jKn/pic U\£
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN r IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 215
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Zborovanje 9. konvencije S. D. Z.
TRETJE ZASEDANJE, V TOREK, 13. SEPT. DOPOLDNE
Poverilni odbor, kjer se mora sleherni delegat registrirati, da je upravičen do dnevnice, naznanja, da so navzoči vsi dele-gatje razven onih, ki delujejo v odborih. Na zborovanje je dospel tudi prvi podpredsednik Mihael Lah, ki je povedal delegaciji, za kaj ni bil v pondeljek navzoč.
Predsednik zbornice poudarja, da se bodo seje vselej začele točno ob določeni uri. čita se zapisnik po Penkotu, ki se sprejme kot čitan. Nadaljni zapisnik je čital konvenčni zapisnikar. Zapisnik se je sprejel, potem ko so razni popravki vzeli 10 minut časa. Zapisnikar pove, da je njemu nemogoče vse točno napisati, ako ne dobi potrebnih informacij.
Potem pokliče konvenčni predsednik Mr. Frank černeta, katerega pozove, da pove zbornici zakaj je resigniral kot glavni predsednik S. D. Zveze. Černe je bil lepo pozdravljen od zbornice. Rekel je, da ni spisal poročila na konvencijo, ker je glavni odbor sprejel njegovo resignacijo. Mr. Černe je govoril o slabosti upravnega sklada in o onih $4,000, katere je Mr. Kogoj, bivši tajnik vrnil Zvezi, in kateri denar je bii vložen v upravni sklad, toda državni pregledovale! so odredili, da se ta denar prenese v bolniški sklad, kamor spada.
Nadalje je govoril Mr. Černe o pogodbi z glasilom, glede sistema poslovanja v glavnem uradu, glede izplačil preliminarnih polic iz upravnega sklada in vprašal je, koliko so pravila vredna, če pride do tožbe, radi česar se je podala deputacija gl. odbornikov v Columbus. Povedal je, da je bila ukazana nova ocenitev zveznih posestev, in da so kom-panije v mestu zahtevale en procent 'od svote za vsako cenitev, končno je pa to delo prevzela tvrdka A. Haffner Co., ki je s cenitvijo prihranila Zvezi nekaj nad $3,000.00.
Glede tiskarskih strojev je omenil, da so potrebni, da je bil tudi on za nje, a ni uspel. Nadalje je zagovarjal idejo, da Zveza postavi svoj lastni glavni urad, ki bi veljal nekako $65,000 z opremo vred, in tam bo vse varno proti ognju in si Zveza v slučaju ognja prihrani tisoče. Omenil je, da ne plačujemo dovolj za starostno pokojnino, da so bili skoro vsi njegovi predlogi zavrnjeni pri gl. odboru.' Predlaga oddelek za' $300.00 smrtnine in $1.00 bolniške podpore na dan, nadalje oddelek za $500 smrtnine in $2.00 dnevne podpore. Priporoča, da se članom posodi na police denar, ker je investicija težavna in bi od članov dobivali obresti.
Predlagal je, da naj bodo v bodoče plačani delegati od društev, a za denar, ki bi s tem pre-ostajal, bi se vzdrževalo glasilo. (Toda če bi društva 'plačevala delegate, bi bila pa pri društvih naklada. Op. ured.). Predlagal je, da morajo biti seje gl. upravnega odboru vsak teden, seje celotnega gl. odbora pa na tri mesece. In tudi plačani morajo biti gl. odborniki za to. Vrhovni zdravnik naj ne hodi na seje gl. odbora in naj se mu določi stalna plača ne pa "piece work." Pritoževal se je o slabih in nizkih plačah, ki jih ima glavni odbor,
rekoč, da so društveni nadzorni ki boljše plačani kot nekateri gl. odborniki. Predsednik naj bi bil stalno nameščen v uradu.
Končno je Mr. černe j ako po hvalil gi. tajnika Mr. Gornika in pcmož. gl. tajnika Mr. Travna,, kako vneta sta za Zvezo in kako da vselej pozno v noč delata v uradu. Predlagal je izredno nagrado, češ da ima Mr. Traven mnogo prenizko plačo, tako da se mu je fant dostikrat smilil. Povedal je nadalje, kako je prišlo do njegove resignacije, ker sta se z Mr. Travnom sporekla na seji, a sta danes zopet prijatelja. Obžaliije, kar je zalučal Mr. Travnu v obraz. Govor Mr. černeta je trajal eno uro in je veljal konvencijo $133.00. O Černeto-vem poročilu se bo razpravljalo, ko pridejo druga enaka poročila na vrsto.
Za Černetom je podal gl. tajnik Mr. Gornik "dodatno" poročilo, ki je zopet vzelo konvenciji tri četrt ure časa. Poročilo je preobširno, da bi ga mogli vsaj v izvlečku priobčiti. Pride na vrsto pozneje v zapisniku.
Povemo le, da si je prav privoščil uredništvo glasila, "Ameriško Domovino" in izjavil, da smo šli na sodni je proti glavnemu odboru, kar ni res, pač pa smo samo pisali na zavarovalnin-skega komisarja za podatke in to na — zahtevo društev! Mr. Pucelj je vprašal glavni odbor, zakaj niso urednikov "Ameriške Domovine" izključili iz Zveze, ker so se poslužili sodni j brez drugih inštanc, toda Mr. Gornik je odgovoril, da je bilo uredništvo delavno za Zvezo, da tega niso hoteli storiti, in da če ne bo lastnega glasila bo on deloval, da ostane "Am. Dom." še nadalje glasilo. Kratko poročilo je podal Mr. Okorn, gl. blagajnik.
Poroča predsednica resolucij-skega odbora Mrs. Albina Novak glede resolucij, ki jih je ta odbor sklenil poslati. Sledečim se pošljejo brzojavke: predsedniku Rooseveltu, Mrs. Roosevelt, delavski tajnici Frances Perkins, ravnatelju državnega zavaroval-ninskega . oddelka, uradu gov. Daveya, županu Burtonu, županu Euclida Simsu, senatorjem Bulkley in Donahey, ter brzojavko gl. uradu HBZ, ker je bil pred kratkim ubit gl. tajnik Jo-nič.
Velika debata, ki je trajala 18 minut se je vnela glede tega, če se odpošlje governerju Daveyu brzojavka ali ne. Brzojavka bi veljala 50c, toda debata je bila vredna $35.00 zveznega denarja. Končno je bilo sklenjeno po štirih glasovanjih, da se odpošlje na urad governerja brzojavka. 57 za, 9 proti. Po čitan ju brzojavk in pisem se je zaključilo dopoldansko zborovanje. Torek popoldne, 4. seja.
Odbor za plače prinese na vrsto zadevo glede plač delegatom. Pravi, da bo razdelil listke med delegate in naj vsak delegat zapiše, kaj je po njegovem mnenju primerna plača za delegacijo. Potem bo odbor upošteval želje delegatov. Delegacija je to zavrgla in sklenila, da odbor za plače določi plače, če bo preveč bo delegacija zavrnila, če bo premalo, bodo popravili.
Konvencija se slika v sredo popoldne 14. septembra. Vsi delegati se zberejo ob 1:30 popoldne pred S. N. Domom nakar se xlpeljejo na prostor pred Umet-
niški muzej, kjer se vrši slikanje. Kdor ima avtomobil je prijazno prošen, da postreže delegaciji. Zborhico je potem pozdravil Matt Petrovich, zastopnik SNPJ. Omenil je SNPJ in SSPZ v svojem govoru, molčal je pa o JSKJ in KSKJ, naših izvrstnih bratskih organizacijah. Njegov govr je vzel 10 minut.
Potem so prišla na vrsto poročila delegatov od vseh društev, ki so zastopana na konvenciji. Vsi so kratko, jedrnato in jasno poročali. Njih poročila boste pozneje brali v zapisniku. Nekateri so poročali pismeno, drugi ustmeno.
čudili smo se, da so zastopniki vsakega društva poročali o krasnem uspehu ki so ga imela njih društva od zadnje konvencije. Nekatera društva so napredovala več kot za 100 procentov. In to brez • lastnega glasila. Glasom poročil delegatov je bil napredek kljub slabim gospodarskim razmeram, kar je delegacija z največjim zadovoljstvom vzela v naznanje. Zdi se nam, da je bilo najbolj značilno poročilo društva št. 16, katero poročilo je podal jedrnato in značaj-no delegat Leo Kushlan. Očivi-dno so delegati z največjim zanimanjem sledili poročilom društvenih delegatov, ker so bila v resnici lepa slika društvenega poslovanja v zadnjih štirih letih.
V zbornico je prišel Mr. Mi-hal, poročevalec od The Cleveland News, ki je v lepih besedah nagovoril zbornico in dobil tudi burno priznanje: Ponovno in ponovno so poudarjali delegati, da so kljub slabim časom njih društva j ako lepo napredovala v članstvu, kar je naredilo najboljši vtis na celo zbornico.
Lep je bil govor delegata št. 55 Mr. Joe Grdina, ki zastopa prekmurske Slovence, ki so člani društva Presv. Srca Jezusovega. Prosil je, da bi se malo več upoštevalo te značaj ne prekmurske Slovence, ki so naši najboljši ljudje.
Odmor ob 3. uri. Po odmoru so se vzela poročila društvenih zastopnikov v naznanje. Precej je ugajal na to nasvet konvenč-nega predsednika Mr. Stokelna, ki je povedal, da če je kak delegat "suh," da lahko dobi "vor-šus" iz zvezne blagajne, kar je v današnjih časih jako dobrodošlo.
Na vrsto je prišlo poročilo urednika angleške strani SDZ: Mr. Lokarja, ki je pozneje poročal tudi o dobrem uspehu poslovanja Mladinske lige. Bilo je izvrstno poročilo, ki je močno vplivalo na delegacijo. Potem je Mr. Zalar zahteval, da se angleško poročilo Mr. Lokarja pre-tolmači v slovenščino, kar pa konvencija ni sprejela. Končno je podal vrhovni zdravnik dr. F. J. Kern jako izvrstno poročilo o dolžnostih in delovanju vrhovnega^ zdravnika.
Zbornica je prešla ob 3:45 popoldne na čitanje pravil. Obilna debata se je vnela glede predloga, ali se čita stara pravila ali provizorična. Sklenjeno z 49 glasovi proti 42, da se čitajo provizorična pravila. K tej debati se je priglasilo 26 govornikov. Ob 4:35 popoldne so še šele začela brati provizorična pravila.
