LETO XVII. — Številka 78 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in TržW. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni utednlk SLAVKO BEŽNI K GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — sreda, 12. 10. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev list izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja i958 kot pol tednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah) ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V Kranju je vse pripravljeno za otvoritev I. mednarodnega filmskega festivala »Sport in turizem«. Slovesna otvoritev bo danes, v sredo, 12. oktobra, zvečer Danes prlčetek filmskega festivala »Sport in turizem« V uradni konkurenci: 43 filmov Janez Vipotnik: »Filmski ustvarjalci s filmom na najrazličnejše načine lahko manifestirajo povezanost športa in turizma, vzgojno vplivajo na razvoj športa in turizma in strokovno pripomorejo k razvoju obeh« V Kranju bo danes, 12. oktobra ob 20,30 uri v kinu Center otvoritev I. mednarodnega filmskega festivala »šport in turizem«. Na sporedu bodo tile filmi: Pierre Coubertin (Francija), Krila nad Jugoslavijo (ZDA), Lacrosse (Kanada), Neznana Poljska (Poljska), Za zeleno mizo (Jugoslavija), čar Caprija (Italija) in Ljudje nad oblaki (SSSR). Uradni del festivala se bo začel jutri, 13. oktobra. Selekcijska komisija je pregledala 96 filmov (od 106, kolikor jih je prijavilo 17 dežel) in se odločila za 43 izmed njih, ki bodo predvajani v uradni konkurenci (prišli so iz 16 držav). Tri filme je komisija izločila, ker niso ustrezali festivalskim propozici-jam, ostalih 50 pa je odredila za informativno selekcijo festivala. Ker je dolžina nekaterih filmov prekoračila odrejeno mero, je bila selekcijska komisija prisiljena uvesti en program več, tako da se bo v uradni konkurenci za festivalske nagrade zvrstilo kar 7 namesto prvotno predvidenih 6 programov. Komisija za izbor starih (kinotečnih) filmov za retro- Seja upravnega odbora GTZ »Ideja« brez direktorja Na seji UO Gorenjske turistične zveze, ki je bila v petek, 14. oktobra, so se pomenili o delu turističnih društev ter razpravljali o problemih turistične sezone 1966 ter pripravah za zimsko sezono 1966/67. Med drugim so govorili tudi o turističnem propagandnem podjetju »Ideji«, ki ga ustanavlja GTZ. Dosedanji v. d. direktor Jožko Doiničar ne namerava kandidirati za mesto direktorja v podjetju, ker mu to ne dovoljuje zdravje. -c spektivni program, ki bo tekel vzporedno z uradnim programom I. mednarodnega festivala »Sport in turizem«, je že izbrala filme, ki so bili pri nas ali drugje v svetu posneti pred prvo svetovno vojno. Predvajani bodo tile filmi: Smučarsko prvenstvo (Nadalj. na 4. str.) Omejitve pri porabi električne energije Splošno varčevanje Na Gorenjskem je treba zmanjšati porabo za tri milijone kilovatnih ur Z oskrbo električne energije v Jugoslaviji je že nekaj dni precej kritično. Posebno se to pozna ob tako imenovanih konicah; to je zjutraj, opoldne in zvečer. Težave so še toliko večje, ker so toplarne Kosovo, Zagreb, Beograd in Trbovlje v popravilu. Akumulacijska jezera so prazna, zečetek obratovanja toplarne v Ljubljani, ki je bil predviden v tem času, pa se je zakasnil. Zato je 3. oktobra spet začel veljati ZAKON O OMEJEVANJU ELEKTRIČNE ENERGIJE, KADAR JE SPLOŠNO PRIMANJKUJE. Ker nobena od elektrarn na Gorenjskem nima akumulacijskega jezera, so vse vezane na padavine; vključno elektrarna v Medvodah. Dokler torej ne bo večjih padavin, je treba na Gorenjskem zmanjšati porabo električne energije za tri milijone kilovatnih ur. Zato je Elektro Kranj vsem odjemalcem na Gorenjskem določil največjo dnevno in mesečno dovoljeno porabo energije. Pri tem so seveda skušali upoštevati vse težave posameznih večjih odjemalcev. Posamezni odjemalci morajo zmanjšati porabo takole; za elektrolize sto-odstotno, železarna Jesenice za 25 odstotkov, vse gospodarske dejavnosti in gospodinjstva za ogrevanje prostorov za 22 odstotkov, gospodinjstva za 12 odstotkov in javna razsvetlja- Pred volitvami Čas za široko razpravo V naporih, da uresničimo cilje reforme — gospodarske in družbene — začenjamo s pripravami na volitve samoupravnih organov v mnogih izredno pomembnih družbenih dejavnostih. Kdo nas bo predstavljal v novi skupščini socialnega zavarovanja, komu bomo zaupati mandat odbornika občinske skupščine, koga izvolili v občinsko vodstvo socialistične zveze, v sindikalni odbor delovne skupnosti itd.? Od pravilne izbire, ki mora temeljiti na zaupanju večine — to pa lahko dosežemo z resnično demokratičnim postopkom pri kandidiranju — bodo v marsičem odvisni uspehi na naši skupni poti povečavanja življenjske ravni delovnih ljudi, hitrejšega po- večavanja družbene produktivnosti, boljšega gospodarjenja na vseh področjih in