Strokovno glasilo „Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani" Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno dočim bo ostala 2% krila banska uprava iz proračuna, ki je namenjen za oddelek VIII. V poštev bodo prihajali le manjši krediti, ki bodo služili izključno modernizaciji podeželske gostilne in to le v onem slučaiu, kjer daje oseba, ki vodi gostinski obrat, že po svoji splošni in strokovni izobrazbi jamstvo za uspešno propagando tujskega prometa v svojem okolišu. Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°jo 1! Vsi dragi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje !________________________________ Zato vsaj doma pijte Radenski zdravilni vrelec e? v tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo Zdravje in užitek! Joža Bekš: Zdravita (Beseda k zveznemu občnemu zboru v Logatcu.) Gazde in goste nas v eni osebi zbral je na večanje danes poklic; v zemlji slovenski nas kakor na nebi utrinjajočih je zlatih cvetic. Sami si strežemo, gosti in gazde, sebi pojemo veseli pozdrav, strnjene kakor semena in brazde spaja nas živa, stanovska ljubav. Pekre, Bizeljsko, Slovenske gorice, Sromlje, Pišece in Gadova peč s Trško goro nam ogrevajo lice s sokom, ki mladim in starim je všeč. V slavo in čast napolnimo si čaše in jih na zdravje spraznimo do dna: »Bog blagoslovi gorice nam naše, ki se iz sladkega dramijo sna!« V slavo in čast še patrona Urbana druga naj kupica vinca velja, srca užigajo se razigrana, pijmo ga, bratci, saj Bog nam ga da. Ne pozabimo krstnika Martina, ki bo novembra svoj god praznoval in nam dal dobrega novega vina pa nam ž njim vnovič zvrhal bokal! Pijmo ga, bratci, in se veselimo zemlje prelepe in njenih goric! Kratka so leta, ki jih živimo, jutri že morda kdo bledih bo lic. Način dokazovanja sposobnosti za pridobitev gostilniških dovolil Trgovinsko ministrstvo je izdalo sledeči razpis: Ministrstvo je bilo opozorjeno, da se usposobljenost, ki je predpisana z zakonom za osnovanje trgovskih in gostinskih obratov izigrava na ta način, da poedini podjetniki navedenih obratov izdajajo neresnična potrdila o zaposlitvi v teh obratih pa čeprav oseba v njih sploh ni bila zaposlena ali vsaj ne toliko časa, kakor zakon določa. Vsled tega, ker podrejene oblasti ob priliki ocene predloženih dokumentov za dosego pravic za izvrševanje obrata ne preiskujejo dovolj strogo predloženih potrdil, dobivajo pravico za izvrševanje obrata osebe, ki dejansko ne izpolnjujejo zakonitih pogojev o strokovni izobrazbi za vodstvo dotičnega obrta. Da bi podrejene oblasti in ustanove pravilno postopale v pogledu porabe zakona in da bi se istočasno tem učinkovitejše onemogočalo nepravilno izdajanje potrdil o praktični zaposlitvi, smatra ministrstvo za primerno, da opozori v to svrho podrejene oblasti in ustanove na sledeče: 1. Po odredbi § 19. obrt. zak. odnosno čl. 6 uredbe o dokazu usposobljenosti za osnovanje trgovskih odnosno gostinskih obratov dokazuje po pravilu z učnim spričevalom in poslovno knjižico odnosno spričevalom o dovršeni šoli. Kadar oseba zahteva, da se ji izda pooblastilo ali dovolilo mora svoji prošnji priključiti gori navedene listine. Oblasti in ustanove so dolžne, da predložene listine o njihovi istinitosti najskrbneje proučijo in kadar ugotovijo, da ne obstoji nikak dvom o njihovi resničnosti, naj jih vzamejo za podlago njihovega nadaljnjega reševanja. 2. Ako prosilec ne predloži svoji prošnji gori označenih listin pač pa priloži za dokazovanje svoje usposobljenosti kake druge dokaze, n. pr. izjave ali po- trdila prič, odnosno potrdila po § 249. obrt. zakona, se isti lahko sprejmejo le izjemoma, če se ugotovi, da se iz opravičenih razlogov predpisani formulami dokazi ne morejo predložiti. Kot opravičeni razlogi se lahko upoštevajo samo oni slučaji, kadar so se listine izgubile, ukradle ali uničile in se duplikat o njih sploh ne more dobiti. Nadalje, če je prizadeta oseba, katera ni bila primorana predložiti listin po predpisih, ki so veljali do stopanja v veljavo obrtnega zakona, dočim po uveljavitvi obrtnega zakona ni bilo v stanu, da bi te listine naknadno pridobila. Obče upravna oblast I. stopnje, katere sprejme prošnjo z drugimi dokazili a ne z listinami, katere zakon predpisuje, ne more reševati predmeta, temveč ga mora dostaviti banski upravi, da izda rešitev s katero se prosilec oprošča dolžnosti, da v svrho dokazovanja usposobljenosti predloži v toč. 1. predpisane dokumente. Banska uprava presodi ali obstoji opravičeni razlog, da se prosilec oprosti od dolžnosti predložiti predpisane dokumente. Ce banska uprava smatra, da obstoji tak razlog, potem preceni predložene dokaze in izda svojo rešitev, drugače pa zavrne dokaze kot nedo-voljne. 3. Zbornice, ki so po odredbi odst. 5, § 95 obrt. zak. opravičene izdajati potrdila o sposobnosti za osnovanje obrti lahko izdajo tako potrdilo samo tedaj, če stranka izpolnjuje pogoje iz točke 1. tega navodila. Ce stranka ne more predložiti navedenih listin, pač pa predloži dokaze v smislu toč. 2. tega navodila, potem mora Zbornica odbiti i izdajo potrdila, ali pa prosilca napotiti, da izdejstvuje od banske uprave oprostitev predlaganja listin naznačenih pod točko 1. tega navodila. Na osnovi take rešitve mora Zbornica vedno izdati zainteresirani osebi potrdilo o verodo-j stojnosti dokaza. 4. Ce oblasti pri ocenitvi predloženih listin in dokazov dvomijo o istinitosti istih, potem uvedejo preiskavo zaradi popolne razjasnitve tega vprašanja. V koliko se ugotovljeni prestopek kvalificira po kazenskem zakonu, potem je slučaj prijaviti državnemu tožilcu zaradi nadaljnjega postopanja. Ce se ugotovi prekršek po obrtnem zakonu, potem uvede oblastvo kazensko postopanje po obrtnem zakonu ter krivca najstrožje kaznuje po toč. 16, § 399 obrt. zak. V koliko obstoji še okolnost iz § 400 obrt. zak. potem je uporabiti istočasno tudi ta zakonski predpis in ime- ! jitelju obrta odvzeti pravico za nadalino j l izvrševanje obrta. 1 Zbornice, ki opazijo kakršno koli ne-. pravilnost o listinah odnosno o dokazih usposobljenosti morajo brez odložitve j obvestiti pristojno upravno oblastvo za-j radi nadaljnega postopanja. Odda se v najem popolnoma moderno opremljen pension na Bledu. Tekoča mrzla in topla voda v vseh sobah. Od jezera oddaljen 2 minuti. Odda se tudi za več let pod ugodnimi pogoji. Informacije: Zdravko Rus, Bled. Kakšni so predpisi o hišnih preiskavah Ker hodijo kontrolni organi po obratovalnih in stanovanjskih prostorih gostilničarjev, kakor bi bili družinski člani, katerim je dostop vsak čas in na vsak kraj dopusten, je treba spregovoriti nekoliko besedi o hišnih preiskavah. Nedotakljivost stanovanja je ena izmed osnovnih in po ustavi zajamčenih državljanskih pravic. Cl. 10. ustave izrecno navaja, da je nezakonito kršenje stanovanja kaznjivo in da se sme hišna preiskava izvršiti le po določilih zakona in na način, ki ga je zakon predpisal. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju ima glede hišne preiskave posebno poglavje. Glasom tega zakonika se sme preiskava stanovanja in drugih prostorov, kakor tudi premičnih stvari, ki so v teh prostorih opraviti le tedaj, če je verjetno, da bo moči obdolženca s preiskavo prijeti ali pa da se bodo našli tamkaj predmeti, ki utegnejo biti važni za preiskavo. Preiskava stanovanja in ostalih prostorov se sme opra- viti edinole tedaj, če je podanih zadosti ] osnov, da so tam predmeti, ki so za preiskavo važni. Brez te omejitve se sme hišna preiskava izvršiti v teh prosto-i rih le tedaj, če se je storilo kako zločinstvo ali če se je obdolženec vsled progona skril. Pred preiskavo se mora | redno zaslišati oseba, pri kateri se izvr-' š‘. preiskava, ki se naj pozove, da prostovoljno izda predmete ali osebe, ki se iščejo. Sele, če se z zaslišanjem ne dobi ono, kar se išče in se tudi ne odpravijo osnove suma, ki so dale povod za hišno preiskavo, potem se preiskava izvrši. Brez predhodnega zaslišanja se pa sme po sodnem kazenskem postopanju izvršiti preiskava le pri osebah, ki so na slabem glasu. Preiskava stanovanja se vrši po dnevu. Ponoči je dovoljeno pristojnim oblastvom vršiti hišno