članstvo ne ve, kaj so provizorična pravila, ker so številne
Predsednik Mehike, Cardenas, zanikuje, da bi imeli lujezemci kake pravice v Mehiki
Mexico City,, 13. sept. Predsednik mehikanske republike La-zaro Cardenas je včeraj absolutno zanikal, da bi tujezemci imeli kake pravice v Mehiki in da države tujezemcev nimajo pravice posredovati v njih ko-korist.
"Sleherni tujezemec, ki se poda v Mehiko in investira tam denar," ,je rekel predsednik Cardenas, "se mora podvreči mehikan-skim postavam ali pa riskirati, da je njegovo premoženje zaplenjeno."
Cardenas je govoril pri otvoritvi kongresa organizacije "proti vojni in fašizmu"' in je rekel, da diplomatske ideje vodijo na-1 rode v fekonomsko vojno, a sled-j nja povzroča vojno med narodi.
Njegov govor, kot se sodi v državniških krogih ni bil naperjen samo proti Angliji pač pa
, zlasti proti Zedinjenim drža-I vam. Državni tajnik Zed. držav se ni še uradno izjavil glede govora prdesednika Cardenasa.
Splošno se pa sodi, da bodo Zedinjene države naredile odločilen korak v tem oziru. V Zedi-njenih državah se nahaja približno 500,000 Mehikancev in mnogi izmed njih imajo investirane milijone v ameriških podjetjih.
Ker je mehikanska vlada zaplenila ameriško lastnino v Mehiki, stori isto lahko tudi vlada Zedinjenih držav, da dobi na ta način v roke garancijo, da se bo ameriškim državljanom v Mehiki vrnila njih lastnina.
Istočasno se poroča, da je bilo poslanih na mehikansko mejo 30,000 mož ameriške armade, kjer imajo sedaj "manevre." V slučaju spopada je Mehika napram Zedinjenim državam brez vsake moči.
Razstava v Cievelandu
Dne 2. januarja, 1940, se odpre v Cievelandu ogromna razstava v mestnem avditoriju. Na razstavi si boste lahko ogledali najnovejše aparate za gretje stanovanj in za ventilacijo. Slični današnji aparati še niso dovršeni, toda do leta 1940 upajo mehaniki in inženirji postaviti na trg dovršene aparate, ki bodo brezhibno delovali.
Mrs. Yellitz izvoljena Mrs. Jennie Melle-Yellitz iz Clevelanda je na konvenciji Catholic Knights of Odio izvoljena za drugo glavno podpredsednico iste organizacije. Je to prva Slovenka, ki- je dosegla visoki urad. Iskrene čestitke. Tozadevno vest smo dobili danes, zjutraj ob 7:30 brzojavnim potom.
K molitvi Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so proše-ne, da pride'jo molit za umrlo sestro Mrs. Mary Videnšek v sredo večer ob 7:30 v Svetkov pogrebni zavod na 478 E. 152nd St., v četrtek zjutraj naj se pa z znaki udeležijo pogreba. — Preds.
Radio iz Jugosavije Kot je bilo že naznanjeno ima biti nocoj zopet prenos radio glasbe in govorov iz Jugoslavije. Začetek četrt čez sedem zvečer. Kdor ima dober radio aparat, naj se posluži tega programa. A. Grdina.
spremembe, torej tudi ne moremo poročati tozadevno. Toda izmed šestih točk, ki so bile prebrane, je konvencija zavrgla že dve, katere je pripravil odbor za pravila. Glavni odbor je po izjavi predsednika odbora za pravila Mr. Pucelna dal v nova pravila določbo, da se Slovenska Dobrodelna Zveza ne imenuje več kot taka, pač pa Slovenian Mutual Benefit Association. Konvencija je to z ogorčenjem zavrgla, kajti še smo Slovenci in ne Angleži.
Istotako je izjavil Mr. Pucel, da je glavni odbor predlagal, da je ameriški jedik uradni jeziik Slovenske Dobrodelne Zveze. Tudi to je konvencija z ogorčenjem zavrgla. Še smo Slovenci. Nad 30 govornikov je bilo priglašenih tozadevno, toda sentiment zbornice je bil, da ostane slovenski jezik kot prvi uradni jezik, in enako veljaven je tudi angleški jezik. Po prečitanju br-zojavov je bila konvencija zaključena ob 5 :10 popoldne.
Tujezemski vohuni so bili presleparjeni
Washington, 13. decembra, šele sedaj se je dognalo, da so bili skoro vsi tujezemski vohuni v Zedinjenih državah osleparjeni glede načrtov, katere so dobili od podkupljenih ljudi. Dognalo se je, da so v 90 slučajih izmed 100 dobili napačne načrte utrdb in bojnih ladij, ki jim seveda nič ne korisHijo.
Pozabljena registracija 635 družin se ni glasom nove postave ponovno registriralo pri mestni relifni komisiji radi česar jim je bila podpora utrgana. Na relifni listi mestne komisije za brezposelne se nahaja danes 16,005 imen, dočim jih je bilo en mesec nazaj 16,876, a lansko leto ob istem času pa 18,746, kar je sigurno znamenje, da privatne industrije kličejo svoje delavce nazaj.
Najmlajši duhovnik Cerkvene odredbe pravijo, da mora biti duhovnik, ko je posvečen, star 24 let. V izrednih slučajih posvetijo nad 23 let stare mlade duhovne. Toda iz Avstralije se poroča, da je bil te dni posvečen v duhovna Rev. John Leonard, ki še 23 let ni star. Posvečen je bil na izredno dovoljenje od papeža in je najmlajši katoliški duhoven na svetu. Odprta tovarna Pontiac Motor Co. livarna je odprla včeraj svoja vrata in danes pa oddelek iste tovarne za motorje. Prihodnji teden odpre tudi oddelek, kjer se vlivajo ko-siterne plošče. Kakih 2,000 delavcev bo poklicanih na delo in kompanija trdi, da ima dovolj naročil za stalno delo za prihodnjih šest mesecev.
Važna seja članom društva Cerniško jezero št. 59 SDZ se naznanja, da se vrši v četrtek 15. septembra redna mesečna seja v navadnih prostorih. — Tajnica.
Plačajte pri nas V našem uradu lahko vsak čas plačate vse račune za mestno ali kompanijsko elektriko, za vodo,: za plin ali za telefon.
Pogreb Minericha Pogreb ranjkega Minericha se vrši iz kapele A. Grdina in Sino- j vi v petek ob 8:30 v hrvatsko cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Društvo Jutranja zvezda Članicam društva Jutranja zvezda št. 137 JSKJ se naznanja, da se vrši mesečna seja v četrtek 15. sept. ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida.
Aha, se že perejo!
(Napisano v zabavo delegaciji)
Skoro en teden je vzelo lokalni komunistični slovenski list, da je odgovoril na nase opozorilo, da se "E" ni zdelo niti z eno besedo vredno priporočati ali vsaj omeniti velike olimpiade, ki jo je vpri-zorila kar tri dni Mladinska liga SDZ. Slovenski komunistični list trdi, da je bila to dolžnost našega lista, ki je glasilo SDZ. Razumemo, da je bila to naša dolžnost in smo to dolžnost tudi v polni meri izvršili, kot priča zahvalno pismo od načelnika te prired-tve, Mr. Rudy Lokarja. Nkakor nam pa ne gre v glavo, da je "E" to ogromno prireditev lokalne organizacije, SDZ, čisto prezrla, ko so imeli lepe članke o tej prireditvi celo vsi trije elevelandski ameriški dnevniki. To naj bi pojasnil urednik "E", to! Da pri lokalnem komunističnem listu niso vedeli o tej olimpiadi, je težko verjetno, ker če niso videli velikih črk o tej olimpiadi v našem listu, kjer sicer vidijo vsako potanjkost, bi bili morali to vsaj opaziti v ameriških listih, iz katerih sicer črpajo vse novice. In da niso vedeli o olimpiadi je prazen izgovor, ker so imeli v njih listu v soboto pred začetkom olimpiade velik oglas na angleški strani, plačan oglas, pribijemo!
Kaj izbegavajo in se perejo, pa vse nekaj drugega brbljajo, kar se tiče samo SDZ in pa našega glasila. Ostanite pri stvari in zagovarjajte se stvarno, če se morete. Olimpiada SDZ je bila javna zadeva in vabljen vsak Slovenec in Slovenka. Torej smatramo, da je bila dolžnost vsakega lokalnega dnevnika, da isto oglaša, ali vsaj omeni. Seve, zdaj prav milo prosijo, da bi bili tudi oni uradno glasilo SDZ, da bi se zaslužil kak novac, reklame zastonj pa fantje nimajo navade pisati, kot so pokazali pri Zvezini olimpiadi. Samo za novac se gre tem komunističnim fantom.
Kaj ni čudno to, ko so se v soboto pred olimpiado vozili po vsem Cievelandu truki in flote, kjer je Rudy Lokar potom zvočnika glasno oznanjal olimpiado, pa ni ta glas dosegel ušes urednika "E"? šele en cel teden po olimpiadi mu je zazvonilo po ušesih in zdaj se je spomnil, da je imela SDZ res olimpiado. Križana gora, kako imajo nekateri ljudje zamašena ušesa.
Torej fakt je, da niso niti besede omenili na prvi strani glede olimpiade SDZ. Ali so to nalašč prezrli, ali se jim ni zdelo vredno omeniti, naj odgovarjajo sami. Sicer se nam pa čudno zdi. da so prezrli olimpiado, a za konvencijo so napisali skoro pol prve strani. Kje so pa zvedeli za konvencijo. Saj jim tega ni nihče poročal. Veste, od konvfencije nekaj pričakifjejo, od olimpiado pa ni bilo nič zanje — v kešu.
Niti otrok bi jim ne verjel, da so prezrli tisto našo opazko o njih slabi aktivnosti za SDZ, ampak stvar je ta, čakali so do konvencije in zdaj so to izrabili, da so udarili po Ameriški Domovini. To je tako prozorno kot steklo. Zato so pa tudi priobčili poročilo gl. tajnika, kar se tiče glasila in kjer se "pegla" naš list. To jim je res pravi užitek in fantje so v devetih nebesih. Da so nalašč samo to priobčili, je znamenje to, ker niso priobčili vseh 100 strani poročil gl. odbornikov, kar bi bili sicer morali, če bi bili objektivni.
Kar se tiče njih pisarije o sporu med gl. odborom in glasilom, ne* bomo "E" prav nič odgovarjali, ker jih pač to nič ne briga. Lepo tiho so bili vse letp in ves čas obravnave a zdaj, ob konvenciji, takrat se pa udari! Kakopak in menda ja! Saj se poznamo in natančno vidimo, kam pes 'taco moli. Mislijo si, če bo imeli kaj uspeha, bo ora.it, če pa ne,, bo pa tudi orajt.
