Leto IM številko 173.
o uuDiinnT, v cemes 31. junjo \m.
ceno m
Ishafa vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike.
ti * do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst A 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
0praTnlatro „Slov. Naroda1' in „Narodna tiskarna" Knaflova
ulica št 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo n81ov. Naroda" Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje
Telefon stev. 34. Dopise spre lam a le podpisane la zadostno Irankovane. <BT   Rokopisov se ne vrača.
W Posamsin^ Številka:
v Jugoslaviji od 4—S str. po O. 1-50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 o., 8 in vet po 3 O. Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod**	velja:	V Jugoslaviji		V Ipozestttva
		v Ljubljani	po pošti	
12 mesecev   . . . 3         .              m    m m	•  • •	Din 240-— . 120-— 60 — , 20*—	Din 240-— . 120-— 60-— „ 20'-	Din 36CK— . 180*— 90/— 30 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Nov«  naročniki  naj  pošljeio v prvič naročnino vedno   SD*V" po nakaznici. Na ^nio pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozlratL
Sijajne perspektive.
»Med takimi poizkusi usta* noviti delavskoskmetsko sir aru ko stoji na prvem mestu Radu ćeva republikanska stranka, čb je pomen sega daleč preko meje Hrvatske. Balkanske države so poosebljena imperij alistična politika evropskih držav. Tu je začasno zbirališče imperijali* stičnih pustolovcev. Radičeva zmaga na balkanskem polotoku bi pomenila zmago mednarod* nega proletarijata, zmago ko* munistične internacijonale. Iz tega sledi samoodločba Hrvah ske in popolna ločitev od Jut goslavtje.*
Iz govora predsednika bolj* ševiške kmetske internacijonale Manuilskega na kongresu komunistične internacijonale.
Nova poslovna vlada, ki razglaša po svojem časopisju, da je vlada zakona, reda in pravice, da pomeni njeno imenovanje novo osvobojenje jugo-slovenskega naroda, je odvisna od milosti Radića in njegove republikanske stranke. Da je to res, dokazuje njeno prizadevanje, da pridobi HRSS na svojo stran, še predno bo sklicana narodna skupščina. Vlada zakona, reda in pravice je smatrala za svojo prvo dolžnost poklicati v Beograd Radlćeve poslance, da si takoj zasigura njihovo podporo v parlamentu, ker bi morala sicer na prvem sestanku narodne skupščine demisijonirati. Ce smemo verjeti optimističnemu vladnemu časopisju, so zastopniki HRSS že izjavili, da so pripravljeni podpirati Davi-dovićevo vlado, ker je sestavljena v duhu sporazuma med strankami opo-zicijonalnega bloka. Tako je baje izjavil dr. Maček, ki je Radičeva desna roka. Iz tega smemo sklepati, da ie Ljuba DavidoviĆ sestavil novo vlado po predhodnem sporazumu z vodstvom HRSS, da je dal torej temu činu tudi Radič svojo sankcijo. Druga vest govori o predstoječem Radićevem povratku v Jugoslavijo, kjer mu je nova vlada zakona, reda in pravice rezervirala tri ministrske portfelje. Tako stojimo torej neposredno pred nevarnostjo, da pridejo do državnega krmila elementi, ki so kot člani komunistične internacijonale največji sovražniki zakona, reda in pravice. Naš pravni in družabni red se bliža kaosu socijalnih eksperimentov, ki za državo kot celoto ne morejo roditi nič dobrega. Naše edinstvo bo prepuščeno na milost in nemilost ljudem, ki so prodali za bogato napitnino hrvatsko ljudstvo mednarodnemu revolucijonarnemu štabu kot avantgardo njegove razdiralne politike na Balkanu. Nova vlada zakona, reda in pravice že paktira s političnim pustolovcem, o katerem pravi boljševiski politik, da pomeni njegova zmaga na bal-
kanskem polotoku zmago mednarodnega proletarijata, torej zmago peščice uzurpatorjev, ki so spremenili nekoč bogato in mogočno Rusijo v gospodarsko razvalino in areno krvave meščanske vojne.
Radić je faktično že zmagal. Zmagal je v tistem hipu, ko se je Davidovi-čeva vlada naslonila na njegovo stranko, ko mu je obljubila popolno svobodo glede prenosa njegovega boljševizma na jugoslovenska tla. Radić in nova vlada sta v medsebojni odvisnosti. Niti vlada ne more zmagati v parlamentu, niti Radić ne more računati na uspešno akcijo med balkanskim proletarijatom, Če se oba faktorja ne bosta medsebojno podpirala. Položaj ju sili k tesni kooperaciji. In tako lahko pozitivno računamo, da ni več daleč trenotek, ko se povrne Radić v Jugoslavijo s polnimi žepi boljševiškega denarja in z vsemi potrebnimi direktivami, ki mu jih da na pot komunistična internacij on al a glede tega, kako nai pripravi na Balkanu teren za socijalno revolucijo. Pred dobrimi desetimi leti je avstrijski ultimat položil na tehtnico svobodo male Srbije in usodo jugoslovenskega naroda, danes je velika Jugoslavija in njen pravni red na tem, da sprejme ultimat boljševiške internacijonale. Takrat je vsako iskreno jugoslovensko srce s studom zavračalo misel, da bi nam tuja roka rezala težko zasluženi kruh, da bi živeli od milosti tuje gospode in da bi ne smeli gospodariti na svoji zemlji tako, kakor sami hočemo. Danes so ta srca onemela. Usta, ki bi protestirala proti vmešavanju tujih elementov v naše nacijonalno in družabno življenje, so utihnila. Pesti, ki bi se skrčile pri misli, da se bliža Jugoslavija polagoma gospodarskemu in soci-jalnemu kaosu, stanovski borbi in nevarnim socijalnim eksperimentom, so omahnile, in iskreni patrijotje, ki svare naše pošteno ljudstvo pred nepopisno bedo, v katero lahko zaide po zaslugi demagoških voditeljev, so proglašeni za- razbojnike, propalice in sovražnike lastnega naroda in države. Ironija usode je hotela, da napoveduje po desetih letih jugoslovenski misli in njenim zaščitnikom boj na življene in smrt isti Radić, ki je malo pred svetovno vojno posredoval pri ruski vladi za ujedinjenje Jugoslovenov v okviru bivše avstro-ogrske monarhije. In tako se bližamo mračni dobi, ko bo prepovedano govoriti o jugoslovenskem prepričanju, ko Človek ne bo smel več priznati, da je idealist, ki obsoja vsako demagoštvo in vsak eksperiment na račun našega ljudstva in njegove bodočnosti.
Vlada »zakona, reda in pravice* se igra z ognjem, če misli, da se z boljše-viško pomočjo in proti volji iskrenih Jugoslovenov obdrži na krmilu. Mi za-
Klerikalna strahovlada zopet oživljena.
Personalno-ukazna politika nove vlade.
— Beograd, 30. julija. (Izv.) Splošno se opaža, kako se je nova vlada že na svoji prvi seji podvizala ustanoviti personalno-ukazni odbor ter započeti s številnimi premestitvami in vpokojit-vami njej neljubega državnega urad-ništva. Že prvi dan je viada umirovila in deloma premestila veliko število di-plomatičnega uradništva, za danes pa se pričakujejo umirovljenja vseh velikih županov v državi ter imenovanja partizansko obeleženih uradnikov. Vse kaže, da postopa nova vlada po točno diktiranih zahtevah slovenskih klerikalnih ministrov, ki so predložili ministrskemu svetu, odnosno ukaznemu odboru zelo dalekosežne in številne premestitve državnega uradništva v Sloveniju Tako piše današnje »Vreme« iz dobro informiranega vira, da zahtevajo klerikalci za Slovenijo vpokojitev obeh velikih županov, nadalje odslovi-tev ter preiskavo proti komandantu žendarmeriie v Sloveniji polkovniku Hurkiieviću in žendarmerijskemu kapitanu Vošnjaku, ki se dolžita, da sta za časa trboveljskih dogodkov favorizirala nacijonaliste ter preganjala komuniste. Nadalje zahteva dr. Korošec, da se anulirajo vsa imenovanja šolskih nadzornikov v Sloveniji in da se na njihova mesta postavijo klerikalni eksponenti   in   penzijon hrani nadzornik:.
Takisto se imajo na novo oživotvoriti oblastni, odnosno okrožni šolski sveti, v katerih so sodelovali tudi zastopniki staršev. Klerikalci zahtevajo temeljite izpremembe tudi v poštni upravi Slovenije ter takojšnjo vpokojitev ljubljanskega direktorja dr. Debeljaka, ki ga dolže, da je podpiral OrjunaŠe in Čigar soprogo predstavljajo klerikalci v Beogradu kot načelnico ženskih organizacij O r june v Sloveniji. Enake izpremembe zahtevajo klerikalci tudi za ljubljanski Čekovni urad. Medtem je včeraj opoldne razrešil novi ministrski predsednik bivše državne podtajnike
in imenoval demokrata Marko Cemovi-ca za pomočnika ministra notranjih del. bivšega poslanika v Sofiji Milana R a k i ć a za pomočnika ministra zunanjih del.
Do srede se pričakuje definitivna rekonstrukcija vlade, glasom katere odloži dr. Spaho finančno ministrstvo in prevzame ta važen resor dr. Voja V e 1 j k o v i ć. Govori se tudi. da prevzamejo zastopniki Radićeve stranke odnosno Hrvatske zajednice, štiri do pet portfeljev, s čimer naj bi se podčrtala politika nacijonalne sloge, ki jo misli izvajati nova vlada.
»Samouprava« prinaša v zvezi s številnimi vpokojitvami in premestitvami zadnjih dni članek, v katerem poziva radikalne pristaše v državnih službah, da vstrajajo na svojih mestih in da ne podajajo ostavk, ker so uslužbenci države in ne ministrov dr. Spa-he aH Behmena.
Naglica, s katero je pristopila nova vlada k svoji personalni politiki, je izzvala med treznimi beogradskimi politiki, med tamošnjim tiskom in tudi narodom največje ogorčenje. Splošno se smatra, da bo vlada po tej poti kmalu doigrala svojo vlogo.
V znamenju svobode tiska.
»Balkan« zaplenjen. — Beograd, 30. julija. (Izv.) Policija je na direktno povelje notranjega mi* nistra Nastasa Petroviča zaplenila da-našnjo številko »Balkana« radi uvod* nega članka o »ministrih * pederastih Davidovičeve vlade«.
VPRAŠANJE EKSPLOATACIJE REŠKEGA BAZENA.
— Beograd, 30. julija. (Izv.) V prometnem ministrstvu se sestane te dni konferenca, rta kateri bodo razpravljali o vprašanju eksploatacije reškega bazena.
htevamo da se položaj nemudoma razčisti. Vedeti hočemo, koliko je resnice na tem. da namerava nova vlada dovoliti Radiću svoboden povratek v Jugoslavijo, ki ni več njegova domovina, ker jo je prodal komunistični intemacijona-li. Vedeti hočemo, če nova vlada res ne bo delala Radićevi boljševiski propagandi na Balkanu nobenih zaprek, če namerava res na stežaj odpreti vrata prevratnim elementom, ki dvignejo pri-nas glave takoj, čim prispe iz Moskve oficijelno priznani boljševiski eksponent. Vedeti hočemo, če ie res mogoč in dopusten politični monstrum, da bodo sedeli v našem parlamentu in v ministrskem svetu ljudje, čijih končni cilj je
diktatura enega stanu in ki komaj čakajo, da razkosajo enotno državo! Vedeti hočemo, da-li misli nova vlada za-tisniti oči in pozabiti na vso Radićevo preteklost, ali pa se zadovoljiti z njegovo izjavo, da ni več boljševiski eksponent, čim je dosegel svoj cilj. Na podlagi stališča, ki ga mora precizirati viada zakona, reda in pravice napram Radiću, bomo potem sodili, kakšne perspektive čakajo državo in kakšen bo v resnici zakon, red in pravica v rokah tistega, ki je podpisal v Moskvi pogodbo, da se bo njegova stranka borila v Jugoslavr: dotlej, dokler ne miči obstoječega pravnega in družabnega reda.
Cel koš premestitev in upokojitev.
Minister Petrovič na dvoru.
— Beograd, 30. julija. (Izv.) Daneg ob 11.10 jc odšel na dvor notranji minU ster Nasta Petrovič in pri ti priliki predložil kralju nove ukaze o razmeščen jih in upokojitvah visokih držav« rtih uradnikov. V informiranih krogih se govori, da je sedanja vlada priprav: ljala ta razmeščanja in upokojitve, še predno je stopila na vlado in da bo v celem zadela nad 800 državnih uradni* kov, večinoma iz* Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Petrovič je nesel kra» lju v podpis cel koš ukazov. Kaj poreče k temu kralj?
Na potu h klerikalcem.
Dr. Ravnihar  hvali klerikalce.
—■ Beograd, 30. julija. (Izv.) Današ* nje »Vreme« prinaša izjavo dr. Vladimirja Ravnihar j a, v kateri se dr. Ravs nihar zelo povoljno izraža o klerikalcih V Sloveniji. Istočasno pa napada slovenske demokrate in dr. Žerjava. Ali je že prijavil svoj vstop v klerikalno stranko?
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 30. julija. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 15.52S—15.638. Pariz 428.50—433.50. Praga 248.50—251.50, New-ycrk 83.50-~§4.50, London 370—373, Milan 363.50—.366.50, Dunaj 0.1170—0.1199.
Valute: dolar 82.60—83.60, lira 361.50 —364.50.
Efekti: 1% invest. posojilo 1921 65 do 65.50. 234 % dr?, renta za ratnu štetu 121—122.50. Ljubljanska kreditna 220—250. Centralna banka 34—35. Hrvatska eskompt-na banka 122—123. Kreditna banka Zagreb 123—127.50. Hipotekama ba.nka 62.50 do 63.50. Jugobanka 110—114, Prašrediona 915 do 925, Slavenska banka 108—110. Eksplo* aracija 112 —.—, šećerana 095—1005. Isis d. .d 71—74. Niharj 90 —.—. Gutman 765—770, Slaveks 275—300. Slavonija 92—93. Stro ine tovarne 150 —.—. Trboveljska 500 —.—, LTnion, paromlin 650—720. Vevče 140 —.—. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 30. julija Današnja borza: Beograd 6.45, Praga 16. Newyork 540.75 London 23.77, Pariz 27.20, Milan 23.35, Ppr. lin 1.29. Dunaj 0.007625.
— Trst. 30. julija. Predborza: Beocrad 27.125—27.50. London 101.50—101.70, Pa-is 116.75—117.25, Npwyork 23.02".—23.10, Cu_ rih 424—425, Dunaj 0.0325--O.O327. Pra<a 68.30—6860.
— Dunaj, 20. julija. De vi se: Beograd 839—S43. London 311.500—312.500. Milan 3074—3086. Xewyork 70.935—71.185. Pariz 3582—3598, Praga 2093—2103, Curih 13.055 —13105.
Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 837—843, češka krona 20S5—2100. lira 30SO —3100.
VLADIMIR LEVSTIK:
10
Mri na jeklu.
Še vedno je bilo med nama tisto neopredeljivo nekaj, sovražno in nevoščljivo, mrzlo kakor led in ostro kakor nož; a zdaj me je le izzivalo, pod* žigalo me je le še bolj. In tedajci . . . veš, žen* skam je menda od vekomaj določeno, da nam dado vedno same odločilni povod za to, kar nam pozneje štejejo v zločin , • •
»Bodite mož, kapetan«, se je oglasila Jelva na koncu vseh svojih bledih razlogov; »vstanite, čas je, da kreneva proti domu . . .«
Tako govoreč se je sklonila k meni, kakor bi me hotela vzdigniti. Med pripogibom ji je za* zijal izrezek obleke in belina njenih grudi mi je zableščala v oči . . . Tisti mah sem poblaznel. Planil sem kvišku, zarjul kakor pračlovek, in sem usekal s šapo v ta demonski, mlačni sneg . . .
Vil sem jo kakor vrbov prot. In kaj misliš, prijatelj? Večina žensk, jeli, se gotovo razveseli nasilja, saj jim nudi težko pričakovani izgovor, češ morala sem . . . Tu pa sem takoj začutil, da Jelva nepreklicno noče in se ne upira samo z vso močjo svojega telesa, ampak tudi z vsem studom in gnevom svoje zagonetne duše. Oba sva hropla
od borbe in znoj nama je hlapel iz obraza v obraz. »Zver!« mi je pljunila v oči. Besnel sem le še bolj. Naposled sem začutil, da omaguje, toda le od sile mojih rok. Njen obraz je postal mahoma grd od brezzaščitne bede; posinel je, pozelenel, spačil se v tako neznosno žalobno krinko — prav kakor bi pogledal otrok, ki ga hočeš pretepsti, ali ptica, ki ji izdiraš kreljut.
»Pustite me!« je zaječala. »Toliko, da vam rečem besedo . . potlej storite, kar vam drago! . .«
Brate, sodi me pravično: moje ravnanje ni bilo ravnanje tegale Matica, ampak nesrečneža, ki je bil že tri mesece zrel za sanatorij. Ako me obsojaš, obsodi tudi besa, ki mi je zdel za tilni* kom, in kizmet, ki me je z ostrogami gnal v ta polom. Drugače vendar nisem taka zver; lovec, da, ali ne divjak. Niti na vojni se nisem dotorej izpozabil. Prvo leto, ko sem nosil še avstrijsko suknjo, sem v Mačvi zasačil nekega Ogra pri takem poizkusu in sera ga ustrelil kakor psa . . . In ko sem zdaj ugledal pred seboj ta nemogoči obraz in sem videl, da ji niti poslednje sredstvo ne izvabi njihovega običajnega, ,vzemi me!' — tedaj, brate, je vse sklecnilo v meni. Kaj je bilo to, za vseh tristo satanov?