preiskavo le po čl. 2. odst. 3. zakona o zaščiti države, če se s tem kaznjivo dejanje hitreje ir lažje dožene. Preiskavi mora prisostvovati predstavnik občine ali pa dva priznana državljana razen v primerih, če se je klicalo na pomoč. Tudi lastnik stanovanja se pozove, da prisostvuje preiskavi. Ce je ta odsoten se pozove njegov pooblaščenec. Ce pa tega ni, eden izmed odraslih domačinov ali sosedov. Razen teh pa morata prisostvovati vsaki preiskavi dve priči. Stanovanje je treba preiskovati kar najdostojneje, ne da bi se motil hišni mir in ne da bi se kakorkoli vzbujala pozornost ljudi. Pri tem je treba upoštevati dobri glas dotične osebe in zasebne tajnosti, ki se ne nanašajo na preiskavo. O vsaki preiskavi stanovanja ali osebe se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vse prisotne osebe. Ce se pri preiskavi odvzamejo predmeti, se dotični osebi takoj izroči podpisani seznamek teh predmetov. Ce pa se ni našlo nič sumljivega, se izda takoj potrdilo o tem. Hišna preiskava se vrši izključno le na podlagi pismenega oblastnega odloka s katerim se mora sleherni organ izkazati. To so določila sodno-kazenskega postopanja. Ker ne more noben zakon in predpis imeti drugačnih določil o hišni preiskavi in preiskavi oseb, s katerimi bi se event. okrnila nedotakljivost stanovanja veljajo naravno ti predpisi tudi za preiskave po kontrolnih organih, ki jih tako često vrše zaradi trošarinskih prestopkov. Ne smemo dopustiti, da bi se od katerekoli osebe v najmanjši meri omejevala gostilničarstvu osnovna državljanska pravica, zato priporočamo, da se nam javijo slučaji, kjer bi kontrolni ali kakršnikoli drugi organi vršili hišne preiskave, ki ne bi bile v skladu z gori navedenimi določili. Nepravilno je, če si kontrolni organi lastijo pravico vršiti hišno preiskavo ponoči, ker ni za to v nobenem predpisu potrebne osnove. Ce se ne sme niti pri težkem osumljencu izvršiti ponoči hišna preiskava, razen če ni obdolžen zločina po zakonu o zaščiti države, potem je še manj verjetno, da bi se lahko ponoči vršila hišna preiskava, rtecimo za trošarinski prestopek po pravilniku o pobiranju banovinske trošarine na vino, ki je napram zločinu smešno majhen. Nepravilno je tudi to, če n. pr. neki , starešina fin. oddelka zaprosi gostilni- I čarja, da mu naj razkaže, ne morda zaradi preiskave, temveč zaradi radovednosti njegove zasebne in gospodarske prostore, ker tiči v tem pregledu prikrita hišna preiskava, kar je tudi proti gori navedenim določilom. Ce so take navade morda razširjene po dru- | gih banovinah, kjer smatrajo hišne preiskave za »vljudnostne obiske«, v Sloveniji tega ne bomo pod nobenim pogojem trpeli, ter bomo vsak slučaj prijavili pristojnemu oblastvu v kolikor ne bo spadala zadeva pred kazensko sodišče. Hvala Bogu, danes sem ujel gostilničarja Nekje imamo strogega starešino finančnega oddelka, ki zahteva stalno od svojih podrejenih, da mu prinašajo neizpodbitne dokaze o vestnem vršenju njihove službe. Po njegovem mnenju je služba šele takrat dovolj vestna, kadar lahko predloži na koncu meseca finančni direkciji in banski upravi poročilo, da se mu je posrečilo tekom meseca zaslediti toliko in toliko kaznjivih dejanj. Zato ni čuda, če so njegovi organi stalno na nogah, ker morajo svojemu komandatntu prinesti proti večeru vendar nekaj razveseljivega, če ne drugega, pa vsaj zapisnik o kakem trošarin-skem prestopku gostilničarja, kar pomeni potem za oddelek veliko veselje. Gnani po novih uspehih so hodili organi okoli neutrudljivo noč in dan in minil je teden in še več, ne da bi se jim posrečilo iztakniti nekaj, kar ni v popolnem skladu s taksnimi in trošarinskimi predpisi ter njihovimi spremembami in dopolnili, o čemur mora vendar vsak državljan voditi točno evidenco. Toda kdor išče, ta najde. Tako se je končno vendarle posrečilo enemu od njegovih organov zaslediti gostilničarja, ki je imel sod vina na vozu pred svojo domačijo, ne da bi ga prijavil. Lahko si predstavljamo s kakšnim veseljem je hitel organ' raportirati to veselo novico svojemu starešini. Ko je kasneje z uspehom kronani organ stopil na ulico in srečal prijatelja, se mu je iz globine prestrašene in izmučene duše izvil vzdih: »Hvala Bogu, danes sem pa vendar ujel gostilničarja ...« Ta zgodba, ki je resnična, je za današnje čase jako značilna. Svoječasno se je štel za vzor varnostnih in kontrolnih organov oni, ki se je na koncu meseca ali leta pohvalil pred svojimi starešinami, da se je v njegovem kraju pripetilo najmanj kaznjivih dejanj. Kaj je torej pravilneje? Ali naziranje pred vojno ali pa naziranje, ki je danes »lošno pri nas v veljavi? Namesto toliko pričakovane sanacije — nova obremenitev hotelirstva Skoraj v istem hipu, ko so padle izjave trgovinskega in finančnega ministra, da se mora naše gostinstvo že vsled turizma sanirati in mu omogočiti razmah, je stopila v veljavo nova uredba o narodno - sanitetnem fondu kraljevine Jugoslavije. Fond se je ustanovil za izgraditev, ureditev in oskrbovanje bolnišnic, zdravilišč in kopališč in ostalih zdravstvenih ustanov. V fond se bo zbirala nova 3% zdravstvena doklada od skupnega zneska neposrednih davkov, taksa na kosmetična sredstva, prispevek od mineralnih voda in kar gostinstvo najbolj zadene davek za poset-nike letovišč in zdravilišč. Ta davščina se bo pobirala od dnevne oskrbnine, ki jo plačujejo tujci v hotelih, vilah, penzionih, domovih za letovanje, na morskih plažah, ob jezerih, v kopališčih in drugih zdravstvenih in klimatičnih kra- Dolenjska, štajerska, dalmatinska in druga VINA odličnih kakovosti pri Centralni vinarni d. d. Ljubljana Frankopanska ul. 11. Telefon 25-73 jih. Davščina znaša 2% pri dnevni o-skrbnini 30—50 din, 5% pri dnevni oskrbnini 50—100 din in 10% pri dnevni oskrbnini preko 100 din. Uredbo je izdal minister za socialno politiko v sporazumu s finančnim ministrom brez predhodnega posvetovanja s trgovinskim ministrom v katerega resor spada turizem, ki je s to davščino jako prizadet. Na eni strani se od strani oblasti stalno pridiga hotelirjem, da naj znižajo svoje cene, ker je sicer turizem v naši državi ogrožen, na drugi strani pa se na hotelirske cene pribija prisilno nova pristojbina, ki bo bivanje tujcev v Jugoslaviji podražila. Na ta način nastajajo nesoglasja v pogledil na tako važno vprašanje, kakor je ravno pospeševanje turizma, od katerega živi precejšen del naroda. Taka nesoglasja pa so mogoča le tam, kjer ni enotnih gledanj na važne probleme in kjer posegajo ministri v delokrog drugih ministrov. Gostilničarske in tujskoprometne organizacije kakor tudi zbornice so z vsemi sredstvi protestirale pri trgovinskem ministru, ki se je tudi zavzel pri socialnem ministru, vendar ni še prejel odgovora .. . Našim hotelirjem ne preostaje drugega, kakor da priračunavajo k oskrbnini gostov zahtevani prispevek. Posledice se bodo kmalu pokazale v številnih protestih naših potovalnih pisarn. Obžalujemo, da je kaj takega še vedno mogoče. Zopet en dokaz več, da nam manjka gospodarski načrt, po katerem bi morala uprava uravnati svoje delovanje. Novi grobovi t MAJERHOLD ANTON Komaj 58 let star je dne 11. marca t. 1. izdihnil svojo blago dušo g. Majerhold Anton, gostilničar in posestnik v Mozirju. Rajni je bil svoječasno predsednik Združenja gostilniških podjetij v Mozirju in se je z vso vnemo brigal za dobrobit svojih gostilniških tovarišev. Bil je vedno veder, marljiv gospodar ter jako spoštovan, kar je pokazal veličasten pogreb, katerega so se udeležili vsi sloji gornjegrajskega sreza. Krsto so nesli štirje člani mozirskega Sokola, dočim ga je do groba spremila tudi požarna četa. Združenje se je udeležilo pogreba z velikim številom svojega članstva ter položilo na njegov grob lep venec kot zadnjo zahvalo svojemu bivšemu predsedniku. Združeni moški pevski zbor mu je zapel pred hišo žalostinko, na grobu pa sta se od njega poslovila šolski upravitelj iz Mozirja g. Predan Drago, v imenu organizacije vojnih invalidov pa njegov vojni tovariš invalid g. Aubreht Martin. Počivaj v miru, ostalim naše sožalje! f KOLENC FRANC gostilničar, posestnik in lesni trgovec v i Sp. Rečici ob Savinji je v starosti 68 let zatisnil svoje oči. Pokojni je bil dolgo let član Združenja gostilniških podjetij v Mozirju ter se je udejstvoval tudi v številnih drugih organizacijah. Bil je priden gospodar ter dober in skrben oče svoji družini. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva iz vsega gornjegrajskega sreza. Združenje gostilniških podjetij v Mozirju je bilo zastopano po močni deputaciji ter je položilo na krsto umrlega tovariša tudi žalni venec. Slava njegovemu spominu, ostalim iskrena sožalje! t KARLINGER AVGUST obče znani gostilničar in posestnik pri kolodvoru v Stični je po daljšem bolehanju umrl dne 22. marca v 66. letu starosti. Gostilničarski poklic je izvrševal preko 40 let. Bil je čil in krepak Dolenje, ki je užival splošni ugled in spoštovanje. Njegovo ime je neločljivo povezano z obstojem gostilničarske organizacije v našem kraju, katere predsednik je bil od njene ustanovitve pa do leta 1934. S pomočjo takratnega tajnika g. Borštnika iz Krke in podpredsednika g. Ovna iz Radohove vasi je začel orati trdo ledino za gostilničarsko organizacijo, ki se je pod njegovim vodstvom krepko razvila. K pogrebu uglednega pokojnika so se zbrali z odborom gostilničarske organizacije številni njegovi tovariši, kakor tudi izredno mnogo njegovih prijateljev in častilcev. Številni krasni venci in pogreb so najlepše izpričali, v kolikšni meri je bil pokojnik deležen spoštovanja v Stični in daleč naokrog. Naj mu bo po delapol-nem življenju lahek počitek v domači zemlji. Uglednim svojcem izrekamo iskreno sožalje! t OVEN LUDV IK Ni še ovenelo cvetje na grobu Karlin-gerja Avgusta in že je zopet smrt posegla v naše vrste. Po dolgem trpljenju je umrl podpredsednik združenja za višnjegorski okraj g. Oven Ludvik, poznani gostilničar in posestnik v Radohovi vasi pri Št. Vidu. Blagi pokojnik je izšel iz stare gostilniške rodovine, kateremu poklicu se je sam posvetil. Bil je markantna osebnost, katerega so vsi spoštovali, ki so ga poznali. Kot napreden inteligenten človek, se je veliko udejstvoval pri naši gostilniški organizaciji, katere podpredsednik je bil od nje ustanovitve pa do svoje smrti. S svojo tehtno besedo in prevdarnostjo je bil vedno pripravljen pomagati organizaciji, katera ga bo vsled tega težko pogrešala. Blagemu pokojniku, naj bo lahka domača gruda, njegovim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! t RANDL ANTON gostilničar in bivši predsednik gostilniškega združenja v Vojniku je dne 22. aprila 1939 za vedno zatisnil svoje oči. Pokojnik je bil jako priljubljen. Pogreb je bil ob veliki udeležbi občinstva dne 24. aprila 1939. Sorodnikom naše sožalje! — Združenje v Vojniku. Združenje gostilniških podjetij v Ptuju sporoča, da sta umrla dne 14. III. 1939 tovariš g. Murkovič Tomaž, gostilničar in posestnik na Zavrču, dne 28. III. pa g. Pen Gustav, gostilničar v Ju-rovcih. Oba pokojna tovariša bo združenje ohranilo v trajnem spominu. Nova tarifa an Nova autorska tarifa, ki velja od 1. aprila 1939. do 1. januarja 1940. je sledeča: I. Gostinski lokali: A. 1. Lokali 1. reda mesečna povprečnina 600 din; 2. lokali 11. reda mesečna povprečnina 450 din; 3. lokali 111. reda mesečna povprečnina 300 din; 4. lokali IV. reda mesečna povprečnina 200 din; 5. lokali V. reda mesečna povprečnina 120 din; 6. lokali VI. reda mesečna povprečnina 70 din ; 7. enkratno sviranje v lokalu mesečna povprečnina 50 din. Pripomba: 1. Vsak lokal, ki vzdržuje godbo je uvrščen v eno izmed prvih šest kategorij. Kategorizacija lokalov se izvrši sporazumno med UJMO in Državno zvezo gostinskih združenj. Za primere v katerih se ne doseže sporazum, odloča na pismeno prošnjo ene d i n a 1. Elitni plesi : 2. Plesi: 3. zabave: 4. zabave II. reda: 5. zabave humanih in dobrodelnih društev: 6. veselice, matineje, čajanke do 21. ure s plesom : 7. prireditve pod 6. humanih in dobrodelnih društev: 8. pričakovanje novega leta za lokale, ki nimajo povprečninske pogodbe: Pripomba 3 : Pri točkah 6 in 7 je za odmero avtorskih nagrad odločilen značaj društva, ne pa namen prireditve. Koncerti: 1. Koncerti tujih umetnikov in društev 3°/o kosmatega dohodka. Razno: Župski zleti povprečnina za vsak zlet din 300; sokolski javni nastopi z godbo 20 do 50 din; godba na sejmih in cerkvenih slavnostih dnevno 10 do 20 din; kopališča in turistični kraji za godbe na javnem prostoru po sporazumu z Zvezo kopaliških in turističnih krajev. SPREMEMBE IN DOPOLNILA K OBRTNEMU ZAKONU Na osnovi § 94. toč. 8. finančnega zakona za leto 1939-40. se pooblašča minister trgovine in industrije, da objavi v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi spremenjeno besedilo obrtnega zakona, ne da bi se s tem menjali red in število §§ in tega zakona. Kolikor nam je poznano se bo 30. maja vršila pri trgovinskem ministrstvu zadnja konferenca, ki bo razpravljala o raznih predlogih tako, da bo novela k obrtnem zakonu gotovo že v jeseni t. 1., če ne pridejo vmes naravno kake nepredvidene ovire —- izdana. V početku maja se vrši že davno najavljena konferenca zastopnikov gostinskih odsekov zbornic v Zagrebu, za katero je izdelala predlog zagrebška zbornica. Zaenkrat pristavljamo samo to, da je ta predlog, ki se naj obravnava tako površno sestavljen, da izpušča najvažnejše zahteve gostilničarskega stanu. Ta predlog ni niti v skladu s svoječasnimi, za gostilničarstvo toliko pomanjkljivimi zaključki gospodarskih zbornic z dne 8. maja 1938, kar kaže, da gostilničarski stan nima v zborničnem uradništvu mnogo prijateljev. Ker je novela obrtnega zakona silno važna, posebno za naš obrt, bomo o vseh teh konferencah podrobno poročali, tako da bo članstvo o vsem pravočasno informirano in da bo lahko samo ugotovilo krivce, če se ne bodo upoštevali pri spremembi obrtnega zakona predlogi, ki so bili izneseni na pristojna mesta od strani gostilničarskih organizacij. ALI SE SME PRODAJATI BARVAN MALINOVEC? Opozarjamo gostilničarje, da je strogo prepovedano kupovati malinovec, ki je barvan. Po pravilniku k zakonu o :orskih nagrad ali druge stranke delegat ministra za prosveto. B. Poimensko našteti lokali in sicer: v Beogradu : Hotel »Moskva« in »Ruski car«; v Zagrebu: »Gradskipodrum«, »Grad-ska kavana«, »Velika kavana«, »Espla-nade« in »Korzo«; na Bledu: »Park Hotel« in Hotel »Toplice«; v Dubrovniku: »Gradska kavana«, »imperial«; na Rabu: Hotel »Imperial«; v Crikvenici: Hotel »Terapija«; v Vrnjački Banji: »KO-OP«; so izvzeti iz kategorije pod A in velja za njih svobodna pogodba z UJMO. Maksimalni mesečni pavšal more dosegati din 2500. Isto velja tudi za bare v katerih se pobira vstopnina ali so cene potrošnje znatno zvišane. Pripomba 2. Od občinstva (konzu-mentov) se ne sme kot avtorska nagrada neposredno pobirati nobena svo!a, ne v obliki bonov ne v katerikoli obliki, tako v lokalih, določenih pod A. kakor tudi v tistih pod B. Kraji Kraji Kraji Kraji Kraji 1. II. lil. IV. V. reda reda reda reda reda j e v 700 350 150 350 250 150 100 75 250 180 100 75 50 100 100 75 50 50 75 50 40 30 25 75 50 40 30 25 40 30 20 15 15 100-250 50-150 50-100 50-75 50 Kategorizacija krajev: Kraji 1. reda: V dravski banovini samo: Bled; II. reda: Ljubljana, Maribor in vsi ostali kopališki in turistični kraji ; III. reda: Celje; IV. reda: vsi ostali kraji z več kot 10.000 prebivalci; V. reda: ostali kraji z manj ko 10.000 prebivalci. Tarifa velja samo za tiste, ki prireditev pravočasno prijavijo in naprej plačajo avtorsko nagrado. Koristniki, kateri ne plačajo pravočasno, plačajo za 100% zvišano tarifo. nadzorstvu nad živili po čl. 149 je namreč prepovedano prodajati brezalkoholne pijače, ki vsebujejo rudninske kisline in škodljive barve. Nadzorni organi imajo pravico pregledovati obratovalnice in sumljiva živila in pošiljati v preiskavo najbližnje-mu higienskemu zavodu, če se jim zde sumljiva. Zadnje čase se je izvršil tak pregled v območju sreskega načelstva za ljubljansko okolico po gostilnah ter se je v nekaterih sumljivih slučajih izvršila preiskava malinovca po higienskem zavodu. Na predstavko, da naj se ne kaznuje gostilničarjev, ki so točili barvan malinovec kupljen pri trgovcih, je sresko načelstvo za ljubljansko okolico odgovorilo z dopisom sledeče vsebine: »Po zakonu je odgovoren za živila oni, ki živila razpečava. Živilo mora odgovarjati zakonitim predpisom. Živila odvzema v preizkus politična oblast, preišče in ocenjuje pa ga pristojni higienski zavod. Ako živilo ne ustreza, se plača higienskemu zavodu takso za preiskavo. Vsak gostilničar je bil potom občine opozorjen, da je barvan malinovec po zakonu nedopusten in ga je smatrati potvorjenega. Gostilničarji so bili opozorjeni kako se lahko spozna barvan malinovec, istočasno pa se jih je opozorilo naj v slučaju, da ne kuhajo sami malinovca, zahtevajo od trgovca potrdilo, da jim je oddal nebarvan malinovec in da je za event. škodo odgovoren. Zaradi tega bi bilo priporočati vsem gostilničarjem, da se v slučaju, da sami ne proizvajajo malinovca, zavarujejo pred škodo pri veleproizvajalcih in od njih vzamejo vselej potrdilo, da so kupili nebarvano blago.