Trdijo sicer, da olimpiade niso prezrli, ker so poročali imena zmagovalcev v tekmah na olimpiadi. Jej, jej, s tem priznanjem so ga šele polomili. Torej s tem naravnost trdijo, da so vedeli o olimpiadi, torej bi človek jasno sodil, da so prireditev nalašč' prezrli in niso delali za njo nobene reklame, ker so se menda bali, da bi bil prevelik odziv. .Ker bolj važno je bilo pisati za olimpiado pred nje pričetkom, ne pa potem, bi rekli in bi rekel vsak pameten človek.
■Fantje, le še kaj napišite, da bo kaj zabave, življenje je itak preveč resno in je treba malo razvedrila sem pa tje.
--o-
Mrs. Zupan v bolnico V torek se je podala v Maj o kliniko v Rochester, Minn. Mrs. Antonija Zupan, soproga urednika Glasila KSKJ. V ondotni St. Mary's bolnišnici se bo tekom šestih tednov podvrgla dvema težkima operacijama, želimo blagi ženi, da bi srečno prestala operacije in se povsem ozdravljena vrnila k svoji ljubljeni družini v Cleveland.
Miss America
Miss Maryllyn Mesek, stara 21 let, doma v Marion, Ohio, ki je dobila letos naslov "Miss Ohio," kot najlepše dekle v državi Ohio, je bila te dni izvoljena za "Miss America, kot najlepše dekle v Zedinjenih državah. Dr. Modern Crusaders Članstvo društva Modern Crusaders št. 45 SDZ se prosi, da pride čut k mrtvaškemu odru pokojne članice Mary Milner-Vidcnsek v Svetkov pogrebni zavod. Pogreb se vrši v četrtek iz cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
Povratek iz Montane
Mr. Joseph Mohar, ki se je nahajal s svojo družino en mesec na počitnicah pri svojih starših v Montarp, se je srečno vrnil nazaj. Mr. Mohar pove, da so starši zdravi in še vedno delajo. Letina bo letos zelo dobra, ker je bilo dovolj moče. Moharjevi pozdravljajo vse svoje prijatelje in znance po Cievelandu in bi radi videli, če jih ob priliki obiščejo, zlasti takole poleti, ko je dosti dela in je težko dobiti delavce.
Mr. Mihelich izjavlja
Mr. John Mihelich, bivši vard-ni vodja 23. varde izjavlja, da on ni bil kandidat za vardnega vodjo sedanji termin. Mr. Mihelich ima še vedno svojo demokratsko organizacijo kot prej, ki bo tudi vedno agilno na delu za napredek 23. varde.
Zadušnica
V petek se bo brala za pok. John Vidervolom sv. maša v cerkvi sv. Vida ob osmih, v spomin 5. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo .	___________Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 215, Wed., Sept. 14, 1933
Beseda o davkih
Brez davkov nobena država ne more izhajati. Davki so potrebni, da se plačujejo javni stroški, da se gradijo šole, da se čistijo in gradijo nove ceste, da se skrbi za ljudsko zdravje. Toda davki morajo biti v vsakem oziru pravični ter ne previsoki, ker sicer postanejo tako breme ljudem, da ga slednji ne morejo prenašati. Mnogokrat je radi cfavkov že prišlo do punta, in same Zedinjene države ameriške so radi nezaslišanih davkov, katere je nakladala Anglija Ameriki, začele z s'ojno in se končno osvobodile.
Ljudje, ki plačujejo davke, morajo vedno imeti pravico vedeti, kako se ti davki potrošijo. Kajti oni, ki plača, mora vedeti zakaj in kam gre njegov denar. Je že res, da davki morajo biti, toda rekli smo, da morajo biti davki pravični. Res je pa tudi, da se ljudje največkrat ne brigajo, kako razne administracije zapravljajo denar. Kadar ni tozadevne ljudske čuječnosti, tedaj nastanejo politična korita in denar se vam jemlje v milijardah iz žepov, dočim zavedni državljani vedno zahtevajo od svoiih političnih predstavnikov, da položijo račune.
Vzemimo na primer davek, ki ga pobira država Ohio v Cuyahoga okraju, v Clevelandu in predmestjih. Predvsem naj govorimo o davku, ki se plačuje za šole. Ta davek prihaja od korporacij, od gasolina in od prodajnega davka. Letno prispeva država Ohio $50,000,000 za javne šole v cleve-landskem okolišu. Te vrste davki so se zadnje čase radi ekonomske krize precej zmanjšali, toda šolske oblasti vseeno razmetavajo denar, kot bi ga bilo preveč. Ni čuda, da znaša deficit v šolskem fondu $17,000,000. Kadar so slabi časi mora človek gledati, da tudi živi tako kakor so razmere okoli njega, ne pa graditi palače in razsipavati. Ni čuda, da bo v novembru mesecu sklicana izredna seja državne po-stavodaje, da se odpravi ta deficit. Izredno zasedanje bo zopet veljalo nadaljni milijon in tako vidimo naše uradnike, da se jim ne smili ljudski denar. Kako pa naj odpravijo šolski deficit, ne da bi vpeljali nove davke in bo davkoplačevalec zopet prizadet. Edino tolažilno dejstvo pri tem je, da imajo davkoplačevalci končno besedo pri volitvah, predno more država trositi denar.
Zvezna vlada je te dni izročila mestni vladi v Clevelandu takozvani "Sewage disposal plant,w kjer se bodo uničevali odpadki. Te naprave so veljale $20,000,000. Da bodo naprave poslovale bo mesto potrebovalo $1,200,000 novih izdatkov na leto. Kje bodo vzeli denar. Sicer so podražili vodo za 40 odstotkov, toda to ne bo zadostovalo in poleg tega so manjši davkoplačevalci in posestniki hiš dvignili tak krik, da bo potrebno davek na vodo odpraviti. Najbolje bi bilo, če bi se naložil malenkosten davek, recimo $2.00 qa leto na manjše davkoplačevalce, a velike kompanije, hoteli in drugi bi plačevali primerno več, ker uporabijo več vode.
Resnica pa je tudi, da omenjene naprave za uničevanje odpadkov bi veljale mnogo manj na leto, če ne bi imeli pri tem svoje prste vmes politikarji, ki ti vsako stvar dvakrat zaračunajo. $1,200,000 na leto je ogromna svota, in pod privatnim vodstvom bi se ta svota lahko znižala za polovico. Toda dokler ljudje ne bodo marljivo pazili na one, katerim plačujejo denar v obliki davkov, in ki trosijo denar, toliko časa bo zapravljanje ljudskega denarja na dnevnem redu.
In še malo več o zapravljivosti javnega denarja. Mesto Cleveland ima javni stadion, ki je veljal $2,000,000 in ki se le redkokdaj rabi tekom leta. Mestu prinaša občutno zgubo na leto. Toda kljub temu namerava mestna administracija zgraditi še en stadion, ki bo veljal $685,000. Če to ni norčevanje iz ljudskega denarja, ne vemo kaj je. Tisoče davkoplačevalcev si mora pritrgati v ustih, da se borno preživi, tu pa sc gradi razkošne javne zgradbe, ki ne bodo nikomur koristile!
Glede davkov smo vsi prizadeti, oni, ki lastujejo hiše in oni, ki najemajo stanovanja. Višji so davki, višja je najemnina, torej naj nihče ne smatra, da če ne plačuje direktnega davka, da ni prizadet. Prizadet je na drug način in končno ravno tako občuti kot direktni davkoplačevalec.
Koncert skupnih mladinskih pevskih zborov
Iz veselega poletnega življenja se vračamo zopet v mirni jesenski čas. Vse je nekam utihnilo in vse je bolj mirno. Listje na drevju rumeni in odpada, narava se približuje k počitku. Ptice selivke se zbirajo v skupine, da zlete v toplejše kraje. Kakor ptice selivke Se tudi naši mladi pevci pripravljajo, da se združijo za svoj skupni polet pa ne v druge kraje, ampak v dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da s svojim kra-nim petjem poživijo srca za dolgočasno in mirno zimsko življenje.
Dne 18. septembra bo dan naše mladine, na katerega ste vabljeni vsi zavedni Slovenci širom Clevelanda in okolice, da pridete in slišite prepevati krasne slovenske pesmi od mladine svojega naroda, mlade dečke in deklice slovenskih staršev z imenom ptic najboljših pevcev, kot Slav-čki, škrjački, Kanarčki in drugi. Nastopilo bo sedem posameznih zborov in skupno bodo žvrgoleli lepe slovenske pesmi tako, da bomo pozabili, da se nahajamo že v jeseni. Počutili se bomo, kot da se nahajamo v najlepšem času; v poletju, v cvetju pomladi, ko je vse živo in veselo. Kako lepo je slišati mladino tukaj v tujini, ko nam prepeva ljube slovenske pesmi. Ko jih poslušam na vajah, ne mislim, da živim tukaj v daljni tuji deželi, ampak da sem v svoji rodni domovini. Nehote mi pride na misel kitica v pesmi, ki pravi: Pri glasih njih se mi, zazdi, kot da v domači sveji sem vasi.
V resnici, ko poslušam to mladino, mi stopi pred oči mladost, ko smo tudi mi prepevali tako veselo, hodeč po tratah in livadah domačih. Da pa v resnici cenimo, kar je našega slovenskega, pokažimo v nedeljo 18. septembra in napolnimo dvorane do zadnjega kotička. Pokažimo mladini, da cenimo nje trud, ki ga je imela, da se je pripravila za ta skupni koncert. Razočarani ne smejo biti, ker potem bi bilo ubito njih veselje še do na-daljnega učenja slovenske pesmi. Ako pa bomo gojili našo domačo pesem še nadalje med mladino, lahko pričakujemo, da bo zvenela slovenska govorica še desetletja med nami v Ameriki, ker vzgajamo v svojih vrstah nadaljni naraščaj in voditelje slovenskega naroda. Ne rečem, da /si ostanejo zavedni Slovenci. Nekaj se nam jih bo odtujilo, nekaj pa jih bo ostalo zvestih med nami. Da pa ostanejo med nami in da, so vzgojeni v slovenskem duhu, je pa ležeče na nas samih namreč, če smo pripravljeni jih podpirati. Podpiramo pa jih, če posečamo njih koncerte in prireditve.
Torej vsi v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. v nedeljo 18. septembda.
Martina Hribar.
pas ž njim na oni svet. Le postavi se John. Tudi jaz sem se bil podal tisti dan v tekmo. Do zadnjega sem upal, da si bom prislužil tisti pas. Pa se je tako trefilo, da sem dobil slabe partnerje in smo pogoreli. S tem pa ne bom izgubil veselja, kot ga ne sme noben drugi. Dokler bo Krašoivec žjivjel, se bo balinalo. Pa saj je še več drugih takih, ki so pogoreli kot jaz, Ančka in pa France na primer.