A Jelva mi ni dala ugibati. Ko sem razklenil roke, je odskočila, naslonila se s hrbtom in rokami na skalo in izpregovorila, plakaje brez solz, s
čudno sigajočim in trgajočim se glasom in z očmi vroče zamaknjenimi kdo ve kam; prav kakor nuna, ki gleda v višavah smehljaj nebeškega ženina:
»Močnejši ste in moja slabost se vam ne smili . . . storite, kar je vaš namen ... A vedite, da se zaman pregrešite nam menoj ubogo žensko! Vaša ne bom, vzlic temu ne . . . kakor nisem bila ne Stoklasova ne nikogar drugega . . . razen njega! . . .«
»Razen koga?!« sem zavpil.
»Ko so me prodajali Stoklasu ... in je mati klečala pred menoj in si je oče nastavljal samo; kres na prsi ... in sem uvidela, da me niti smrt ne reši tega . . . tisti dan sem se zaklela, da jih ukanira vse! . . . Vlekli so me pred oltar, a jaz sem se v duhu poročila z drugim ... s svojim prvim, ki se je pogubil zaradi mene in je bil takrat že mrtev . . . Stoklas je imel telo, toda moja misel in moja strast sta bili — njegovi! Vse objeme sem darovala njemu! V brezumju tistih trenutkov sem Micala njegovo ime ... in Stoklas ga je cul! Zdaj veste, zakaj mi ga očita . . . Izprva je bilo strašno, a pozneje . . . znajte, da me je slišal . . . Pokličem ga, kadarkoli vzkoprnim po njem . . . Zdaj veste! Evo, vzemite me. V vašem nasilju bom samo vnovič njegova . . . kakor da je živ z menoj! . . .
Tedajci sem jo razumel — njo in vse! Pred mojimi očmi je zasijalo kakor brezdno in izpre* letelo me je kakor mrliški h!ad . . .
»Dobnikova! . . . Ha, ha, ha!* sem kriknil z nečloveškim glasom. »Ha, ha, ha! Dobnikova! . .«
Sam pekel se je grohotal iz mojih ust. Jelva je stala pred menoj in me izzivalno merilo z očmi. z rokami na prsih, kakor da je pripravljena vreči obleko raz sebe . . . Nekaj trenutkov sem z grozo poslušal izkušnjavo, ki mi je šepetala: zadavi jo! Da nosim v žepu pištolo, se nisem niti domislil. A tistikrat je zatrobil v dolini rog bankarjevega avtomobila; to naju je osvestilo, mene in njo.
»Mat!« sem zamrmral samemu sebi in sem omahnil v drugo stran. »Grem. Z Bogom! . . ,«
Toda ona me je ustavila.
»Stojte!« je ukazala. »V tem trenutku je Stoklas že zvedel, da sva šla skupaj v gozd; kaj si bo mislil, ako pridem sama? Čemu skrivanje, ko ste imeli doslej pogum! Spremite me in osta« nite do nočnega vlaka. Molčala bom. Mož je pripeljal goste; kažite se veselega, igrajte kome* dijo in jutri — da se več ne poznava! S tem pogojem vam odpustim.«
Kolikor besed, toliko udarcev z bičem! Glava mi je žarela kakor razbeljena. Zaslužil sem jih. Šel sem z njo, ne da bi črhnil; kaj pa sem hotel* ko je imela prav!
Beogradska javnost proti novi vladi.
Diletantska sestava nove vlade. — »Politika« proti dr. Korošcu.
— Beograd, 30. julija, (Izv.) Celokupno beogradsko javno mnenje in skoro vsi prestolniški dnevniki vstajajo proti novi vladi. Celo tisti, ki so preje pripadali bivši opoziciji, napadajo novo vlado in očitajo ministrskemu predsedniku Davidoviću pogreške v sestavi nove vlade. »Politika«, ki ie še včeraj nekako pozdravljala novo vlado, objavlja danes oster uvodnik proti sestavi nove vlade In očita Davidoviću, da Je storil zelo veliko pogreško, ko je Izro-
na stališče kupčflskih vidikov, potem se to pravi, da bo s takimi dejanji že vnaprej eskontirala svojo kapitulacijo.
Očividno pod vtisom nenadne ukazne politike Davidovičeve vlade ter že izvršenih Številnih vpokoptev in premestitev, objavljajo tudi današnje Plžonove »Novosti«, glasilo zemljorad-niške s .ranke, ki so veljale za najbolj ljuto zagovornico nove vlade, zelo rezervirano pisan uvodnik, v katerem naglasak), da bodo vladi dajali kredit
na omejitev polnomočia reparacijske komisije in priznati, da veljaio sklepi reparacijske komisije o neizpolnjevanju in o sankcijah napram Nemčiji samo tedaj, če so enoglasni, v' slučaju
nesoglasnosti je potreben sodniški izrek. Vprašanje je samo. katero sodišče naj se postavi kot vrhovno razsodišče nad reparacijske komisijo.
Politične vesti.
čil dr. Korošcu tako važno ministrstvo,    in jo podpirale samo dotlej, dokler bo
kakor Je prosvetno ministrstvo In dr. S pa h u celo finančno ministrstvo. Dr.
Korošec hoče izvesti v Sloveniji svojo posebno prosvetno politiko ter na ta-čin upeljati nekak rninisterit^ni avto-nomizem. Zavedati pa fci se moral, da je prosvetni minister za celo državo m da bodo ostale pokrajine energično protestirale proti vsaki zlorabi prosvetnega ministrstva, ki bi ne delovalo v enakem interesu cele države. To je moral vedeti Davidovič, predno je izročil prosvetno ministrstvo dr. Korošcu. Tem slabše zanj, ako je to ministrstvo izročil pod pritiskom koncesije. Ce pa tega ni storil v smislu koncesije, je vsekakor storil težko pogreško, ki se mora popraviti. Nadalje napada »Politika« Davidoviča radi osebe novega finančnega ministra dr. Spahe, ki je popolni diletant v tej stroki. »Politika« vprašuje, zakaj se za to mesto ni vpo-števalo osebe strokovnjaka in bivšega ministra dr. Veljkoviča, V obeh slučajih se zdi, dn gre za proste kupčije, kar bi moralo biti rezultat strokovnega premisleka. Ce pa se postavi vlada
izvrševala svoja obećanja in vodila politiko narodne sloge. Nikdar pa »Novosti« ne bodo dovolile, da bi vlada podkopala integralno jugoslovensko edinstvo, ali uvajala partizanstvo ter korupcijo in Škodila višjim državnim in nacijonalnim interesom.
Tudi »Trgovinski glasnik«, splošno upoštevano glasilo beogradskega trgovstva, nikakor ni zadovoljno s sestavo in z imenovanjem nove vlade ter prav;, da bo novo vlado zasledoval na vsakem koraku ter najodločneje nastopil proti nji, čim bo pozabila na splošne državne interese ter paktirala z nasprotnik] državnega m narodnega edinstva.
Včerajšnja »Samouprava« pa imenuje novo vlado neustavno vlado, ker se ne opredeljuje v najvažnejšem vprašanju, v vprašanju ustavovernosti!
»Beogradske Novosti« imenujejo novo vlado vlado reakcije in klerikalizma, ter dostavljajo, da bodo Davidovih, dr. Korošec in dr. Spaho Kmalu doigrall
Klerikalci v zagati.
Dr. Korošec odstopi kot prosvetni minister ?
t— Beograd, 30. julija. (Izv.) Z ozi* com na nezadovoljnost, ki se je poja* vila napram novi vladi in s posebnim ozirom na današnjo pisavo celokupne* ga beogradskega časopisja, ki ljuto nas pada vlado, se v tukajšnjih političnih in parlamentarnih krogih sodi, da ho moral dr. Korošec, ki ga današnja »Po* litika« na ostentativen način napada radi prevzema prosvetnega ministrstva, odložiti to ministrsko ter prevzeti drugi resort Vladni krogi sami povdarjajo, da vlada ne bo mogla kriti protikultur* ne in protinacijonalne politike, ki bi jo izvajal dr. Korošec v Sloveniji, ne da bi pri tem težko oškodovala splošne državne in nacijonalne interese. Pod vtisom te splošne nezadovoljnosti se Jugoslovenski klub še danes popoldne sestane na izredno sejo, na kateri bo sklepal o dr. Koroščevi demisiji, od* nosno o njegovem prevzemu kakega drugega ministrstva.
SKUPŠČINA SKLICANA V SREDO 6. AVGUSTA,
— Beograd, 30. julija. (Izv.) Včeraj je predložil min. predsednik D a v i-d o v i ć kralju v podpis ukaz, s katerim se sklicujejo narodna skupščina za 6. avgust na Izredno zasedanje. — Kralj je ukaz že podpisal.
NOVI MINISTER O NAŠI ZUNANJI POLITIKI.
— Beograd, 20. julija. (Izv.) Dr. MarinkoviČ je včeraj spreje1 novinarje ter jim podal nastopno informacijo o novi zunanji politiki: Smernice naše zunanje politike in njeni cilji so določeni po geografskem mednarodnem položaju naše zemlje ter po mirovnih pogodbah, s katerimi se je zaključila svetovna vojna. Čuvanje teh pogodb in razvijanje mednarodne situacije v fjravcu teh pogodb ostanejo Še nadalje glavna skrb našega zunanjega ministrstva. Naša zunanja politika se v bistvu ne more spremeniti z novo vlado. Izpremembe se lahko tičejo samo metode in načina. Novi minister bo podčrtal samo solidarnost naše zunanje politike s mednarodnim demokratični    pokretom v Evropi.
ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA ORLOVSKE ORGANIZACIJE.
— Zagreb, 30. julija. (Izv.) Novi prometn minister prof. Sušnik je na zahtevo poslancev klerikalnega kluba odobril obsežne železniške olajšave za vse orlovske organizacije v Sloveniji. To seveda n! oartizanstvo!
VLADNA PODPORA POGORELI STRUMICL
— Beograd, 30. julija. (Izv.) Povodom požara, ki je izbruhnil v Stru-mici in ki je vpepelil v centrurnu mesta nad   100   privatnih   hiš   in državnih
zgradb ter povzročil materialno škodo, ki se ceni na 20 milijonov dinarjev, je vlada odobrila pol milijona dinarjev kot prvo, najnujneišo pomoč V Stru-mico je odposlala ministra dr. Sumen-koviča. da pregleda škodo. Z ministrom je snoči odpotoval tudi tajnik ministrskega predsedništva Gjorgjevič.
MI TISTRSKI PREDSEDNIK LJUBA DAVIDOVTĆ V DEMOKRATSKEM KLUBU.
— Beograd, 30. julija. (Izv.) V vseh parlametarnih klubih se je danes raz« vila izredno živahna diskusija o poli« tični situaciji. Povsod se opažajo veli* ke priprave za parlamentarne dogodke prihodnjega tedna. Ministrski predsed* j nik Ljuba Davidović je danes ob pol 12. posetil demokratski klub ter obve* i 3til poslance o razvoju situacije in delu . nove vlade.
TRETJA INTERNACIJONALA PROTI LONDONSKI KONFERENCI*
— Moskva, 29. jul. — Izvrševalni odbor tretje internacijonale je izdal na proletarijat vseh dežel poziv, v katerem pravi, da je londonska konferenca nov poskus za stvoritev enotne imperi-jalistične fronte za eksploatacijo sovjetske Rusije in ustanovitve kontrole nad zunanjo trgovino Nemčije in Rusije; zato naj si proletarijat sam premotri situacijo in nikdo naj se ne da varati.
KAKO NAGAJA ITALIJAN-SKA MILICA NAŠIM ROJAKOM V ITALIJI!
— Razdrto, 30. Julija. (Izv.) V nedeljo 37. julija bi se bil moral vršiti vsakoletni izlet goriških in tržaških turistov na Nanos. Prilično številna družba goriških in tržaških turistov se Je že v soboto nabrala v Razdrtem ter v gostilni pri Kavčiču čakala rane zore da se vzpne na Nanos in da tamkaj praznuje svoj planinski praznik. V gostilno pa le tekom večera vdrla fašistovska milica ter najprvo prepovedala vsako rajanje, nato dovolila petje, o Polnoči pa isto zopet prepovedala, češ da slovenska govorica moti spanje tržaških letoviščarlev. Ob 1. so fašisti vrgli slovensko družbo na cesto in dež. Radi iega izleta so fašisti mobilizirali vso milico ob Nanosa, zasedli vrh In steze do nJega ter do Divače pregledovali vsakega posamnika in od vsakega zahtevali legitimacije. Nekega izletnika so celo aretirali. Te fašlstovske šikane je vodil znani renegat in poročnik fašlstovske milice Kalin s Prošeka.
AMERIŠKI PODTAJNIK HUGHES O SVOJIH NAMERAH.
— Pariz, 30. Julija. (Izv.) Pariški odvetniki so ameriškemu podtajniku Huuhesu priredili svečan sprejem. Sprejema sta se udeležila tudi bivši predsednik republike Mllle-rand in min. predsednik Poincare. Hughes potuje fz Pariza v Berlin, kjer se bo informiral o nemških industrijskih ter gospodarskih razmerah. Pri ti priliki bo razmišljal tudi o tem .aH ne bi bilo mogoče zavzeti napram sovjetski Rusiji enotno evropsko stališče.
SPLOŠNI GARANCIJSKI PAKT.
— London, 30. jufija, (Izv.) Na londonski konferenci se je v političnih in finančnih vprašanim dosegel precejšen kompromis. Za vojaško evakuacito Poruhrja je Anglija ponudila splošni garancijski pakt ki bi s sodelovanjem Društva narodov m Združenih držal omogočil, da se zadovoljijo francoske zahteve glede pomoči angleškega orož- i *a v slučaju kršitve od strani Nemčiie. Istočasno bi se Franciji znatno Črtali i dolgovi Belgiia zahteva ja«nei$o for-mulacHo angleške vnjaške pomoči ter gospodarsko-političnih koncesij. Glede garancij za mednarodno posojilo je Francija  načelno prtoravliena pristati l
= Bivša Jn sedanja vlada v »Slo-venčevi« terminologiji* Bivša vlada je bila vlada »korupcije in nasilja«, ker je v Sloveniji nekoč premestila enega kateheta. Današnja vlada pa je vlada »zakona, reda in pravice«, kakor poroča »Slovenec«, ker je koj po imenovanju začela s številnimi vpokojitvami in premeščeni!, ae da bi bila imela za to povoda ali pa podlage kake objektivne disciplinarne preiskave. — Najgrša je pač tista lopovščina in tisto brezzakonje, ki se lepša z velikimi gesli, da potlači in prikrije svoje nasilnosti.
Med tem ko ie Davidović Izjavljal novinarjem, da morajo biti »zakoni v ti državi najvišja volja«, sta že podpisovala dr. Marinković in Nastas Petrovič dekrete o številnih upokojitvah drž. uradništva brez vsakega predhodnega disciplinarnega prestopka. Tako postopanje imenuje »Slovenec* vladanje — »zakona, reda in pravice«.
= Z balkanizmom je oLinetava! »Slovenec« prejšnjo vlado in jo dolžil radi priproste premestitve enega gorskega kaplana najhujših tolovajskih dejanj. Sedanja vlada pa je koj pri prevzemu državne oblasti na najobsežnejši način posnemala znane balkanske metode bolgarskih režimov ter na naravnost škandalozen način raztnestilo, in vpokojila številno uradništvo na višjih državnih položajih. To se pa imenuje vlada »zakona, reda in pravice«!
= O novi situaciji pišejo »Beogr. Novosti«: »Dočim idemo v notranji politiki v nedogled trzavic in nemirov, bc v naši zunanji politiki zoDet zavladala rrumbičevščina. In zopet se bo dogajalo, da bo marsikatero vprašanje zunanje politike prezrto ali izgubljeno, kakor reško, plebiscit na Koroškem, Baranja in sv. Naum. Potem bodo zopet v zadregi in klicali bodo na pomoč, da jih rešijo drugi, pa bo prepozno. Kdo se ne spominja delovanja Trumbiča in Korošca v inozemstvu proti dinastiji Karagjorgjević in proti kraljevini SHS? In temu Korošcu se zopet daje oblast v roke in to v momentu, ko so ga jele mase zapuščati, v trenotku, ko bi brez oblasti poginil, kakor riba brez vode. Zares, to je zelo poučno za narod in za poTitiko...«
= »Edinost« o novi vladi. Včerajšnja »Edinost«, glasilo primorskih Slo-venesv, priobčuje o novi jugoslovenski vladi uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Opozicija je zahtevala revizijo ustave že poprej, nego se je ta ustava sploh začela izvaiari. S tem je opozicijonalni blok dal Pašiču ostro orožje v roko. In ta izkušeni politik in taktik zna rabiti orožje, je mojster v izrablianju pogrešk. ki jih delajo njegovi nasprotniki. Pa še je eno tehtno dejstvo, ki kvari račune opoziciional-nega bloka. Ne računa z danimi za sedaj vsaj neodpravljimi resničnostmi. Taka resničnost je, da ima radikalna stranka globoke korene ne le v prejšnji kraljevini, marveč tudi v srbskih pre-čanskih krajih. Je to stranka z velikimi tradicijami. Za sedaj in vsa- za bližnjo bodočnost nI zsožna nobena vladavina brez sodelovanja radikalne stranke«.