« Gostilničarji naj se točno drže nasveta, ki ga je sresko načelstvo za ljubljansko okolico izdalo. Letošnje NOVO BOK Delniške družbe p ježev Je izbornega ©ku$a in pravi užitek za v$akogar Važno za vsakogar! Dopis is Kamnika Ovira razmaha naših gostilničarjev Vsepovsod se čita in čuje o kaki zaščiti gostinskih obratov o njihovem razvoju itd., le pri nas je bore malo preskrbljeno. V našem mestu se industrija kaj lepo razvija, in je v raznih panogah razen uradništva zaposlenih tudi lepo število kvalificiranih in pomožnih delavcev, ki rabijo dnevno brano. Pri nas pa je znano, da se uslužbenci, ki nimajo svojcev ali pa so samci, hranijo po pretežni večini pri privatnikih z domnevo, da jim je brana cenejša, kot pa pri kakem gostilničarju in ne gledajo na to, kako in s kakšno hrano so postreženi. Popolnoma napačno je naziranje onega, ki misli, da se hrani pri privatniku ceneje kot pa v gostilni. Temu se ne bi navsezadnje niti o-sporavalo, če bi sprejemale le abonente na hrano vdove ali gospodinje, ki so brez vsakega premoženja. Preprečiti pa bi se moralo, da sprejemajo abonente dobro situirani meščani, hišni posestniki, trgovci ali pa državni upokojenci (ke), ki prejemajo redno mesečno prav lepo pokojnino. Naš gostilničar pa naj pod težkim bremenom svojih obveznosti v obliki davščin, trošarin in raznih taks čaka mirnih živcev v gostilni, kdaj bo kakšna mamica iz okolice prišla na čisto ali celo na zakuhano juho, da dobi nekaj toplega v svoj želodec. Brezpredmeten je strah onih, ki se ne abonirajo na hrano v gostilni samo radi tega, ker mislijo, da so obvezni pri jedi konzumirati tudi gotovo količino alkoholnih pijač. Brezdvoma bo znal vsak gostilničar svoje goste ka-rakterizirati in ne bo šel nadlegovati svojega abonenta s pijačo, ker dobro ve, da nasilje ne rodi nikdar in v nobenem oziru zaželjenega uspeha. Da se v svrho zaščite gostinstva odpravijo zgoraj navedeni slučaji v našem mestu, apeliramo na tuk. združenje gostilničarjev, da stopi z merodajnimi oblastmi v stik, da se zatro privatne izkuhe. Ljubno ob Savinji Kakšno zanimanje vlada za tujski promet v gornjegrajskem okraju je pokazal letošnji 6-dnevni servirni tečaj, katerega je priredilo na vzpodbudo Gostilniške zveze v Ljubljani gornjegrajsko gostilniško združenje v času od 11. do 15. aprila 1939 v Ljubnem. Tečaj je redno posečalo 32 gostilničark, oziroma gostilničarskih hčera iz Logarske doline, Solčave, Luč, Ljubnega, Radmirja, j Gornjega grada in Bočne. Vsa preda- , vanja so podajali sami strokovnjaki, tako da so se gojenke praktično in teoretično dosti naučile. Ob zaključku so se gojenke toplo zahvalile prirediteljem tečaja in predavateljem ter prosile merodajne faktorje še za več sličnih tečajev. Zg. Savinjska dolina, Logarska in Zadrečka dolina so po svojih naravnih lepotah nalašč ustvarjene za tujski promet, zato smatramo, da se ne sme izgubiti nobena prilika, s katero bi se pripomoglo k podvigu tujskega prometa v teh krajih. Obenem izrekamo toplo zahvalo Zvezi gostilničarskih obrti v Ljubljani in gostilničarskemu združenju v Gornjem gradu za prireditev in jih :simo še za nadaljne tečaje. Ostavka zaslužnega predsednika gostinskega združenja na Sušaku Ker je opazil g. Spiro Marčeta, dolgoletni predsednik gostinskega združenja na Sušaku, da so se pojavili v odboru politični vplivi, je predal ostavko celokupnega odbora. Pri naknadnih volitvah je bila izvoljena nova uprava s predsednikom g. Hentič Hinkom na čelu. V g. Marčet-i smo videli izključno požrtvovalnega in nepristranskega sodelavca na stanovskem polju. Celjska občina in trošarinska ugodnost za gostilničarje V Celju se pobira glasom novega proračuna od vina 1'50 din od litra trošarine, dočim se gostilničarji oproščajo za 25% iznos za lastno gospodarstvo. PORABA »INTERNIH« DINARJEV ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA IN IZVOZA V NEKLIRINŠKE DRŽAVE Narodna banka ie pripravila predloge glede uporabe internih (vezanih) dinarjev inozemcev iz neklirinških držav za pospeševanje turizma in za izvoz v neklirinške države. Finančni minister je te predloge že odobril in Narodna banka je izdala že okrožnico glede uporabe teh internih dinarjev za turistične svrhe. Okrožnica pravi, da si inozemske banke (turistični uradi) v neklirinških državah lahko ustvarijo tako zvane »turistične« dinarje pri naših denarnih zavodih ali pri Putniku, in sicer na ta način, da kupijo take interne vezane dinarje od upnikov iz neklirinških držav; istočasno pa morajo prodati Narodni banki za ustvaritev enakega zneska turističnih dinarjev svobodne devize po tečaju v svobodnem prometu. Tako pridobljeni turistični dinarji se bodo lahko uporabili za bivanje inozem-eev v naši državi do 4000 dinarjev desetdnevno. Kot inozemci, ki lahko kupijo take turistične dinarje za potrošnjo v naši državi se smatrajo samo take osebe, ki ne bivajo stalno pri nas zato. Inozemci, ki bivajo pri nas več nego tri mesece, se ne morejo posluževati teh turističnih dinarjev. Inozemski turisti si lahko te turistične dinarje nabavijo samo v inozemstvu. Neporabljene zneske morajo znova položiti na račun inozemskega zavoda, ki je te dinarje prodal. Naši denarni zavodi bodo pri izplačilu teh dinarjev zabeležili znesek v potnem listu. Ukrepi za uporabo internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav za pospeševanje izvoza v neklirinške države še niso izdani. Pripravljen pa je že predlog o tem, kako naj se interni vezani dinarji uporabijo za izvoz v neklirinške države. Narodna banka je sestavila predlog seznama predmetov, katerih izvoz v neklirinške države naj bi se pospešil z uporabo teh internih dinarjev. Seznam proučuje sedaj trgovinsko ministrstvo in je pričakovati, da bo v doglednem času dokončno sestavljen in odobren. Ker si bodo inozemci te interne dinarje za nakup blaga v Jugoslaviji lahko ceneje nabavili, bo olajšan izvoz v neklirinške države za vse one predmete, ki bodo označeni v seznamu. Jedilni pribor v največji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrebrenje, ponikianje, pokromanje, popravila priborov in posode resiavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj. MLIlgerjevsin urar in juvelir Maribor Gosposka ulica 15 Zahtevajte veliki brezplačni ceniki (Iz predavanja na servirnem tečaju.) V današnji zmedi zakonodaje, v borbi za obstanek ta ali oni kaj lahko pogreši. Iz paragrafov in zakonskih členov ne veje toplina, toda če jih razumeš oziroma če jih znaš uporabljati, se dostikrat povsem rešiš. Zato hočemo z nekaterimi primeri pokazati, kaj je treba proučiti in uporabiti, če kje zagazimo. Ne bi bilo umestno, da proti uradni osebi, ki ie vršila svojo zakonsko dolžnost predvsem razglabljamo, kako bi se maščevali ali izzvali, najmanj njeno premestitev, pa bodisi potom javnega nastopa, bodisi prikrito ali z anonimnimi ovadbami. Anonimne ovadbe pišejo zlobni ljudje, ljudje nemirnega duha, boječneži, ljudje brez značaja, ljudje, ki bi bili sposobni za vsako zlo. Zanesejo se na mrtvo snov — papir, ki ne govori in napišejo vse kar je najgr-še, toda podpisati si ne upajo tega, kar jim je narekovala njih pokvarjena duša. So to navadno drzni, grdi in odvratni, da si pod izmišljeno ovadbo v svoji domišljiji ne upajo postaviti svojega rodbinskega in rojstnega imena, ker jih je same pred seboj sram. »Zaklela se zemlja raju, da se le taine vse oddaju.