Frank .Mezgtec, ki živi na Dove Ave., se je povrnil iz bolnišnice in se sedaj zidravi doma. želimo, da bi kmalu prišel v S. D. D., kjer ga zelo pogrešamo. Saj je bil vedno vesel in dobre volje.
Anton Ribarič iz Elizabeth Ave. tudi boleha že vse poletje. Zdravi se doma. Počuti se že nekoliko boljšega. Njega smo tudi pogrešali. On je bil že večkrat čampijon. Seve, nekateri so bili pa veseli, da ga ni bilo zraven, ker bi bili sicer gotovo pogoreli. On ima v tem športu velike izkušnje in je že večkrat jedel sendviče za večerjo, ki mu jih je prinesla njegova boljša polovica, ker ni utegnil iti domov večerjat. To se pravi da je pravi balinar.
Drugače je pa v naselbini vse pri starem. Pri Slovenski delavski dvorani nadaljujemo v teh slabih časih še precej povoljno. Zahvaliti se moramo vsem, ki se pri tem udejstvujejo in pomagajo do boljšega napredka. Veliko pomaga tudi to, ker imamo tako dobrega in zanesljivega oskrbnika Mr. Anton Miklavči-
ca.
Anton Vatovec.
Kaj pravile!
Kdor ne kadi cigar, pa vedno katero dobi kot spomin iz stare domovine od tega ali onega izletnika ali izletnice, naj jih ne zame-tuje. Lepo spravlja naj jih in kadar bo šel on na obisk v staro kontro, jih bo lahko delil tam svojim prijateljem, pa še celo zelo se jim bo prikupil.
• * •
Kako se deli pravica. Zelo kratek roman, ali kar že hočete. Direktor Ramsey, ki je v administraciji elevelandskega župana Burtona, je smatran za enega najbogatejših mož v Clevelandu. Njegova dva sinova sta pa zaposlena pri WPA in sicer eden dobiva $150, drugi pa $125 na mesec. — Drugi slučaj. Poznamo slovensko vdovo s šestimi otroci, ki je že pred letom porabila yse, kar ji je zapustil mož. Dokler je kaj imela, ni šla prosit nikamor za pomoč. Ko je pa porabila vse, je šla prosit za odraslo hčer ali sina delo pri WPA. že šest mesecev zastonj trka na razna vrata. Povsod ji pravijo, kakor si živela dozdaj, tako živi poslej.
Iz Jutrovega
V nedeljo 4. septembra se je vršila zadnja balinarska tekma med jutrovskim balinarskim klubom, namreč med člani istega. Nagrada je bila tisti dragoceni pas. Dobil ga je Mr. John Lukač, 9607 Prince Ave. Drugo nagrado, ki je bila v gotovini, je odnesel Louis Počkaj. Tako je ta Prince Ave. res srečna, da ne pustimo nobene prve nagrade, da bi jO odnesli na drugo ce-eto, nikar« še, da bi nam balinčka vzeli To pa ne, pod nobenim pogojem ne. Mr. Lukač je eden najboljših pri balinanju, pa ven-dan dozdaj ni imel sreče, da bi odnesel prvenstvo. Sedaj je pa prav ponosen, ker je dobil tako lep pas. Pravi, da bo šel tisti
Kam bomo šli na 24. septembra?
Cleveland, O. — Gotovo ste se že vsi namenili, da pridete v Gr-dinovo dvorano ali Twilight Ballroom, kjer bomo imeli St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ svojo plesno veselico. Tam se boste zabavali, kakor se niste že dolgo časa. Igral bo Johnny Pecon orkester. Naročile smo mu, da mora igrati same polke in valčke. Jej, to bomo plesali! že komaj čakamo. Mene že tako pete srbijo, da niti stat ne morem pri miru. Pijačo bomo tudi imele in sicer kar si boste poželeli. Za prigrizek bodo pa fin roast beef sendviči, pa potico bomo tudi imele. Torej pridite gotovo! Vstopnina bo jako nizka, samo 25c, pa se boste lahko zabavali ves večer. Pozdrav in na svidenje.
članica
Mladinski pevski zbori
Euclid, O. — Težko pričakovani dan, ko nam bo pelo sedem mladinskih zborov, se nagloma bliža. Ne da samo mi nestrpno pričakujemo tistega dneva, turi otroci sami se ga vesele, ko jih bo tako veliko število skupaj pelo. Z zanimanjem se učijo in sledijo pevevodji, zlasti še zadnje čase. Starši pošiljajo otroke redno in točno na vaje.
Naši škrjančki so imeli pozno spomladi koncert, zato se morajo -pa zdaj bolj poprijeti, da bodo zapeli pravilno. Pesmi imajo zelo lepe. človek bi jih kar naprej poslušal. Starši, pridite vsi na ta koncert in povabite svoje prijatelje in znance. Vsakemu bo žal, kdor se ne bo udeležil iega koncerta.
Dajmo mladini spodbudo še do nadaljnega veselja do slovenske pesmi s tem, da se udeležimo koncerta. S tem jim damo vsaj malo priznanja. Priznanje im pa moramo dati. Če bodo videli, da nam ni nič za to, če se učijo in pojo slovensko ali ne, bodo izgubili veselje in krivda bo naša.
Tcrej na svidenje 18. septembra v SND na St. Clair Ave.
Louise Jadrich.
Willard, Baraga Point!
Piše A. Grdina
Nisem mislil toliko pisati o Lemontu, ko pišem o tem mojem potovanju, a k temu me je pripravil razgovor, ki sem ga imel z Rev. Benigen Snojem v Lemontu. O tem sem že enkrat prej pisal. Meni se zdi zadeva neobhodno potrebna. Začeti se mora na en ali drugi način, prej ali slej. Sicer se pa stvar začne lahko drugače, jaz sem zgorej omenil na podlagi tega, kar sem videl v Lemontu in kar seje vtem pogledu že začelo.
Kdo bo rekel, da ni to velika misel! Poglejmo .samo iz tega stališča, da imamo naše ljudi po tujih zavodih. Kako se tam tuje počutijo! Kako nezadovoljni so tam, četudi jim ne manjka jesti in imajo čisto posteljo. Toda duševnega življenja pa le nimajo. Družabnosti, ki je največjega pomena, nimajo. Tujca se počutijo med tujci, čeprav žive v udobnosti. To si lahko vsak sam predstavlja, saj se bliža vsak izmed nas tistim dnem, ko bomo ostareli in bo marsikateri ostal sam.
Pa pustimo to zaenkrat, ali naj pa še kdo drugi izrazi svoje misli o tem. Posvetovanje je potrebno in ne stane nič. če ne bomo nikoli poskusili, tudi ne bomo ničesar dosegli.
V Lemontu smo se letos zbrali radi praznika Marijinega Vnebovzetja, ali za Veliki šmaren, prav kakor v stari domovini na Brezjah. Bila. sta kot nalašč dva praznika skupaj, na nedeljo in pondeljek, 14. in 15. avgusta. Lepa prilika za tiste, ki so to hoteli to porabiti za izlet. Tudi cle-velandske romarice so se udeležile s posebnom avtom, kakor je že v tem listu poročala Mrs. Katie Robert. Prav dobro smo se imeli, kakor bodo pokazale tudi slike, ki sem jih vzel.
Prva stvar, katero sem vzel na "muho," so bile čebelice, katere ima v oskrbi" Father John. Kdo ne pozna lemontskega čebelarja, Father Johna, kateremu pridne čebelice nanesijo sladkega medu, ki slovi po vsej Ameriki. Zadnja leta se je priglasilo za lemontski med zelo veliko odjemalcev, katerim se pa vsem ni moglo po-streči, ker ni bilo dovolj medu. Letos so pa čebelice več medu nanesle ter ga bo dosti več kot druga lpta. Tudi naročil je že veliko zanj.
Zelo sem se čudil našemu čebelarju, ki ima svojo čredico tako naučeno, da ga kar pozna in gre lahko okrog čebel, kolikor hoče, ne da bi mu katera kaj spočitala. Toda gorje drugim, ki pridejo preblizu čebelnjaka. Brat Okurzij, ki je vedno tam okrog, jo je skupil nič kako. Ena ga je pičila in ves obraz mu je bil zatekel. Toliko, da ga niso morali odpeljati v bolnišnico. Tudi jaz sem se bal, da se me katera ne sposodi, ko . sem prišel blizu s kamero, ko so jemali iz panja polno satovje in ki so ga čebelice čuvale. Toda pod zaščito Father Johna sem jo srečno unesel. Slike bodo pokazale to industrijo do podrobnosti. Velik stroj je ože-mal satovje in v posodo je tekel čisti med. Rad bi bil navzoč v Lemontu, kadar bodo imeli "medeni dan."
Posebnost vseh čebelic je pa kraljica lepotica, katero bomo videli na sliki v mali kletki. Ta kraljica je je prišla iz stare domovine na obisk in tudi tukaj ostane. To je res nekaj posebnega. Kraljica ima dvorne dame, ki so ji bile prideljene^v Wash-ingtonu, da jo varujejo m spremljajo. Father John je imel veliko sitnosti, da je dobil to kraljico in je moral dobiti vladno dovoljenje iz Washingtona. Dobil jo je od Janeza Strgarja, po vsej Evropi znanega čebelarja, ki razpošilja take živalice, ki so najboljših vrst, po vsem svetu. Str-gar je dobil že od mnogih držav odlikovanja. Fathru Johnu pa lahko čestitamo, da se trudi in ukvarja- s čebelami, kar je bilo
nekdaj in je še našim očetom v stari domovini v toliko veselje. Tudi v Ameriki so se naši ljudje zavzemali za čebelarstvo in vsej Ameriki je znan kot mož strokovnjak v tem oziru, zlasti v za-padnih državah, g. Jager.
Toda pustimo zdaj čebele in pojdimo na hrib v procesijo. Krasen je bil jutranji razgled na zeleni Lemont. Veliki busi in truki so dovažali romarje v trumah. To bo dokazala tudi slika. Iz La Salle so se pripeljali romarji kar v treh busih. Vsa či-kaška fara sv. Štefana se je odzvala. Tako tudi iz sosednih mest. Navzoča sta bila dva cerkvena pevska zbora. Veliko število duhovnikov je bilo tukaj ob tem prazniku. Cerkveni stolp je bil ves v zastavah in prijetno po-trkavanje se je slišalo daleč naokrog, vse, kamor je segala procesija v nepreglednih vrstah.