»Narodni L!sty« o novi jugoslovenski vladi. »Narodni Listv« pišejo: »Novi kabinet ni koncentracijska vlada, kakor bi bila Jovanovičeva vlada, temveč kabinet, v katerem so zastopane tri dosedanje opozicij on alne stranke — demokrati, slovenski klerikalci in mo-hamedanci — in ki ga bo bržkone podpirala hrvatska seljaška republikanska stranka in srbski zemljoradniki. Če bodo zemljoradniki podpirali Davidoviča, ima v skupščini sigurno večino. Toda tudi v tem slučaju je njegov kabinet provizoričen, ni definitivna rešitev parlamentarne in vladne krize, ki se vleče v presledkih že skozi štiri leta in ki onemogočuje skupščinsko delo. Kakor je bila Pašičeva homogena vlada ekstrem, tako je tudi Davidovićeva vlada v sedanjem sestavu drugi ekstrem. Toda tudi ona pomeni glede dosedanjega položaja korak dalje z mrtve točke k cilju, da se sporazumejo na skupni pro-gramatični bazi vse glavne narodne se-Ijaške stranke, hrvatske in slovenske, da bi zasigurale tako narodu in državi notranjo konsolidacijo in sporazum po Štirih letih neprestane borbe in razvne-manja plemenske mržnje. Ce izpolni kabinet Ljube Davidoviča, ki si je za-sigural sodelovanje Slovencev, Hrvatov in bosanskih mohamedancev, svojo misijo v tem smislu, da pripravi teren za veliko koncentracijsko vlado in 2bo?!Sa perspektive glede sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, je izvršil tO, kar pričakuje od njega kralj, ki ni hotel nastopiti proti Pašiču, zlasti pa ne proti narodu, ki težko nrenaša borbo med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano^
= Giolitti in Orlando zvesto na strani Mussoiimia. »Nuovo Paese« javlja, da se je govorno zadnje dni o iz-premembi Giolitti j eve^a mišljenja o sedanji situaciji in se jc dostavljalo, da jc nasproten Mussoliniju in njegovi politiki Nato pa je neki sotrudnik iz zadnjega Giolittijevega ministrstva odločno izjavil, in sicer pooblaščen v to, da Giolitti sicer ne more odobravati dekreta glede tiska, toda nikakor se ne da govoriti o izpremembi v njegovem političnem mišljenju in tudi ne o kakem zmanjšanju njegovega zaupanja do sedanje vlade. Na Montecitoriju so sicilijanski poslanci zagotavljali, da je Orlando, predno je odpotoval preko morja ,poslal Mussoliniju nove dokaze svojega prijateljstva in udunosti. Faši-stovski listi v sedanjem kočljivem položaju vlade naglašajo to s posebnim povdarkom proti opoziciji, češ da sta dva tako odlična stara parlamentarca odločno na Mussolinijevi strani.
= Dr. Matko Laginja v Beogradu. V Beograd je odpotoval dr. Matko Laginja in se sestal z našim polnomočnim ministrom dr. Otokarjem Rvbafem, s katerim je razpravljal o delu komi s" je za ureditev odnošajev med Istro, Kastavom in Krko. Predsednik komisije je namreč dr. Laginja.
= Nazori novega sovjetskega poslanika v Češkoslovaški republiki. »Pr. Pr.« navaja razgovor z novim poslanikom ruske sovjetske republike, z Vladimirom Antonovom Ovsjejenkom. ki je proglasil mimo drugega, da vede k dejanski zagotovitvi in konsolidaciji razmer v srednji Evropi in na Balkanu v prvi vrsti zbližanje z Zvezo socialističnih sovjetskih republik. Med Zvezo sovjetskih republik. Češkoslovaško in Jugoslavijo ni važnih vprašanj. Z sedanjo rumunsko vlado je Rusija v od-nošaju važnih diferenc. Pomen ustvaritve stalnih in dobrih odnošajev med Zvezo sovjetskih republik in državami Male antante se ne sme podcenjevati. A predpogoj takih odnošajev je pač pnznanje de jure. Samo to more ustvariti obetani pravni temelj za razvoj mirnih skupnih interesov kakor tudi za kulturno zbližanje sorodnih narodov. Politično misleči občani Zveze sovjetskih republik ne morejo nič za to, da smatrajo postopanje tujih vlad, katere se branijo priznati sovjetsko republiko de jure, za neprijateljski pojav. Poslanik je še pripomnil, da bi se na pravnem temelju priznanja de jure lahko uspešno navezali gospodarski stiki med sovjetsko Rusijo in Češkoslovaško. Vrhu-tega je treba vedeti, da bi se potem v Češkoslovaški lahko realiziral velik del naročil, ki so se vsled nastalega spora med Rusijo in Nemčijo prenesla poslednji čas na Angleško. — Kakor se vidi. sovjetski poslanik vah; Češkoslovaško, da bi za eno ali drugo dobavo priznala boljševiško grozovlado.
= Pred viharjem na Balkanu? Diplomatski poročevalec »Daily He-ralda« piše, da je italijanski list bodisi iz golega cinizma ali iz nepozornosti izdal udeležbo Italije na albanski vstaji, ko jc prinesel razglas, v katerem voditel'i albanske ustaje izrekajo za-hvalo Italiji in Mussoliniju za podporo in naklonjenost, ki jo prejema albansko narodno gibanje od Italije. Med drugimi je podpisan tudi predsednik generalnega prehranjevalnega albanskega odbora. Albanska vlada Ahmed Bega Toge je bila prijateljsko naklonjena Jugoslaviji in zato so jo vrgli nacionalisti, ki so za Italijo. Dasi se je Italija dogovorila z Jugoslavijo in ji svečano obljubila, da se ne bo vmešavala v albanske notranje zadeve, je ta njena obljuba samo na papirju. V Beogradu se potrjuje prepričanje, da je Italija uka-nila beogradsko vlado in da je pograbila prvo priliko, da potisne Jugoslavijo z njene albanske pozicije. V današnjem balkanskem stanju je to nevaren psi-hologičen razvoj. — Kako rovari naš sosed vedno in vsepovsod zoper našo mlado državo, je pač znano nam. a glas zgoraj navedenega angleškega lista o tej zahrbnosti bo čul ves kulturni svet, za kar moramo biti angleškemu listu »Dailv Heraldu« prav hvaležni.
= Rumunskl tisk o Mili antantl. »Vi. torul« piše, da ima praška konferenca pokazati voljo ustvari tel j ev Male antante, da se ohrani in okrepi za bodočnost. In to Je njena dejanska važnost. Na konferenci se bo pretresalo tndi rnsko vprašanje kakor se Je na prejšnjih shodih ▼ Beogradu In na Sinaji. Mala antanta stremi predvsem za tem, da se ohrani obči mir ln »bog tega svojega cilja se ozbiljno bavi z vsem, kar bi moglo ta mir ojačiti ali osla. biti. Tisti pa, ki računajo z razporl Male antante. bodo prevarani. Kakor zgoraj omenjeni Ust, plSejo podobno o praSM konferenci tudi drugi listi.
— Vremenska napoved. Severne Alpe: do večera 30. julija se nebo pooblači. Za_ padni vetrovi, dež, nevihte in hladno. Juž_ * ne Alpe:  oblačno, deževno in hladno.
Poincare svari Anglijo.
(Od našega pariškega dopisnika.)
V Parizu, 24. julija.
Danes je izšel v pariškem »Daily Mailu« že pred par dnevi napovedani in od politične javnosti z napetim zanimanjem pričakovani pni članek gosp. Poincareja, bivšega predsednika francoske republike in ministrskega predsednika. Kot za nalašč je članek priob-čen ravno na dan, ko tudi dosedaj najbolj optimistični časopisi priznavajo, da je prišla londonska konferenca na mrtvo točko, in je Poincare" j ev naslednik, radikal g. Herriot, obtičal na ravno iscem mestu, preko katerega njegov prednik ni hotel in ni mogel iti.
Poincarejev članek je namenjen javnosti Velike Britanije, zato je tudi izšel v angleškem listu v angleškem jeziku. Naslov članka je: ^Zakaj je treba prisiliti Nemčijo, da plača. Kaj je pokazala okupacija Poruhrja?«
Članek je resno svarilo britanskemu narodu in velikanske važnost! zanj. To je brez strasti pisnna točna analiza posledic, ki bodo sleJile, ako se bo v prilog Nemčiji odnehalo od zahtev Da-wesovega izvedeniškega poročila in sc ji vrne Poruhrje. Članek je pisan v mirnem tonu in operira z dejstvi: pravi, da bi bi1a vsled omenjenih posledic britanska industrija uničena.
Prikaziva, kako ogromne vrednosti je Poruhrje in kako izborno je urejeno. Tamošnji nemški milijonarji, ki niso podvrženi tako težkim davkom kot britanska industrija, so bili v stanu, da so vse pripravili, da pritegnejo nase svetovne jeklene, železne in premogovne industrije. Med tem, ko so plačevali v Veliki Britaniji 15 do 18 funtov šter-lingov davka na osebo, so Nemci plačevali samo 15 šilingov do 2 funta. Vendar pa so dosedaj ovirale njih razvoj dve okolnosti: prvič njih potreba po kreditu, ki je posledica njih lastne nepoštenosti, ker so hoteli prevarati zaveznike s tem, da so spremenili svoje bankovce v navaden papir: drugič pa francoska okupacija Poruhrja.
Vkljub tem neprilikam pa so bili Nemci v stanu, kot je to pokazal gosp. Poincarć, si spet nazaj pridobiti nizozemski trg in tako ogromno pomnožiti produkcijo svojega premoga in jekla, da so sedaj zmožni proizvajati več teh produktov kot pred vojno.
Življensko vprašanje za britansko industrijo je. kaj se bo zgodilo potem, če bi se v Nemčiji ne uvedlo obdavčenje v isti visini, kot ga plačuje britanski narod, in če bi se ji vrnilo Poruhrje.
Nemška industrija danes vsled padca marke nima nič dolgov, med tem ko vsa britanska industrija težko životari pod težo bančnih posojil in visokih delavskih mezd. Nemška industrija ne plačuje in ne bo plačevala — če zavezniki drugače ne ukrenejo — skoraj nobenih davkov, med tem ko britanska industrija komaj zmaguje ogromne davke. Britanski industriji nalaga tudi »tra-de union - težke omejitve, ki jih nemška industrija ne pozna. Pod takimi pogoji britanska industrija ne more imeti upanja na uspeh.
Nemška propaganda sicer oznanja po vsej Angliji, da pride zlata doba. če se spet Nemčija postavi na nogo in se j! vrne Poruhrje, Češ da bo potem bogata Nemčija lahko spet naročevala surovine iz Anglije in tako rešila krizo njene industrije. To je silna nesmisel. Velika Britanska bo neizmerno več izgubila z nemško konkurenco, kot bo pridobila z nemškimi naroČili
Če se nemška industrija ne bo vsaj tako visoko kot britanska obdavčil, potem si bo s svojimi poceni izdelki pridobila ves svetovni trg. Britanska bo povsod izpodrinjena in ne bo ničesar zaslužila.
Odkod naj potem Velika Britanska vzame denarja, da plača ogromne množine živeža, ki jih mora vsako leto uvažati (lani za 510 milijonov funtov šter-lingov)? Razen tega mora tudi plačati ogromno vsoto 1000 milijonov dolarjev Zedinjenim državam. Ako nemški premog prežene britanski premog iz Atlantika in Sredozemskega morja, ako si pridobi Nemčija kontrolo nad svetovnim trgom s svojim jeklom, potem postane problem financiranja britanskega importa živeža nerešljiv. Angliji gre sedaj za njen vsakdanji kruh.
Priznati je treba, da je ta Poincarejev članek spet krepak udarec starega, izurjenega političnega borca, in bo napravil v Angliji globok vtis.
— Kar V| potrebujete, ro |e Elzaflufd To pravo domače sredstvo katero predene* VaSe bolečine! Pofzkusna po«f!Jka D TI Lekarnar Euz. V  Peller. Stuhlca Oonia P' zatre       £*B Hrvatska
— Manufakturno trgovino v Stritarjevi uUci gt. 5 (prejsDja oblačilnlca) otvorlta Fabiani £ Jurjovec. Glej danas-njl Inserat.
— Izgubila se je v nedeljo 27. tm. pop. od 8.-4. are damska zlata zapestnica z uro od kolodvora Dim tale do Doba. Pošteni najditelj se naproša, da jo odda proti na. gradi v pisarni tovarne g. Jos. Krmpotič na Viru aU pa v upravi »Slov. Naroda«.
Stcv. 173.
„SLOVENSKI NAROD**   dne 31. julija 1*^4.
STran S.
Vloga klerikalizma v Alzaciji-Loreni in pri nas.
V Strasbourgu, 25. JuL
Nova francoska vlada se je odločila, da končno izvede politično fuzijo Francije in Alzacije-Lorene. In sicer potom razširjenja francoskega zakonodajstva na omenjeni dve provinciji. Odstavek dotične izjave ministrstva, ki se tiče uvedbe posvetnih, laičnih zakonov v Alzaciji-Loreni, je izzval med tukajšnjimi klerikalnimi krogi precejšnjo razburjenost Ti krogi reagirajo proti navedeni vladni nameri z vso silo ter dosegajo njihovi protesti tako mero, da se jih more smatrati za žuganja z revolucijo.
Seveda ne velja to za mesta, ki so po veČini socijalistična in sploh napredna, pač pa v polni meri za kmetske občine. Saj žive pod gospodstvom duhov-ništva, ki je pripravljeno, da stopi v boj z vsemi svojimi silami proti uvedbi francoskih laičnih zakonov. Največjo ! bojevitost je opažati pri mladih duhovnikih, kateri kažejo svoje srdito na-sprotstvo proti vsemu, kar je francoskega. Za presojo te mentalitete je interesantno poseči nazaj v čase aneksije Alzacije-Lorene od Nemčije. Po tej •aneksiji, t j. po 1870. L. je bil katoliški kler duša odpora proti Nemčjii. Z vsemi svojimi silami je preprečeval germanizacije, kmečkega naroda ter vzdrže- j val francosko misel. To pa radi tega, ker je pač videl v nemški državi so- { vražnika katoličanstva,
AH po nekem času se je visoki j kler poklonil pred novim vladarjem, ki j ni bil več v Parizu, ampak v Berlinu j ter je tako postal služabnik germanizma. Posebno po dovršenem kulturnem boju in po razgovoru med Viljemom II. in Leonom XIII. se je del klera vdal dejanskemu stanju, ustvarjenemu po frankfurtarskl pogodbi, s katero je bila med drugim odstopljena Alzacija-Lore-na Nemčiji.
Takrat je Nemčija ustanovila v Strasbourgu katoliško teološko fakulteto. Namestila je ondi veliko število nemških profesorjev. Z ono spretnostjo, ki je posebna skrivnost jezuitov, so vsak dan vbrizgavali v duše mladih bo-goslovcev strup sovraštva proti vsemu, kar je bilo francoskega, Francijo so predstavljali ti profesorji kakor gnji-lo državo, ki da požiga cerkve, preganja duhovnike in redovnike, kakor brezbožen narod, ki da se nahaja v najugodnejšem razpoloženju za vse mogoče slabe lastnosti in kjer se je zlasti razpaslo zakonolomstvo. Francoski jezik so predstavljali kakor posredovalca brezbožnlštva In nemoralnosti.
Lahko je uganiti, kako je vplival tak poduk na mlade bogoslovce, ki so po večini izhajali iz kmetskega stanu in ki se tudi po zopetnem združenju Alzacije-Lorene s Francijo, niso nehali boriti, več ali manj odkrito, proti uvedbi zakonov, šeg in navad francoskega liberalizma. Združeni s Francijo j so se nadejali, da verski zakoni, ki so bili v veljavi v Alzaciji, ne le ostanejo j v veljavi, marveč da se bodo razširili na vso Francijo. Upali so torej, da se Alzacija uveljavi kakor Žarišče reakcije za vso Francijo.
Volitve 11. maja 11. so povsem uničile te njihove goreče nade. Izjave novega ministrskega predsednika rlerrio-ta so jih spravile v besnilo, kateremu je dal duška in izraza alzaški poslanec Oberkirch, Član skrajne desnice, s temle besedami:
»Odprava poslaništva v Vatikanu in uvedba posvetnih zakonov bodeta izzvala v Alzaciji in v Loreni globoko razburjenje. In naše ljudstvo bo občutilo grenko razočaranje, videč da vlada republike nI držala formelnih in svečanih obljub, storjenih leta 1918. pred vsem svetom. Takrat smo živeli pod konkordatom ter je bilo dogovorjeno, da se nikdo ne bo dotikal našega verskega prepričanja ter da se nikakor ne bo spreminjalo dejanskega stanja, ki I nas je zadovoljeva?o tedaj. Naši rojaki, j Id so v tem oziru zelo občutljivi, bodo videli v uvajanju vladnih odredb povra-tek k veksatorični politiki za časa ministra Combesa. In poudarjati je na ves glas. da je bil Combes najhujši germa-nlzator Alzacije In Lorene. Nemška vlada je izkoriščala protlklerikalstvo, proti kateremu smo se borili pri nas z vso silo, da poskuša Iztrgati iz src Al-začanov ljubezen do Francije. Pričakovati je, ako bo sprejet zakonski načrt da izbruhne v odrešenih provinci-jah verska vojna in to v trenotku, ko se pojavlja v Nemčiji nevarnost monar-ifctfčne restavracije.«
Prosvefa.
i
— Dohodki parlikih gledaliič. Po Ha. đallslci statistiki so znašal! dohodki vseh parlSkih gledališč in zabavnih podjetij lazu sko leto 301.344.978 frankov, t. i. srn M mL lijonov več nego leta 1922.
— Otroci na odru. Francosko mlnlstr. stvo je prepovedalo javno nastopanje otrok pod 11 let starih na dnemlh gledališčih. Samo v Isjemnih slučajih se dovoli nastop, toda nikdar ne otrokom pod 9 let starim. Ravnateljstvo se more zavezati, da otrok na nastopi -reč nego pri 15 predstavah na me. eec, ne sme radi tega zamujati Sole in ako znaša dnevna plača več nego 20 frankov, se mu prebitek vloži na knjižico, katerega dvignejo o polnoletnosti. Imena otrok se ne sme navajati na programih ln tudi ne v časopisih. Odredba velja tudi za kinomato. grafe.
Sokolstvo.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 87L Belgija: Urad LiubIianskega veleaejma. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33.
— članom Sokola i. Včeraj Je preminul naft član brat dr. Josip Lavrenčič. Pozivam članstvo, da se udeleži pogreba, ki se vrši danes ob 17. uri lz Leonifiča, t kroju. — Zdravo! — Načelnik.