« Obrekuj, nekaj bo že ostalo. Sadistično razpoloženi pisec anonimne ovadbe uživa, ko se njegov drug jezi zaradi njegove zlobe. Preden preidemo k stvari, svetujemo tole: Ce te nekaj teži in je to v škodo tvojemu pridobitnemu poslovanju. ne povej prav nikomur, nego samo onemu, ki je postavljen, da to po zakonski dolžnosti preprečuje. Ce boš to raztrobil vsepovsod, je uspeh ničev in s tem se izdaš. Ni to denunciacija, če je neka stvar resnična in jo ti, ker ti v tvojem poslovanju škoduje, sporočiš s popolnim podpisom ali še bolje osebno — ustmeno onemu, ki se ga tiče. Gornje vrste so namenjene onim, hvala Bogu v naših vrstah redkim, ki pišejo take ovadbe z maščevalnim namenom in se pri tem poslužujejo laži, ki je hudičeva govorica. Pa dovolj o tem. a) Zatajil si na pr. zgradarino, pri-dobnino ali uslužbenski davek. Bojiš se, da te najemnik, pomočnik, posojilojemalec ali delojemalec vendarle zaradi tega ovadi in da boš plačal prikrajšani davek, zvišano globo in še takse iz tar. post. 229 za obsodbo. Kaj naredi? Po čl. 22 Uredbe o postopanju glede , kaznivih davčnih dejanj (Uradni list št. 33-8 od 23. I. 1929 — ali pa Sušeč, Neposredni davki, stran 432) prestane pravica izrekati kazni ali odškodnine z razsodbo po zakonu o neposrednih davkih, če ustvari utajitelj zakonu ustrezno stanje, predno je uradno obveščen, da se je zoper njega učinila ovadba, ali preden se uvede zoper njega z vročitvijo poziva kazensko postopanje. Te določbe se uporabljajo smiselno tudi glede utaj davka na poslovni promet. b) Kadar kršiš določbe taksnega zakona v vseh primerih, če je kazen mnogokrat prikrajšane takse, n. pr.: Izdal si pobotnico, da ti je N. N. vrnil 30.000 din. Tedaj bi bil moral pla- Avtobusi za zvezni občni zbor. Avtobusi, ki so rezervirani za udeležence občnega zbora v Logatcu in za izlete bodo stali dne 11. maja pred glavnim kolodvorom v Ljubljani in odpeljejo odtam točno ob 8. zjutraj. Sedeži bodo za prijavljence rezervirani na ta način, da se člani enega združenja peljejo z istim avtobusom. čati K %no takso iz tar. post. 33 taksnega zakona, to je 150 din. Ker se ti je posojilojemalec izkazal nehvaležnega, ti je zapretil, da te bo ovadil. Ne odlašaj niti trenotka in pojdi na katerokoli davčno oblastvo ali k finančni kontroli in prosi, da zabeležijo na zapisnik, da si se sam iavil in da želiš v smislu čl. 56 a Zakona o taksah ustvariti zakonu ustrezajoče stanje. Plačal boš samo 150 din. Ce pa tega ne bi storil, te zadene poleg redne takse še trikratni iznos iste takse, poleg takse za obsodbo, to bi bilo skupno 680 din. Recimo pa, da te je nehvaležni posojilojemalec vendarle pretekel in je že ovadba vložena. Tedaj te ima vsak poslujoči uradni organ dolžnost opomniti na določila čl. 56 b Zakona o taksah. Poslušaj njegov nasvet, kajti on je v tem primeru pooblaščen in upravičen, da ta slučaj rešuje po takozvanem opu-stilnem postopku in plačal bi v tem primeru poleg redne takse 150 din še dvakratni povišek 300 din in 50 din takse za obsodbo. Odreči bi se pa moral še pravici do pritožbe. Plačal bi tedaj vsega skupaj 500 din. Take poravnave moreš tudi izvesti n. pr. za slučaj neprijavljenega plesa. Cl. 56 Pravilnika o gostilnah in kavarnah oziroma celotni pravilnik ni več v veljavi. Točka 3 tega čl. namreč glasi, da se je moglo slučajnostno nastale zabave ali plese naslednjega dne do 12. ure naknadno prijaviti. Cl. 56 a je širo-kogrudnejši. Tudi po enem letu ali kadarkoli moreš prijaviti tvojo taksno pregreho, kajti kakor že rečeno, se ta čl. uporablja za vse primere, kadar je kazenska taksa mnogokratnik. Vse te določbe so novouvedene § 19 finančnega zakona za leto 1938-1939 in so priobčene v Finančnem zborniku za leto 1938 na str. 226, 664 in 413. Zato smatramo, da je nujno potrebno, če na nje opozorimo. c) Nakuhal si n. pr. 10 litrov hruš-kovca, ki ima jakost po 100 delnem alkoholometru 48%, torej 4.80 litra alkohola. Tako žganje se smatra po obstoječih predpisih za špirit. Le žganje iz vina, tropin, sme imeti 50% no jakost, hruškovo pa ne. Prikrajšana državna trošarina (po 24 din za stopnjo) znaša 115.20 din, od tega pa še 25% skupnega davka na poslovni promet, tedaj skupaj okroglo 127.50 din. Ce se poslužiš najnovejše Uredbe o prekinitvi postopka po monopolskih in troša-rinskih kaznivih dejanjih z dne 6. X. 1937, štev. 798, ki je priobčena v Finančnem zborniku za leto 1937 na strani 592, boš plačal na redni in kazenski trošarini (te samo dvakratni iznos) poleg takse za obsodbo skupno samo 412 din 50 p, če si pa trmast in ne poslušaš uradne osebe, ki ima dolžnost, da te na to opomni, pa boš plačal 915 din, kajti po preteku 8 dni se ta uredba ne uporablja in je kazen že petkratna. Seveda tudi v tem primeru se je treba , odpovedati pravici do pritožbe. Mislimo, da smo s temi pojasnili našim čitateljem gotovo ustregli. TROŠARINA NA KAVO POVIŠANA Z novim finančnim zakonom se je državna trošarina na kavo povišala od 8 na 10 din od kg. S 1. aprilom so bile popisane zaloge pri grosistih in malo-prodajalcih, ki so morali razliko na trošarini plačati najkasneje do 15. aprila. Ker uvozimo letno okoli 7.2 milijona kg kave, bo tedaj celokupen konzum kave obremenjen z 72,000.000 din. Državna trošarina pa ni edina obremenitev ka-vinega konzuma, temveč je še prišteti carino, ki znaša 18.25 din pri kg in banovinske ter v nekaterih krajih celo občinske trošarine. Celokupna obremenitev znaša pri kg kave tedaj do 38 din, pri čemur smo upoštevali tudi davek na poslovni promet pri uvozu, ki znaša, kakor poznano 7.5% od vrednosti uvožene kave. Cena kavi znaša brez fiskalne obremenitve po kvaliteti samo 12 do 25 din. Gostilniiarii, segajte po razglednicah »VESELI STARČEK« ter jih razpečavajte ob priliki raznih prireditev. Pri večji dobavi popust. Kulinarična razstava v Zagrebu Od 26. aprila do 8. maja se vrši v Zagrebu v okviru tam. velesejma posebna kulinarična razstava, ki naj pokaže obiskovalcem specialitete poedinih turističnih predelov, nadalje zavijanje in pakiranje in naj obenem vpliva vzgojno na tujskoprometne interesente glede stan-dardiziranja kvalitete in glede stan-dardiziranja zabojev. Kulinarična razstava ni mišljena tedaj kot razstava po-edinih prodajalcev kot restavraterjev, producentov itd., temveč čisto turistično razstavljanje specijalnega materija-la, ki se na razstavi prodaja. Za vsak turistično važen teritorij naše države je prirejena posebna koja, v kateri se nahaja osobje v narodni noši. Organizacija te razstave je poverjena od strani prireditelja »Zagre-bački Zbor« društvu »Putnik« v Beogradu. V to svrho je Zveza za tujski promet v Ljubljani s sodelovanjem predstavnikov naše zvezne organizacije določila, da razstavi kranjske klobase, bohinjski sir, med in vino. Hrvat-ska in Vojvodina razstavlja: som- borski sir, lički sir, požeške klobasice, kulen, karlovački bermet, kraljevski breg. Dalmacija: bistriška kamnica, dalmatinski peršut, razne sardine in sardele, masline, smokve, prošek, din-gač, dalmatinska travarica. Bosna in Hercegovina: trapist Maria Štern, so-mun, urmajica, baklava, pogača sa vodom iz kiseljaka, črna kava, suhe slive, žilavka, blatina. Srbija: užički pršut, užiške klobasice, kraljevski kajmak u zastrugama, lipski sir, kladovski kavi-jar, smederevka, župsko črno vino, užič-ka slivovka, klekovača. Južna Srbija: kačkaval, sjenski sir, ohridska suha riba, sudjuk, jabolka, burek, mastika, boza, halva in ratluk. VAŽNO OBVESTILO! Izšla je zanimiva brošura »Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti«, z zelo pestro in poučno vsebino, ki bo zanimala vsakogar. Ta brošura daje odgovor na vsa sodobna gospodarska vprašanja. Vsakemu človeku - delavcu in obrtniku, kmetu in uradniku ali trgovcu, prav vsakemu bo knjižica dobrodošla in vsak bo prav storil, ako se bo ravnal po nasvetih, ki jih najde v njej. Odločili smo se to knjižico poslati do nadaljnega brezplačno vsakemu, ki pošlje nam svoj naslov in znamko za 1 dinar za pošt-nino. Pišite še danes na Moj dom, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Znamenje