Na čelu procesije je korakal suhljat, pa drugače živahen mož, na katerega se je ta dan obračal pogled vseh, želeč mu, da bi okreval in še dolgo živel. To je bil dr. Hugo Bren, ki je zadnjič peljal procesijo pred groto k službi božji, na prostor, kjer je sam tolikokrat navdušeno in prepričevalno oznanjal božjo besedo. Vsakemu se je mož smilil, ker vemo, da so ga neusmiljeni zdravniki že nekako obsodili na smrt.
Ko se je ves tabor razvrstil pred goroto, in so pevci pod vodstvom organista fare sv. Štefana odpeli nekaj romarskih pesmi, se je pričela slovesna služba božja z leviti.
Krasen je pogled na pričujočo množico. Spodaj pod groto je dokaj veliko umetno jezero, okrog katerega je izpeljana cesta. Tu se je vila zvečer procesija s svečami. Tudi cvetlic in grmičja je tu veliko za olepšavo velike grote Marije Lurdske. Vse to nam je obudilo nezabni spomin na naše gorenjske Brezje. Pri tej priliki smo se spomnili tudi na ranjkega škofa dr Jegliča, ki je tukaj pred dvanajstimi leti kronal podobo Marije Pomočnice in isto imenoval brez-zijansko Kraljico za vse nas bivajoče v Ameriki, ki gojimo če-ščenje do, nje, ki je Kraljica vsega vernega ljudstva. Sveto daritev je opravil Rev. Benigen Snoj, ki je imel tudi pridigo, ki je romarjem mehčala srca zlatih spominov.
Ko so se ljudje po končanem opravilu razšli po senci pod košatim drevjem, so razložili je-stvins, ki so jih prinesli s seboj. Vse te prizore sem slikal. Ko sem bil s slikanjem gotov, sem šel k Finžgarju v bližini cerkve, kjer je bila jedilna dvorana polna romarjev. Tu so se dobile okusne in gorke jedi. To gostišče upravljata Mr. in Mrs. Kobal iz Chicaga.
Slika, povzeta pred Finžgarje-vo gostilno bo povedala o živah nem vrvenju na naših ameriških Brezjah. Pridne žene in dekleta so bile zelo zaposlene. Med njimi se je zlasti odlikovala Mrs. Narobe iz Clevelanda.
Ali niso to zares lepi spomini? Ali ni to vabilo, da bi se letno zbirali tukaj. Naši ljudje mnogo potujejo in puste dosti denarja drugod. Med tem pa za nemarjamo našo lastno ustanovo. Premalo se zavedamo in premalo preudarimo ali presodimo, pa premalo damo za naše dobre in potrebne ustanove.
Imeli smo tudi "tabor" ali zborovanje na hribu. Zborovanje se je vršilo pod vodstvom Rev. Urankarja, župnika pri sv. Štefanu v Chicagu. Ob govorih glede večjega Lemonta in o tem, kako bi se na vseh straneh' izboljšal, da bi služil našemu katoliškemu narodu v dobro ob njegovih največjih potrebah, se je Tabor zaključil z govorom "V slovo" po Rev. Hugo Brenu, ki nas jc ob tej priliki z odra zadnjič pozdravil. Zahvalil se je množici in vzel slovo. To je bila zadnja javna beseda dr. Brena v Ameriki. Ta veliki učitelj in pisatelj je delo v Ameriki do-
končal. Tako sodi on. Mi pa mislimo, da bo okreval in se vrnil med nas čil in zdrav. Res je utrujen, res je bolehen, toda njegov duh je še krepak in njegova beseda je živahna. Obljubil pa je, da nam bo še pošiljal svojo besedo in sicer napisano. Tudi s tem bomo zadovoljni, če že ne more sam ostati med nami.
On je že veliko storil med nami s peresom, kar bo ostalo zapisano v naših srcih. Bil je velik učitelj in imel je veliko srce, da bi slovenski narod obvaroval in prav podučil o nevarnostih zastrupljajočega časopisja, ki deluje med našimi ljudmi za odpadniško smer. Dr. Bren dolgo ne bo pozabljen med nami. Posvetil se je bil težkemu delu, da bi prepričal tudi tiste, katerih srca so že okamenela za verski živel j. Na drugi strani pa, da bi obvaroval one, ki so ostali trdno na pravi poti. Da bi ta mož le še dolgo vihtel pero, pa naj bo v stari domovini, ali pa tukaj, živel naš veliki pisatelj!
Take dogodke smo torej imeli v Lemontu. Tam se bomo še shajali. Tjara naj bo središčje vseh katoliških Slovencev. Tam naj se ustanovi postaja za naše turiste in popotnike. Tam naj bodo zares naše ameriške Brezje.
Tam poleg je tudi posestvo čč. šolskih sester. Večinoma vsi romarji so šli tudi k prijaznim sestram. Sestre so svojimi rokami postavile na hribu vseh 14 postaj križevega pota in groto. Kraj je kot nalašč za premišljevanje in tihe molitve. Vsi smo občudovali to veliko in težavno delo. Tudi v vsem tem bodo slike pričale, čast komur čast!
Pismo iz Jugoslavije
Gmajna, p. Raka pri Krškem. — Redno vsak teden dobivam Ameriško Domovino, za kar točno skrbi sestra Rozi, ki omenja, da bo ta časopis krbel, da ne bom prehitro pozabil na Ameriko. Rad bi poslal par vrstic v ta časopis, da bodo cenjeni bralci tam preko oceana brali, kako se mi godi.
Bodite mi srčno pozdravljeni vsi, ki boste to brali. Saj se bi bil rad že prej oglasil, pa je dela in odlašanja preveč. Moji prijatelji, ki sem si jih toliko pridobil v mojem kratkem bivanju v Ameriki, so mi pred odhodom naročali, naj kaj pišem. Razume se, da sem to vsakemu obljubil. Kaj ne, dragi prijatelji, obljuba pa dolg dela. Jaz sem nerad dolžan. Saj bi vsakemu posebej pisal, pa bo tako bolje, da boste lahko vsi obenem brali.
Pri nas je zdaj v poletnem času sila dela. Kar po 18 ur na dan in še to le za žgance in koruzno glajto, ki je kranjske dežele steber. Vsem onim, ki ste moja zlato mamo in mene spremili na kolodvor, iskrena hvala. V prvi vrsti družini brata J. Mr-goleta, družina sestre R. Klemen-čič, M. A. Zupančič, A. Stark in nečaku L. M. Stark. Nadalje družinam A. Jerak, J. M. Jane, J. Metelko, M. Opalek, M. Jerak in J. črtalič, ki naju je spremljal do Buffalo, njegova boljša polovica pa do New Yor ka z mojimi sestrami Rozi z Wal-terjem, Mary s sinom William mom, Ana s sinom Frankom in bratova'hčerka Vilma.
Veste, odkrito vam povem, da se mi je zdelo, kot da me spremljajo v grobnico živih. Tako je tudi zaklicala sestra Mary, ko smo prišli v kabino ladje President Roosevelt. Težko je bilo slovo, a upajmo, da ne za vedno. Bog vam daj zdravje vsem skupaj in če mi bo sreča mila, bom lahko rekel: na veselo svidenje v vašem krogu. Da, potem bomo pa zopet peli, igrali in se veselili srečnih dni. Do takrat mi pa bodite vsi srčno pozdravljeni.
Franc Mrgole, Gmajna 32, p. Raka pri Krškem.
-o—-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
n^t«nnntnmmmmuunmmt»u{i::tin:iiiiiunu:iniii»»tiii:t:iiii)t8»miiiii»r
ŽIITI
ni;i»»i>t::n>:n»8::ti:»:!;:>i:»imn:nii:t:n:;:ii!i;iiiiiii>ii!ii»{::i:;::;:{ti::inii;ii;;i
Po nemškem izvirniku K. Maya
fm>n»i»»»t»»»»»»»>m»!»»»»»n»t»»t»»»»»»»»n»mtiHni»»ii»»mmm
"Vrnili se bodo, ko pridejo debla in gledal'kvisku ter opa-
do kraja soteske —!"
"Nič ne de! Vrnili se bodo— ampak v zasedo!
Poslušaj! Ko odjezdijo, pokličem hlapce in četrt ure pozneje krenemo za njimi. Soteska je pol ure dolga, strme stene jo zapirajo, voda s sten se nabira v globoki krnici. Ne morejo dalje, vrnili se bodo in rabijo spet pol ure, časa bo dovolj, da si poiščemo primerno mesto za zasedo. In ko pridejo, jih enostavno postrelimo. Pušk imam za nas vse. Upam, da jih Nemče ni opazil, ko je šel po lonec v kočo —. Prepozno sem se spomnil, da visijo na steni."
"Kako pa sodiš o Nemčeju?"
"Ne vem, kaj bi rekel —!"
"Neumno se ti drži, kot bi ne znal do pet šteti. Na mah pa je ves tak, da bi se ga človek kar bal —.
Ampak — vidiš, da sem prav uganil Napad ni uspel!"
"Hm —-.!, Kar razumeti ne morem —! Nemče je pravil, da; jih je konakdžija zapustil —. Ne verjamem sicer, da bi jih bil, pa če tudi bilo res, skozi sotesko so morali in naši prijatelji so jih videli. Če niso spali."
"Ali pa jih je Nemče napadel —."
"Na to niti misliti ni! Kdo bi mu bil povedal, da ga čakajo na šejtanovi pečini in kako se pride na podveso? In če bi bil tudi vedel za zasedo in za pot po žlebu, kako bi jih bil napadel —? Naskočiti bi bili morali pečino, naši bi jih bili počakali na vrhu in vse pobili.
Kakor sem rekel, stvar mi je uganka, ki si je ne znam razrešiti."
"Kmalu bomo zvedeli, kako je bilo."
"Da. Sam bi šel v sotesko, ali pa bi poslal hlapca. Ampak — če pa se geniti ne smeva! Ti-stale dva prokleta lopova kar oči ne odmakneta od naju —. In petelina sta napeta —."
"Poskusiva! Morebiti pa se da govoriti z njima —."
"Rajši ne bom poskusil."
"Bom pa jaz."
Počasi je vstal.
Pa takoj je zagrmel Očko:
"Doli!"
Nemudoma je Alim spet sedel.
"Niti geniti se ne smeva?
"Ne! Tudi govoriti ne! še besedo, pa te ustrelim!"
Tiho sta klela in zabavljala šarka in alim, genila pa se nista več.
Zlezel sem iz grmovja in poiskal Halefa.
"Si kaj čul?" je vprašal.
"Da. Pozneje ti povem. Poj-diva brž!"
Stopila sva po stezi. V strmih ovinkih se je vila med skalovjem navzgor. V kakih osmih minutah sva bila na robu gozda.