— Naraščajski dan na Bledu. Gorenjska sokolska tupa priredi svoj letoSnji nara. Sčajski dan na Bledu dne 3. avgusta ti. Dopoldne se vrše tekme moškega in žen. skega naraščaja, popoldne pa javni nastop vsega naraščaja in dece. Nastopilo bo po dosedanjih prijavah sodeč okrog 400 dece in nad 150 naraščajnikov. Pri tej priliki raz vije sokolsko društvo na Bledu svoj nara. Sčajski prapor, ki bo tretji v 2upi. Tekma kakor tudi javni nastop se vrši v Zaki v neposredni bližini blejskega kolodvora. Za naraščajski dan vlada veliko zanimanje, ter se pričakuje številna udeležba ne le lz Go_ renjske ampak tudi iz drugih krajev. Rav. nateljstvo državnih železnic je dovolilo za ta dan polovično vožnjo, potrebne Izkaznice se dobe pri tajništvih sokolskih društev.
— Sokol na Jesenicah poziva vse članstvo, naraščaj ter prijatelje sokolske misli, da se udeleže v kar največjem številu DL naraščajskega zleta gorenjske sokolske žu_ pe, ki se vrši dne 3. avgusta 1924. na Bledu. Odhod s Jesenic s turistovskim vlakom, ostali z osebnim vlakom, ki odhaja z Jese. nic ob 9.20. — Zdravo!
Turisflka in sport.
PROGRAM izleta Srp. planinskega društva v Karavanke m Julijske alpe Vj24.
Dne 2. avg. ob 10.43 dohod SrPĐ v Ljubljano. Obed in sestanek na vrtu »Zvezde«. Event izlet na Ljubljanski grad. Odhod gostov ob 15.10 čez Jesenice na Bled. Jezerska slavnost »Jadranske Straže« na jezeru.
Dne 3. avg. ob 6.25 odhod z vlakom od Podhcma in skozi Vinigar na Dobravo ter na Jesenice. Dohod ob 9.10 ali 14.20. Obed. Popoldne izlet do Spod. koče (event. do Kadilnikove koče) na Golici.
Dne 4. avg. ob 5. uri odhod iz Kadilnikove koce čez Klek—Hruški vrh — Babo v Mojstrano. Obed. Izlet k Peričniku. Db 17.53 odhod z vlakom v Kranjsko goro. Skupna večerja in sestanek turistov.
Dne 5. avg. ob 5. uri odhod čez Križke pode v Aljažev dom v Vratih.
Dne 6. avg. ob 5. uri odhod čez Prag v Triglavski dom.
Dne 7. avg. ob 3.30 odhod na vrh Triglava (solnčni vzhod). Odmor. Ob 6. uri sestop v Aleksandrov dom. Odmor. Odhod čez Hribarico v Kočo pri Triglavskih jezerih.
Dne 8. avg. ob 5. uri odhod čez Komarčo k Savici in v hotel Zlatorog.
Dne 9. avg. ob 5. ali 6. uri odhod od Sv. Janeza čez Suho na Gradico in Crno prst. Sestop v Orožnovo (deloma v Malnerjevo) kočo.
Dne 10. avg. ob 5. uri odhod iz Orožnove in Malnerjeve koče v Bohinjsko Bistrico. Odmor. Ob 9.32 ali 13.20 iz Hotela Markes" na kolodvor in z vlakom na Bled (oz. Beograd).
Z ozirotn na ta izlet SrPD vljudno prosimo turiste, da ne zasedejo ob naznačenih dnevih omenjenih planinskih koč, ker se morejo srbski turisti na tej osemdnevni turi vsako noč primerno odpočiti.
ZADNJI DNEVI NA SKAVTSKEM TABORIŠČU.
Poročajo nam: Tudi pretekli teden nismo imeli povsem lepega vremena, marveč spremenljivo: deloma lepo, deloma oblačno in deževno vreme. V sredo pa je v popoldanskih urah mahoma nastala silna nevihta, da je globoko nagnila jambor in podrla en šotor, čigar prebivalci so morali prenočevati tisto noč pri bližnjem kmetu na senu. Zadnji dan pred odhodom pa je bil lep, zlasti tisti večer se nam le nudil prekrasen pogled na Triglav, ki se Je ponašal kakor kralj t svojem škrlatastem plašču med drugimi gorskimi velikani. Ker smo se s čitanjem zakasnili, smo omejil! pevski program samo na skavtsko: »Plamen se diže...« himno. Nato smo legli k počitku. Naslednje Jutro Je zadonela trobenta že ob 4., nakar smo morali vstati, podreti Šotore In vse prirediti za odhod. Tefko smo se ločili od nepozabno lepega planinskega sveta, kjer srn© preživeli ob Završnici toliko lepih dni, ki nam ostanejo za vedno v svetlem spominu. Korakali smo mlm0 Završnico, k! prekineva ▼ svoji strugi kakor Je tudi nam prekipevalo srce, ko smo JI naročali, naj ponese med naše slovanske brate Srbe In Hrvate sto In sto srčnih pozdravov. Potoma smo se zahvalili vrlemu možu Bizjaku, ki nam Je bil ves čas našega bivanja na njegovem sveta silno naklonjen in postrežljiv, za kar
ura izrekamo ta Javno zahvalo. Čast in hvala mu! Prispeli smo v LJubljano 28. t m. s popoldanskim vlakom ter odkorakali vsi čvrsti, zdravi In kakor pomladno Jutro veseli z razvito zastavo po Dunajski cesti mimo pošte v realko, od koder smo se razšli vsak na svoj dom, v duhu pa bomo Se neštetokrat pohiteli k tebi, prekrasen planinski kotiček, zakaj kdor se je napil te tvoje lepote. Je ne pozabi več vse svoje žive dni!
ZAKLJUČEK PARIŠKE OLIMPIJADE.
Olimpijske Igre, ki so se pričele v januarju z zimskimi tekmovanji ln so vzbudi, le po vsem svetu veliko zanimanje so bile v nedeljo v štadijonu Colombes na slovesen način zaključene.
Pri slavnosti je bil navzoč baron Pler. re de Coubertin, predsednik olimpijskega komiteja, dalje je bilo opaziti mnogo fran_ coskih dostojanstvenikov. Navzoči so bili župani iz Antwerpna, Amsterdama in Lan. sanne in člani olimpijskega komiteja Baron Coubertin je imel s častne tribune sledeč nagovor: V Imenu olimp'jskega od_ bora izrekamo predsedniku republike, franu coskemu narodu, mestu Parizu in organizatorjem iger najiskrenejšo zahvalo. Danes proklamiramo zaključek osme olimpijade v nadl, da v Štirih letih otvorimo na slove_ sen način, deveto v Amsterdamu. Nato Je imel kratek govor, v katerem je v navda, šenih besdah poročal o uspehih olimpijade; med sviran; «m fanfar in pozdravni salvi hi topov pa se je dvignfl olimpijski prapor. Pevski zbori so zapeli francosko himno. Medtem je predsednik internacionalnega komite'a izročil pariškemu občinskemu sa_ stopu olimpijrko zastavo, ki jo je leta 1920 daroval belgjskl komite In je bila dosedaj shranjena v Antwerpnu. Zastava ostane do prihodnje olimpijade v Parizu. Zaključnim svečanostim so prisostvovale ogromne množice gledalcev.
— Stanje prvenstvene tabele zagreb. ikega nogomet, podsaveza je sledeče (številke znači jo število odigranih tekem. dob_ ljene tekme, neodločne, izgubljene, diferenca dobljenih in zadanih goalov, Število točk):
1. ) Orađjanski 7   6   1    0   41:7 1«.
2. ) HaSk   7   4   2   1   20:11 10
3. ) Concordija   7   3   1   3   16:13 7
4. ) Sparta   7   2    2     3   9:17 6
5. ) Tipografija   8   0     0    8   4:42 0. Prvenstvo Zagreba   si je definitivno
priboril Gradjanski. Gradi, ima še igrati s šparto In odločilno tekmo za prvenstvo Z. N. P. s prvakom province. Hašk ima še odigrati tekmo s Concordijo.
— Smučarstvo v naši vojski. Te dni je irdalo vojno ministrstvo odlok, da počne v bodoči zimi z obrazovanjem smučarskih čet v naši armadi. S tehničnim izvežbanjem je poverilo Jugoslovenski zimskosportski savez v Ljubljani. Letos se bosta vršila dva tečaja, v katerih se bo izvežbalo po 150 častnikov in podčastnikov. Vsak tečaj bo trajal po 4 tedne ter so bosta oba vrSila v Sloveniji, vendar kraj Se nI določen. Ka^ kor znano je začel zimskosportski savez s tozadevno akcijo že pred dvema letoma, ter je ministrstvo prvotno neameravalo pozvati Švicarje za izvežbanje naših vojakov, a je ta svoj namen premenilo ter sprejelo predloge saveza. Vsekakor znači ta odlok ministrstva laskavo priznanje dela nsšega zimskosportskega saveza. Kakor čitjemo. bo organiziral savez že letos tudi vojaške smu_ ške tekme, da tudi kvalitativno preizkusi Izvežbane vojake.smučarje.
— Iz spetne rubrike svetovnega lista. >Prager Presse« prinaša o tekmi Gradfan. ski : Hašk 4:12 (40:0)! Res famozno!
— Na IntenacIJonalnem meotlncu. ki se je vršil v nedeljo v Pragi in na katerem je stsrtal tudi Ferpar ^Primorje) je tekal slednji na 100 vardov 10.5 sek. in ne kakor smo navedli glasom poročila popačene br_ zojavke na 100 m. Prvi js bil Lirika v 10.4.
— JZSS ima v četrtek važno sejo v Kavarni Emooa. damski salom ter prosimo zanesljive udeležbe vseh članov upravnega odbora in osobito polnoštevilno vseh članov smuškega odseka. Predsedstvo.
Julijska Krajina.
— Beneški Slovenci zopet pohvaljeni. Neka furlanska revija opisuje, kako vrlo so se borili »dobri sinovi Slavi-jec za Italijo v svetovni vojni. Nobenega dezerterja ni bilo, vsi slovenski vojaki so vršili svojo dolžnost v najpopolnejši meri. Prve dni vojne, v juniju 1915. so se videle dolge vrste slovenskih žen, ki so korakale, obložene s strelivom, na višine do topniških postojank. Revija hvali beneškega Slovenca kot izrazitega bojevnika, ki se nič ne ponaša in ne baha, marveč se pokori, vrši svojo dolžnost in nikdar ne dvomi o zmagi. Hrabrost in udanost beneških Slovencev je poplačana s tem, da nimajo niti ene ljudske šole v svojem jeziku in tudi v vojaški službi jim je bilo zabranjeno govoriti slovensko!
— Z Goriškega« Razlastitveni odlok, s katerim se ima uničiti slovensko gospodarstvo (kakor smo že obširnejše obrazložili), ima stopiti v veljavo dne 5. avgusta t 1. Slovenci pa pričakujejo, da vlada razveljavi svoj od'ok, ki pomeni pravzaprav ukinjen je lastninske pravice na nepremičninah v našem ozemlju, ker je po odloku vsako razpolaganje z nepremičnim premoženjem (prodaja, Izprememba, najemnina itd.) odvisno od vojaške oblasti ali od prefekta. To je že skoro razlastitev ljudstva v obmejnih krajih! — Plačilni nalogi za zastarele davke prihajajo ljudem v vedno večjem števcu. Zemljiška odškodnina je bila odmerjena tako nizko, da ni pokrila niti ene stotinke stroškov, ki jih je imel kmet pri obnovi svojega posestva. Kmet je obremenjen z
ogromnimi davki, sedaj pa naj bi plačeval še zastarele davke od 1920 dalje. Tega ljudje ne zmorejo, taki davki se morajo odpisati. — V Cerknem je doba občinskega komisarijata podaljšana do 27. septembra t. L — Glede ogroženja občinske samostojnosti je posredoval pri rimski vladi posl. dr. Besednjak. Povedali so mu. da je ustavljeno povećavanje občin, kakršno hočejo izvršiti v Gorici s priklopitvijo okoličanskih vasi. Za združitev so potrebni posebni sklepi občinskih svetov, ki se predlože deželnemu upravnemu odboru, nato pridejo sklepi v notranje ministrstvo in tam se končno odloči ali za združitev c!i proti združitvi. — Telovadni nastop v Batujah v nedeljo je uspel ugodno ob obilni udeležbi. — Učiteljstvo je zborovalo po objavljenem sporedu v Gorici, priredilo tečaj pri Sv. Luciji in v nedeljo koncert v Tolminu. Prireditve so pokazale žilavost našega učiteljstva. — V Vrtovinu so pokopali zemske ostanke v vojni pri Zagraju padlega in doslej tam pokopanega poročnika Andreja Podgoruika, bivšega dež. uradnika.
Iz. Sv. Križa na Vipavskem nam pišejo, da odstopi občinski komisar Lu-lik baje iz zdravstvenih ozirov. Dopisnik trdi, da Lulik nikakor ni tnk, kakor ga slikajo nasprotniki, Lulik rad pomaga ljudstvu in tudi nekaterim slov. učiteljem je pr:pomogel, da so prišli do službe. Nasilstva on ni rabil nikdar. — Občinski svet je bil razpuščen, ker so v njem tičali skupaj komunisti in klerikalci pod vodstvom žunnika Rejca, ki dobiva »Slovenca« . .. To priobčinemo kot glas iz ljudstva, pripravljeni, priobčiti tudi protidopise.
OnišfMne vesti.
— članstvo ljubljanskih JDS političnih društev In organizacij poživlja podpisani O. O. JDS Ljubljana s prošnjo, da se ude. deleže danes polnoštevilno pogreba odvet-
I nlka dr. Josipa Lavrončiča, predsednika JDS političnega druStva za Dvorski okraj. Zbirališče ob tri četrt na 17. pred mrtvašnico za LeonišCem. — Predsednik O. O. JDS ravn. Jng.
— Pripravljalni odbor Orjune 5t. Pe_ ter.Vodmat Ima uradne ure ob delavnikih od pol 19. do 20 in ob nedeljah in praznikih od pol 11. do 12. v knjižnici političnega ln gospodarskega društva za vodmEtski okraj, Bohoričeva ulica 9.
NOVA DR. RAHLE J EVA IZNAJDBA NA POLJU MEDICINE-
Vsem je znano, da je mladi mski učenjak dr. I. Rahlejev iz Beograda, ki ie otvoril v Beogradu, Kosovska uL 43., svoj moderni kemično - bakteriološki laboratorij, iznašel lek Radio-Balsamika proti revmati-zmu. Danes je to zdravilo poznano ne samo v naši državi, temveč tudi po vsem inozemstvu kot najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma .Ko Je pred dvema letoma dr. I. Rahlejev delal poskuse z Radio-Balsamika na Bledu, bil je naš list eden Hcd prvimi, ki je opozoril svoje bralce na to znamenito iznajdbo in na uspehe Izvršenih poskusov. Sedaj pa se je dr. Rahlejevu posrečilo, da je Iznašel novo sredstvo proti najbolj grozni in najgori': bolezni »sifilis«, katero ljudje po pravici nazivljejo »b'c" človeštva«. Ta lek temelji, k a bor tudi Radio-Balsamika na principih pro.elnove terapije, a je prepariran tako, da se uporablja v vidu kapljic. Ta nova iznajdba dr. Rahle-jeva bo raznesla širom celega sveta ne samo slavo mladsga učenjaka, temveč tudi vsega našega dragega Slovanstva ter bo uničila vse predsodke zapadnih narodov o nesposobnosti Slovanov. Svojo novo iznajdbo* je nazval dr. Rahlejev »Sifilitin«, a njegova zdravilna moč obstoji v tem: Prvo, lekovitost sifilltina leži v tem, da z njegovo uporabo voščena hromatinska kožica od sifilitičnih spirohet (Znano ie v medicini, da se nahaja sifilitična spiroheta v kožici, ki jo čuva od zunanjih vplivov, a katere do danes nI uspelo odstraniti brez nevarnosti za žive celice organizma) pušča iz sebe neko lepljivo snov, zbog česar kožica sama degenerira in razpade. Kakor služi ta kožica spirohet! kot zaščitnica pred vsemi zunanjimi vplivi. In med te spada tudi delovanje krvnih telesc, tako le spiroheta, oropana zaščitne kožice, na mah Izpostavljena delovanju krvnih telesc, ki spiroheto popolnoma ugonobe. Drugo, v tem ko sp:ro-heta, oropana svoje kožice, spušča iz sebe preveč endo toksinov (strupa), da bi jih krvna telesca brez zunanje pomoči mogla uničiti, sestavil ie dr. Rahlejev to zdravilo taloo. da ta lek povečuje delovanje krvnih telesc t J. nevtralizira endo toksine oziroma povečava fagocitozo. Vporaba sifilltina ne ostavlja nikakfh škodljivih posledic na organizmu in odslej ne bo več potrebno, da se bolniki zdravijo z raznimi preparati kot živim srebrom, arsenikom Itd, torej s strup vsebujočirm* aparati. Res je, da So tudi ti preparati isgonabijali in to samo izvestno Število spirohet, toda zajedno so uničevali tudi žive celice organizma. Iz tega je razvidno, da si ti preparati jako škodili celotnemu organizmu, kar pa ni slučaj pri zdravilu dr. Rahlejeva. Z uporabo leka dr. Rah-lejevega »sifilitlna« se le dosegel izreden in nepričakovan uspeh v zdravljenju sifilisa v vseh njegovih stadijih. Ne glede na dosedanje zadovoljive rezultate tega leka, dela dr. Rahlejev še nadalje nove poskuse s tem svojim zdravilom. Ravnotako dobiva tudi od evropskih strokovnjakov potrd la o zdravilni moči svojega preparata. Ta preparat bo dal dr. Rahlejev v najkrajšem Času v javno prodajo na veselje in v rešitev vseh onih, ki so oboleli na sifilisu.