časa Gostilničar N. se je pred leti zadolžil pri okrajni hranilnici za cca 400.000 din, da si je preuredil stanovanjsko poslopje in gostilniške lokale. Po nekaj letih je umrl in je zapustil vdovo z ne- 1 doraslimi otroki, ki se je trudila, kakor je vedla in znala, da bi poravnala dolg in rešila domačijo svojim otrokom. Reva je v potu svojega obraza v skrbi za bodočnost otrok delala in delala in odplačevala obresti tako, da je na samih obrestih plačala cca 800.000 din, dočim ji je dolg ostal neokrnjen. Iz tega se vidi, da je naznačena gostilničarka izplačala že 2 krat svoj dolg in bi bili mnenja, da bi morala imeti dotična hranilnica vsaj malo obzira na to pošteno mater, ki je pokazala, da ima voljo poravnati svoječasno z možem prevzete obveznosti. Pravilno bi bilo, če bi hranilnica črtala dolg, saj je prejela za 400.000 din kar 800.000 din samo na obrestih. Mesto takega priznanja pa ji je hranilnica pred kratkim odpovedala prostore z 14 dnevno izselitvijo, ker bo hišo prodala. Ta slučaj pa ni edini v današnjem času. Denarni zavodi so neusmiljeni na-pram svojim dolžnikom, dočim ne poznajo take vestnosti napram svojim upnikom, kar kaže najbolje zaščita denarnih zavodov, s katero so bili nešteti upniki denarnih zavodov oškodovani. Ali ni to znak današnjega časa, ki vpije do neba, da uživa močnejša stran pravico, dočim je socialno šibkejši brez vsake zaščite. Slučaj, ki smo ga gori navedli se je pred kratkim dogodil v Sloveniji. Žalostno za naše razmere! RAČUNSKI ZAKLJUČEK OUZD OUZD v Ljubljani je za leto 1938. izdal računski zaključek, ki izkazuje pri 42,504.583.04 din poslovni prebitek komaj 321.266.37 din, ki je tedaj tako neznaten, da bi lahko najmanjša sprememba v zdravstvenem oziru (epidemija) mogla povzročiti prav občuten primanjkljaj. Sploh se poslovni rezultati zadnjih let tega urada gibljejo na skrajni meji gospodarskega ravnotežja. Iz računskega zaključka pa tudi izhaja, da znašajo neporavnani zavarovalni prispevki v letu 26,656.000 din ter je ta zaostanek tako visok, da so bolnišnice, sanatoriji, lekarnarji in drugi dobavitelji zelo prizadeti. Iz tega vzroka bo OUZD pospešil prisilno izterjevanje zaostalih prispevkov. APARAT, KI TREZNI PIJANCE Na svetovni razstavi v New Yorku je neki ameriški inženir razstavil aparat, ki služi za treznenje popolnoma pijanih ljudi. Aparat se lahko namešča v vzporednih prostorih kavarn, restavracij in buffetov. Tisti, ki je pregloboko pogledal v kozarec lahko gre v naznačeni prostor, vrže gotovo vsoto v aparat, nakar začne udihavati plin, ki trezni. Tri do pet minut se mora plin vdihavati, da postane človek popolnoma trezen, svež in sposoben za nadaljno pijančevanje. Amerikanski pridelovalci vina, žganja in piva so nad tem izumom silno | navdušeni. Potrošnja alkoholnih pijač J se bo v veliki meri povečala, če se bodo I navedeni aparati postavili v amerikan-ske lokale. Zdravniški strokovnjaki trdijo, da aparat nima praktične in higienske vrednosti, ker sicer iztrezne tudi najtežjega pijanca, pač pa ne more preprečiti reakcije, t. j. utrujenosti ter razne bolezni, ki jih povzroča prekomerno pitje alkoholnih pijač. Manj vesele bodo seveda soproge takih p ono -čevalcev, ker bodo s prazno denarnico prišli vendarle pred oči svoje soprog v najbolj treznem stanju. Raznoterosti Odhod udeležencev pozdravnega ve-čera v Logatcu in delegatov širšega od-| bora. Zvezna uprava sporoča, da se bo ; dne 10. maja odpeljala ob 13.40 z oseb-1 nim vlakom iz Ljubljane ter vabi gg. odposlance za sejo širšega odbora in I udeležence pozdravnega večera, da odpotujejo z istim vlakom, ker bo na kolodvoru v Logatcu sprejem. Dopolnitev k Uredbi o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obratov. Dne 22. aprila je stopila v veljavo dopolnilna uredba trgovinskega ministra v pogledu usposobljenostnih dokazov za pogostinske obrti v sledeči vsebini: Izjemno od odredb uredbe o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov se more dajati dovoljenje za opravljanje hotela, restavracije, prenočišča, kavarne ali pensiona tudi osebam, ki so z uspehom dovršile najmanj osnovno šolo in ki so do uveljavljenja te uredbe najmanj 5 let bile zaposlene pri neposrednem posluževanju gostov v odgovarjajočem obratu, če na posebnem izpitu, ki se bo v to svrho predpisoval od primera do primera, dajo dokaz o splošni izobrazbi, ki je potrebna za opravljanje odnosnega obrata. Ali so trošarinski prestopki aninesti-rani? Ker dobivamo od raznih strani vprašanja, če so prestopki izvršeni po pravilniku o pobiranju banovinske trošarine in po uredbi o pobiranju občinske trošarine amnestirani, kakor so to baje nekateri časopisi prinesli pojasnjujemo, da se amnestija nanaša le na one vinogradnike, vinogradniške zadruge in občinske uprave, ki so se pregrešile proti predpisom o nabavi sladkorja brez plačila državne trošarine v svrho slajenja vinskega mošta. Za take prestopke je obustavljeno nadaljno postopanje in se izrečene toda še neplačane kazni oprostijo. Plačane kazni pa se ne vračajo. Plačila dospelih davkov. Po čl. 148. zakona o neposrednih davkih se mora drugi obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, društvenega davka, davka na poslovni promet, ki se plača pavšalno ter vojnice za leto 1939. plačati najkasneje do 15. junija 1939. Kdor do gornjega roka ne plača dospelega obroka mu preti opasnost prisilne izterjave, kakor tudi zaračunanje 6% obresti. Organi finančne kontrole ne smejo več pobirati banovinske in občinske trošarine. Finančni minister je izdal odlok, glasom katerega ne bodo smeli finančni organi od 1. junija dalje nič več pobirati občinskih in banovinskih trošarin. Zvezna uprava je poslala na kr. bansko upravo konkretni predlog glede ureditve pobiranja banovinskih in občinskih trošarin s sodelovanjem zvezne organizacije. Ustanovitev sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini. Na osnovi uredbe o pospeševanju turizma iz leta 1936. je izdal ban dravske banovine pravilnik za ustanovitev, uporabljanje in upravljanje sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini. Ta sklad bo imel sledeče dohodke: 1. Prispevek banovine, 2. prispevki občin, mest ter drugih javnih korporacij in ustanov, 3. podpore zasebnikov, podjetij in denarnih zavodov, 4. obresti glavnice in 5. dotacija iz sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije. Preimenovanje občin. Po kr. ukazu so se preimenovale sledeče občine: Begunje v logaškem srezu v »Begunje pri Cerknici«; Brezovica v srezu ljubljanskem v »Brezovica pri Ljubljani«; Cerklje v srezu kranjskem v »Cerklje na Gorenjskem«; Dobrava v srezu ljubljanskem v »Dobravo pri Ljubljani«; j Dol v srezu ljubljanskem v »Dol pri Ljubljani«; Križevci v srezu ljutomerskem v »Sv. Križ pri Ljutomeru«, Križevci v srezu murskosoboškem v »Križevci v Prekmurju«; Leskovec v srezu ptujskem v »Sv. Andraž v Halozah«; Ljubno v srezu gornjegrajskem v »Ljubno ob Savinji«; Planina v srezu logaškem v »Planino pri Rakeku«; Ribnica v srezu kočevskem v »Ribnico na Dol.