanciranja programov kulture imajo nosilci in izvajalci kulturnih dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirani za izvajanje kultumih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno organizacijsko obliko (Zakon o dnjštvih, Zakon o zavodih. Zakon o gospodarskih družbah, itd) in katerih sedež oziroma sedež ustanovitelja je v občini Žiri, kar se dokazuje s predložitvijo ustreznega dokumenta (ovenena pravila delovanja daištva, dokazilo o registraciji opravljanja dejavnosti, itd) - da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture - društva morajo Imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročilo o realizaciji programov (obrazec Poročilo o izvajanju kulturne dejavnosti), poslovno poročilo za preteklo leto, poročilo o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih (če se jih udeležijo), ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. 3. Izvajalci programov kulture so lahko kulturna društva oziroma kulturne sekcije društev, gospodarske družbe, zasebniki, javni zavodi s področja kulture, vzgoje in izobraževanja ter drugi izvajalci, ki so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti v skladu s predpisi. X 4. Občina Žiri bo izbrane programe kulture financirala iz proračunske postavke 2.3.1.1 Proračuna Občine Žiri za leto 2004. Skupna vrednost proračunskih sredstev, ki so predmet tega razpisa, je 8.400.000,00 SIT 5. Izbrane programe bomo sofinancirali v skladu z določili pravilnika za vrednotenje in izbor programov kulture v Občini Žiri. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci z območja občine Žiri in neprofitni izvajalci, ki so svoje programe izvajali že v letu 2003. 6. Predlogi morajo biti podani na razpisnih obrazcih, ki jim je potrebno priložiti zahtevane priloge. Obrazci so na voljo v tajništvu Občine Žiri. Rok za oddajo vloge je do 30.4.2003. Vloge oddate po pošti ali osebno v tajništvu občine. Na ovojnico navedite pripis "Javni razpis - kultura 2004' 7. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od zaključka razpisnega roka. Z izbranimi izvajalci bo župan občine sklenil pogodbo o izvajanju programov. tf Štev.: 660-05-1/2004 Datum: 18.3.2004 Župan Bojan Starman l.r. GORENJSKI GLAS • 32. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. njah, nato pa peš do cerkve sv. Petra nad Begunjami. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15^249 Trst 14.4.; Madžarske toplice 29.4. do 2.5.; od 18.5. do 21.5 Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.; Lenti 3. 4.; Palmanova - tovarna čokolade 2. 4. ; Lldl - Alpe Adria 6. 4.; Šenčur: 251-18-87 LOŠKI ODER Skofja loka SpodnI trg 14, Škofja Loka V petek, 2. 4.. ob 19.30 uri Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA, komedija, režija: Matija Milčinski, za IZVEN, ZADNJIČ V SEZONI!!! V soboto, 3. 4., ob 10. uri J. Bitenc - M. Petrač: TRIJE PETEUNČKI, sobotna matineja, za IZVEN. ŠPORT: 17. april, sobota 10.00, airsoft, taktična igra, (prijave na INFO točki KŠKja do 15.4.), Crngrob, 2.000 SIT za člane KŠKja, 2.500 SIT za ostale. 25. april, nedelja 0:01 Formula 1, ogled dirke, (prijave do 21.4., v primeru odpovedi po 21.4.2004 se denarja ne vrača, odhod: Creina), Imola, Italija, 3000 SIT za člane KŠK, 7.000 SIT ostali, plus karta od 50 evrov. KULTURA: 31. marec, sreda 19.00 , filmski večer, T. Gilliam, T. Jones The Meaning of Life (1983), Grad Khislstein, Modra dvorana, vstop prost. 31. marec, sreda 20.00, literarni večer, ciganska skupina Langa in Feri Lainšček, moderatorka Carmen Lašič, hotel Creina, vstop prost. 1. april, četrtek 21.00 , četrtkanje. Študentske tematske zabave. PRVI APRIL, Manana, za študente vstop prost, ostali nad 18 let 500 SIT. 3. april, sobota 15.30 , otroška likovna delavnica. POPISANICE, Zdravka & Simona, kavarna Mitnica, vstop prost. 4. april, nedelja 19.00 , potopisno predavanje, Mitja Koletnik, ZDA in Kanada, Potepuh, vstop prost. IZOBRAŽEVANJE: Izpit za voditelja čolna do 24 m. 22. - 23. april, Kranj, cena: za člane KSK 27.900 SIT, za ostale 34.900 SIT, prijave in informacije na info točki KŠK, več na vww.klub-studentov-kranj.si. G L AS o v KAZI POT Prireditve Ure pravljic Tržič - V tržiški knjižnici se bo ura pravljic začela v četrtek, 1. aprila, ob 17. uri. Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici lahko otroci pravljici prisluhnejo v danes ob 17. uri. Gorenja vas - V Gorenji vasi se bo ura pravljic v knjižnici začela v četrtek ob 18. uri. Bitnje - V četrtek, četrtek, 1. aprila, bo ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje pravljična urica. Očiščevalna akcija na Kokrici Kokrica - TD Kokrica vabi vse krajane danes, v torek, 30. marca, na očiščevalno akcijo. Zbrali se bomo ob 15.30 uri pri gasilskem domu na Kokrici. S seboj prinesite ustrezno orodje in delovno vnemo. Semenj ob dnevu knjige Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 3. aprila, Semenj ob dnevu knjige. Prireditev bo potekala na Glavnem trgu ob vodnjaku od 8. do 13. ure. Tokrat boste na semnju poleg običajne ponudbe lahko kupili tudi knjige. Srečanje tamburaških In mandolinskih skupin 4 Reteče - V Kulturnem domu v Retečah pri Škofji Loki se bo v soboto, 3. aprila, ob 19. uri začelo 24. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Kranj - Na Osnovni šoli Staneta Žagarja se bo v petek, 2. aprila, ob 16.30 uri začelo območno srečanje mladinskih pevskih zborov Kranj 2004. Večer z Dubravko Tomšič Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu se bo jutri, v sredo, ob 19. uri začel Sredin večer z Dubravko Tomšič, slovensko prvo damo čmo-belih tipk. Pogovor z njo bo vodila Milena Miklavčič. Beznica v kitalah Radovljica - Svoj prvi potopisni roman bo ob diapozitivih in pogovoru z Boženo Kolman Finžgar predstavil avtor Marjan Žiberna in sicer danes, v torek, ob 19.30 uri v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici. Izleti V Terme Zreče Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj obvešča svoje člane, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni terapevtski izlet v Terme Zreče, 19. in 20. aprila. V program je vključena tudi meritev kostne mase z denzitometrom. Za prijave in dodatne informacije pokličite na tel.: 041-382t270 Milena Zupin. V Paklenico Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na dvodnevni izlet v Paklenico od nedelje, 25., do torka 27. aprila. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo do petka, 2. aprila, oz. do zasedbe prostih mest v avtobusu. Informacije in prijave Boris Madon, tel. 040 241 737 ali 04 580 30 91 -zvečer. Na kraški rob Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v soboto, 3. aprila, na planinski izlet na kraški rob - 2. del. Prijavite se na planinsko društvo, tel.: 51 20 667. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Na Štefanjo goro Kranj - Člani gorenjskih diabetičnih društev vabijo na prvi spomladanski pohod na Štefanjo goro (748 metrov) v soboto, 3. aprila. Zbirno mesto bo pred parkiriščem pred cerkvijo v Adergasu ob 9. uri. Z izhodišča se boste z avti odpeljali v Hotemaže v gostilno Logar, kjer bo kosilo. Prijave sprejema Ivan Benegalija do četrtka, 1. aprila, po telefonu 031/485-490 ali 04/257 14 51 po 16. uri. Veliki in Mali Vinji hrib Žabnica - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica vabi v sredo, 14. aprila, na izlet čez vinorodne dolenjske griče od Šmarjeških Toplic čez Veliki in Mali Vinji vrh do Škocjana. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri iz Virmaš in bo ustavljal na vseh postajališčih do Globusa v Kranju. Nezahtevne hoje bo za dobre 3 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 23 12 288 do petka, 9. aprila. Pula, Fažana, Brioni Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi člane na izlet s posebnim vlakom v Pulo, Fažano in Brione in sicer v soboto, 17. aprila. Prijave in informacije do 5. aprila na gsm: 031 570 441. V Trst Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na nakupovalni izlet v Trst in sicer v četrtek, 1. aprila. Infonnacije dobite po tel.: 031 570 441. Benetke z otoki Kranj - Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kranj vabi člane na izlet v Benetke in sicer 8, maja. Udeležbo sporočite v tajni- štvo društva v času uradnih ur v ponedeljek, 5., ali v četrtek, 8. aprila, od 7. do 10. ure. V Terme Snovik Tržič - Društvo invalidov Tržič vabi svoje člane na kopalni izlet v Terme Snovik. Izlet bo v petek, 9. aprila, z odhodom ob 11.30 uri iz Tržiča. Prijave z vplačili zbirajo samo v društveni pisarni ob torkih od 15. do 17. ure do vključno 6. aprila. Na Malo Mojstrovko Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 4. aprila, na zahteven in zanimiv planinski izlet na Malo Mojstrovko. Tura je primerna le za izkušene planince, vešče hoje s cepinom in derezami. Odhod z lastnimi osebnimi vozili izpred hotela Creina v Kranju bo ob 5. uri. Prijave: Stanko 040 206164, Breda 070 485882 Stanko.dolensek@celzi-ja.si, ali pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno sobote, 3. aprila. KRČNE ŽILE? Dr. med Jan Zimmermann. Na Grtču 11. Izola Na Vremščico Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 3. aprila, na planinski izlet na Vremščico. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19. ure po tel.: 531 55 44. Po Rupnikovi poti Škofja Loka - Lokalna turistična organizacija Zavod za pospeševanje turizma Blegoš vabi na večerni izlet Obsijani z luno, in sicer v petek, 2. aprila. Izjemno zanimiv trekking z ogledom utrdb na Žirovskem vrhu se bo začel ob 16. uri pred gostilno Kasarna v Smrečju in se v soju lune nadaljeval do Javorča. Večerno pohod-niško avanturo boste z velikim zadovoljstvom zaključili v Lovski koči na Javorču. Vaše prijave pričakujejo na telefonski številki: 04/ 511 23 67, e-mail: zavod.blegos@skofjaloka.si. Na Viševnik Kranj - PD Iskra Kranj vabi na M - planinski popoldanski izlet na Viševnik (2050 m), ki bo v četrtek, 1. aprila, z odhodom z osebnimi vozili ob 13. uri izpred hote-a Creina. Hoje bo za približno 4 ure in pol. Prijave do vključno srede, 31. marca, Tatjana 041-971537, tatjanahribar@siol.net, pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj. Ob prijavi navedite tudi vašo telefonsko številko. 2004. Do cerkve sv. Petra Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod, ki bo v soboto, 3. aprila, zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču pred gostilno Avsenik v Begu- Ob slovenski obali Preddvor - Dmštvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet ob slovenski obali. Izlet bo v četrtek, 15. aprila, odhod z Bele ob 5.45 uri, iz Preddvora ob 6. uri (ogled nove cerkve v Kopru, vožnja z ladjo s prozornim dnom, soline, Socerb). Prijave zbirajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 7. aprila ob 16.15 do 16.45 ure. Bistrica ob Sotli, Sv. Gora, grad Podsreda Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 1. aprila, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred Creine, na izlet v Bistrico ob Sotli, na Sveto goro in ogled gradu Podsreda. Hoje bo za 4 do 5 ur, pot je primerna za vse z malo kondicije. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do srede, 31. marca, oz. do zasedenosti avtobusa. Bovec, Čezsoča Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 8. aprila, na izlet - pohod v smeri Bovec - Čezsoča - Bovec -krožna pot. Pot bo vodila ob reki Soči, predviden čas hoje je 3 do 4 ure. Ne pozabite na veljavne dokumente za prestop meje. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do srede, 7. aprila. Na Tromejo Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 3. aprila, na zimski izlet na Peč (Tromeja). Odhod bo ob 8. uri izpred Murke z rednim avtobusom do Podkorena. Od tam bo 4 ure nezahtevne. Prijave sprejemajo na upravi društva, stroške avtobusnega prevoza plača vsak sam. Pohod bo vodil Frani Žagar, ki ga lahko tudi pokličete je za vse dodatne informacije na telefon 04/586 00 41. Slovenska Istra Škofja Loka - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v slovensko Istro s Piranom. Izlet bo 7. aprila z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijavite se lahko v pisarni društva do zasedenosti avtobusa. Pot Zorka Jelinčiča Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja planinski izlet po delu Jelinčičeve poti ob meji med Slovenijo in Italijo nad Trstom. Izlet bo v soboto, 3. aprila. Odhod bo ob 6. uri. Hoja tehnično ni zahtevna in traja 7 ur (možnost skrajšanja). Prijave: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva do vključno srede, 31. marca. V Lenti Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti in sicer 1. aprila z odhodom avtobusa ob 2.30 uri ponoči z avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. Ne pozabite na veljaven dokument za prestop meje. Letovanje v Moravcih Kranj - DU Kranj organizira 7-dnevno letovanje v termah Mo-ravci 3000 od 23. do 30. maja. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 23. maja, ob 9. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave v društveni pisami. Poljske Tatre Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj sporoča, da bo letošnji osrednji društveni planinski izlet izveden v poljske Tatre, in sicer od 23. julija do 4. avgusta. Odhod bo v petek, 23. julija, ob 15. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3. V Črno goro Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na 7-dnevne počitnice v Črni gori, in sicer v terminu od 10. septembra. Prijavite se na sedežu društva. Obvestila Kvačkarije za veliko noč Bitnje - V četrtek, 1. aprila, z začetkom ob 18. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje Bralno - ustvarjalni krožek za dekleta in žene. Nakvačkale boste piščančke in obkvačkale pirhe. Potrebovale boste kvačko št. 3 ali tanjšo ter prejo ali volno primerne debeline. Vabljeni ljubitelji likovnega ustvarjanja Cerklje - Društvo likovnikov Cerklje vabi vse, ki svoj prosti čas zapolnite z risanjem, slikanjem, ki-parjenjem in drugimi oblikami likovnega ustvarjanja, da se jim pridružite in postanete član društva. Srečanja so vsak ponede-jekob 19. urivlikovni učilnici OŠ Davorina Jenka Cerklje. Kolesarjenje Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v duhu Vsi na kolo za zdravo telo na kolesarjenje vsak ponedeljek od 5. aprila dalje do konca septembra. Zbor je pred osnovno šolo vžabnici ob 16. uti. Tekaške proge Tekaške proge so urejene na trasah Rateče - Podkoren in Rateče - Tamar. Šola turnega smučanja Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 3. aprila, šolo turnega smučanja - "ABC turne smuke". Usposabljanje bo izvedeno pod Kriško steno. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 5.30 uri. Prijave sprejemajo na običajnih mestih. Občni zbori . Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, v torek, 30. marca, ob 18. uri v predavalnici osnovne šole Škofja Loka - Mesto (za Namo). Kranj - Upravni odbor planinskega društva Kranj, prijazno vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih na koroški 27 v Kranju. Florijanov sejem Trzin - Turistično društvo Trzin bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. maja 2004, na Ljubljanski cesti v Trzinu organiziral V. Florijanov sejem. Vabijo podjetnike, posameznike in društva, da predstavijo dejavnost in prodajo izdelke. Prijave za sodelovanje zbirajo do 18. aprila na Turističnem društvu Trzin, Mengeška 9, telefon 01 564 45 28 in 01 564 47 30. Znižanje cen smučarskih vozovnic Kranjska Gora - RTC Žičnice Kranjska Gora so 15. marca znižale cene dnevnih in umih smučarskih vozovnic. Cene so znižane do 40 odstotkov do zaključka etošnje zimske turistične sezone. Cene nočnih vozovnic in terminskih vozovnic ostajajo nespremenjene. Predavanja Rastlina in moči Kranj - Društvo Svetlin vabi jutri, v sredo, ob 18. uri na predavanje Franca Božjaka o rastlini in močeh, ki jih prinaša, ter procesih, ki jih aktivira skozi prehranjevanje na fizični, vitalni, duševni in duhovni ravni. Predavanje bo v dvorani Društva računovodskih in finančnih delavcev na Pi'ešernovi ulici 11 v Kranju. Vreme Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira predavanje z naslovom Vreme, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v učilnici ID v Iskratelu v Kranju. Predavanje je namenjeno predvsem vodnikom in članom društva, hkrati pa so nanj vabljeni tudi vsi, ki jih ta tematika zanima. Razstave Razstavlja Andrej Štular Ljubljana - V Bežigrajski galeriji na Dunajski 31 bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo risb, stripov, umetniške knjige, vizualne poezije, kipov, objektov in videa/prostorska postavite Kranjčana Andreja Štularja. Razstava bo na ogled do 31. marca. Izidor Jesenko Bled - V Hotelu Astoria bodo ob diapozitivih jutri ob 19. uri odprii razstavo Izidorja Jesenka z naslovom Cvetje v jeseni. Razstavljajo otroci OŠ Simon Jenko Kranj - Jutri, v sredo, bodo ob 14. uri v galeriji poslovne stavbe Elektro Gorenjske, Ulica Mirka Vadno-va 3a, odprii razstavo risb in del, ki so jih pripravili otroci Osnovne šole Simon Jenko. Ob otvoritvi bo krajši kultumi program. Predstave Gledališki maraton Radovljica - V Linhartovi dvorani bo od 1. do 4. aprila potekal Gledališki maraton - območno srečanje gledaliških skupin občin Bled,'Bohinj, Radovljic. Enkrat je bil en škrat Bled - V Festivalni dvorani se bo danes, v torek, ob 18. uri začela predstava otrok Vrtca Bled Enkrat je bil en škrat. Sumljiva oseba Slovenski Javornik - Klub študentov Poljanske doline vabi na predstavo komedije Branislava Nušiča Sumljiva oseba. Predstava bo v petek, 2. aprila, ob 10.30 uri v dvorani kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. GOSmNA RESTAVRACIJA 'Tri Jožovcu" Begunje GALERIJA Grega Avsenik. s.p., Begunje 21, Begunje Petek, 2. 4. 2004 - glasbeni večer s hišnim ansamblom "Avsenik" ob 19. uri. informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: av8enik@av8enik-sp.si Torek. 30. marca 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS ♦ 33. STRAN MALI OGLASI 9 201-42-47 9 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v i$ 14. m in za objavo v torek« v PflimtoNt te 8. uret DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka nepreldnjeno td 7. - tSJO APARTMA-PRIKOLICE Na Krku oddam opremljen apartma. ty 25-11-808 39U Prodam BRAKO PRIKOUCO, registrirana, lepo ohranjena, zelo veliko dodatkov. 9 051/358-183,041/423-180 4028 APARATI STROJI Mreža za ograditev pašnikov in kruh za živino ugodno prodam. V 031/618-351 3783 Avtomatski SADILEC krompirja, puhalnik Elo, mikser za krmo prašičfev, prodam. ® 041/575-293 3824 Ugodno prodam KUHINJSKO PEČICO, ŠTEDILNIK, BOJLER 10 I in 80 I izmenski, tr 041/605-733 3915 Prodam industrijski ŠIALNI STROJ PFAFF 1244 z avtomatskim odrezom niti. » 041/202-829 3927 Prodam električni MASAŽNI APARAT LSNSFORM proti bolečinam v nogah. » 23-43-501 zvečer 3936 Prodam MOTO KULTIVATOR HONDA z grebenom in dodatnimi železnimi kolesi. ® 041/265-682_39^ Prodam SEKULAR za žaganje drva. tr 031/817-483 3953 Prodam OSOVINO za cirkular spina in več elektromotorjev trifaznih, tt 513-71-41 3961 Prodam CISTERNO CREINA 6000 I tan-den. ff 259-10-85 3989 'Prodam traktorski MEŠALEC za gnojevko Creina. tt 25-01-25 4 40i0 Prodam OBRAČALNIK, SAMONAKLA-DALKO, PLUG IN SADILEC koruze, tr 040/201-364 4022 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. ff 041 /878-494 4029 GARAŽE Vrstno GARAŽO na Jesenicah, C,revolucije 8, oddam v najem. V 586-45-35, 040/504-166 3916 V najem oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju. tf 25-31-502 .3985 KRANJ - Planina I; prodamo garažo za 1,9 mio SIT. SVET RE d.0.0., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GLASBILA Prodam SINTHESIZER G 800 GMWS 2, ojačevalce SFBT 90 W, 2 mikrofona ŠUR in stojalo, ff 252-32-58 3960 GR. MATERIAL OPEKO - pregradni blok 390x120x190, eno paleto 156 kom. tP 041/560-810 3823 Smrekov OPAŽ brušen 40 m2, 1000 SIT/m2 in 0,5 m3 smrekovih colaric, pro-dam. rt 041/803-390_3919 Prodam suhe hrastove PLOHE, tt 51-41-100 popoldan 3925 VHODNA VRATA s podbojem, standardnih dimenzij s podbojem, prodam, tr 031/612-289 3940 Prodam gradbeni LES (bankine, punte, plohi), g 041/633-522_3954 HIŠE PRODAMO ZASIP-BLED prodamo STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,500.000,00 SIT tr 279 18 00 907 Lahovče v aprilu začetek gradnje 3 SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH HIŠ. tr 201-25-23_^ Maj 2004 začetek gradnje 5 samostojnih sta-novanjskih HIŠ - PODRECA. tr 201-25-23 Primskovo maj 2004 začetek gradnje 4 DVOJČKOV, tr 201-25-23_^ V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, tr 040/537-387 3831 Prodam spodnji del HIšE, delno obnovljen in opremljen, centralna kurjava, 23.700.000 SIT tr 040/980-803 3932 Pri Podčetrtku prodam lepo enodružinsko HIŠO, tr 03/58-23-464_^ LUŽE -1/2 hiše, zgornja etaža, 85 m2,1. izgr.1976, opremljena kuhinja, lega na robu naselja, parcela 413 m2, pol kleti in pol podstrešja, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - bližina, spodnja etaža hiše, 80 rn2, parcela 155 m2, adaptirano, pripadajoča klet, vse inštalacije ločene, I. izgr. 1970, prodamo za 16,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si domplan družba za inženiring, nepremičnine. urt)anizem in energetiko, d.d. kranj. bleiweieova 14 telAc.: 04/20^8-700, fax: 04/20-68-701 ŠKOFJA LOKA - center, izredna lokacija, 500 m2, 12 let, kamin, talno gretje, balkon, terasa, parcela 900m2. Cena: 65.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958,04 512 51 22._ TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodnjžinsko hišo (dvojček), ki stoji na 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let, zelo dobra razporeditev, delno pod-kletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot fetna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SfF AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentl^nj.nepremicnine.net TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v3. gradbeni fazi, stara 113 let, 254 m2 bivalne površine, podkletena, pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se pa nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net PREDDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodnjžinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1.etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9 x 6,5 III. grad. faza ter 976m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bted, Tel.:(04) 5745 444 Bled 500m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano CK stara 4 leta. Hiša ima cca 180m2 in 600m2 vrta. cena 32 mil sit.TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bted,Tel.:(04) 5745 444._ BLED Dobe prodamo večjo daižinsko hišo v izmeri 225 m2 in cca 700m2 zemljišča. Cena 45 mil sit TRG BLED d.o.o., Prešernova C. 50, Bled, Tel.:{04) 5745 444 TRG BLED.Tel.:(04) 5745 444_ Ble'd Dobe prodamo hišo renovirano I 2000 v izmeri 150m2 in cca 1000m2 zemljišča. Cena 53 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444 ZGORNJI OTOK, Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada} hišo v izmeri cca 180m2, ter staro hišo in 2000m2 zemljišča. cena 28 mil sit, TRG BLED d.o.o., Prešernova C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_ Lesce ob obrtni coni, Hraška c. prodamo staro hišo (100 let) možna nadomestna gradnja in sprememba v poslovni objekt. Objektu pripada 1227m2. Cena 35.mil sit NEPREMIČNINE; TRG BLED d.o.o., Prešernova C. 50, Bled, tel.: 804) 57456 444 BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodružinsko hišo 1.1975 v izmeri 300m2 zemljišča 576, lepa mirna lokaciji. Cena 47mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED d.o.o., Pre-šernova c. 50. Bled, Tel.:(04) 5745 444 BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova ut.