V imenu zakona, reda is pravice...
... je izbral včerajšnji »Slovenec« kot eno prvin žrtev orožni škega kapitana V o š n j a k a. Očita mu, d« je on kriv, da se povzročitelji pokolja v Trbovljah niso izsledili, da je 1. junija prepovedal trboveljskemu orožnistvu nastopiti proti Orjuni, da noč za nočjo popiva z Orjunaši, da se-je navadil tega v Dalmaciji, kjer da je med orožništvom zapustil dolgove, ki jih nikdar ne bo plačal itd. Ker poznamo klerikalce, ki v borbi s svojimi političnimi nasprotniki niso preveč izbirčni in kaj radi posežejo tudi v privatno življenje svoje žrtve, da jo diskrediti-rajo v očeh javnosti, se ne čudimo napadu na osebno čast in službeno vestnost kapitana Vošnjaka. Vemo tudi, kakšen je namen te nečuvene čast'kra-je. Vendar pa moramo resnici na ljubo ugotoviti, da »Slovenec« tudi v tem slučaju zavedno in namenoma fazo, laže pod imuniteto svojega odgovornega urednika, ker se zaveda, da ga napadenec ne more poklicati na cxigcv-vor. Poznamo kap. Vošnjaka kot poštenega in vestnega častnika, ki ni Še nikoli grešil preti službenim dolžnostim. 1. junija ni mogel prepovedati trboveljskem orožnistvu, da nastopi proti Orjuni, ker je prispel v Trbovlje šele zvečer istega dne. Z Orjunaši sploh ne popiva, pač pa je sedel nekoč za čašo vina z nekim odličnim klerikalnim pri-ganjačem, ki ga je »Slovencec vedrv-ma zamenjal z Orjunašem. V Dalmaciji kap. Vošnjak ni mogel napraviti dolgov, ker tam sploh bil nI Tudi sicer nima nobenih dolgov, ki bi jih celo ne mogel plačati. Njegove gmotne razmere niso tako obupne, da bi delal dolgove. »Slovenec«* pravi dalje, da bi orožniki takoj ugotovili vse krivce, ako se Vošnjak odstrani, zdaj pa ne smejo, ker se jim preti z Macedonijo. Ugotavljamo, da jo bil Kap. Vcšnjak premeščen iz Trbovelj že — 12. ju^ja in da navzlic temu orožnfštvo še ni ugotovilo nobenega krivca- Javnost se torej lahko prepriča, da je prva žrtev klerikrlne strahovlade nedolžna. Končno priporočamo objektivni javnosti »Sloveneevo« trditev, da kap. Vošnjak nima pojma o orožniški službi, ker Je vstopil v to službo šele po prevratu. Kdor se je torej vpisal na univerzo po prevratu in položil vse predpisane izpite, nima pojma o svoji stroki, dasi nosi naslov doktorja. Logično, kajne. Se boU smešna pa je trditev, da nima polma o orožniški službi tisti častnik, kt služi pri orožnistvu že Šesto leto. Tako zabit je menda samo pisec infamne »Slovencev e« notice.
M
napada in blati »Slovenccc velikega lupana dr. B a I t i č a . ki ga hoče odstraniti, da postavi na to mesto klerikalnega eksponenta. Očita mu, da se je pod njegovo upravo prvič v zgodovini slovenskega naroda začelo bratomorno klanje med Slovenci z moralno in materialno podporo državne oblasti. To svojo trditev je »Slovenecc debelo podčrtal, pri tem se je pa prav tako debelo zlagal. Protestiramo v imenu la-kona, reda in pravice proti temu, da Je klerikalizem namenoma utajah žalosten dogodek, ko se Je pod dr. Breičeve upravo prvič v zgodovini slovenskega naroda začelo bratomorno klanje m*đ Slovenci na Zaloški cesti z moralno ln fn materijalno podporo državno ob rasti, ki sta jo reprezentirala takrat dr. Brejc kot predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo ln dr. Korošec kot prometni minister. Isti dr. Korošec je danes zopet na vladi in hoče vladati v imenu zakona, reda in pravice. Isti dr. Brejc je že določen za novega velikega župana, ki bo tudi županil v imenu zakona, reda m pravice ...
so odstranili klerikalci vladna**, komisarja na Ijubljanskeri magistratu dr. Viljema K r e j č e g a ter imenovali na to mesto žalostno figuro v njihovih rokah — bivšega župana dr. L j u-devita Perica, ki nima toliko ponosa, da bi se kot socijalist zaJ-valil za poniževalno vlogo akaponeofa črne reakcije...
so klerikalci na delu, da i/pumuja-jo od novega notranjega ministra prepoved sokolskega zleta v Zagrebu. Včasih so preganjali Sokolstvo avstro-madžarski pandurji, ki Jh je poslala dunajska vlada, da v imenu zakona, reda in pravice zajeze roznah sokolske misli in preprečijo nacijonalno vata^-jenje zatiranega jugoslovenskega življa. Danes smo v svobodai nacijoral/il državi. Čije vlada hoče v Imenu zakona, reda in pravice prepovedati navadno društveno prireditev tistim lojalnim državljanom, ki pogrešajo T svojih vrstah marsikatero žrtev za ustanovitev te države.
Današnje prireditve ▼ Ljubljani.
Kino Tivoli: »Moč krvi«. (II. del — Varno zavetje).
Kino Ljubljanski dvor: »Dva sresta prijatelja« (Grete Hollmann).
Dnevne vesti.
V Uubiiani. dne
»V imenu zakona« reda in pravice!«
Te hI velike besede, ki pomenijo temelj vsake zdrave družbe, je zapisala na svoj prapor tudi nova vlada. V imenu zakona, reda in pravice tava nesrečni jugosiovenski narod že Šesto leto v kaosu socijalnih, upravnih, administrativnih   in   narodno - gospodarskih eksperimentov, v imenu zakona, reda in pravice so se menjali narodni poslanci, ministri in drugi javni funkcij on a rji, v imenu spontane želje, da se končno odstrani iz našega političnega življenja partizanstvo, strankarstvo in favoriziranje enega dela prebivalstva na račun drugega, je šla Jugoslavija skozi vse faze težkega začetnega dela in stoji sedaj kakor Dante pred vhodom v pekel, nad katerim vidi zopet svoj cilj: zakonitost, red in pravica. Ušesa celokupnega jugoslovenskega naroda od delavca in kmeta do državnega uradnika in privatnega podjetnika so polna krilatih obljub in fraz o zboljšanju socijalnih razmer, o delu za narod, za državo in javni blagor, Id je tako pri srcu vsem, kdor hoče splezati po tujih tilnikih do vladnega korita. Obetalo in obeta se pri nas toliko, da bi zadostoval neznaten del vsega tega besedičenja za takojšnjo rešitev vseh perečih problemov, ki pa navzlic temu še vedno vise v zraku in Čakajo energične roke,   da jih spravi z dnevnega reda.
V imenu zakona, reda in pravice bi morali začeti naši državniki in politiki pozitivno delati. To velja v prvi vrsti za tiste, ki so prišli s pomočjo tega gesla na krmilo in ki danes svečano obetajo, da hočejo vladati v imenu zakona, reda in pravice. To zahteva ljudstvo, tisto izmučeno in v politični borbi razdvojeno ljudstvo, ki je čisto po krivici postalo igrača v rokah demagoških voditeljev. Toda komaj smo dobili novo vlado, o kateri bi človek mislil, da bo res v praksi zavrgla to, kar je neprestano očitala drugim, da ne bo razvnemala že itak do skrajnosti napetega strankarskega in stanovskega sovraštva, so že tu dokazi, ki pričajo, da smo se zmotili. V imenu zakona, reda in pravice stopa v Slovenijo na dan črna reakcija, ki hoče zasužnjiti in zatre ti vsako svobodno misel. Biižamo se klerikalni strahovladi, ki jo pozna slovenska napredna javnost iz njene prošlosti tako temeljito, da je že danes lahko pripravljena na sistematično preganjanje, šikaniranje in teptanje elementarnih državljanskih pravic.
Ne govorimo tu o vladi kot taki. ki jo bo sodila javnost po njenih delih. Pač pa smo primorani z vso odločnostjo nastopiti že danes proti persekuci-jam napredne javnosti. Napredna javnost se dobro zaveda, da ima v svobodni državi enake pravice in dolžnosti, kakor vsi ostali državljani. Zato ne bo trpela, da izvajajo njeni politični nasprotniki v imenu zakona, reda in pravice nad njo najhujši teror, da organizirajo z najvišjih upravnih mest sistematično gonjo proti naprednim društvom, organizacijam in gospodarskim institucijam, proti naprednemu urad-ništvu, učiteljstvu in drugim osebam, ki iz notranjega prepričanja ne morejo prisegati na klerikalni po'itični evangelij. Napredna javnost se tudi dobro zaveda, da je klerikalni Šovinizem in fanatizem gluh za vsako pametno besedo, 'da je klerikalna strahovlada v Sloveniji že na pohodu in da je treba organizirati odpor. Ta odpor mora biti tako
30. fuU/a 1924.
spontan in odločen, da ga klerikalizem ne bo mogel streti, četudi je zlezel na državno krmilo, ki ga bo v tem delu na vse načine podpiral. Štirje klerikalni ministri jamčijo za to, da bo napredni živelj v Sloveniji odslej brezpraven element, izročen na milost in nemilost klerikalnih mogotcev, ki jim je zrastel pod okriljem nove vlade greben tako, da že odkrito napovedujejo naprednim Slovencem boj na življenje in smrt. Od nas samih je odvisno, kako sprejmemo to vsiljeno borbo. Zdaj je skrajni čas, da se napredna javnost združi v močno falango, ki bo branila svoje pravice in svoje žlvijenske interese pred klerikalnim nasiljem. Zdaj bije dvanajsta ura, ki kategorično zahteva ,da pozabimo vse malenkostne medsebojne razprtije in stopimo kot en mož v borbo proti klerikalni agresivnosti. Praksa najbližje bodočnosti pokaže, da je bil naš opomin umesten in potreben.
Ker smo pripravljeni na vse in ker imamo pravico do samoobrambe, pozivamo vso napredno javnost, naj budno sledi za vsako klerikalno akcijo. Vsaka najmanjša krivica, vsako nezakonito ravnanje, vsak napad na napredna društva, organizacije in gospodarske ustanove, vsako teptanje pravic naprednega učitelja, uradnika ali zasebnika s strani klerikalne strahovlade mora takoj v javnost Na ta način bomo j lahko informirali jugoslovensko in ostalo evropsko kulturno javnost o tem, kaj počenja pod firmo zakona- reda in pravice stranka, ki si je nadela nalogo, da uniči svobodno misel in svobodno besedo. V ta namen hočemo odslej prinašati stalno rubriko »V imenu zakona, reda in pravice«, ki naj postane obrambna rubrika napredne javnosti. Kogar zadene klerikalna kriva palica, komur se zgodi v državni ali privatni službi krivica za to, ker je naprednega mišljenja, naj takoj sestavi objektivno poročilo, ki ga priobčimo pod omenjeno rubriko. Proti napovedani strahovladi se moramo braniti javno, in prepričani smo, da najde nas glas odmev na pra- j vem mestu.
*  * *
— Prepoved sokolske^a zl . v Zagrebu? Iz Beograda poročajo, da delujejo radičevci in klerikalci na to, da vlada prepove zlet jugoslovenskega So!io!stva dne 15. avgusta v Zagrebu. Ne verjamemo, da bi se vlada odločila za ta korak, ker bi s tem spravila v kaj čudno luč vladarja samega, ki je, kakor znano, prevzel protektorat tega zleta. Sicer pa živimo v Jugoslaviji v časih neomejenih možnosti! Ako je mogla ob desetletnici vo;ne napovedi Srbiji priti pri nas na krmilo vlada, ki jo tvorijo po pretežni večini avsirfja-kantl, zakaj b! ne bil v teh okoinosffil p^er^vedan tnd! z!: t J^goslovenckega Sokolstva? Saj je pred desetimi leti avs*r?]ska vlada tudi prepovedala sokolski zlet v Ljubljani! A sedaj sede v vladi svobodne Jugoslavije prav tisti ljudje, ki so tudi pred JcsePnil leti delovali na to. da se je zabranll sokolski zlet v t'ubijani!
— Nov vlndnl komisar na magistratu. Se predno je nova vlada imela čas, da vpo!:oji velikega župana dr. Baltiča, je odstavila vladnega komisarja na magistratu g. dr. Viljema K r e j -čega ter imenovala na njegovo mesto pre šnjega župana, izvoljenega Qd klerikalno - komunistične večine, dr. Ljudevita Perica. Ali more biti župan razpuščenega občinskega sveta vladni komisar?
— Sprememba ▼ osebi velikega žnpana. Kakor se samoobsebi razume, nastane tudi sprememba v osebi velikega župana ljubljanske oblasti. Nekateri pravijo, da bo imenovan za novega velikega župana dvomi svetnik Janko Kremenšek, drugi pa zatrjujejo, da postane vefiki župan izrazit pristaš klerikalne stranke okrajni komisar dr. L o g e r.
— Nazadovanje naše kulture, Z imenovanjem dr. Korošca, tako piše »Samouprava«, za ministra p ros vete in sezastopnika ministra ver je obeležen zelo eklatanten pravec prosvetne in verske politike, ki jo misli izvajati, ako po nesreči ostane dlje časa na vladi, kabinet g. Davidovića. O tem vprašanju bomo imeli priliko se Češče govoriti, za sedaj beležimo samo stvar, ki je aktualne važnosti. Naša ustava je zajamčila svobodo vere in vesti in postavila gotova načela radi vzdrževanja normalnih odnošajev med posamnimi priznanimi veroizpovedanji. V členu 12. zadnji odstavek je določeno, da se verski predstavitelji ne smejo svoje duhovne oblasti izrabljati v politične svrhe v cerkvi, v propovedih ali sicer pri izvrševanju svojih službenih dolžnostrh. Proti tej določbi so se klerikalci naj-energičneje borili v ustavotvorni skupščini. Klerikalna stranka vzdržava v resnici svojo moč samo s terorjem in z zlorabo duhovniške In verske oblasti. Celokupna Organizacija duhovništva ▼ Sloveniji je v službi klerikalcev. Da to niso prazne trditve, je razvidno tudi po predrznosti, ki jo kažejo klerikalni listi, pišoč o delovanju in vpiivu duhovnikov. Vzgled za to nudi zadnja številka klerikalnega lista »Straže«, ki izhaja v Mariboru. V številki z dne 25. maja se v uvodniku brani politična akcija katoliške duhovščine na korist klerikalcem ter se naglasa, da se klerikalci nikdar ne odpovedo takšnega delovanja duhovnikov. C'anek zaključuje ta-Ie značilna izjava: »S politično aktivnostjo naših duhovnikov stoji in pada napredek slovenskega naroda. Razume se, da je to bedastoćo, nasprotno napredek Slovencev bi bil osiguran v osamosvojitvi od reakcijonaniih klerikalcev. Sedaj pa, ko je pooblaščeni šef klerikalne stranke postavljen glede pro-svete in ver na čelo drž. uprave, je to nazadovanje kulture, zlasti ako stanje pri nas primerjamo z napredkom, ki ga izkazujejo druge države, kakor n. pr. kato'iška Francija, ki baš sedaj zahteva prek'nienje vseh vez z Vatikanom.
— Izjava. »Slovenec« je zaradi na* šega včerajšnjega odgovora zbesnel. Našemu življenju posveča cele kolone in nas neprestano izziva. Včeraj smo mu že nekaj povedali, kar mu ni bilo po volji, danes r~ pa javljamo to*Ie: Našega kluba se vsa klerikalna gonja nič ne prime. Njegovi člani so imeli po veliki večini današnje nacijonalno m demokratsko prepričanje že v najtež* jih časih, ko je pod Avstrijo cvetelo klerikalno nasilje. To prepričanje so nosili v svojih srcih med vojno, ko je moral marsikdo zaradi klerikalnega ovaduštva na Kalvarijo. In tc prepri* Čanje so prinesli v novo državo, za ka* tero nima klerikalizem prav nobenih zaslug, p- če je tudi ta trenutek na vladi. Vsi Člani ostanemo neomajno zvesti pravi jugoslovenski ideji, ki jo zastopa edinole naša stranka. Smo pač taki, da ne klonimo pod nobenim te» rorjem. Mi gremo r svojo organizacijo mirno naprej, ker vemo, da s tem ne grešimo ne proti ustavi, ne proti zako* nom, najmanj pa proti državi. V svoj klub ne silimo nikogar in pozivamo »Slovenca«, naj nam javi imena tistih uslužbencev, ki so se vdali »terorju« in i
podpisali pristopno Izjavo, da jim izjave vrnemo, ker za take člane ne ma; ramo. — Klub demokratskih poštnih uslužbencev.
— Sestanek trgovskih zbornic v Rimskfl toplicah. Beogradski listi poročajo, da se prve dni meseca avgusta sestanejo v Rimskih toplicah delegati vseh trgovinskih zbornic v naši državi. Na tem sestanku bodo v prvi vrsti razpravljali o vprašanju gospodarskega sveta, ki izredno zanima vse gospodarske kroge v naši državi
— S1 oskl planinci v Sloveniji. Kakor na druge mmestu poročamo, prirede* člani »Srbskega planinskega društva« prve dni meseca avgusta izlet v naše gore. Iz Beograda odpotujeoj v petek dne 1. avousta z večernim vlakom in prispo v Ljubljano v soboto dopoldne.
— Mednarodni telegrafski kongres. Meseca marca 1925. se vrši mednarodni telegrafski kongres, na katerega je pozvana tudi naša država.