Med drevjem sva opazila sklade lesa, pripravljenega najbrž za kopo. Sekire so pele v gozdu.
"Oglarjevi hlapci —!" je menil Halef. "Da naju ne iznena-dijo •—!"
"Se ni treba bati! šla bova na levo k hrastu."	\
Gozd je bil zaraščen in- podrast skoraj neprodirna. Oglar pač nanenoma ni redčil goščave, ki je skrivala tajni vhod v jamo.
Mukoma sva se prerila do hrasta. Prodiranje je bilo tem težavnejše, ker sva morala biti previdna, da naju hlapci niso slišali.
Hrast je bil res ogromen. Tri je moški bi ga bili komaj ob-segli. Pri tleh ni bilo videti, da bi bil votel. Stopil sem okol
zil v višini kakih pet metrov luknjo, ki je bila velika dovolj, da je lahko odrastel človek zlezel skozi njo.
"Tale hrast je tisti, ki v njem visi vrvasta lestvica?" je po-praševal Halef.
"Da. In če se čisto ne motim, je vhod tamle gori," sem pokazal na luknjo.
"Allah —!. Tako visoko —! Kako prideva do luknje? Da bi plezal po temle deblu —? Lestve pa ni —!"
"O pač! Je!"
"Kje? Nobene ne vidim!" se je oziral naokoli.
"Lestve ni videti, pač pa lahko vidiš nekaj druga. Poglej po tleh pa boš našel dobro izhojeno sled, ki drži1 tjale v bukovje!"
"Da, vidim. No, in lestva?"
"Kjer so stopinje, tam so hodili ljudje. In čemu so hodili od hrasta v goščavo, če ne po lestvo, ki je tamle skrita? Koj jo bova našla."
šla sva za sledjo, zlezla v mlado bukovje in res našla lestvo, — namreč smrekov hlod z gostimi štrclji, ki so služili za kline.
"Pa res —!" je pravil Halef. "Vzemiva jo in jo prisloniva k luknji!"
"Prišla bova v luknjo tudi brez lestve. Ne smeva je vzeti s seboj, izdala bi naju. Kdo ve, kako dolgo se mudiva v jami. Ljudje utegnejo priti mimo, oglarjevi hlapci ali kdo drug, našli bi lestvo in koj uganili, da so nepoklicani gostje po tajni poti vdrli v jamo draguljev.
Pustiva lestvo! Le pokazal bi ti bil rad, kaj človek vse najde, ako pravilno razume takole sled."
"Ampak brez lestve ne prideva do luknje —!"
"Prišla bova. Veje so nizke. Poj diva!"
Vrnila sva se k hrastu.
Najnižja veja je bila nekaj nad moža visoko.
"O jej —!" je obupaval mali hadži. "Kako naj jaz pridem tja gori —! še ti je ne dosežeš!"
"Stopil mi boš na rame in se vzpel na vejo."
"In ti?"
"V skoku jo desežem."
Počenil sem, zlezel mi je na rame, dvignil sem ga in gibčno je splezal na vejo. Sam pa sem se pognal, se prijel in se potegnil kvišku.
Druga veja je bila nekoliko niže, celo Halef Jo je dosegel. In ko sva stala na njej, sem segel z glavo prav do luknje. Pogledal sem v njo.
Deblo je bilo votlo, duplina je imela dober meter v premeru. Lestve pa ni bilo videti.
"Ni je!" je pravil Halef. "Zmotil si se!"
"Jama leži za kopo, o tem ne dvomim prav nič. In blizu kope ni drugega hrasta, kakor sam vidiš. Povrh je tale hrast res votel. In ljudje so lazili skozi tole luknjo. Poglej si njene robo-/e in duplino samo! Robovi so gladkb odrgnjeni in na stenah dupline ni videti sledu trhline."
"Pa so lestvo odnesli —."
"Ne verjamem. Skrita je, da je ne najde nezaželen človek. Po iskala jo bova."
Vtaknil sem glavo in roke v duplino, se uprl, s komolci ob stene, se potegnil kvišku ter se nagnil črez rob.
Temno je bilo v votlem hrastu, tipal sem v globočino, kakor daleč so mi segale roke. Pa nič nisem našel. Tipal sem še navz gor.
Res —! Nad vhodom je bil pritrjen močen prečni drog. če-mu —i Hitro sem razumel
Prijel sem se za drog, se potegnil v duplino in tipal z nogami pod sebcj. In otipal sem drugi, močnejši prečni drog in na njem dvoje grčastih zviškov.
(Dalje prihodnjič)
JOŽi«; GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
V pogovoru z g. županom sem na kratko povedal radi česa sem največ prišel, namreč, da se uredi in uravna zadevo Cankarjeve sohe, radi katere je prišlo med Ljubljano in. cle-velandskimi Slovenci do prav neprijetnih odnošajev, ter je zadeva povzročila dosti nevšečnosti. G. županu sem zadevo pojasnil in da povsem stvar dokažem, sem predložil tudi fotografijo Cankarjevega spomenika v J. K. Vrtu. To se mi je zdelo umestno iz stališča, ker je bil odbor J. K. Vrta v Cievelandu zatožen pri ljubljanski mestni občini po dramskem društvu "Ivan Cankar," da odbor J. K. Vrta ne mara za Cankarja, ter da ga ne bo postavil v ta vrt. In če ga bodo pa postavili, da bo neznaten kamen. Da dokažem, da so bile te obtožbe neresnične in da ima Cankar velik in časten spomenik v tem vrtu, ter, da se je dalo napraviti novo Cankarjevo soho, enako prejšnji iz Ljubljane poslani, katero se je na pravilo po fotografiji prejšnje.
Predložil sem mu tudi fotografije drugih spomenikov v J. K. Vrtu, ter zaeno celoten načrt istega in mu vso zadevo razložil in pojasnil. G. župana je vse toj zelo zanimalo, ter je z vidni veseljem in zadovoljstvom vze poročilo na znanje, zlasti pa zadevo Cankarjeve sobe, da se je
ha," nakar me povabi, da pridem k njemu na kosilo. "Prav veselilo me bo, ako pridete in se bova potem še kaj več pogovorila," je dejal g. župan. Temu povabilu sem se odzval, ter obljubil, da pridem. "Pridite pa v moje privatno stanovanje na Aleksandrovi cesti," mi naroča g. župan ter mi poda roko s pripombo, da se gotovo snide-va na njegovem domu.
Ob času kot sva se dogovorila z g. županom, sem šel na njegovo stanovanje, ter prišel tja ko g. župana še ni bilo doma. Mesto njega me je sprejela njegova soproga, gospa Vera Adlešičeva, ki me je sprejela zelo prijazno. "A Vi ste gospod Grdina iz Amerike," je dejala potem ko sva se pozdravila. "To me pa zelo veseli, da Vas imam priliko spoznati," pravi, ter me povabi v elegantno sobo. Tu sva potem pričela prav živahen razgovor, predvsem seveda o Ameriki, za katero se je ona zelo zanimala. Vprašala je kako je v Ameriki na splošno, potem kako kaj tam naši Slovenci itd. Gospa Adlešič je fina, izobražena dama, toda pri vsem tem preprosta in pa demokratična. V njeni družbi je prav prijetno in zanimivo, ter se odlikuje s svojo prijazno zgovornostjo.
Med živahnim pogovorom z gospo Adlešičevo je prišel g.
vsa stvar tako lepo uredila. Ze- župan, nakar smo sedli za mi-
lo ga je tudi zanimal J. K. Vrt. "Moram vam čestitati na tako lepo uspelim delom, katerega so završili clevelandski Slovenci pod vodstvom J. K. Vrta, ter bo v ponos našemu narodu v Ameriki," je dejal g. župan, potem pa pristavil: "Zelo me veseli, ko ste me obiskali in vso stvar razložili, vaši organizaciji J. K. Vrta pa prav iz srca čestitam ter vam želim mnogo uspe-
zo. Pri mizi smo bile trije, g. župan, gospa in jaz, četrta oseba pa je bila strežnica, brhka Slovenka, ki je skrbela, da je bilo na mizi vsega dovolj in da je bilo tudi prvovrstno. Oba gostitelja sta bila zelo prijazna, ter smo si tekom obeda, a še več po obedu izmenjali več raznih vprašanj in mnenj, predvsem o Ameriki in pa o ameriških Slovencih, za katere sta se
oba zelo zanimala. V njuni družbi sem se počutil prav domačega in se mi je zdelo, kot da sem pri prav dobrih prijateljih in že starih znancih.
Tekom razgovora sem vprašal g. župana, če bi ga zanimalo priti v Ameriko. "To bi me pa res zanimalo," pravi g. župan, ter mi omeni, da so ga naši ljudje v Ameriki že od nekdaj zanimali in da je večkrat poskušal kaj napraviti za naše rojake v Ameriki, zlasti za te, ki se vračajo na obisk. "Tako rad bi," je dejal, "da bi naši izseljenci, ki se vračajo v domovino, bili najbolj postreženi in bi se jim dalo čim večje ugodnosti, da bi potem dobili najboljši vtis o svoji stari domovini." Iz razgovora sem razvidel, da se on res zelo zanima za izseljence in o tem so mi povedali tudi drugi. Pa tudi sam sem že či-tal o tem, da se je dr. Adlešič že dolgo preje zanimal za izseljence ter je še leta 1909 pisal v "času" o "Organizaciji slovenskega izseljeništva" ter se potem vseskozi zanimal za ta pokret. Sedaj se kot župan glavnega mesta Slovenije često udejstvuje pri sprejemu naših ljudi, ko pridejo iz Amerike, jih pozdravlja ter jim prav po bratovsko proži svojo roko.