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041 / 347 323, 04/ 2362890_ PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v cental vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 ČIRČE pri Kranju, enostanovanjska, kvalitetno opremljena hiša, 150 m2, s samostojno garažo, letnik 1965, na parceli 420 m2, pred tremi leti popolnoma in kvalitetno obnovljena, dve kopalnici, vsi priključki, urejena okolica in vrt, terasa.Cena 38 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2. dvostanovanjska. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana. tei. 04/28 11 000. PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zg. Bitnje; 150 m2, prodamo starejšo hišo, letnik 1961, parcela meri 450 m2. dobra lokacija. Na eni strani se drži sosednje hiše, potrebna je obnove. Vseljiva je po dogovoru. CENA: 21,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, 1.1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, priključki, parcela 510 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500 m2, točen vhod, vseljivo po dogovo-m. cena - 42,6 mio SfF, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanov, hiša, I. 86, stan. Površina 91,30 m2, parcela 360 m2, cena = 20.5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ PODBREZJE (bližina): 1/2 stan. hiše, let-nik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena= 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z logeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvosta-novanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 JEZERSKO; stan. hiša, stara 40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljeno, na parceli 489 m2. v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ BITNJE: novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda. 2 hiši, parcela 5(X) m2 na enoto, cena = 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, min^a lokacija, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Na cebtnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009. ITD + d.o.o.NEPREMIČNINE-Tel:04/2366670,041 /755-296,040/204661 HIŠE KUPIMO KRANJ - okolica, kupimo novejšo hišo, lahko tudi v gradnji, na parceli 700 -1000 m2 IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 Kranj z okolico: za znanega kupca kupimo novejšo hišo do 57 mio, hitro plačilo. FRAST. d.o.o Šuceva 27. 041/ 734 198 Na Bledu prodamo ali oddamo (samo gostinski del cena 360.000 SIT/mesečno) zelo dobro obiskano gostilno s tradicijo renovirano 1. 1996 v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4 sobe s kopalnicami in stanovanje vse skupaj v izmeri cca 500m2 ter 1200m2 zemljišča. Cena z celotnim inventarjem 79 mil sit ali po dogovoru.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444, V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 37 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, svetovanje, pomoč, priprave nudi profesor. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resniks.p.. Milje 67, 4212 Visoko tr 04/253-11 -45, 041 /564-991 3592 IZGUBLJENO Izgubila se je PAPIGA skobčevka, rumeno zelene barve z modrim repom. Najditelja prosimo, naj pokliče tr 031/844-904 3943 KOLESA Podam gorsko KOLO na prestave in BMX za 13 let. tr 23-25-823, 040/285-748 KUPIM Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju, tr 041/721-637, 53-06-555 3379 Če boste podirali hišo, pokličite, odkupujem staro-starinsko pohištvo, tr 040/22- 44-20 3717 Do 15.4. odkupujemo hlodovino: bor, bukev, javor, jesen, brest, hrast, kostanj, ma-klen, češnja, oreh. hnjška. sliva, lipa, jelša, breza, topol, vrba, akacija. Hlodovino smreke in macesna pa celo leto. Žaga Švelc, Ko-krica IT 031/833-833 3847 Kupim ŠKORNJE za gorenjsko narodno nošo. tr 031/846-549 3930 Kupim ELEKTROMOTOR 2,2 KW - 2840 obr/min ali podoben, tr 031/764-624 LOKAL ODDAM ŠENČUR obrtna cona ODDAMO V NAJ-EM nove pisarniške prostore v II. nadstropju v izmeri 155 m2. 33 m2 in v pritličju 145 m2 primerne za trgovsko ali proizvodno dejavnost. tr 279 18 00 908 Oddam 160 m2 (delavnica ali skladišče), višina 3.8 m, parkirišče, 450 SIT/m2. tr 51-20-493 3959 V Kranju v nebotičniku lil. nads. oddamo pisarne, posamično, opremljene, možnost souporabe WC-ja. čajne kuhinje, predavalnice in fotokopirnega stroja, tr 23-19-502, 040/666-505 400e V najem oddam 450 m2 skladiščnega zemljišča, ognjevamega prostora s pisarno in sanitarijami, tr 041/641-142 4026 Šenčur: oddamo novo poslovno stavbo za različno poslovno dejavnost, dokončanje prostorov po vaši želji. FRAST, d.o.o., POE Šuceva 27, 04/23 44 080 RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 Srr/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Kranj: 50 m2 v pritličju objekta različne dejavnosti, obnova 02, cena = 100.000,00 Srr/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKAL PRODAM Prodamo vpepan gostinski lokal, opremljen cca 200 m2. Šifra: PRIČETEK TAKOJ 3942 RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mimo storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 SIT ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Na Bledu prodamo ali oddamo (samo gostinski del cena 360.000 SIT/mesečno), zelo dobro obiskano gostilno s tradicijo, renovirano 1. 1996 v izmeri 140 m2, terasa. Objekt ima tudi 4 sobe s kopalnicami in stanovanje vse skupaj v izmeri cca 500 m2 ter 1200 m2 zemljišča. Cena s celotnim inventarjem 78 mil sit ali po dogovoru. TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50. Bled, tel.: (04) 5745 444. MOTORNA KOLESA SKUTER SPEEDFIGHT, 1.98, prvi lastnik. ® 041/677-100 3918 OBLAČILA Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO. 0 51-81-076 3922 Prodam temno modre OBHAJILNE HLAČE, JOPICO in KRAVATO, g 031/375-329 Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. ® 041/608-228 3947 Fantovsko OBLEKO za prvo obhajilo, 11 let, prodam, tr 041/316-444 4024 OTR. OPREMA V komisijsko trgovino v Radovljici sprejmemo posteljice, previjalne mizice, avtosede-že in vozičke, tr 041 /989-393 3373 Prodam odlično ohranjen TRIKOLESNI OTROŠKI VOZIČEK Hauch. Zraven podarim pregrinjalo za dež. Cena 40.000 SIT. tr 031/334-732 3628 Prodam otroški TRAKTOR z dodatki, lepo ohranjen, tr 041/673-191 3700 Prodam dve OTROŠKI POSTEUlCI z jogi-ji, lepo ohranjeni, cena po dogovoru, tr 041/560-810 3822 Prodam OTROŠKO KOLO TRICIKEL (gu-mikolesa) in SEDEŽ za na kolo. tr 041/278-113 3908 Otroški športni VOZIČEK TRIKOLESNIK QUINNY popolnoma nov, še neuporaben, v garanciji, s košaro za novorojenčka in vso dodatno opremo, ugodno