— Program mornariških dnevov na Bledu. V soboto 2. avgusta: Ob pol 17. cvetlični korro na jezeru. Najlepše okrase, ne ladje dobe nagrade. Ob pol 21. Bajna umetniška razsvetljava jezera in vse okoli, ce, otoka in gradu, bakljada in serenada s godbo in petjem pred gradom »Suvobor« v počafecenje Nj. Vel. kralja in kraljice ter prestolonaslednika kot pokrovitelja Jadran_ ske Straže. Pevske točke izvaja pevski zbor glasbene Matice iz Ljubljane, godbene god. ba dravske divizijske oblasti. Ob pol 23. Reunija v Zdraviliškem domu. M. Nedelja 3. avgusta: Od 9 naprej plavalne in vesla. Ske tekme. Plavalne tekme športnih, klubov za prvenstvo Slovenije v Grajski kopeli Tekmujejo plavalci in plavalke SK. Primorje, Ljub. Sport, kluba. SK. Ilirije in Akad. Sport kluba na kratkih in dolgih progah v štafetah, skokih in waterpolu. Zmagovalcu (klubu) v splošni klasifikaciji pripade po_ kal Ljubij. Pliv. Podsaveza, onemu v dam. skl in moški štafeti na 4x100 m pa pokal Jadranske Straže, poklonjen od »Putnika« d. d. Beograd. — Startne liste se bodo pro_ dajale isti dan. Veslaške tekme: 1. športni čolni. 2. pletne. 3. štirijermenskl čolni, 4, dvojermenski čolni. Zmagovalci dobe nagrade. Mornariške Igre. Izvajajo bivši mornarji v grajski kopelji. Cvetlični dan. Ob poi 21. v Kazini razdelitev nagrad in zabava z umetniškim programom: vojaška godba, petje Glasbene Matice, umetniški in ko_ mlčnl nastopi, balet In ples.
— Lastnike hiS, vil In čolnov na Bledu opozarjamo, da ima »Jadranska Straža« ba_ lončke in sveče, kakor tudi sveče za razsvetljavo oken, v lastni režiji In se bode vse to prodajalo od petka naprej na Bledu v Zdraviliškem domu, kjer bo imela »Jadranska Straža« svojo centralo. — Glavni odbor »Jadranske Straže.«
— Poseben vlak na Bled. O priliki mornariških dni na Bledu bo vozil poseben vlak, ki odide iz Ljubljane v soboto popoL dne ob 13. m se vrača z Bleda v nedeljo po noči ob 23. Ker vozi v nedeljo zjutraj Itak tnrlstovski vlak. ni za nedeljo na progi LjnblJana_Bled predviden noben poseben vlak. Izkaznice za udeležence se dobivajo v pisarni Tourist_OffIca na Aleksandrovi cesti, kjer se lahko kupi tudi vozne listke. Potniki posebnega vlaka, ki ne bodo mogli dobiti prenočišča, bodo lahko prenočevali v vlaku.
— Cigarete Jadranske Straže . Glavni odbor Jadranske Straže Je dobil 10.000 komadov cigaret »Jadranske Straže«, ki se bodo prodajale o prilfkl mornariških dni na Bledu.
— Lastnike vrtov, napadov In cvetličarje v Sloveniji, prosimo ponovno n cvet. lice In zelenje za Bled. — Glavni odbor »Jadranske Straže«.
— Razpis službe. Razpisan je natečaj za mesto pomočnika inšpektorja dela v Ma. ribom. Razen splošnim pogojem morajo kandidat! ustrezati tudi sledečim pogojem, in sicer, da so dovršili tehnično fakultet* (strojni ali kemični oddelek) ter da Imajo prakso v zasebnih aH pa državnih podjetjih v izmeri 3 let. Plača In dmgi službeni pre_ jemki so določeni na podstavi zakona o el. vilnrh uradnikih In ostalih državnih uslužbencih. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje
'j .Li.«)
Katerim je priložiti vse dokumente, predpl. sane na podstavi čl. 12. zakona o civilnih uradnikih m ostalih državnih nameščencih, neposredno ministrstvu socijalne politike, osrednji inspekciji dela v Beogradu. naL kasneje do 20. avgusta 1924.
— Smrtna kosa. Umrl je včeraj popoldne po dolgi mučni bolezni g. Fran G o r š e, oče gdč. Angele GorSetove, trgovke na Starem trgu. Pokojnik ie bil pri znancih m prijateljih priljubljen in so ga vsi čislali kot poštenega moža. Pogreb bo v četrtrek 31. t m. ob 17. iz Starega trga št. 26. Blag mu spomin!
— Telefonska zveza Beograd.Bratlsla.
va. Začetkom meseca avgusta se izroči prometu nova direktna telefonska zveza Beograd-Bratislava v češkoslovaški.
— Reorganizacija telefona. — »Slovenec« je začel s temeljitim čiščenjem r br. zojavnem in telefonskem oddelka plavne pošte. S svojo laterno je Iztakul oecbo, ki je baje kriva, da Je on pri telefonskih zve. zah vedno zadnji. Pravi, da je to »z.idlrčni orjunaška somlšljenica Tilka Jakova*, ki Je po smrt ravnatelja Gregoriča prevzel i telefonu vse gospodarstvo, ki je med nrad. nlml urami nabirala za venec umrlih or_ junašev in ki nima dnigeera dela. kakor da se pogovarja po telefonu z ravnatelji raz, nih liberalnih bank. Ko bi bil ravnatelj Gregorlč še med živimi, bi gotovo poslal »Slovencu« Izpričevalo, Iz katerega bi lahko v'del, da jo Je on kot uradnico v vsakem pogledu visoko cenil. In če bi Gregorlč še živel, ko je nabirala gdč. Jakova »med uradnimi urami« za venec ubitih Orjuna-šev, bi jo Gregorič, ki je bil velik nacijo, nalist , ne povzal na odgovor, ampak še pohvalil. Doslej smo bili prepričani, da se bo telefonski promet izboljšal, ko dobimo tež. ko pričakovano avtomatsko centralo, kakor pa vidimo, ne bo potreba, ker Je »Slovence« krizo rešil tako, da mora. Tilka ven. pa bo.
— Vesti o čaruginem begu. Po Osijeku so se razširile včeraj alarmantne vesti, da Je Caruga pobegnil lz sodnih zaporov. Vest je povzročila v mestu veliko* razburjenje. Kasneje se Je ugotovilo, da Je čaraga še vedno v zaporu sigurno zastražen.
— Celica Gavrila Principa. Kakor Javljajo tz Terezlna bo celica, v kateri je bival Gavrilo Princip, ostala zaprta za vse čase.
— »Klub svobodne ljubezni« v Sarajo. vt*. Sarajevska policija Je prijela neka Magdo Bedenkovič, ki se je bavila z zelo nečednim, a plodonosnim poslom. V svoje stanovanje Je zvabila veliko število ml i i n devojk in tam ustanovila pravcati »Klub svobodne ljubezni«. Obisk Je bil baj^ zelo živahen. V afero je zapletenih tudi ve* uglednih sarajevskih rodbin.
— Od doma Je p<>begrril 9-letni Stanko Hinček, sin sodarja te Ljubljane. Deček Ima siv površnik, sive hlače, je bos in brez pokrivala ter je verjetno, da se klati po Ljubil ani.
Aretacije: Radi beračenja Je bH aretiran Ivan L:kozar, In sicer v kleti trgovine Mencinger v Komenskega ulici. —V gostilni Kajfež je bil prijet delavec Jakob Pretnar, ker Je napravil za 71 Din zapitka In Je hotel po francosko otfltL kar brez slovesa.
IZ MARIBORA.
—m Samomor milijonarja. Dne 28. jul. zvečer se je v ulici Pod mostom obesil večkratni milijonar, posestnik več hiš in Izdelovalec sodavice, 64-Ietni Florijan Bendsr. Pred smrtjo je šel v trafiko ter si kupil dve kubi, kar je povzročilo začudenje, ker B:n-der ni b:l kadilec. Nato je vzel verigo, odSel v delavnico in se obesil. Čeprav so takoj, ko so ga zapazili, prihiteli tudi zdravniki na pomoč, je bilo že prepozno. Kot vzrok se navaja nezdrave družinske razmere. Žena je že dlje časa bolehna in odsotna. Zapušča dve še neomoženi hčeri.
—m Preirovljenje Mar'bota. Letošnjo spomlad se Je precej poživelo prenovljcnje hiš v glavnih ulicah. Tako so imela gradbena podjetja vsaj nekaj posla. V zadnjem času pa se je tudi to delo ustavilo. Govorilo se Je, da bosta hotel »Zamorec« in »Crni orel« dvignjena za eno nadstropje, toda ta načrt je padel v vodo. Občuti se pomanjkanje tujcev, še pred 2 letoma so b^a vsa prenočišča prenapolnjena. Star! »Stndt Wien« Se vedno stoji kot Je bil In čaka primerne prilike. Kavama »Central« se bo temeljito preuredila In bo po dovršenem delu ena najbolj vabljivih kavam v Mariboru,
4
Upravni svet Hipoiekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani sporoča tužno
vest o nenadni smrti svojega upravnega svetnika, gospođa
odiietnlka u LJubljani.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 30. t m. ob 5. popoldne iz sanatorija „Leonišča" ob Zaloški cesti na pokopališč« k Sv. Križa.
V Ljubljani, dne 29. julija 1924.
J
ev 173
»SLOVENSKI NARODc dne 31. julija 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
Uravnava Gradaščice, Glinšice In Malega grabna ter nje pomen
Včeraj se Je pričela vodopravna obravnava o načrtu za regulacijo potokov Malega grabna. Gradaščice in Glinšice. ki Jo odreja razglas velikega župana na tri dni od 29. do 31. julija Načrt je izdelala tukajšnja Generalna inšpekcija voda, kot projektant pa nastopa Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega barja.
Vprašanje uravnave teh potokov Je Se staro. V 1. 1860—1861  izdelalo je tedanje deželno stavbeno ravnateljstvo prve načrte za regulacijo Malega grabna in Gradasice in jih predložilo bivši c. kr. deželni vladi. TI načrt* so ostali pač le načrti na papirju. Ko je pozneje L 1882. Izdelal Inženir Ivan pl  Podhasky svoj obširen projekt za izsu_ sevanje ljubljanskega barja,    ki Je postal podlaga sedaj žal nedovršenih osuševalnih del na barju, je tudi on spoznal nujno potrebo, da se regulirajo poleg Ljubljanice in Grubarjevega kanala tudi stranski pritoki/ a med njimi v prvi vrsti Gradašica in Mali graben. V svojem tehničnem poročilu po_ drobno navala kvarne posledice neuravna. ttlh. tokov teh voda, nje vzroke In način njih odstranitve.    Podhaskega načrt za osuši, tev ljubljanskega barja se je pričel Izvrševati 1 1908. in bi bila morala biti Grubar. jev kanal in Ljubljanica izgrajena tekom 5 let t j. 1. 1913. Vsled različnih nepredvidenih zapletljajev se je zavlekla dovršitev teh del v svetovno vojno, ki jih Je končno po_ polnoma prekinila. Kljub vsem naporom po prevratu do sedaj še nI uspelo, da bi se ta iegulačna dela nadaljevala in dovršila. Vendar je baS v zadnjem času stopilo to vpra. sanje v stadij, ki upravičuje nade, da me. rodajni faktorji ne samo uvidavajo nevzdrž. no današnje stanje teh del, marveč da tudi dejansko pristopijo k delu, ki naj dovrši to važno melioracijsko delo.
Vsporedno s temi deli je sklenil Glavni odbor za obdelovanje barja pričeti tudi z regulacijo 6transkih potokov v prvi vrsti GradaSlce *n Malega grabna, ki povzročata razmeroma največ škode prizadetim posest, nikom. Pr! tem računa na uvidevnost in po. moč posebno ljubljanske mestne in Viške občine ter glavnih Interesentov. Načrt je Izdelala s hvalevredno uslužnostjo In požrtvovalnostjo Generalna inšpekcija voda v Ljubljani. Iz njenega tehničnega poročila posnemamo: Regulacija potokov Gradaščice In Malega grabna je potrebna, ker delajo visoke vode teh potokov s poplavami in zamočvirjeni milijonsko škodo. Predležečl načrt vsebuje celotno regulacijo teh potokov od Jezu pri Kožarjih do Izliva v Ljubljanico. Kar se tlčo gorenjega dela Grada, ščice tj. od jezu pri Kožarjih navzgor, se bo ta uravnava projektirala in razpravljala lahko pozneje. Mali graben odnosno Gradašica Izvira v gorovju nad Polhovim gradcem in teče v vzhodni smeri proti Ljubljanici. Med potom sprejema več stranskih potokov. Njegova padavinska površina do jezu pri Kožarjih obsega 157 km:. Njegova dolžina od tu do Izliva v Ljubljanico pa 5978 m. Regulačni načrt Je zasnovan tako, da dobi nova struga padec 1.450 / —2.860/ in voda brzino naks. od 1.85—2.31 m, kar t 3 zasigvralo brezhiben odvod tudi visokih voda. Seveda Be morajo bregovi primerno zavarovat*.
Jez pri Kožarjih se zniža za 49 cm in se temeljito preuredi, da se zabranijo vsakoletne poplave. V Gradaščlco, ki vodnoteh. nično ni r'Č drugega nego obratni kanal (mlinska Ftruga) za vodne naprave mlina na Viču ip Volnovičeve elektrarne, ki pa je ta značai že skoro Izgubila in postala naravni potok, se odvaja potom imenovanega jezu po načrtu maka. 2.5 m3 t. J. vso normalno voio tako da te vodne naprave ne bodo prav nič oškodovane, marveč s poglo. ! bitvijo le pridobijo na padcu.
V novi strugi so projektirani 4 novi objekti:
a) skupni jez v Kožarjih,
h) leseni mostiček v km 0.606,
c) leseni most pri Bocu na Gllncab,
d) končni jez ali prag na Gradašici. Drugi objekti se bodo samo popravili
odnosuo prenesli Od še obstoječih naprav se odstrani jez v Koleziji, v kolikor ni že itak porušen in opi. *čen. To Je potrebno, da se omogoči tehnično pravilna regulacija Gradasice.
V Gradašlco se izteka potok GlinSlca s
22 km2 padavinskega površja In 900 m dolžine.
Radi zamočvirjenja Rožne doline se mora Glinšica poglobiti tako, da se bo isto dalo uspešno kanalizirati ln osušiti.
Stroški so preračun Jen i na 4 milijone
dinarjev. Radi financijelnih težkoč se imajo izvršiti gradbena dela stopnjema še.le ▼ več letih. Najnujnejša dela so:
1. Rekonstrukcija jezu prt Kožarjih in poglobitev struge do km 0.830;
2. izgraditev nove struge od Vojnoviče. ve elektrarne do Kolezije ozir. do zliva v Ljubljanico;
3. Uravnava Glinšice.
Regulačni projekt za Gradašlco. Glin-šlco in Mali graben je velikega pomena in to ne samo v kmetijskoproduktivnem ozi-ru, marveč pred vsem v zdravstvenem, gradbenem in prometnem pogledu. Okolica Viča Ln del Trnovskega predmestja je do sedaj stalno ogrožen po vsakoletnih poplavah, ki povzročajo zemljiškim posestnikom ogromno škodo. Zgodilo se je že ponovno, da so se ljudje morali celo na državni (tržaški) cesti prevažati z vozni i in čolni, ker je voda preplavila vso lepo viško naselbino. Da so imeli Vičani seveda vodo po kleteh i stanovanjih, je umevno. Zato je njih starodavna želja in zahteva, da se te nevzdržne prilike sanirajo. Sedaj se bliža ta želja svojemu uresničenju. Vsi posestniki na VL ču ln v Trnovskem predmestju z veseljem pozdravljajo akcijo Glavnega odbora za obdelovanje barja, ki jih ima rešiti večnih nadlog rednih poplav. Da tudi s svojo strani pripomorejo k čim prejšnjemu uresničenju tega projekta. Jih je mnogo dalo one dele svojh zemljišč, ki se potrebujejo za uravnavo, brezplačno na razpolago.
V gradbenem ozira se bo z osušitvijo sveta med Ljubljano in Vičem pridobilo mnogo cenenih stavbišč, kar bo dalo novo pobudo gradnji hiš in od pomoči obči stanovanjski krizi Kako bi se širilo ljubljansko mesto na to stran, kažejo že danes stavbe družinskih hišic, ki rastejo liki gobe Lz tal ob Koleziji ln Pasjem brodu, kjer so le-ta le količkaj suha. Saj ga pa tudi ni idiličnejšega kraja kakor je ta svet ob Gradašici, ki je vrhu tega tudi globoko humo. zen in omogoča uspešno in dobičkanosno vrtno kulturo V tem pogledu se niti z da. Telia ne da primerjati s svetom na Savskem (ljubljanskem) polju, ki je pust in peščen ter neugoden za obdelovanje. S stališča zdravstva in higijene pa je ureditev vodnih razmer na tem delu ljubljanske okolice naravnost javen postulat. V tem ozira je za. nimiva tozadevna izjava uradnega zdravstvenega izvedenca: »Vsako zastajanje vo_ de pomeni tvorjenje močvirja, počevanje mokrote ln bojni razvoj raznega mrčesa. Vse to je zdravju opasno. V zadnjem času se opazuje v naselbini Rožne doline stalni zastoj vode po jarkih, kar je Izvajati od slabega odtoka vode v Glinšici. ki ima zelo majhen padec. Samo ob sebi je umljivo, da je to zastajanje vode v Rožni dolini v zdravstvenem ozirn -velika kalamiteta«. Da se odstrani to leglo bolezni, je v interesu cele javnosti, vsled česar bo tudi naloga države, da podpira projektirana osuševalna dela. Generalna Inšpekcija voda je v to svrho predvidevala že za tekoče leto znatno vsoto, ki naj bi omogočila takojšnji pričetek dela, ki gf> bodo z veseljem pozdravili vsi prizadeti občani Viča ln mesta Ljubljane,
★    ★ ★
—g Novosadska blagovna borza 29. julija. Na produktni borzi notirajo: Pšenica ba-ška, stara 420—430; nova 410—420; ječmen baški 310—320, koruza 275—280, moka ba_ za »00« 620—630, >.0« 615—625. »2« 565— 575. »6« 515—$25, »6« 455—460; otrobi 205— 215; Celokupni promet 12S in pol vag. Ten_ denca čvrsta.