Iz odgovora in pa od razgovora sem razvidel, da bi bil g. župan pripravljen priti v Ameriko. Odločil sem se, da ga povabim v Ameriko ter poskrbim, da pride. Tozadevno sem mu tudi omenil, ter rekel, da bo povabljen v Ameriko. O tem, da bi prišel v Ameriko ljubljanski župan sem že dalj časa razmišljal in to zlasti po obisku pri g. županu na magistratu. Povod za to misel je bil ravno. Jugoslovanski kulturni vrt, zlasti pa Cankarjeva soha, ki je ustvarila med Ljubljano in pa clevelandskimi Slovenci prav neprijetne adnošaje. Vsa razna pojasnila clevelandskih Slovencev, bodisi pismena ali ust-ment, ne bi mogla tako izravnati stvar ter povsem odstraniti
V Etijopiji, katero so si brez vsakega vzroka podjarmili Italijani, so začeli obdelovati zemljo z modernimi stroji. Italijani so povabili domačine, da. gledajo, kako obdeluje zemljo modernim potom.
vso nevšečnost kot če se povabi v Ameriko ljubljanskega župana, da si kot najvišji predstavnik bele Ljubljane ogleda Jugoslovanski kulturni vrt, ogleda spomenike, zlasti pa Cankarjevega ter se tako sam prepriča in potem kot tak v Ljubljani tudi sporoča. To je bil moj namen in pa vprašanje na g. župana združeno s povabilom.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Nacionalisti v Španiji ne morejo naprej
Hendaye, Francija, 13. septembra. Lojalistične pozicije v bližini Cobrera na Ebro fronti so močne dovolj, da so ponovno zadržale ofenzivo nacionalistov. Sicer! se iz obeh taborov poroča, da so nacionalisti nekoliko napredovali, toda glavnega cilja, neki hrib, ki je poznan pod številko 523, nacionalisti nikakor niso mgoli zasesti. Na tem hribu imajo lojalisti svoje najbolj čvrste postojanke. Iz vsakega tabora prihaja vest, da je imela ta kot druga stranka silne zgube. Lojalisti imajo zlasti mnogo strojnih pušk ruskega izdelka, s katerimi se uspešno branijo napram n a c i o n a listom. Zrako-plovci nacionalistov so včeraj "uspešno" obstreljevali razna mesta ob Sredozemskem morju, dasi nacionalisti trdijo, da so obstreljevali samo zaloge muni-cije v glavnem mestu Valencija.
Nemčija je ranljiva na mnogih mestih
Washington, 13. septembra. Po mnenju ameriških ekspertov se Adolf Hitler silno moti, če misli, da Nemčiji ne more škodovati ekonomska blokada, kot je Hitler izjavil v svojem govoru v Nurembergu. Nemčija ima danes dovolj živeža ,toda bodočnost je negotova, ker bi vojna potegnila delavce iz kmetij. Nemčiji primanjkuje maščobe, dejstvo, ki je precej pripomoglo k porazu Nemcev v zadnji svetovni vojni. Nadalje v Nemčiji ni petroleja. Vojna bi jo prisilila, da vpade v Romunsko, da dobi petrolej. Toda s tem si nakoplje na vrat Romunsko, Jugoslavijo in Bolgarsko, in v gotovem slučaju tudi Turčijo in Grško. Nemčija tudi nima dovolj železne rude, niti v mirnih časih, da bi izdelovala jeklo. Obleke primanjkuje v Nemčiji. Končno je Hitler pozabil povedati, da je imela Nemčija v letu 1934 kredit povsod, do-čim je danes dolžnica skoro sleherne države.
Francija kliče nadaljne rezerve pod orožje
Paris, 13. septembra. Vlak za vlakom odhaja skoro vsake pol ure iz Pariza in vozi francoske rezerviste napram francosko-nemški'meji. Smatra se, da je. danes mobiliziranih že nad 2,-000,000 francoskih vojakov. Vse tovarne municije so noč in dan na delu, da izdelajo dovolj orožja za tako številno armado. Vojni minister je odredil, da se mobilizira še 30 nadaljnih divizij, katere se odpošlje na takozvano "Maginot črto," kjer se nahajajo naj silne j še francoske utrdbe napram Nemčiji, in o katerih Francozi trdijo, da so nedostopne. Na drugi strani meje pa tudi Nemci ne počivajo in imajo tam zbranih že nad 2,000 topov in 80 divizij pehote in konjeni-štva. Zlasti so Nemci zadnje čase zgradili številno zrakoplovnih pristanov ob meji, kjer bo prostora za 2,000 zrakoplovov, ker se pričakuje, da bodo tekom bodoče vojne igrali najbolj važno vlogo zrakoplovi.
Na county fairu v Freehold, N. J. je zmagal dirkač Pure Thoughts.
86,000 Italijanov v borbi na Ebro fronti
Hendaye, .Francija, 13. septembra. Iz glavnega stanu nacionalistov se poroča, da se nahaja 86,000 mož laške armade na Ebro fronti, kjer si prizadeva general Franco, da zavzame nad vse važno Gandesa postojanko. Skupna armada nacionalistov na Ebro fronti šteje nad 100,000 mož. Nacionalisti so zadnje dneve povzročili strahovito zmešnjavo in nered med četami lojali-stov. Te dni se bo odločilo ako pade Gandesa. S padcem Gan-dese je zapečatena tudi usoda Valencije, ki je glavno mesto lo-jalistov,
-o-
Francozi so popolnoma pripravljeni za vojno
Paris, 13. septembra. Francija je pripravljena za vojno pa naj pride kadarkoli. Včeraj so vsi železničarji dobili plinove maske in vlada je odredila vse potrebno, da izseli družine iz Porenja. Pontonski mostovi ob reki Reni so pripravljeni. Skoro 300,009 vojakov se nahaja ob francosko-nemški meji in nadaljnje rezerve so pripravljene. Ogromne zaloge živeža in stre-ljiva so vsepovsod na razpolago. Francija je-potrošila zadnja leta tisoče milijard frankov, da se je pripravila za vojno. ■ Ako pride do vojne z Nemčijo, tedaj bo Francija vse drugače pripravljena kot je bila v letu 1914.
Dva škofa prideta v slovensko naselbino
V nedeljo 18. septembra bo velik dan za slovensko naselbino v Cievelandu, zlasti za st. clairsko okrožje. Na ta dan praznuje Dekliška Marijina družba pri fari sv. Vida 25-letnico svojega obstanka. Je to mogočna organizacija slovenskih deklet, ki se je celo cerkvenim krogom cleve-landske škofije zdela tako važna, da se je sklenilo, da obiščeta oba clevelandska škofa razne slavno-sti in prireditve, ki se vršijo ob tej priljki. Zjutraj bo slovesna pontifikalna sv. maša ob 8:30 v cerkvi sv. Vida, katero bo ob številni asistenci duhovščine daroval clevelandski škof Most Rev. Joseph Schrembs. Po sv. maši je pozdrav in zajterk v po-čast prevzv. škofu. Tekom dneva sledijo druge aktivnosti, a ob 7. uri zvečer se vrši cerkvena po-božnost, kateri bo predsedoval pomožni clevelandski škof Most Rev. McFadden, a po pobožno-sti bo pozdravni večer škofu v cerkveni dvorani. Podrobneje o tem bomo še poročali.
Japonski policisti ne morejo dobiti čevljev
Tokio, 13. septembra. Japonska vlada je odredila, da se usnje ne sme rabiti več v privatne svrhe, torej bo nastalo pomanjkanje čevljev. Pri tem bo najbolj prizadetih 2,500 policistov v glavnem mestu Tokio. Mnogo- stotin policistov že hodi v lesenih čevljih, dočim so drugi bosi. Prodajalne s čevlji so se izpraznile. Cene čevljem so se dvignile za 50 odstotkov, in v kratkem sploh ne bo mogoče dobiti usnjenih čevljev na Japonskem.
MALI OGLASI
Delo dobi
priletna ženska pri odraslih otrocih. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(215)
Poceni naprodaj
Proda se candy store, kjer je tudi grocerija. Se mora prodati radi bolezni. Cena je $750, ali pa še ceneje. Za podrobnosti vprašajte pri Jack Tisovec, 1366 Marquette Rd., tel. ENdi-cctt 4936.	(215)
Delo v zameno
Starejši zakonski par se želi na hišna dela. V plačilo dobi stanovanje z elektrikčno razsvetljavo in plinsko kurjavo. Pokličite Mr. Amson, FAirmont 1411.	(217)
—	Tu ni treba nič razmišljati! — vzklikne milijonar. Ponujam vam srečo, gospod! Tisoči vam bodo zavidali! Stanovali bodete pri meni, priha jali bodete v odlične družbe. Mislim, da se vam ne bo težke odločiti in izbirati med to kletjo in mojo palačo!
Milijonar ni mogel razumeti, zakaj ta revež ni zgrabil z obema rokama te njegove ponudbe.
Toda Konrad Felsing ni popustil. — Moram imeti štirin-dvajset ur časa, da se odločim ! Če vam je prav, vas bom obiskal jutri in vam sporočil svojo odločitev.
—	Dobro torej, — odvrne Jagodkin jezno. — Pričakujem vas jutri. Na svidenje!
On poda Felsingu roko in odide.
Ko je Jagodkin odšel, stopi Felsing razburjen v Petrov-nino sobo.
—Draga moja Petrovna !— reče on, — ravno mi je bila stavljena čudna ponudba, ki se tudi vas tiče.
—	Slutim, kaj bodete rekli. Odšli-bodete od tu.
—	Ali je mogoče? — vzklikne Felsing. — Vi ste slišali najin razgovor? — Da, Petrovna, ravnokar mi je stavil ta gospod neko ponudbo, ki je zares čudna in vabljiva. Predlagal mi je, da se preselim v hišo milijonarja Jagodkina in da podučujem njegovo hčerko.
Grbasta šivilja sklene svoji roki.
—	V milijonarjevo hišo? — vzklikne ona. — Oh, saj to je kolosalna sreča!
Toda med tem, ko je govorila, ji začno teči solze.
—	Vem, zakaj jočete Petrovna, — reče on gin j en in jo primbe za roko. — Boli vas, da se bova ločila. Vem, da ste mi prijateljica, in če mi reče-
stanovanja; moral je priti na zrak, da si ohladi svoje vroče čelo.
Petrovna se spusti bridko jokajoč na stol. Velike solze so ji kapale po licu in ona je neprestano mrmrala:
—Demon denarja — demon denarja!
V	temnem predmestju niso bili samo lokali, kjer se je navadno skrivalo zločinstvo, temveč so bili tudi takšni, kjer je bila razuzdanost doma.
Par ulic od Petrovninega stanovanja je stala "zlata hiša"
Menda ni bilo Petrogradča-na, ki je ne bi poznal. V hiši so bile krasne sobe urejene z rafiniranim razkošjem. Sem so prihajali petrogradski mladeniči da se sestajajo z grešnicami.
Sinovi odličnih petrograd-skih rodbin so razsipali tu svoj denar. Mladi častniki so puščali tu svoje rublje ki so jih morda še istega dne dobili od kakšnega izposojevalca. Marsikateri blagajnik in kasir je tu zapravil poneverjeni denar.
V	pritličju te hiše je bila velika dvorana. Na zvišanem mestu je igrala ciganska godba, po kateri so številni pari plesali po sijajnih parketih.
Obrazi so jim goreli, oči plamtele, a dihanje je postajalo vse hitrejše. — Žene so bile skoro vse zelo lepe. Oblečene so bile v svilene obleke; toda vendar je mogel dober opazovalec videti na prvi pogled, da nobena od njih ne bi zaslužila spoštovanja.