prodam, tr 031/288-353 4007 OSTALO TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike prodam. Cena od 15.000 SIT dalje, tr 031/22 58 70 2116 PRIDELKI Prodam SUHO SADJE (hruške, jabolka), nad 5 kg pripeljem na dom, tr 51-20-495 Prodam SENO v balah z dostavo, tr 041/67-54-53 3778 Prodam beli KROMPIR cariingford, primeren za sajenje, tr 041 /812-096 3906 Prodam KRONPIR frizija in dezire, prime-ren za sajenje, tr 041 /760-801_3909 Prodam cele OREHE. XT 53-38-346 3929 Prodam KROMPIR dessiere primeren za sajenje, tr 051 /349-068 3939 Prodam cca dve prikolici suhega SENA, Ukozar, Babni vrt 9. Golnik tr 25-60-238 po 19. uri_3966 Prodam balirano OTAVO. tr 041 /852-490 Prodam silažne BALE. Medvode, tr 051/351-600 3973 Prodam domače ŽGANJE SADJOVEC IN SLIVOVKO. tr 25-03-710_^ Prodam krmilni KROMPIR ter desire prl-meren za sajenje, tr 041 /860-207 3975 V Kranju prodam KORUZNO SILAŽO, tr 202-55-36_4009 Prodam dober domač gozdni MED. tr 514-72-94 4027 PODARIM Podarim "PAJKEU" ZA ČIŠČENJE ŽITA. tr 01-512-48-59 3912 Podarim KIPERBUSCH peč in pralni stroj. tr 031/855-568_^ Podarim barvni TELEVIZOR, tr 20-24- 291 3987 Podarim kopalniško BANJO belo. lepo ohranjeno in štedilnik kipersbuš. tr 514-13-53 Prodam GOZD blizu Radovljice. Globoč-nik. Mošnje 16, Radovljica 4025 GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 slt/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ SENIČNO; 738 m2, prodamo parcelo za počitniško hišo na lepi in mirni lokaciji. CENA: 12.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. MAVČIČE, bližina - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, komunalna cona - stavbna parcela za poslovno-trgovsko dejavnost cel.8.660 m2, cena = 21.420,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel, 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - OKOUCA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, viAvw.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 03'1 605-114, wvwv.mike-co.si POLJANE - okolica, 914 m2 in 917 m2, zazidljivi parceli, sončna in mirna lokacija, lep razgled. 9520,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine. Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958 , 04 512 51 22. KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886_ V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tet. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tav-čarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tav-čaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net Naklo - zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, sončna, končna, cena 93/m2. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/2366670, 041/755-296, 040/204661 ČIRČE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča IDA d.o.o., PE Planina 03. Kranj. 04 2351 000. 041 331 886 POSLOVNI STIKI Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. tr 531-48-39, 070/302-014, Gorfin d.o.o.. Kranjska cesta 4, Radovljica 3434 RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost do-stave, prodam. IT 041/718-019 3718 Prodam suha bukova DRVA. IT 031 /528-904. zvečer 3923 Prodam OBHAJILNO OBLEKICO za močnejšo deklico in OPEČNI KUNKER. tr 25-61-994 3957 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. tr 53-31-648. 040/88-74-25 3979 Prodam suha, bukova in mešana DRVA, dostavim in razžagam ter masivna starinska dvokrilna vrata, tr 051/410-758 4005 STANOVANJA STANOVANJA KUPIMO ODDAMO POSESTI Kranj z okolico, kupim ZAZIDUlVO PAF CELO. Takojšnje plačilo, tr 040/413-281 Oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE v Šoriijevi ulici, v Kranju, tr 041/667-184 3931 V bližini Kranja oddam sobe s centralnim ogrevanjem, tr 051/252-509 3971 KRANJ - Šorlijevo naselje, enosobno 40 m2, III. nadstropje, delno opremljeno, najemnina 53.000,- SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004. IDA d.o.o.. PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ-Bitnje- dvosobno v hiši, 60 m2. opremljeno, najemnina 60.000.00 SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004. IDA d.o.o.. PE Planina 03. Kranj. 04 2351 000, 041 331 886 Radovljica vila bloki oddamo prenovljeno in na novo opremljeno stanovanje 37m2. Cena 60.000 sit + stroški. Bled alpski bloki manjše 2ss stanovanje 45m2, cena 60.000 sit, 2ss v hiši cena 50.000 sit. TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. Kupim stanovanje ali hišo v Kranju ali v bližnji okolici, tr 041 /681 -510 3805 Kupim 3 sobno STANOVANJE v Škofji Loki - Podlubnik, NUJNO! tr 041/6ia-877 KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031-605-114, vww.mike-co.si KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj. IDA d.o.o., PE Planl-na 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - OKOUCA. kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S.+1 ALI MANJŠE 3S.S.. NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ .Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ : KUPIMO enosobno STANOVANJE V SLABEM STANJU, GOTOVINA. FRAST, d.o.o Šuceva 27. 041/ 734 198 Planina, Sor^a ulica, ni stolp, Zlato poi|e. StražišCe, GerMfif Šenčur, Preddvor^ k^Aw vtč ^mni različnih vel^o^' za naše stranke, ^ko tudi potrebnih obnove aii kasneje , Ljub^na, enota Äni. Hszor^aWm. m. 04/28 11 i* . PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST. d.o.o Šuceva 27. 041/734 198 MEDVODE. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za kupca z gotovino. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 V Radovljici kupimo enosobno stanovanje na Cankarjevi ali Prešernovi. NEPREMIČNINE; TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu kupimo trisobno stanovanje za gotovino za znano stranko cena do 20 mil sit, TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bled, Tel. :(04) 5745 444 Na Bledu za kupce iz tujine kupimo novejše dvosobno stanovanje. TRG BLED d.o.o., Prešernova c. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444 Za znani stranki kupimo dvo in trosobno stanovanje v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO NAJAMEM GARSONJERO AU SOBO S SOUPORABO KOPALNICE V KRANJSKI GORI ZA DAUŠI ČAS - REDNI PLAČNIK, tr 041/626-154 3051 Študentka najame manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici, tr 031 /304-091 4003 STAN, OPREMA Novo KUHINJO prodam, tt 031 /50-46^2 STORITVE SLO-DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slav-ko,s.p., Suška c.28, Šk. Loka, tr 513 40 83,041/806 751 543 ŽALUZUE, LAMELNE IN PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, izdelamo in montiramo. Predelava senčil na električno upravljanje. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, 1357 Notranje gorice, 01/365-12-47, 041/334-247 1077 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe tr 5955 170, 041/733 709, ŽALUZUE. ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKl, ROLOJI. MARKIZE. PVC KARNISE, TENDEt Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP. NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, tr 041/680 751, 01/839 46 14, Adrovic&Com. d.o.o., Jelovška 10, Kamnik 26I6 KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC. VSA KERAMIČNA DEU, SUKOPLESKARSTVO. POLAGANJE LAMI-NATOV tr 23-81-900. 031/379-256. JB SPLOŠNA ZAKUUČNA DELA. BENJAMIN JAGODIC S.R. ZLATO POUE 3C. KRANJ Bytyqi in ostali, gradbeništvo d.n.o.. Glavni trg 14 Kranj, izvaja vsa gradbena dela, vse vrst fasad, notranje omete, novogradnje. adaptacije z vašim ali našim materialom. tr 202-70-031. 041/760-614 3315 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ. PREGRADNIH STEN. SPUŠČENIH STROPOV SISTEM KNAUF, DOBAVA IN VGRADNJA STREŠNIH OKEN VELUX IN IZDELAVA NADSTREŠKOV IN VRTNIH GARNITUR. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZDELAVA PONUDB, tr 041/515-139, 04/25-11-051, Andrej Tominc s.p.. Poljane 45, Poljane 3436 v,. GORENJSKI GLAS • 34. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 30. marca 2004 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. ir 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 3475 ASFALTIRANJE tN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč In robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade, ir 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik 3613 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE. TLAKOVANJE DVORIŠ. KANALIZACIJE - DELAMO HITRO IN POCENI. V 051/354-039, 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 3665 Podjetje Bellani in Bellani d.n.o.. Ljubljanska c.la, Kranj nudi vsa ZIDARSKA, FASADER-SKA IN SUKOPLESKARSKA DELA, kvalitetno in po zmerni ceni. tt 040/971-610 3882' ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01 /839-46-14, 041 /680-751. Adrovič & comp.. Jelovška 10, Kamnik 3945 KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Sinkov tum39. Vodice, V 040/75-42-86 3968 Zaključna dela v gradbeništvu (knauf. fasa-derstvo, slikopleskarstvo, adaptacija stanovanj) - MAVRICA", Maja Zupane s.p., Vrtna pot 9, Šenčur. « 041/350-161 Gorazd, 031 /678-706 Darko 3980 STANOVANJA PRODAMO Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. V 031/442-779, Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3a, Kranj 3696 TRŽIČ - v starem delu mesta prodam GARSONJERO (kuhinja + soba) 20 m2, sanitarije in voda so skupni (dve stranki). Garsonjeri pripada še kletni prostor. Vseljiva takoj, cena po dogovoru, tt 041/845-792 ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček, prosto te še: 91,04 m2 (280.000 S!T/m2) in 45,45 (330.000 SIT/m2), vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004, več info na www.alpdom.si ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vwvw.alpdom.si ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000.00 Sn"ALPDOMd.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju. I, 1999, zastekljen balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, nova oprema. Cena: 17.000.000,00 SIT ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss v 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: 79,25 m2, večje 2.5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, atrij in terasa, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v marcu/m2: 359.250,00 SIT, več info na www.alp-dom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 84.96 m2. večje 3ss v 1. nadstropju. mirna okolica, 1.1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: novogradnja, pritličje, 84,96 m2, dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, 3 spalnice, kopalnica, wc, atrij, terasa z zelenico, vsi priključki, vselitev: november '04, cena v marcu/m2: 359.250 SIT, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15. www.alpdom.si BLED: center, 90 m2, 4ssv 1. nadstropju, obnovljeno 1987. balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16. www.alpdom.si RADOVUlCA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v marcu/m2: 359.250,00 SIT. več info na www.alp-dom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si KRANJ - MESTNO JEDRO, garsonjera, 28 m2,1. nads., obnovljgno I. 2003, prodamo za 7,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o. Bleiwe-isova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605 114, www.mike-co.si KRANJ - PLANINA III, 1,5 ss, 2. nad. nizkega bloka, 54 m2. predelano v 2,5 ss, l.izgr. 1988, prodamo za 15.1 mio sit brez opreme oz. 15,8 mio sit z opremo. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike TOVORNA VOZILA Poceni prodam TOVORNO VOZILO nosilnost 3T, 1.87. tP 041/916-873 3973 VOZILA DELI «I CITROEN avtoodpad rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ® 50-50-500 VIKENDI SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE družba za gradbeništvo, iideniriag, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE ^ 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si TERME ČATEŽ prodam opremljene vikende - Trimo 30 m2 1 mio SIT, Maries 40 m2 2,5 mio SIT, brunarico 2x 440 m2 3 mio SIT. « 041/504-414 3609 Prodam LESEN VIKEND v izmeri 30 m2 z zidanimi temelji in kletjo, voda kapnica, elektrika 12 vol. in 220 vol na agregat, v zemljiški knjigi 1050 m2, dostop 5 do 10 od ceste, kraj Dobrća. tr 041/858-365 Marico Najamem VIKEND ali BRUNARICO za daljše obdobje na Jelovici, pod Stolom ali Dobrči. » 031/510-795 od 19 do 21 ue VOZILO KUPIM AVTO - KARAMBOURAN, tudi totalka, ku-pim in nudim največ, ff 031/770-833 AVTO od I. 96 dalje odkupimo takoj z gotovino. Rondo trade d.o.o., V 041/942-912 OSEBNI AVTO OD L.94 DAUE, LAHKO POŠKODOVAN, V OKVARI OZ. V KAKRŠNEM KOU STANJU. GOTOVINA TAKOJ. V 031/343-965 3050 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil od 1.95 dalje. «01/42-61-315, 041/614-013 VOZILA Gorenja vas: ISS, 35m2, III/III. nad, lepo, balkon, mirna okolica, vseljivo 09/04, cena 7.900.000,00 SIT. ITD+d.0.0. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 2-sobno stanovanje - 64 m2 v mestnem jedru Kranja, v pritličju 12 let stare hiše. Ima ^a-novanjsko in poslovno namembnost. Potrebno je finalnih del. Cena: 14 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2630, 041-429-330; www.inf-ing.si. 2-sobno stanovanje - 52 m 2 na Zlatem polju v Kranju v 4/4 v 40 let starem bloku. Stanovanje je popolnoma adaptirano s svojo plinsko etažno CK. Cena: 14,7 milj. Sit. Oglaševalec: INF-iNG d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-42&<330; www.infnng.si 4-sobno stanovanje 100 m2 v mansardi 2-stanovanjske 37 let stare hiše. Je popolnoma obnovljeno z lastno plinsko etažno centralno. Ima veliko teraso in 60 m2 part^irne-ga prostora. Cena: 16 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330; www.inf-ing.si 4 -sobno stanovanje -110 m2 v pritličju 2-stanovanjske 37 let stare hiše. Je delno adaptirano, ima velik balkon, 60 m2 dodatne ogrevane kleti z garažo.Pred hišo je parkirišče in caa 300 m2 vrta. Cena: 23 milj. Sit, Brez vrta je lahko cena nižja. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 04-429-330; www.inf-ing.si TUR. STORITVE Hotelske in apartmajske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah, tt 040/65-13-01, www.unika-pocitnice. net 3827 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., 23-23-298. 041/773-772 3097 Prodam R CLIO 1.4, 16V, 5 vrat, 1.01. © 041/382-812_3740 Prodam FIAT PUNTO 1.2 1.00, 47.000 km, metalno zelene barve, cena po dogovoru. If 25-55-491. 041/252-768 3825 Prodam CLIO 1.4 RT, bele barve. 1.93, cena po dogovoru, ts 041/632-945 3867 Prodam R 5.1.93. v brezhibnem stanju. V 041/677-865 3921 RENAULT 19 CHAMADE, 1.91, dobro ohranjen, ugodno prodam, cena 120.000 SIT. 9 235-67-20 3941 ProdamAUDIA4, 1.8T. 1.95, 192.000km. klima, 1.560.000 SIT 0 031/231-358 Prodam PEUGEROT 206 xs 1.4, L01, 60.000 km, dodatna oprema, garažiran, ugodno. tP 040/837-078 3953 R5 five plus. 1.96,3 vrata, srebrne barve, 59.000 km, prodam. Đ 040/887-185 Prodam RENAULT LAGUNO 1.97, 170.000 km. avtomatska klima, 2x air bag, vsa ostala oprema, lepo ohranjen, tt 041/607-462 3986 Prodam R4, dobro ohranjen, registriran. ® 031/327-203 40ii Prodamo HYUNDAI GETZ 1.1 GL. 1.03, HYUNDAI ACCENT 1.3 1.00 klima, RENAULT TWINGO 1.2 PACK 1.98, hyundai lan-tra 1.8 gis 1.96 klima, FIAT UNO 1.0 IE 1.98. Avtomehanika Lušina Franc s.p., ff 502-20-00. 