—g Razstava konj na Ljubljanskem velesejmu Po soglasnem sklepu Km^tjske. ga odseka Ljubljanskega velesejma se priredi na dan 24. avgusta ti. samo razstava konj. Razst- a goveje živine se je morala na podlagi doSlIh prijav za letos iz raznih vzrokov opustiti. Priglasila za razstavo konj se sprejemajo še do 5. avgusta ti.
—g Agrarna produkcija Zedinjenih dr. iav. Po uradnih poročilih se je produkcija talnih pridelkov v Zedinjenih državah od 1910. do 1920. zvišala za približno 13%. V istem času se je število oseb, azposlenih v kmetijskih obratih, znižalo za več nego 4%.
Pridelalo se je več iz raznih vzrokov in sL eer ▼ prvi vrsti radi 40% pomnotttve kme_ tiiekegs trojnega parka; dalje vsled pomnožene namestitve človeške delovne moči s živalsko delovno močjo slasti konj m os. lov, z vedno večjo vporabo mehačnih trak. torjev in avtomobilov; končno vsled povečane povprečne velikost! ameriške farme od 133 na 148 acres, kar Je omogočilo raci_ jonelnejše gospodarstva Let* 1920. je imelo po deželi povprečno avtomobile 3 od 10, v nekaterih krajih 6 od 10 farm.
—g Razstava v Vrbasu. V Vrbasu se vrši I. obrtniška, trgovska in poljedeljska razstava letos od 10. do 20. avgusta.
—g Graški veleaejm. Velesejm v Gradcu se vrši letos od 30. avgusta do 8. sep_ tembra. Z veleeejmom bo združena tudi lov_ aka razstava.
—g Veilkl vzorčni semenj v Prag!. Za
veliki semenj v Pr?gi se prodajajo legiti. macije pri vsih češkoslovaških konzulatih po 20 Din komad. PosetnikI Imajo 50% popust na vseh državnih železnicah SHS, ter 30% popust na železnicah češkoslovaške re publike. Legitimacija opravičuje tudi do takse prostega vizuma na potnem listu ter do proste vstopnine na semenj in vse razstavne paviljone.
—g Italijanska premogovna cona v Ru_ siji. Is Rima poročajo, da se skoraj zaključi italijansko-ruski sporazum za obsežno premogovno cono ob Doncn. Italijani so pr. votno mislili, da dobe pravo in lastno koncesijo, da bodo sami gospodarili na coni, to_ da sovjetska vlada predlaga sedaj nekak italljansko.ruski konzorcij, ki dobi premo, movno cono v najem za določeno število let. Italijane! pa se tega podjetja vendar vesele, da bi se tako izognili glede premoga nadaljn! odvisnosti pri Angliji, Franciji, Belgiji itd.
—g OGLASI. (Podatki v trg zbornici v Ljubljani.) Dobava raznega orodja in in. ventarja. Pri ravnateljstvu drž. Železnic v Zagrebu s--» vrši 19. avgusta ofertalna lici. taclja glede dobave raznega orodja in Inventarja. — Dobava raznega inventarja za postaje. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu se vrši 18. avgusta ti. ofertalna li. citacija glede dobave raznega Inventarja za postaje. — Prodaja stare vojaške opreme. Odeljak zavoda za izradu vojne odeče v Skoplju bo prodal 17. avgusta tL na drugi javni dražbi razno staro vojaško opremo. — Dobava brusnih kamnov. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu se vrši 13. av_ gusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 21 brusnih kamnov za brušenje orodja.
To in ono.
NAJMLAJŠI SVETOVNI JEZIK.
Volapuk ln esperanto sta dobila novega
brata. V majhni dvorani v pariški Rue Cro. zatier je profesor Boleslav Gajevrski malem a izbornem avditorju. broječem šest oseb predaval o novem svetovnem jeziku, jeziku bodočnosti, univerzalnem glasbenem jeziku, ki se naziva rsolresol^. Kakor je izvajal iznajditelj v svojem govora, vsebuje novi jezik 2660 besed, ki so sestavljene iz sedmih romanskih označb tonov: do—re—mi —fa—sol—la—si. Stavkovna zgradba in slog sta zelo preprosta, da se doseže točna elegantna jasnost. Da navedemo primer! >,Sovražnik ima veliko število vojakov« se glasi v novem jeziku: ».Sidomi famisol fami fare fotij. kar doslovno znači: »Sovražnik ima mnogo Čet«. Zanimivo pri nov?m jeziku je dejstvo, da se more pismeno izražati tudi v številkah in notah. Moremo ga torej govo';H pa tudi napisati ali zaigrati. Razen * ga je podana možnost, da namesto imr. ,anlh sedmih zlogov unndo. bimo sedem mavričnih barv, tako da lahko tudi ponoči s pomočjo barvanih žarkov pošiljamo poročila v velike daljave.
Iz vsesa pa se končno razvidi, da je stvar v svoj preprostosti tako zamotana, da bi moral biti človek kos univerzalnega genija, da se priuči temu jeziku. Esperan. tisti so preko tega gibanja prešli t. omalovaževanjem
NE GOVORI V SPANJU.
Dr. Robert Scbaeffer, učitelj na neki zdravniški šoli v Ameriki je med spanjem večkrat govoril ln tako so prišle njegovi ženi na uho različne skrivnosti in tajnosti njegovega srca. Zgodilo se je, da ga je nekega lepega dne povabil polcijski uradnik na kriminalni urad. Tam Je bila Že njegova žena. ki ga Je rmctila aretirati radi bigamije. Mrs. CecHija M. Schaeffer je ogorčeno izjavila, da zahteva ločitev od svojega moža, s katerim je poročena že dve leti in sicer radi tega, ker je večkrat nemirno spal ln tudi v spanju govoril. Cula ga Je šepetati: »Shirlev, ljubica moja!« To je napotilo častivredno Cecilijo, da je prebrskala kov_ čeke svojega moža ln odkrila zanimive stvari, med drugim par ljubavnih pisem, fotografijo in pa poročni Ust, ki dokazuje, da se 24. januarja ti. dr. Schaeffer poročil z neko Shir!ey Marchbleejevo.
ROMUNSKI ČARUGA.
Tudi Romunija ima svojega Caruso, ki je postal zelo glasovit in ki dela oblastim velike preglavice. Je to barambasa Terente, kratko nazvan *kralj močvirja«. Te.ente izvaja nad prebivalstvom v okolici Braile strahovit teror, vendar mu oblasti ne morejo do živega, kljub temu. da so nad drznega razbojnika odposlale cele bataljone vojaštva. Zadnje čase je njegovo delovanje naravnost neznosno. Celi polki vojaštva, obmejne čete, orožništvo in policija, da celo monitorji so stopili v akcijo, da preprečijo evetualni beg harambaše pre-
Fedor Ljubov:
Zveri.
Zadnji žarek ugašajočega dneva je •osvetil v sobo in zaigral na mrtvaško bledem in sestradanem   obrazu Petra Pavloviča Kukunova.
»Vakaralovskega nisem nikoli preklel zaradi njegovega , ravnanja,« je spregovoril s trudnim glasom: »Res je, Š. je bil krvnik, ki je poslal s pomočjo ohrane sto in sto ljudi v sibirske rudnike. Od lakote umrla družina, že to je mnogo. Končno je bila oskrumba Olge Mihajlovne in smrt malega Dimitrija Karloviča nizka cena. Toda... Toda zakaj je morala tako umreti Tatjana Bagova, o tem si gotovo vse Življenje ne bom na jasnem.*
»Ali ni bilo to ime zelo znamenite pevke?« sem vprašal.
»Najznamenitejše v celi Rusiji, in njen mož, Fedor Ivanovič, je bil eden najboljših režiserjev na svetu. Balet carske opere je vodil malone po vsej Fvrop:. Morebiti se spominjate?«
»Seveda.«
»Sicer pa je bila Puccinijeva »To-sca« vsekakor najboljša partija Tatjane Bagove. Kreirala jo je v Moskvi«
»Prosim, pripovedujte!«
»Tam je nisem slišal. Šele v Petro-gradu. Bilo je v zadnji sezoni pred vojno. To je bil dogodek. Ves dvor se je udeležil njenega gala-večera. Nikolaj je takrat zelo rad posnemal predstave pariške Velike opere Sijajen prizor. Še danes bi vam ga lahko naslikal. Car, carica, prestolonaslednik in vse velike kneginje v srednji loži. Vse, kar se je prištevalo k premožnim in imenitnim slojem, je bilo prisotno. In Tatjana je pela... tu ne najdem nobene primere.
Drugi dan je odšla na turnejo po Nemčiji in Italiji. Spremljal sem jo takrat Fedor Ivanovič je bil pri meni. Hotela je nastopiti ne samo na gledališkem odru, temveč tudi v koncertni dvorani, in zato je potrebovala pianista, ki bi jo spremljal.
Fedor Ivanovič se je obrnil name in sprejel sem predlog. Na tem potovanju, ki nas je vodilo tja doli do Sicilije, sem se zelo dobro seznanil z zakoncima Ba-gov. Kakor se pri umetnikih pogosto dogaja, je bila žena nekaj let starejša od moža, Tatjana je bila na višku svoje slave. Stara je bila 32 let, Fedor Ivanovič pa šele 25. Če sem kratko rekel da jo je ljubil, sem porabil navaden izraz za strast, ki je ni mogoče označiti z beseda
Zakaj Fedor Ivanovič je videl v
svoji ženi vse umetnosti. Tatjana Bagova se je bila povzpela iz skromnih razmer, in biserno čisti sopran, ki ga je bila položila rojenica kot dar v zibelko ubožnega otroka, ji je pomagal do svetovne slave in slovesa. Cenili so jo v Evropi, toda še veliko bolj jo je občudovala Amerika, in le slučaj je hotel, da ni odpotovala po leti leta 1914. iz Pa-lerme s parnikom v Newyork, marveč da se je povrnila v svojo domovino Rusijo. To je bila usoda nje in Fedora Ivanovi ča.
Ta mož jo je nosil na rokah. Živel je samo v nji in samo zanjo. 2e njegov režiserski poklic je zahteval to v gotovem smislu, ker je ta za kulisami delujoča sila z redko nesebičnostjo v službi pesnika, komponista in interpretator ja.
Tako se je bil Fedor rvanović sam od sebe privadil, da je bil vedno na delu za druge.
Tatjana Vasiljevna, kakor smo nazivali Bagovo v krosu prijateljev, je bila kakor boljševik! ruske proletarske krvi. Bila je najstarejša hči enega tistih hišnikov, s katerimi so ravnali še v šestdesetih letih prošlega stoletja slabše kot s psi Zaviti v ovčji kožuh so spali v zimskih nočeh, ko je kazal barometer 40* pod ničlo, po botiufluh, piH
ko Donave. Nad krajem, kjer obstoja sum, da se skriva Terente, kroži tudi stalno po več aeroplanov. Toda vsi ukrepi so ostali brezuspešni. Bukarešti listi pišejo, da bo razbojniku uspelo pobegniti, ker je njegovo zasledovanje po močvirjih silno otežkoče-no. V Brailo prihajajo neprestano nova oia-čenja vojske za akcijo proti Terenti. Promet na Donavi je popolnoma ukinjen. Mestni preiekt v Braili je odredil ostro cenzuro vseh listov v mestu, ki so prekmalu prinašali obširna poročila o zasledovanju in podvzetih ukrepih. Prefekt je bil tudi telegraf ičnim potom pozvan h kralju, da poroča o korakih, storjenih za aretacijo Terente. Romunski listi obširno poročajo o življenju romantičnega bandita, ki se sam naziva ^kralj močvirja*. Govori več jezikov, turško, nemško, francosko, bolgarsko itd. Izvršil je dosedaj sedem roparskih umorov in nebroj drugJh zločinov. Prvi umor je izvršil nad svojo ljubico in ie bil aretiran. Pobegnil je iz zapora in sedaj s par tovariši strahuje ves teritorij med Galco in Brailo. Na njegovo slavo je razpisanih 200.000 lej.
V ŽOGI ČEZ NIAGARO.
Bobby Leach, edini človek, ki se je dosedaj spustil preko Niagare in sicer leta 1911 v nekem jeklenem zaboju, se namerava v veliki žogi vreči iz letala v divje valove in vrtince reke Niagara tik nad kanadijskimi padci. Ameriška in ka_ nadska vlada sta prepovedali Lcachu sličen poskus kot ga je izvršil leta 19*1; zato se bo sedaj »pustil iz balona. 2oga bo imela debelost štirih čevljev. V njo so vdelani prostori z zrakom, ki omogočuje en urno dihanje. Leach bo svojo vratolomno pro. dukcijo izvršil v prvih dneh avgusta.
KJE SO HABSBURŽANI, NJIHOVI POMOČNIKI EN VOJSKOVODJE ?
Sinova pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda dokončujeta svoje študije. Maks je jurist na dunajski univerzi, Ernest pa študira v Gradcu na visoki šoli in se posveti gozdarstvu. Eden izmed sinov kneginje Elizabete Wlndisch_ gratz obiskuje dunajsko slikarsko akademijo. Nadvojvoda Leopold Salvator se je naselil v Barceloni v Španiji, ker kažeta njegova dva sinova Anton in Fran Josip nadarjenost za elektrotehniko. V Wallsoe deluje Hubert Salvator na ogromnem po_ sestvu svojega očeta. Princ Sikst Parmski, ki je absolviral v Parizu pravne študije in dosegel dvojni doktorat, tj. prava in političnih ved, se pripravlja, da oddlde v Ame, riko na dolgo turnejo, kjer hoče predavati in razlagati Amerikancem svoje delovanje kot mirovni posredovalec. Louis Parmski službuje v Lnzenburški banki, Renč Parm. ski pa smetuje na svojem posestvu blizu Pariza. Nadvojvoda Friderik, bivši vrhovni poveljnik, živi na svojih posestvih na Mad_ žarskem, nadvojvoda Jožef živi v Budim, pošti, nadvojvoda Evgen je že pet let v Ba.
so vodko, ker sicer niso mogli vzdržati na mrazu. Če se je ta ali oni stanovalec vrnil v saneh s ponočevanja, so dobili hišniki brce, da bi se zdramili in odprli vezna vrata.
Vidite torej, da Tatjana nikakor ni nosila v boljševiškem smislu dednega bremena, kakor Olga Miha j lovna... in vendar jo je doletela taka usoda.
»Kaj se ji je pripetilo?«
»Isto, kar se zgodi z onimi, ki so v očeh neposedujočih srečni in zato tudi predmet njihove zavisti... tako je bilo seveda tudi z njo.
Bilo je poleti. Stanovala je skupno z možem v majhni vili v Gatčini, daleč pred mestom. Fedor Ivanovič je imel tu časih svoje umetniške muhe m Tatjana mu je večkrat popuščala. Od Časa do časa se je poglobil v svojo osamljenost. Tedaj je pričel komponirati, zakaj v globini njegovega srca je živela želja in upanje, da premaga nekega dne v sebi režiserja in stopi pred javnost z delom, ki bi mu poplačalo trud. To je bil pravi namen vile v Gatčini, o katerem smo bili informirani samo intimni prijatelji
Fedor Ivanovič je bil tako neverjetne lahkomiseln in Tatjana se je uklonila tiste usodne čase vsaki njegovi želji.
slu, kjer piše neke svoje spomine. Berch-. told živi na svojih posestvih na Ceškoslo, vaškem, grof Forgasch, ki se Je banal. ds je sestavil ultimat Srbiji, se večkrat poka, ie pri dirkah na Dunaju. Conrada se vidi sedaj na Dunaju, sedaj v Inomostu ln v drugih krajih. Piše vojne spomine. General B6hm_Ermolll se giblje v češkoslovaški re_ publiki, proeluli tržaški namestnik baron Fries-Skene zapravlja svoj čas v Jockey_ klubu. Žive vsi dobro brez vsakih gmotnin skrbi.... Nič hudega jim ni, dasi so pov_ zročili ljudstvu toliko hudega.
NJEGOV LASTNI POGREB.
Trd boj je imel izvoievati Francoz Paul Francois Flour. On trdi, da je še vedno živ in namerava celo doprinesti o tem dokaz, ali oblasti so drugega mnenja in so ga že opetovano proglas.le za mrtvega. L. 1916. je imel Flour dopust in se je povrnit k svoji ženi. Še ko ie bil doma, Je nenadoma prispela presenečeni ženi vest, da je njen mož padel na bojišču. Zakonca sta se na račun te vesti zelo zabavala, upadli * Flour pa je takoj tudi brzojavil svojemu poveljniku, da vsekakor odklanja proglasitev za mrtvega in da bo po preteku dopusta zopet nastopil. Tako se je zgodilo in Flour je preživel ostali del vojne v polnem zdra-ju. Preteklo leto pa sta zakonca Flour doživela novo presenečenje. »Vdova Flourc je namreč prejela uradni poziv, da se pobriga za podelitev vojnega odlikovanja, ki njenemu padlemu možu pripada. »Umrli-je izjavil visoki oblasti, da je sicer pri življenju, da pa le navzlic temu pripravljen sprejeti visoko posmrtno odlikovanje. Pred kratkim je prejela »vdova« zopet uradno obvestilo, da se bo truplo njenega rn^ža prepeljalo iz provizoričnega groba na novo pokooaliSče Bar le Duc. Istočasno je bila povabljena, da prisostvuje novemu pokopu. Tixlj mož ie prispel k svečanosti in ie skupaj s svoio vdovo prisostvoval lastnemu pogrebu. In sedaj le dobila žena novo pismo, v katerem trdovratna oblast želi vedeti, kakšen napis naj bo natgrobu. Mož je odvrnil: »Tukaj ne počiva...*
Drobiž.