Ob stenah so stale mize, za katere so sedeli utrujeni pari, da se odpočijejo od plesa. Tam se je točil šampanjec in najdražja vina.
Bilo je polnoči.
V	kotu dvorane je sedela neka mlada deklica, ki sta ji od razburjenja žareli lici. Oble-
te, naj odklonim Jagodkinovo čena je bila v enostavno belo
ponudbo, bom to storil!
Petrovna je trenutek razmišljala. Zdelo se je, kot da se bori s težko odločitvijo. Oči so ji bile polne solz.
—	Ne ne! — vzklikne ona.— Nikakor ne smete odbiti te ponudbe ki je prava sreča za vas.
—	Ali- ste v tem res prepričani, Petrovna?
—	Sem. Jagodkin je bogat in vpliven. On lahko stori vse, kar zaželi. A če je prišel sam k vam gospod Felsing, potem namerava brez dvoma nekaj velikega z vami.
—	Vi mi torej svetujete, da sprejmem?
—	Svetujem vam, ker mislim, da je'to vaša sreča.
—	Sreča?! — vzklikne Felsing srdito. — Kaj je sreča? Imeti denar in moč? Nič drugega! To je vse, kar si ljudje žele! Tudi jaz bom postal suženj demona zlata! Odšel bom k milijonarju Jagodkin, Petrovna !
On odide hitro iz svojega
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2818
zavarovane do $5000 po Federal Saving« A Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
0239 St. Clair Ave. HEnd. 6670
obleko, ki se je krasno prilegala njenemu mlademu dekliškemu telesu, tako da se je človek nehote vprašal, kako je mogoče, da se nahaja ta deklica tu.
Ona se je neprestano ozirala po dvorani, kot da se boji, da jo bo tu kdo odkril.
Neki visoki gospod jo je že dolgo opazoval. Postavil je monokel na oko, a njegova bela roka se je nervozno igrala z konci malih brk.
Zunanjost tega človeka ni vzbujala zaupanja, če tudi je bil elegantno oblečen. Na njegovem obrazu je bilo nekaj podlega in pohlepnega.
Naenkrat se dvigne in gre k njej. On se prikloni in reče:
—	Gospodična, vas smem prositi za ples?
Devojka se je trenutek obotavljala, toda nato pristane, a neznanec jo zmagoslavno po-vede v sredo dvorane.
Vse to ni ušlo tretjemu človeku, ki je stal naslonjen na neki steber.
On je bil oblečen v eleganten frak. Črna, kratka brada mu je obrobljala obraz. Opazoval je tudi nadalje mladenko, ter opazil, kako ji je njen plesalec neprestano šepetal nekaj v uho. Napravil je tako, da se je ob koncu plesa nahajal v njuni bližini in mogel slišati njun pogovor.
—	Gospodična, ne bodete mi odbili moje prošnje, — reče gospod, — ako vas prosim, da popijete z mano steklenico šampanjca.
Toda deklica je plašno odbila ta predlog.
—	Ne, — reče ona, — ne!
Prosim vas, pustite me! Ne mo-| rem piti z vami! Sploh ne morem ostati dalje tu!
—	Toda jaz vas ne pustim,' pa če bi vas moral tudi s silo j zadržati! Vendar niste prišli sem, gospodična da odidete ravno sedaj ko je najlepše!
—	Danes sem prvič tu — reče mladenka. — Prišla sem i samo da malo plešem toda se-j daj moram oditi ker sem šla J brez vednosti svoje babice.
Gospod se porogljivo nasme-j
je.
—	Babice navadno čvrsto: spijo, — reče on. Stara gospa | ne bo opazila, da niste doma. j A sedaj, gospodična, me poslju-i šajte! Nekaj bi vam predla-; gal.
On jo odvede v kot dvorane in se postavi t£ko, da mu ni mogla uiti. Bradati gospod gre za njima.
—	Gospodična, — nadaljuje gospod — ne zavržite svoje sreče. Nameravam vas predstaviti svojemu prijatelju, nekemu mlademu, bogatemu grofu, kateremu bodete izredno ugajali.
—	Nočem se z nikomur spoznati! Domov hočem iti!
—	Ostanite samo še trenutek — ji zašepeče on. — Predstavil vam bom grofa, on je mlad, galanten, darežljiv. Ali ne bi bili srečni, če bi spali v palači, če bi imeli kočijo, bri-ljante in polne roke denarja?
V očeh mladenke čudno vz-plamti. Demon zlata jo je vabil.
—	Ali mi res lahko vse to priskrbite? — vzklikne ona.
—	Seveda! Samo treba, da ostanete!
—	Dobro. Ostala bodem! — je hotela mlada deklica reči, ko se zgodi nekaj zelo čudnega.
Človek s črno brado ki je bil do sedaj samo opazovalec stopi odločno k njima.
—	Ponarejevalec Rubiko — reče on hladno in mirno — je spremenil kakor vidim svojo obrt in se bavi z dovajanjem mladih deklic ljudem ki ima-ja denar?!
Nagovorjeni prebledi.
—	Naj se pazi — nadaljuje črnobradec. — Kajti policija ima itak z njim uredniti par računov. Treba je samo da rečem besedo!
Razkrinkani skoči in takoj izgine v množici.
Črnobradec ne gre za njim, temveč se obrne k mladenki. Ona je stala in pritiskala obe roki na svoje dekliške prsi.
—	Kako se vam naj zahvalim, gospod? — reče ona, — ker ste me, kakor vidim, rešili zločinca. Ne sodite slabo o meni. Privedla me je sem samo moja neizkušenost.
—	Ne, Fran j a, — reče on — govorila "bova odkrito. Ni vas privedla neizkušenost, temveč želja, da se zabavate!
Mladenka se zdrzne in zaradi.
—	Vi me poznate, gospod?
—	vpraša ona. — Da, da, vaš glas mi je tudi znan! Slišala sem ga' že često — jako često,
—	da — sedaj se spominjam. Vsemogočni Bog, vi ste —
—	Mihajlo Bakunjin! — ji zašepeče tujec. — Toda ne kličite me z mojim imenom!
—	Razumem, — zašepeče Franja, ker mladenka je bila res vnukinja stare vražarice, hčerka gospe Jagodkin, — sedaj vem, zakaj nosite krivo brado!
—	Ah, gospod Bakunjin! — J nadaljuje Franja, — kaj bo-| dete si mislil o meni, ker ste j me našli tu? Toda predno me j obsodite, me poslušajte! Babi-j ca me drži kot v ječi, a jaz j tako hrepenim po življenju in I zabavi!
) — Pred kratkim je obiskala
mojo babico neka mlada lepa deklica, da ji prorokuje. Prisluškovala sem in zvedela, da je to hčerka milijonarja Jagodkina. Ko sem jo videla sem se prestrašila. Mislila sem da vidim samo sebe v ogledalu.
— Vprašala sem se zakaj ne morem biti jaz na njenem mestu. Ah ko bi vsaj mesec dni
Armada Zed. držav bo za eno leto preizkusila take vrste uniformo. Blago je volneno in modre barve. Ako fie bo uniforma obnesla, jo bodo sprejeli za stalno v ameriško armado.
Predsednik Roosevelt na svoji farmi v Hyde Park, N. Y. Predsednik sedi v avtu
Mi s. hoosevelt stoje pri avtu, na deski pa sedi newyorški župan La Guardia, ki vleče debe-io cigaro.
mogla imeti vse kar mi srce poželi! Dala bi za to deset let svojega življenja!
Franja je izgovorila te besede strastno in videlo se je da to ni samo njena želja temveč bolno fantaziranje o sreči in bogastvu.
Bakunjin jo je poslušal in se na tihem veselil. Dekličine želje so se skladale z njegovimi nameni.
—	A ko bi bilo mogoče, Franja, — reče on tiho, — da se vam želje izpolnijo, ko bi se nekega jutra prebudili kot hči bogatega Jagodkina, — kaj bi na to rekli?
—	Posvetila bi celo življenje onemu, ki bi mi pomagal do te sreče! Toda zakaj mi slikate takšne vabljive slike, ko veste, da se ne morejo izpolniti?
Bakunjin jo prime za roko in je potegne tik k sebi.
—	Ni nemogoče, Franja, —
Pomagal ti bom, da se izpolnijo tvoje želje, toda ti me moraš v vsem ubogati.
—	Poslušna bom kot otrok,— odvrne deklica, v koje očeh je gorel plamen. — Storila bom vse kar bodete ukazali.
—	Ali mi prisežeš?	^
—	Prisegam vam!
—	Ali mi prisežeš, da boš molčala do groba o vsem, kar ti bom zdaj rekel?
—	Prisegam vam! — odvrne Franja.
—	Torej dobro, idiva! Tu ti ne morem izdati skrivnosti! Spremljal te bom domov.
Oba odideta iz dvorane.
Na ulici začne on:
—	Sovražim Jagodkina. Vzrok mojega sovraštva te ne bo zanimal. — Milijonar ljubi svojo hčerko Klariso bolj, kot vse na svetu. Ona bi ga lahko spravila v propast, če bi hotela, toda ona je dobra in blaga.
Russell Chambers, ki se je ponesrečil v zrakoplovnih tekmah v Clevelandu, ko je tekmoval za Thompsonov pokal.
Kupite premog in koks
PRI
CENTRAL COAL & COKE CO.
Popclnoma jugoslovansko podjetje, jugoslovannsko delavstvo in lastništvo. Boljšega premoga za nižjo ceno ne dobite kot pri
CENTRAL COAL & COKE CO.
Pokličite ENdicott 1132
Izven delavskih ur kličite: KEnmore 1685-W
Naši zastopniki: Josip Grdina, 6121 St. Clair Ave. — Frank Lav-rich, 1090 E. 66th St. — George Sekulich, 14310 Thames Ave. — Eli Dcdosh, 4736 E. 94th St. — Kosta Hromish, 1955 W. 48th St. — Jchn Lekson, 1209 E. 173rd St.
Pridite osebno v našo trgovino, vhod na 2028 E. 65 St., pri Euclid Ave. Ali pa se obrnite do naših zastopnikov.
WOLFF HEATING CO.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevale!
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in • ventilacijski Bistem inštaliran.
F.II.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani v ceni. VpraSajte za našega »lov. zastopnika.
715 EAST 103rd STREET	CLEVELAND, OHIO
Telefon GLenvill 9218
Letoviščniki v Ventnor City, N. J. so imeli nekega dne veliko zabavo, ko &o opazovali Eddieta Telliera iz St. Jerome, Kanada, ki je paradiral na obrežju s svojo pasjo uprego.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	A AA
in stane samo:	LiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.