«; Sela Sumberk v srezu novomeškem v »Sela pri Sumberku«; Slivnica v srezu mariborskem desni breg v »Slivnico pri Mariboru«; Stari trg v srezu čmomeljskem v »Stari trg ob Kolpi«, Stari trg v srezu logaškem v »Stari trg pri Ložu«; Sv. Ana v srezu kranjskem v »Sv. Ana pod Ljubeljem«; Šmarje v srezu ljubljanskem v »Šmarje pri Ljubljani«; Videm v srezu brežiškem v »Videm ob Savi«. G. František Petrovicky, gen. tajnik Državne zveze gostinskih združenj v Češki je stopil po 30. letu svojega ne- POŠLJITE PROPAGANDNI MATERIJAL Glasom dopisa Tujskoprometne zveze v Ljubljani naj se pošljejo prospekti na sledeče naslove: Amtliches Jugoslavisches Reisebiiro »Putnik«, Berlin, NW VII. Neue Wil-chelmstrasse 12 -14. Konzulat kraljevine Jugoslavije Rotterdam, Niederland, prosi za fotografije večjega in manjšega formata, kakor tudi za drug turistični propagandni ma-terijal. umornega delovanja v pokoj. Češko go-stilničarstvo je g. Petrovickemu dne 14. marca na Slovanskem otoku v Pragi priredilo ginljiv poslovilni večer, katerega so se udeležili tudi minister za javna dela ter zastopniki mesta Prage. Na mesto g. Petrovickyja je stopil naš znanec in prijatelj gen. tajnik g. dr. Kantovsky, kateremu čestitamo na tem odlikovanju. Prijateljem dobre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tem pel«. Okus bo popolnejši in-- Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«! Pretirane zahteve sanitetnega referenta. Sanitetni referent nekega sreskega načelstva dravske banovine zahteva pri pregledu gostinskih obratov, da morajo biti mize pogrnjene le z belimi in ne več s pisanimi prti in da se gostom ne sme dajati na razpolago papirnatih prtičev, temveč izključno le cele platnene prtiče. Ker ne poznamo predpisov na katere bi se te zahteve lahko naslanjale, smo se obrnili s vprašanjem na trgovinsko ministrstvo, ki je svojčas izdalo uredbo o ureditvi pogostinskih obratov in do-znali, da so take zahteve pretirane in neosnovane. Zaključna konferenca glede novela-eije obrtnega zakona. Trgovinsko ministrstvo razglaša z dopisom br. 15.036 z dne 22. aprila, da se vrši zaključna konferenca vseh v novelaciji obrt. zakona zainteresiranih korporacij, ustanov itd. 30. maja t. 1. Gostiln, stan bo zastopan po 1 delegatu, ki ga bo za to delegiral Zemaljski savez. Snovanje Hrvatske zveze trgovskih združenj. Zaradi znanega hrvatskega pokreta so sklenili hrvatski trgovci, da izstopijo iz centralnega predstavništva trgovskih združenj v Beogradu ter osnujejo Hrvaško predstavništvo trgovcev s sedežem v Zagrebu. Do kdaj lahko obratujejo buffeti? Na stavljeno vprašanje pojasnjujemo, da smejo buffeti obratovati ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure V kolikor pa se v buffetih prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala velja potem zanje obratovalni čas, ki je določen v dravski banovini za odpiranje in zapiranje trgovin. Kako važnost polagajo v Nemčiji na gostinstvo? Na velikem gostinskem zborovanju, ki se je vršilo pred kratkim v Berlinu in katerega se je udeležilo preko 15.000 nemških tovarišev je bil prisoten tudi državni tajnik g. Herman Essen. Preko cele stene ogromne zboro-valne dvorane je visel velik transparent z napisom: »Nemčija mora biti najgostoljubnejša država nasvetu«, dočim je državni tajnik poudaril, da opravlja nemško gostinstvo častno službo nemškemu narodu, ki lahko računa še nadalje vsak čas na podporo države. ■ Sl Velika slovenska obrtniška razstava v Ljubljani Na pobudo zastopnikov obrtništva v Zbornici TOI bo Zavod za pospeševanje obrti priredil v jeseni veliko obrtniško razstavo v Ljubljani z namenom, da pokaže javnosti visoko kvalitetne obrtniške izdelke. Kdaj sc vrši kontrola sodov v proračunskem leto 1959-1940? rv d c jz OJ BS C/) U (V C ca > o O te o >CJ > O -d o M 3 c/) CD E E o> > O 2 jc . cs > <-> o •=% C/) o tz :> w o« "o O I* «*-> a o cd N c ca o Kfi C > c/) K/J 03 E a/ N* O cn O a *** *-c a . o 15 00 ~ 02 -H, E' CL 3 « 72 2 o 0Q 3 *M O E 3 u- a> E o 3 c/) O S ■“ .3 ° S ^ c u: o O M o-g U -UTrt*C^.rfOONOrOv— CM CM CM CM CM CM CM CM CM v£> rt- ro md ro CM CM CM CM CM CM CM UT CM CM UT ro CM UT CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM • 7 7 . ’ On nO 00 d 00 T“" T—• CM* T“* • r r CM r CM CM m UT CO* T— T— UT * tš d O CM CM CM CM CO CM CO d CM CM CM TD . # m • 00 Tt- CM O O CM ro v— T—■ On d T}- CM CM CM CM CM CM 'M T— T- r- TD O d CM CM 00 UT* 0» CM . m CM CM T—• • l_i d ON On On CO CM CM T— 7 7 T—1 7 r T”* 3 On T-" m d *rr 0> CM d T”■ oo’ T—• CM 00 ON 'r“* CM C 00 d 7 d d ro t* 7 r 7 r- CM T-> T-* 7 TD O MD r^- T“* CM T—■ T—< 7 7 7 7 T- 03 ON 7 m CM T—* v—* MD T— T— D d d UT UT d 00* rr ro d . T— T— T— r— T—1 T- T— On 00 7 od d 7 7 7 t— uS M" T}- T*" d ro CM On 00 7 T— T— T— r* T”* T—* T- r— CO CM UT N- CO CO T- d CM* C T—* T— * T—■ r" 00 CM V™ 7 r 7 o. UT r 7 - Tj* CM CM Tf- fM o NO T-** d T-* T- T— T— T—* ro CO T— O * 7 T— d T-* w' 7 d d d d CM 7 CM T*" • v* d d 00 T—• r d -'t' 00 d r d r 7 d T— 00 T—• V* V* a. ca ca E c 3 ■M CA Um 01 E Ul a> XI u. a» XI E Im 0) xs F 3 o o > a> o a» ca CA o c no 6 e 6 i UT CM On CM CM CM rt- t- 00 CM CM CM 3 cd u « 3 a» 3 C *- c .o « .5. £ E 0fr6I IVAN ROZINA Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih,študijskih in umetniških barv — Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat., lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca-Najnižje cene in najboljša postrežba LJUBLJANA trgovina barv in lakov (preje „0rient“) Prodajalna Ty rševa (Dunajska) c 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39-25 Iz organizacij Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora. Združenje v Šoštanju. Redni občni zbor tega združenja se je vršil pod predsedstvom g. Kunst Ivana dne 6. februarja 1939 ob 10. uri dop. v Šoštanju. Zborovanja sta se udeležila v imenu Zbornice TOI g. svetnik Lebič, v imenu zveze pa zvezni ravnatelj. Iz predsedniškega poročila se razvidi, da je imela zadružna uprava precej posla s pobijanjem šušmarstva in da se je v vsakem oziru zavzemala z zvezno organizacijo za članske interese. Pisarna je prejela 246 dopisov in vse rešila, tako da ni bilo zaostankov. Nato je podal zvezni ravnatelj obširno poročilo o delovanju zvezne uprave v preteklem letu, kar je vzelo članstvo z odobravanjem na znanje. Obračun za leto 1938. izkazuje pri dohodkih 10.727.02 din ,pri izdatkih pa 8.525 din. Obračun, kakor tudi poročilo nadzornega odbora sta bila soglasno sprejeta. Proračun za leto 1939. predvideva pri dohodkih 9.592.02 din in isto-toliko pri izdatkih. Na zvezni občni zbor so delegirani sledeči odposlanci: gg. Kunst Ivan, Blatnik Simon, Galof Kati, Marn Kunigunda ter Mešič Rudolf. Pri slučajnostih se je protestiralo od g. Letonja, da se še vedno omejuje prodaja izabele po gostilniških obratih, dočim jo kmetje prodajajo v vseh mogočih prilikah. V debato so posegli še nekateri ostali člani in1 članice, nakar je g. predsednik zaključil zborovanje. Združenje gostilniških podjetij v Celju je imelo pod predsedstvom g. Franca Petschucha dne 7. feruarja 1939 v prostorih hotela »Pošta« v Celju redni letni občni zbor, katerega so se udeležili kot zastopnik mestne občine zbornični in občinski svetnik g. Anton Faza-rinc, nadalje komisar g. Viljem Koren, za Zbornico TOI g. Ignac Lebič, zvezo pa je zastopal zvezni ravnatelj. Po pozdravnem nagovoru sta bila za zapisnikarja določena gg. Streinigg in Bogdan Mirnik, dočim sta bila na predlog g. ravnatelja Kralja za overovatelja zapisnika in za skrutinatorje imenovana gg. Franc Jerič in Karol Perc. Po predsedniškem poročilu je nato podal obširno poročilo zvezni ravnatelj. Ker se je zapisnik brez čitanja odobril, se je podalo tajniško poročilo z zanimivimi in obširnimi statističnimi podatki. Nato se je prečital obračun glasom katerega je imelo združenje v letu 1938. 36.398.08 din dohodkov, 28.170 din pa izdatkov, tako da je zadružno premoženje naraslo na 36.762.38 din, dočim predvideva 18.000 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Obračun in proračun sta bila soglasno izglasovana. Pri volitvah novega odbora sta se pojavili dve listi in sicer je predlagal g. svetnik Ignac Lebič za nosilca g. Franca Petschucha, g. Kralj pa je predlagal za nosilca liste g. Jurija Šanca. Pri predsedniških volitvah je dobil g. Jurij Šanc 66 glasov, g. Petschueh pa 23. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Franc Vodlan, ki je tudi dobil 66 glasov, dočim je g. Ferdo Berger ostal z 11 glasovi v manjšini, 4 glasovnice pa so bile prazne. Ostali odborniki so bili izvoljeni z vzklikom in sicer: gg. Robek Anton, Cajhen Josip, Baštevc Anton, Belaj Matevž, Silič Marija, Jerič Franc, Kolenc Frane in Ota Lovrenc. Za namestnike: gg. Vedenik Karol, Fa-zarinc Franc, Kramer Josip, Naprudnik Pavla. V nadzorstvo: gg. Perc Drago, Delakorda Josip in Kralj Drago. Za namestnike: gg. Plave Terezija in Loibner Karol. V razsodišče: gg. Šanc Jurij, Vodlan Franjo, Perc Drago, Delakorda Josip, Ota Lovrenc. V častni odbor: gg. Kralj Drago, Jerič Franjo, Matkovič Peter, Plesivčnik Ana in Plave Terezija. Končno se je sklenilo, da se pisarna združenja event. tudi sporazumno z ostalimi 11 združenji premesti v Obrtni dom. S tem je bil občni zbor združenja v Celju zaključen. Združenje v Tržiču je imelo dne 14. februarja 1939 v gostilni g. Kavčiča Josipa v Tržiču svoj 29. redni občni zbor, katerega se je udeležil v zastopstvu zveze in zbornice g. Miro Peterlin iz Kranja. V preteklem letu sta bila dva smrtna slučaja in sicer sta umrla gg. Primožič Jože in Jeglič Frančiška, katerih spomin so navzoči počastili s trikratnim klicem »Slava«. Iz obračuna posnemamo, da znašajo dohodki 9.360 din, izdatki 5.230 din. Na predlog nadzornega odbora se je podelila upravi soglasno razrešnica. Proračun izkazuje na dohodkih 7.300 din, pri izdatkih pa 7.150 din. K besedi se je oglasil še g. zbor. svetnik Peterlin, ki se je obširno bavil z raznimi gostilničarskimi problemi. Zveznega občnega zbora se bodo po možnosti udeležili vsi člani ter je bilo sklenjeno, da prispeva k potnim stroškom zadružna blagajna 2.000 din. S tem je bil občni zbor zaključen. Združenje gostilničarjev v Ptuju. Pod predsedstvom g. Mahoriča Franja se je vršil dne 23. februarja v gostilni g. Zupančiča v Ptuju redni občni zbor. G. predsednik je po pozdravu navzočih in zvezinega delegata poročal o delovanju združenja, kateremu načeluje že 19. leto ter se je ob tej priliki še posebno zahvalil zvezni upravi za odlikovanje v obliki sprejete diplome, katere je bil izredno vesel. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 173 članov, od katerih se je občnega zbora udeležilo 104. V preteklem letu sta umrla g. Pišek Franc in Damisch Josip, katerima so vsi navzoči stoje zaklicali trikrat »Slava«. Združenje se je v letu 1938 preselilo v nove poslovne prostore, za katere si je iztekel posebne zasluge g. Berlič Joško. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Mahorič Franc, za podpredsednika pa g. Berlič Joško. Računski zaključek za leto 1938. izkazuje 26.956.70 din na dohodkih, pri izdatkih pa 17.702.75 din, dočim se predvideva pri proračunu 29.981.85 din dohodkov in 25.582 din izdatkov. Glede poročila delegata zveze g. Petelna se mora povdariti, da je bilo poročilo zelo zanimivo in so mu tudi vsi navzoči z zanimanjem in pozorno sledili ter ga končno z velikim aplavzom nagradili. Pivovarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE * v »Trst« svoj redni občni zbor, katerega je vodil g. predsednik Verderber Gustav. Po prečitanju zapisnika je velikem številu navzočih podal g. Verderber obširno poročilo, nakar je dal besedo navzočemu zveznemu ravnatelju, ki je iznesel v dolgem referatu vso obširno delo zvezne uprave v preteklem poslovnem letu. Iz tajniškega poročila izhaja precejšnja zaposlitev pisarne. Iz obračuna pa je posneti, da je imelo združenje 22.380.67 din dohodkov in 21.125.50 din izdatkov. Proračun je bil sprejet v istem sestavu kot preteklo leto in se je tudi letos določila članarina s 100 din za vse člane enako. Na koncu je še zvezni ravnatelj odgovarjal na stavljena vprašanja, nakar je g. predsednik zaključil občni zbor. Združenje Ribnica je imelo dne 27. februarja v gostilni g. predsednika Bregarja 13. redno letno skupščino. Tega zborovanja sta se udeležila v zastopstvu Zbornice g. Škrlj Ivan v imenu zveze pa zvezin odposlanec. V predsedstvenem poročilu se je spomnil g. predsed. Bregar 2 umrlih članov gg. Češarek Jakoba in Mohar Alojzija. Omenil je poslovanje združenja v preteklem poslovnem letu ter z veseljem povdaril, da se je delo v preteklem letu precej poživelo, kar je imelo tudi veliko odziva v pogledu zanimanja od strani članstva. G. tajnik je nato podal tajniško poročilo iz katerega posnemamo, da ima združenje 104 člane in da je imel odbor med letom 3 seje, katere so bile vse sklepčne, kar je to v veliko pohvalo gg. odbornikom, ki so se jih vedno točno in polnoštevilno udeleževali. Blagajniško poročilo izkazuje 4.425.75 din dohodkov in 6.329.75 din izdatkov ter se je primanjkljaj 1904 din kril iz naložbe pri Posojilnici. Premoženjsko stanje znaša tedaj 9.331 din. Na predlog člana nadzornega odbora g. Tschinkel Ludovika se je izglasovala soglasno razi'ešnica. Proračun za leto 1939. izkazuje na dohodkih 7.340 din, in istotoliko na izdatkih. Poročilo o delovanju Zbornice in zveze sta podala navzoča zastopnika, nakar so se razmotrivala ob prosti debati še razna stanovska vprašanja. Združenje na Rakeku. Dne 6. marca se je v gostilni g. Helene Meden v Begunjah vršil pod predsedstvom g. Mlakarja Janka in v navzočnosti zbor. svetnika g. Škrlja ter zveznega ravnatelja redni občni zbor. V svojem predsedniškem poročilu je omenil g. predsednik, da sta umrla gg. Bonač Anton in Modic Anton, katerih spomin so počastili člani s trikratnim »Slava«. Opozoril je nadalje članstvo, da naj se male živahneje strne okrog svoje stanovske organizacije in pokaže nekoliko več zanimanja za stanovsko delo, kajti brez sodelovanja poedinca so vsi napori zadružnih organizacij brezuspešni. Posebno se je osvmil na stroge predpise glede dokaza strokovne sposobnosti, kar je kasneje povzročilo tudi krajšo debato, ki se je končala s potrebnim pojasnilom navzočega zveznega odposlanca. Omenil je nadalje jako dobro uspel servirni tečaj ter je potrebno, da se gostilničarji logaškega sreza nekoliko bolj zanimajo za razmah tujskega prometa. Zaključka tega tečaja se je udeležil tudi zvezni predsednik g. Majcen in zbor. svetnik g. Ivan Škrlj. Izrekel je nadalje zahvalo zvezni organizaciji za njeno požrtvovalno delo, ki pa na žalost z ozirom na silno napete čase ne more delati čudežev in doseči onih uspehov, kakor bi si člani zvezne uprave sami najbolj želeli. Od zadnjega občnega zbora je imela uprava 3 seje. Pisarna ! je bila vedno na tekočem ter je sproti j reševala spise. Pomožnega osobja se ni i prijavljalo tako, kakor bi bilo potreba, : ker je še mnogo članov, ki niso prija- j vili svojih uslužbencev, kar jim zna ' kasneje delati precej preglavic. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da iz- j kazujejo dohodki 12.238.83 din, izdatki p a 10.794.95 din. Nadzorni odbor je pregledal poslovanje in predlagal raz-rešnico, katera je bila soglasno sprejeta. Proračun za leto 1939. je 7.955 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Članarina je bila odmerjena po točilni taksi in sicer znaša 55, 65, 75, 85, 110 in 130 din. Nato je podal zvezni ravnatelj svoje poročilo, zbor. svetnik g. Škrlj pa je pozdravil zborovalce v imenu Zbornice TOI v Ljubljani. Končno se je iznesel še predlog glede ustanovitve zadruge za nabavo vina ter se bo ta predlog raz-motrival še na prihodnji seji zadružne uprave. G. predsednik je po nekaterih pojasnilih zaključil občni zbor. Opomba uredništva. Neki anonimni dopisnik nam je poslal dopis, v katerem se zgraža o slabi opremi nekaterih gostiln. Prosimo dopisnika, da se podpiše s polnim naslovom, ker anonimnih dopisov načeloma ne priobčujemo. Ime dopisnika se drži v vsakem slučaju v tajnosti. Oglasite se torej! 60 HI dobrega belega vina imam na prodaj franko j postaja Šmarje pri Jelšah. Vino se proda j tudi v količinah od 300 litrov naprej, če se najde dovolj kupcev za količino posameznega soda zaloge. Interesenti naj se obrnejo na notarja Jagodiča v Vel. Laščah do 10. 5.1939. 2.500.- din potrebujete, da zaslužite mesečno 1.000.— din doma. — Postranski zaslužek za gostilniško osobje. Lepo, lahko delo. — Dopisi: „AN0S“ — Maribor, Orožnova 6 Parcele za zidanje hotela, pensiona ali vile, na solnčni legi, na prodaj. Informacije daje Gostilničarska zveza, Ljubljana. .UGNOLir Najprikladnejša tla za hotele, resta vracije, kavarne, dvorane, kuhinje, stopnišča, predsobe, kopalnice, pisarne i. t. d. Brezplačne ponudbe, navodila 'LIG N OLIT* RADEČE PRI ZID. MOSTU PRVOVRSTNE REFERENCE! POMLADNE NOVOSTI ■ za dame in gospode ----------- Lončar-Raška-Starč, manufaktura, Ljubljana Frančiškanska 5 Združenje Kočevje je imelo dne 24. februarja 1939 v prostorih hotela ■ ■ ■ l m s ■ ■ ■ s = Ljubljana, Laško in Maribor — d priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delniško pivovarna JNIMi" = Ljubljana, Laška in Maribor ■ ______________________________________________________________ I ^^^tvTin ZveznoTiskarn(r^Ceij^0^ip~Kladnik. - ŽaTlastnUnt: »Zveza združ. gostil, obrti drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.