- Dragocena italijanska slika v Budim, pesti. Tekom vojno je neki vojak prinesel iz Italije oltarno sliko Sv. Janeza, katero je napravil sloveč slikar Palma VecchSo. Slika je šla od roke v roke in tako jo j« imelo kakih 20 oseb. predno jo je kupil nekdo, ki je znal sliko prav ceniti. Vred.ia je 50.000 dolarjev. Italijanska vlada se je obrnila do Madžarske, da se slika izroči cerkvi. Iz katere je bila vzeta.
* Na porodu umrje več žen nego moških v vojski. Ameriški list :«Nev Yorkt< je priobčil pred kratkim članek iz peresa M is an Blarcon. zastopnice ameriškega združe, nja »Skrb za otroka«. Pisateljica pravi, da je umrlo vsled težkega poroda več žen nego je padlo vseh moških v vseh vojnah kar jih je doslej bilo. Nabrala si je informacija in statistične podatke iz 11 civiliziranh držav in uvidela, da je Amerika šele na dvanajstem mestu, kar se tiče umrljivosti vsled neuspelega poroda. Blarcom govori o nedostatku skrbi za materinstvo. Sedaj hoče organizirati doma obsežno akcijo, da bi bile zlasti v težje pristopnih pokrajinah na razpolago babice v zadostnem številu. Za oddaljene kraje in sela po gorah se organizirajo posebne potujoče bolnice.
■ Aovokatska procesija v Londonu. V Londonu zborujejo v velikem številu ameriški in kanadski advokati. 21. tm je bil slovesen sprejem v Westminstru. kamor je šla dolga procesija 2500 oseb. med njimi angleški kasacijski sodniki v svojih rdečih oblačilih s hermelinom In vsi drugi sodniki v svojih tunikah in z belo peruko. Ameriški in kanadski advokatje so bili v navadnih črnih oblekah, kar jih je zelo razlikovalo od tradicionalnih angleških sodniških oblek. Udeležil se je sprevoda In zborovanja tudi ameriški tajnik Hughes, ki je imel nagovor, v katerem je izrekel svoje veselje, da se nahaja v zgodovinski dvorani, ki je skupno žarišče anglosaksonskega plemena. Pomembno je dostavil še, da izmed mednarodnih kontaktov ni srečnejšega od tega, ki ne zasleduje nikakih političnih ciljev.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Boljševiki so bili menda pozabili, da je v Gatčini. Sicer so krožile tu in tam vesti o roparskih pohodih, ki so jih delali boljševiki v okolici prestolice, o letoviščih in vilah bogatašev, ki so bile na razpolago proletarijatu. Toda o Gatčini ni nihče govoril in zdelo se mi je, kakor da sta živela takrat Fedor Ivanovič in Tatjana za cvetočim španskim bezgom v tihem premišljevanju o svoji veliki umetnosti.
Večkrat sem prihajal zvečer k nitma tja na deželo.
Samovar je šumel in Tatjana je kuhala čaj, kakor ga je znala pripravljati samo ona.
Ko je bila s čajem pri kraju, je sedla na balkon, dočim smo moški pili in kadili. Okna so bila odprta... Z orjaškimi koraki smo se bližali belim nočem ... in njen čudoviti glas je odnašal bolest dramske junakinje tja daleč v brezprimerno divno rusko poletno noč. Zelo pogosto sem moral razmišljati o tem, da v takratnih razmerah ni bilo Posebno varno prepevati pri odprtih oknih. Ker pa si Fedor Ivanovič ni upal ugovarjati in ker sem bil v Gatčini le kot gost, sem opetovano zamolčal te svoje pomisleke.
(Dali« Prihodnji«).
f
mm Peteline
Ljubijandi Sv« Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko  in m a I O
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino,  sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
NaMžžše cene.      Postrežba točna, jmgft
m ii— i mm i.....iwii«m ——————
Zobozdravnik 4850
!l Rodoschcgg
Stari trg 2
ne ordinira 80 konca avgusta
Lep črn
s£anie sli
pc osafel poslan! fots^raf^l d n&ioiDifer-csfSS it! umslnfSk? Izdela&f.
Iztfslaoa slik o tnSnu septlt kolori u, skus-relii in oSju,
Izdelava dopisnih kart v bakrotisku in brornsrebru (originalne fotografije).
Z&fiievaife cenike in obrseajfe se na edini zaosd o deželi:
[Umlelničho nakladni zaocd
J o.s;.
aulom.*,
2Tiefi!t?il<f233 ulica fiS« 42 t
Za
Mi »• prHoli Platuje vnaprej.
IViHLI OGLHSI
Cena malih oglasov
vsaka beseda 30 para. — Najmanj«
pa Din 5-—
i s 1
Izurjena šivilja
gre šivat na dom. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4S37
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodaja Slovenska pre-msgo&opĐa tiruž&a z o. z.
v Ljubljani, \Volfova ulica 1.
r9GQQQQGQQG
Sprejmem čevljarskega pomočnika
za fino delo. — Anton Logar, Ljubljana, Dalma* tinova ulica 7. 4862
Išče se v firem kuhanju izurjena
kuharica
k boljši rodbini. — Nas slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4345
Strojnik,
pit«!*
popolnoma samostojen in trezen, po možnosti sam« ski — se sprejme za ta* kojšnji nastop k lokomos bili v parni žagi na deželi. — Pojasnila daje tovarna parket: Ivan Šiška. Ljub* Ijana, Metelkova ulica 4.
483S
pr&dais zeifiifiš&ib purcefi.
Prodajo   se   sledeča   v   dr.   Oražnovo   zapuščino spadajoča zemljišča:
1. Zemljišče Mesfn! log s parceli 893 in 894/1 ter šupi stavbn.
pare. 89/2 in 303 kat. obč. Trnovsko predmestje v skupni izmeri 7-1504 na.
To zemljišče se proda v treh enakih delih računano od ceste v Rakovo jelšo ali pa v dveh deiih, kakor ga režejo jarki iz ceste 2 cesarjev, eventuelno najboljšemu ponudniku 2a vse parcele s šupami vred.
2. Travnik pod Dolenjskim kolodvorom: Od postaje Dolenjski kolodvor ga Joči poljska pot. Jako primeren za skladišče lesa, parno žago, odn. tvornico z lesnimi izdelki. Ta travnik obsega sledeče parce'e št 175 1, 176/1, 176/2, 177/1, 178/1 in 179/1 kat. obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 20143 ha. Prodajajo se prvi dve parceli skupaj in ostale skupaj odnosno najboljšemu ponudniku vse parcele skupaj.
3. Zemljišče za Rakovnikom i
a) Parcele št. 77/8 gozd, 83/1 travnik in 83 2 bajer (pripraven za rejo rib in za pridobivanje ledu po zimi) kar. cbč. Karlovsko predmestje skupno z zasebno potjo pare. 83/4 v skupni izmeri 1-0628 ha.
b) Parcele 77,20 gozd, 80/1 njiva in 83/3 travnik kat. obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 4*7 281 ha.
To zemljišče se na željo razdeli na dva dela.
4. Stavbne parcele na Friškovcus
a) Parcele št. 172/4 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del, razdeljena na dve stavbni parceli po 746 m2;
b) Parcela 234/3 iste kat. obč. razdeljena na dve stavbni parceli v izmeri 852 in 896 m2.
c) Parcela št. 172/17 iste kat. obč. v izmeri 604 m2.
Ponudbe opremljene s 10°/o vadijem, v gotovini odn. vrednostnih papirjih, v kateri se ponudnik zaveže, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganje ofertov v besedi, sicer mu zapade vadij, je vložiti do 30. avgusta 1924 pri podpisanem odboru.
Vso kupnino bode plačati takoj v gotovini, ko sprejme ponudnik obvestilo, da je ponudba sprejeta. Vsa pojasnila se dobe pri podpisanem odbori ob delavnikih od 9. do 11. dopoldne.
Upravni odbor dr. Oražnov^ga dijaškega doma (univerza), dne 26. julija 1924.
4353 Dr. A. ŠERKO.
Kre^čajte otroke   36 T/III in bolnike z ,Juhanom"!
Lcsna trgovska družba v Ljubljani  —  išče resno
gospodično
s prakso, ki jc vešča sa* mostr>jne slovenske, ita* lijanske in nemške korc* spondonce in po možno* sti rudi knjigovodstva. — Ponudbe na upravo »S!. Naroda« poo* »Ress na;4S18«.
Bolni
novzroća-o v?? mogoče trpljenje, neznosen glavobol, *eloi*čne ieiave, bolečine v iivcfh. slabost, razd ranljivost, nerazpolofenie za delo, oslabel spomin,pomnnjkarje spanja, nemir in mržnjo do življenja.
so vir zdravja občutki jn občutka noči, veselja do življenja, dobrega spanja, deJa-Ijubnostl, v.-trainosti in tne-^ije. Utrujen; žiucš postanejo 70-j et zmožni delovanj?., ako jim dovedemo one substanc«, ki spadajo med nepogrešne sestavine možganov, hrbtnega mozga in živcev. Moje pristne tablete niso t.-.jna medicina in jih na tisoče zdravnikov zapisuje za poživi jenje živcev Sestavljene so po znanstvenem postopka in učinkujejo izbirno in hitro. Moje v vseh evjooskih deželah ustanovljene prod2ja!nice bodo tekom tega meseca razposlale
Muzika  Potiske Divizij* ske   Oblasti,   Novi Sad. potrebuje
L kl, muzičare
za vojaški orkester, rutl^ niraner zi gledališče, sim*
fonije. opere, salonski or* kester itd. in to: 4 L violi niste, 2 čelista. 3 kontra* basiste 1 I. flautista. 1 L oboisti. 1 I. fagotista, T. in III. hornista. 1 (snlo) FAifonista. 1 (solo) Bas« flugclhonirsta, 3 (Kom* nlct-ScMagwcrkerje). — Prednost imajo konserva=» toristi in katari svi rajo poleg teh Sr druge inštru* mente. — Privatnega za* služka dovolj. — O Torte je poslati na: Hinko Mar* šinec, kapelnik boj. mn* zike. Novi Sad. 4821
Vdova inženjerja
srednje dobe, simp. vrst* na kućanica, ugodna dru* žica, traži mjesto k stari* jem otmenom gospodinu, gdje bi u radu i dužnosti* ma našla zaborav. — Pos nudbe pod »Jedan dom 4S32« na upravo »Slove n* skega Naroda«.
Trgovsko
korespondenco
v slovenskem, nemškem, event. tudi v čehoslova* škem in srbo^hrvatskem jeziku sprejema za trgov? ske firme in jih opravlja v privatni pisarni perfek* ten korespondent z de* vetletno prakso. prvo* vrstnimi izpričevali, tr* govsko visokošolsko na« obrazen po ugodnih po= gojih. — Naslov pove Aloma Companv, Ljub* liana. 4855
Par težkih konj
se proda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 485S
Kaohn
I
Pisalni stroj,
dobro ohranjen — se ku* pi. — Naslov pove upra* va »Slov
Nar.«.
4S60
Potrebujemo
tesan les
večje in manjše količine do 25 vagonov 4 5" 5 do 8 m, 5/6" 6 do 10 m in 6/7" 9 do 10 m. Izvodi potrebni. Paralelne deske 13 do 50 mm — Ponudbe poslati na: Braea Jokov. Stanar, Bačka. 4793
posojila
l.OOO.OOO dinarjev
kapitala investira v do* bra industrijska podjetja Gospodarska pisarna Jo* sin Tribuč, Ljubljana* GMncc. 4^64
rotam
Osebni avto,
štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica št. 22. 4802
1630 znamk
ffinih inozemskih) v do* brem stanju — prodam
za 600 Din. Ponudbe pod »Filatelisti pozor!!,'4846« na upravo »Slov. Nar.«.
Izložbena okna
4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom. 8 mm dobelosti, velikost svetlobe 100 do 200 cm, po ugodni ceni naprodaj. — PARNI STROJ S KOTLOM IS HP — se radi elektrifikacije za ce* no 15.000 Din proda. — Ivan Čcrne, Št. Vid nad j Ljubljano. 47131
Bukovo
kakor tudi borovo, jelše-vo. smrekovo in kosta? njevo oglje, bukova in hrastova drva za kurja* vo. železniške hrastove in bukove prage — kupi vsako količino za dobavo čez celo leto — Kmetij* sko * Trgovsko Društvo, Tricste, Via Raffineria 4.
4856
nepremičnine
i
Trgovska hiša
v   lepem   trgu Slovenije
— takoj naprodaj. — 4807« na upravo »Slov. Naroda«.
Enonadstropna
hiša z vrtom
in zemljiščem se po jako
ugodni ceni takoj proda.
— Poizvc sc v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 41 /T
Zaman se trudite
s prodajo vil. stanovanj* skih. trgovskih in obrt* nih hiš, kmetskih pose* štev, graščin, žag, mli* nov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri
»Posest«,
Rcalitetna pisarna, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Pe* tra cesta 24. 3770
Opremljeno sobo
oddam s 1. avgustom v najem. — Marija Jelcnič, Stara pot 1/1 3. 4861
Stanovanje
Mlad zakonski par brez otrok išče stanovanje, obstoječe iz dveh, event. tudi ene sobe na perife* rij i mesta, tudi v novi hiši, za takoj ali s 15. av* gustom. — Plača po do* govoru. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Mirna stranka 4857« na   upravo  »Slov. Nar.«.
£okai.
I
Trg«
ovina,
dobro vpeljana, ob farni cerkvi, na prometnem ■kraju — se radi rodbin« skih razmer odda v nas jem. — Ponudbe pod »H. H.'4847« na upravo »SI. Naroda«.
Lokal
u Karlovcu, na najpro* metnijem mjestu, uz vrlo primjerenu odstupninu za dobiti. — Upiti pismeno na upravo »SI. Naroda« pod »Lokal/4854«.
I dopisovanje |
Znanja želi
gospod s kapitalom (sa* mec) z vdovo, katera ima
svoje stanovanje (pohi* Štvo;  premoženje  ni po*
trebno. — Ponudbe s sliko pod Kapitalist 4863 na  upravo  »Slov. Nar.«.
1
fazno
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana.
3592
Trboveljski premog in drvi
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana
Kralja Petra trg itev. 8.
Plačilo rudi na obroke. Telefon 220, 272
Ivan Seliškar,
strokovni urar Ljubljana, Tržaška c. 8.
48as
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska kornere, družba, Ljublji« na, Bleiweisova cesta 18.
3476
Preklicujem
in obžalujem, da sem svojo ženo Urško v tem listu 10. t. m. javno raz* žalil.
Franc Kralj, Ljubljana.
4S50
Preklic.
Na predzadnjem obe* nem zboru >»Nabavljalne zadruge drž železničar* jev v Spodnji Šiški«, vr» sečem se v veliki dvorani Narodnega doma v Ljuba Ijani, sem očital uprjv = nemu odboru k o r i t a r* s t v o. Ker je ta moj oči> tek popolnoma neupravi* čen, ga s tem preklicu* jem in obžalujem ter se zahvaljujem gg. uprav« nim  odbornikom,   da so
odstopili od tožbe.
Ljubljana, 30. jul. 1924. Ivan Ločniškar, železnT
upokojenec. 484S
Prostovoljna
javna dražba
se vrii dne 6. avgusta t. 1. ob devetih predpoldne v Ljubljani, Zvonarska uli* ca št. 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motocikljev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montiranje na navadna kolesa, 16 Šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje, 3 pi* salni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili, 2 stružnice za železo, pri* pravne za male mehani? ke. 2 električna motorja itd. 4783
20.000 škdfljic zaitODi
cbenem z dr. Lichtovo poljudno rr.rpravo o pravilni  negi živcev.
Pišite torej še danes na
Ernst Pasiernack.
BERLIN S. O.,
StiichaaBkirchplaiz 13.
Abtl. BUm Abtl. 511.
__ 4851
na
Najnovejša izbira:
kopalnih plašče v, oblek, Čepic ter kopalnih čevljev za dame In gospođe! Posebno ugodno kupite kopalno obleko s krilom la Benrrerjev trikot po rekSamnl ceni 125 dl« ^ narjev.
RazpoSilja sc po poŠti I WWB       ^oL •
Ljubljana. • Mssfnl fro 19
2 T
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico r.z.zo.z.
ki posluje v no vo preurejenih prostorih
Mestna trg ši. 6 V Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
O
O
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom
obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter pioti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
:nilo.
SiasBssnsu občinsfsu clfisdiio naznaniaoa da
Dluorloa, 2. auinsta 1.1., manufakturno trgouino
na drobno pod tordko
FflBI
JURJ0UEC
LIubllaiiMa Sfrffirieua ulica 5.
Priporočana se 12 cenjeni obisk z zagotovilom točne po-
strežbe.
Z odll£nlm spoSI«iiate}cni
Fabiani A Jiirjoiiec.
	BRAČA P1	EĆ *'",u^\ pora zrela
i? hn	Mil !a lil	le salio oda
j Sentjanški premog
« vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno i dobavo ,3554
Prodajni urad sentjanškega premogovnika
flllD. JAKIL, UUBLIANA, Krekov trg št. 10.
t
4549
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj nadvse ljubljeni oče, gospod
Franc Gorše
danes, dne 29. julija ob četrt na 3 popoldne po dolgi, mučni bolezni, v starosti 77 let, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek. 31. julija ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 26, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 29. julija 1924.
Angela Oorie, trgovka.
Odbor društva „Pravnika" naznanja društvenikom pretresujočo vest, da je njega član in dolgoletni odbornik društva
favrencic
odvetnik v Ijubljani
danes preminul.
Pogreb bo v sredo, dne 30. julija 1924 ob 5. popoldne Iz Leonišča.
Neumorno marljivega blagajnika ohranimo v hvaležnem spominu.
V Ljubijan!, dne 29. julija 1924.
4865
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
32