041/630-754 4oi4 Bntov Pr.-ipfornik iO. 4202 Naklo Tel/Tiu 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^ BLAŽILCEV^iA^ FMONROEi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je po vztrajnem boju s hudo boleznijo zapustil naš predsednik uprave NIKOLAJ BEVK Zapustil nam je bogato dediščino. Danes ponosno gledamo na vse, kar smo dosegli pod njegovim vodstvom. Vedno se ga bomo spominjali s ponosom in spoštovanjem. Sodelavci Iskraemeca Torek, 30. marca 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 35. STRAN Prodam ŠKODO FORMAN GLX, 193, karavan , reg. 6/04, rdeče barve, cena 65.000 SIT. ft 23-25-823, 040/285-748 "VW TRANSPORTER 2.5 TDi 102 KM, .98, sedeži 7+1, klima, ogromno opreme, kot nov. « 041/787-050 403i ZAPOSLIM Zaradi obsežnosti dela iščemo večje število ČISTILCEV za čiščenje zunanjosti letal, obenem pa iščemo osebo za pomoč vodji čistilne ekipe na letališču. Pogoj je izpit B kategorije, zaželen je lasten prevoz. Prošnje na naslov: Hribar-Blesk, Kranj, d.o.o., Savska o. 34, 4000 KRANJ 2612 VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, v 041 /614 722, Vrba,d.o.o., Struževo 4, Kranj Podjetje VSE ZA STREHO, Boštjan Razin-ger s.p.. Kupljenik 6, Boh. Bela, zaposli KLEPARJA KROVCA in TESARJA. Vse inf. na® 041/368-983 3622 Redno zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in kuharja, tt 031/325-442, Pavlin Dare s.p., Okrepčevalnica Kozolec, Sp.Bitnje 2, Žabnica 3703 Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA. rt 041/614-722, Vrbad.o.o., Struževo 4, Kranj Objavljamo več prostih delovnih mest strojne obdelave kovin in strojništva. Izobrazba: poklicna, srednja ali visoka strokovna. Prednost imajo kandidati z izkušnjami. Pisne prošnje: Hypex. Lesce, d.o.o., Alpskac. IIa, 4248 Lesce 3731 Dnevni Bar Promil, Podreča 55a, Mavčiče išče dekle za strežbo. ® 041/347-481 Iščemo prijazna dekleta in fante za pomoč v strežbi. Inf. na v 070/530-114, Frantar Dejan s.p., Ste Marie aux Mines 15, Tržič Takoj zaposlimo samostojnega KUHARJA-ICO. Gostišče Premetovc, d.o.o.. Log nad Škofjo Loko 15, Škofja Loka, « 518-60-00,040/619-010 3883 ■Gostilna v Kranju zaposli mladega fanta ali dekle za delo v strežbi, zaželene izkušnje, ter kuharja (možna priučitev}. » 041 /229-788, 234-33-60, Erzar Matjaž s.p.. Jezerska c. 41, Kranj 3937 Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artikla s področja protipožarne varnosti. Delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz. Semagod.0.0., C. na Loko 11, Tržič nfrastruktura Bled, d.o.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled razpisuje prosto delovno mesto VRTNARJA (drevesnlčarja, urejevalca parkov) Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe - delo bo opravljal na javnih površinah in parkih občine Bled Pisne prijave s priloženimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: nfrastruktura Bled, d.o.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled. Iščemo delavca za pomožna dela v kovinski delavnici in varilca oziroma delavca z željo po priučitvi. KLZ d.o.o., Žirovvnica. tr 031/611-113 3948 Če potrebujete redno zaposlitev na terenu, se lahko prijavite za razgovor na ff 051 /417-322, Adonis s.p., Zelenica 10, Tržič 3977 Za pomoč na vrtnarski kmetiji iščemo žensko ali moškega, ff 041 /774-287 3933 Fanta ali dekle zaposlim, lahko študent, restavracija, picerija, ff 041/646-358, Uroš Kandolf s.p.. Grad 15, Cerklje 4012 Zaposlimo KUHARJA picopeka. Intertrend d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor, tr 041/692-821 ' 4013 Takoj zaposlimo KUHARJA v grajski gostilni v Radovljici. Prošnje pošljite: Hotel Grajski dvor. Kranjska 2, Radovljica 4019 Gostinstvo Dante, Riklljeva 13, Bled zaposli pizzopeka - kuharja z izkušnjami. Možno tudi honorarno delo. ff 041 /624-994 4032 ZAPOSLITEV IŠČE Narodno zabavni trio išče delo na porokah in obletnicah, tt 533-10-15 3907 ŽIVALI JARKICE na začetku nesnosti prodam, tr 031/50-51-51, 25-35-099_^ Prodam ĆB BIKCA starega en teden, tr 25-11-007_^ Prodam JAGNETI stare 4 mesece, ff 54-57-962 3917 Prodam hlevski GNOJ in TELIČKO težko 200 kg. tr 57-44-749_^ Prodam JAGNETA za zakol, tr 031/312-323, Smokuč, Žirovnica 3926 Prodam BIKCA .simentalca starega štiri mesece, tr 510-32-90 3928 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. 9 533-38-75 3944 Prodam BIKCA simentalca za rejo, 120 kg. P 25-21-676_^ Prodam male PETEUNE. It 041/265-682 Prodam mladega KOZLA IN KOZO s kozličkom. tr 57-21-235 popoldan 3952 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. tr 58-76-171 3955 Prodam TEUCO simentalko v 9. mesecu brejosti. tr 25-31-326 3963 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. tr 253-60-50 3965 Prodam dva BIKCA za nadaljnjo rejo (BBP in SL), težka cca 150 kg. tr 041/350-188 Prodam BIKCA ČB, starega 10 dni. tr 041/692-722 3976 Prodam polovico TELETA, tr 59-61-069 PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-jem nadom, ff 041/724-144 4004 Prodam KLETKO s prašički, tr 031/578-840_4018 Prodam KRAVO mlekarico. tr 041/221-417 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO KRAVE, TELETA. It 041/650-975 Kupim BIKCA simentalca 150 dO 200 kg in prodam SENO ter semenski krompir de-zire, lanski uvoz. tr 533-01-68 3910 Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 mesece, tr 574-48-08 3935 Kupim BIKCA simentalca starega 14 dni. tr 25-51-587 3962 V rejo in na pašo vzamem plemenske TE-UCE simentalke. tr 519-51-49 4oo6 Kupim BIKCE simentalce težke od 400 do 500 kg. tr 041 /620824 4015 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. tr 533-80-54 4023 OSMRTNICA Na pragu četrtega desetletja je po hudi bolezni odšel od nas B LAZ KOČAR Zadnje slovo bo v četrtek, 1. aprila 2004, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na ljubljanskih Žalah. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V 73. letu je umrl FRANČIŠEK JUSTIN S Slovenskega Javornika, Gradnikova ulica 3 v Zara bo danes, v torek, 30. marca 2004, od 9.00 ure dalje v poslovilni vežici na pokopališču na Breznici. Pogreb bo danes, v torek, 30. marca 2004, ob 16.00 uri na pokopališču na Breznici! Žalujoči: žena Marya, otroci Tai\ja, Kseixja in Brane z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) OSMRTNICA V 87. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, prababica IVANKA MEGLIC Čižovnikova mama Zadnje slovo bo danes, v torek, 30. marca 2004, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. VSI NJENI Tržič, marec 2004 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. OSMRTNICA v In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 78. letu starosti zapustila naša najdražja mama SILVA ZUPANIC iz Britofa 46/b pri Kraiyu Pogreba drage pokojnice bo jutri, v sredo, 31. marca 2004, ob 13. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: sin Mladen in Miran z družino Britof, 27. marca 2004 Človeška veličina je včasih v tem, da z majčkeno srca storiš svojo dolžnost. Po nenadni, nepričakovani, a žal usodni bolezni nas je s težkim srcem moral zapustiti naš dragi NIKOLAJ BEVK univ. dipl. el. ing. Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 31. marca, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah pri Kranju. Žalujoči: žena Kuka, hči Nina in sin Jure s Sandro OSMRTNICA Mestna občina Kranj sporoča žalostno vest, daje umrl član Sveta Mestne občine Kranj, gospod NIKOLAJ BEVK Ohranili ga bomo v lepem spominu. Mestna občina Kranj Odhajaš, mnogo prekmalu in to nas boli! NIKOTU V slovo Pr^ate^i: Janez, Jana, Tone, Angelca, Riko, Danica "Dočakal zadnji sem naliv svetlobe, poslednjo mlačev zrelih sončnih snopov.,." (F. Balantič) V pomladnem dnevu se je za vselej ustavilo srce našega prijatelja, gospodarstvenika in člana Slovenske demokratske stranke NIKOLAJA BEVKA Žalna seja Mestnega odbora SDS Kranj bo danes, v torek, dne 30. marca 2004, ob 17.00 uri v mali dvorani hotela Creina v Kranju; na poslednjo pot pa ga bomo pospremili v sredo, dne 31. marca 2004, ob 16.00 uri na pokopališču v Bitnjah pri Kranju. Prijatelji iz MO SDS Kranj ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo ¥ novfhts g»«* RS m olo|i. w p radio mA TOREK od -2 do 11 °C SREDA od 1 "C do 4 °C ČETRTEK od 3°C do 12 °C Danes, v torek, bo pretežno jasno, zjutraj se bo ponekod še zadrževala nizka oblačnost. Jutri, v sredo, bo oblačno z občasnim rahlim dežjem. V četrtek bo pretežno oblačno in povečini suho. Letošnja smučarska sezona se je za večino gorenjskih smucisc začela v začetku januarja, zaključila pa minuli konec tedna. Vodje smucisc menijo, da je bilo letos veliko snega, a malo lepega vremena. Kobla je edino slovensko smučišče, do katerega se lahko pripeljete z vlakom, zato pri njih velikokrat najdeš primorskega smučarja. Sezono so zaključili ta konec tedna, z obiskom pa so bili zadovoljni. Čeprav so bile snežne padavine obilne, pa vremena niso imeli pravega. Kranjsko Goro je obiskalo med 175 do 180 tisoČ smučaijev. Med njimi prevladujejo predvsem domači gosti, veliko je bilo Hrvatov, ljubiteljev smučanja iz drugih bivših držav Jugoslavije, ponovno pa se med smučaiji - turisti pojavljajo tudi Skandinavci. Tako kot na Kobli, so tudi pri njih zadnjič žičnice obratovale v nedeljo. Na Zelenici zaradi lege in obilice snega smučarsko sezono zaključijo kasneje kot na drugih gorenjskih smučiščih. Pri njih si navdušenci lahko privoščijo spomladansko smuko. Na Zele- Anketa Nacionalnega turističnega združenja je pokazala, da imajo Slovenci najraje gorenjsko smučišče Krvavec. Sledijo mu Cerkno, Rogla In Vogel. (Na fotografiji smučišče v Kranjski Gori.) niči bodo tako naprave obratovale (predvidoma) do prvega maja. Podobno je tudi z Voglom in Krvavcem. Vogel uradno obratuje do velike noči, vendar v primeru zadostne količine snega in primernega vremena bo odprt do drugega maja. Z obiskom v letošnji sezoni so zadovoljni, saj je boljši od lanskega. Tudi smučarske vozovnice se bodo po veliki noči pocenile. Na Krvavcu bodo naprave obratovale do velikonočnega ponedeljka. Pa tudi dlje, če bodo to dopuščale snežne razmere. Ljubitelji spomladanske smuke morajo biti pri njih pozorni na dvoje: od tretjega aprila velja za vozovnice spomladanski cenik, od četrtega pa spomladanski vozni red žičnic. Straža na Bledu je s smučarsko sezono zaključila 14. marca. Število prodanih smučarskih vozovnic za nočno smuko (5186) kaže na njeno veliko priljubljenost. Upravljavec smučišča želi v prihodnje izboljšati in urediti gostinsko ponudbo smučišča ter z zasneževanjem prog začeti že pred januaijem. Stari vrh je z inovacijami na boljšem. Letos je prijetno presenetil ljubitelje deskanja na snegu z novim parkom, sezono pa so ravno tako zaključili ta vikend. "Velike količine snega v nepravem trenutku," pa je bil odgovor na vprašanje, ali so zadovoljni z letošnjo zimo. Gorenjske smučarje pa najdemo tudi na Veliki planini in v Cerknem. Na Veliki planini so imeli letos okoli sto smučarskih dni, kar je rekordno število v primerjavi s preteklimi leti, obisk pa na ravni lanskoletnega. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Smučanje je drag šport Nak^učne mimoidoče smo povprašali o njihovi naklonjenosti smučai\ju, zakaj (ne) smučajo, koliko dni so preživeli na snegu in kaj men^o o cenah smučarskih vozovnic glede na ponudbo na naših smučiščih. Peter iz Kranja: "Smučam že vrsto let. Največ sem letos smučal v Kranjski Gori, na Krvavcu pravzaprav nič, na Voglu pa sem veliko smučal pred leti. Upam pa, da bodo na smučiščih sedaj, ko je konec glavne smučarske sezone, spustili cene vozovnicam, saj so te precej "zasoljene"." Peter s Ko-krice: "Smučam ne, deskam na snegu pa že pet let. Vendar moram reči, da je tu vedno problem denarja in prevoza. Tako da sem letos bordal petkrat. Zelo všeč mi je na Starem vrhu, Krvavec pa je predrag. Na Starem vrhu je sploh fmo, ker imajo sedaj za deskar-je urejen park." Zaim iz Kra- M m. Vesna (in psica Žiža) iz Ljubljane: "Letos nisem smučala, kar sem pa v preteklih letih, predvsem na Starem in Črnem vrhu. Mislim, da je bila letošnja zima smučarjem dokaj naklo- i\ja: "Smučal nisem nikoli, so mi pa izredno všeč smučarski poleti. Vsako leto se tudi odpravim vTlanico. Menim, daje smučanje precej drag Šport -bolj namenjen petičnežem, predrag za marsikatero družino. Tako, da z ženo bolj pešačiva in kolesariva." Alenka Brun, ' « ; foto: Tina Doki pCl tM PO&iii4|Q ^ 97^ UH, tüe£0/f£/ M^miu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: I « t E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.$i V — • 4' -P Navdušeni nad vlaki ŠkoQa Loka - Vse, kar je povezano z vlaki in železnico, je zanimalo učence osnovne šole Cvetka Golarja, ko so pripravljali projekt z naslovom Vozi nas vlak ... Rezultat njihovega razisko-vai\ja je razstava, ki so jo odprli na železniški postaji v Škof j i Loki. Projekt so začeli pripravljati v decembru. "Naša šola je v bližini železniške postaje in izkazalo se je, da učence vlaki zelo zanimajo. Vedeli so, kaj se dogaja na železniški postaji, kdaj pripelje kakšen vlak, kakšen tovor vozijo in podobno," je navdušenje nad vlaki opisala razredničarka četrtega razreda Majda Kosec. Zato so se odločili že- leznico tudi podrobneje raziskati. Zanimalo jih je, od kdaj gre železnica skozi Škofj o Loko, spoznavali so vlake skozi čas ter zgodovino gorenjske proge in škofjeloške železniške postaje, svojo pozornost so namenili še čuvajnicam oziroma vahtnlcam, kot jim tudi pravijo v njihovem okolju. "Šele med selitvijo arhiva v nove prostore se je našel Danes izšli Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa Ločanka Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane 8 Na železniški postaji v Škofji Loki je razstava o železnici. dokument iz leta 1870, za katerega se je izkazalo, da je vabilo takratnega župana na odprtje železniške postaje," je pojasnila Majda Kosec. To vabilo je našlo svoje mesto tudi na razstavi, ki so jo pripravili, prav tako prva fotografija škofjeloške železni- Novorojenčki v kranjski in jeseniški porodnišnici se je minuli teden rodilo 35 novorojenčkov, med njimi 21 deklic in 14 dečkov. V Kranju je prvič zajokalo 18 novorojenčkov, med njimi 12 deklic in 6 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.360 gramov. Tudi najlažji je bil deček, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 2.150 gramov. Na Jesenicah pa so imeli tokrat 17 porodov. 9 mamic je rodilo deklice, 8 pa deČke. Tudi tu sta bila najtežji in najlažji dečka. Najtežji je tehtal 4.500, najlažji pa 2.100 gramov. ške postaje in obvestilo o prepovedi prehajanja Čez železniško progo. Vse skupaj so zaokrožili z likovnimi izdelki učencev na temo vlakov in železnice. Kot nagrado za njihovo prizadevno delo so Slovenske železnice učencem podarile prost vstop v Zelezničarski muzej in zastonj vožnjo na katerikoli progi v Slo- Mateja Rant, veniji. foto: Gorazd Kavčič LOTO Rezultati žrebanja 13. kroga igre na srečo 28. marca 2004 Izžrebane številke: 1. 5. 7, 12. 14, 25. 27 in dodatna 6 Izžrebana Lotko številka pa je: 201091 V 14. krogu za sedmico 47.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 7.000.000 SIT