hitrejšega reševanja nalog s področja družbenih služb, predvsem zdravstva in šolstva. Toda mnoga dejstva govore, da se pomembnosti tega trenutka premalo zavedamo. V mnogih delovnih organizacijah — samo zato, ker je pač treba — razpravljajo o delegatih za skupščino socialnega zavarovanja. Brez premislekov volijo za delegata pač tiste, ki imajo več časa sedeti na seji. Ali se nam taka praksa ne bo maščevala? Bolje rečeno: ali se nam taka praksa še nc maščuje? Pol milijarde primanjkljaja v socialnem zavarovanju samo na Gorenjskem bi zahtevalo va za 25 do 50 odstotkov. Za tiste, ki tega ne bodo upoštevali, so kazni precej hude; možne so prijave javnemu tožilcu in izklop energije, če še ne bo padavin, bodo ob posameznih konicah potrebni odklopi električne energije za široko potrošnjo in manjša podjetja. Trenutno obratujejo na Gorenjskem vse industrijske elektrarne. Podjetje Tekst il-indus je v obratu Inteks dal v pogon celo drugi petnajst tisoč-kilovatni agregat, ki ga sam sicer trenutno ne potrebuje. Na ta način bodo deloma odpravljene težave, ki bi nastale z zmanjšanjem porabe električne energije v podjetjih Standard, Ibi in Veriga v Lescah. Precej pa se bo to poznalo tudi pri zmanjšanju porabe po vsej Gorenjski. A. Žalar trezne jši premislek. Izgubo končno ne bo pokril nihče drugi kot delovne organizacije na tem območju ali pa delavec neposredno zaradi silno omejenih pravic pri zdravstveni zaščiti. O tem nihče ne razmišlja. Vsak si pač pridrži pravico kritizirati vse, kar ni prav. Zdi se, da spričo obilice poslov pri ustvarjanju dohodka, nihče ne utegne razpravljati o njegovi delitvi. Komu to prija, je na dlani. Toda, če želimo uveljaviti načelo, naj deli dohodek tisti, ki ga ustvarja, če ne želimo, da bi še naprej le na pol sklepčni organi sklepali o najpomembnejših družbenih vprašanjih, potem bo treba s tako prakso prekiniti. Vzeti si bomo morali toliko časa, da bo vsak s svojo glavo, kritično in ustvarjalno začel razmišljati o teh problemih. In prilo znost za tako razmišljanje je prav predvolilni čas, ko ne bi smeti več nrenaša/i stare prakse, da peščica misli za vse. — ABC * NOTRANJA! POLITIK,. 12. OKTOBER 1966 * Letos je končalo osemletke na Gorenjskem 2771 dijakov Nezaposlenost poraja vrsto problemov Gospodarske organizacije zapirajo vrata mladini z nepopolno osemletko — Osemletka ni obveza na papirju, marveč nujna osnova za vključevanje v življenje Dijaku, ko konča osemletko, so za nadaljnji korak v življenje dane v glavnem tri možnosti. Lahko se odloči za nadaljevanje šolanja, za učenje poklica ali pa se takoj zaposli. Letos je na Gorenjskem zaključilo osemletno šolanje 2771 dijakov, 39 odstotkov teh dijakov je zaključilo šolanje z nepopolno osemletko. Na zadnji seji skupščine komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev so zato seznanili člane, kako je z vključevanjem mladine v poklice, šole in delovna razmerja. Stanje je zaskrbljujoče na Jesenicah, v Kranju in Radovljici. Največ dijakov se po končani osemletki odloči za nadaljevanje šolanja na srednji šoli. Vendar pa so kriteriji pri sprejemnih izpitih za te šole vedno strožji in je precej dijakov prisiljenih, da se odloči za drugo možnost. Del teh in drugi se želijo takoj po šoli izučki za poklic, kjer pa so se možnosti letos zmanjšale za polovico. Ostane še tretja možnost: takojšnja zaposlitev. Trenutno je za zaposlitev okrog sedemsto kandidatov. Delovnih mest za takšne, ki nimajo strokovne izobrazbe, pa je okrog tristo petdeset. Prijavljenih delovnih mest za zaposlitev mladih ljudi je okrog tristo, približno enako število pa se zaenkrat ne bo moglo zaposliti. Značilno pri tem je, da so to v večini mladi ljudje z nedokončano osemletko, lete pa gospodarske organizacije zelo nerade sprejemajo. Nekaj prostih delovnih mest je še v tistih dejavnostih, za katere pa ti mladinci nimajo zanimanja. Uvodoma so na skupščini poudarili, naj bi gospodarske organizacije za manj zahtevne poklice zaposlovale te mlade ljudi. Tukaj je še precej možnosti. Za širše oblike poklica pa naj bi jim organizacije omogočile učenje za poklic oziroma za nadaljevanje šolanja, število razpisanih štipendij v letošnjem letu Delovna akcija v Preddvoru Pretekli teden so v Preddvoru opravili pomembno delovno akcijo. Uredili so kanalizacijo od nove šole do gostilne Majč. Izkopali so jarke in odstranili staro kar. nalizacijo ter pri tem opravili več sto delovnih ur. Najbolj prizadevni so bili prebivalci Mač in zgornjega dela Preddvora. Cesto, ob kateri potoka kanalizacija, bodo nasuli in asfaltirali vse do nove šole se je zmanjšalo za polovico. Spremeniti bi bilo treba mnenje o zaposlovanju žensk itd. Vrsta teh in podobnih vprašanj pogojuje, da mladi ljudje, ki po končani osemletki nimajo možnosti za naprej, zaide potem na kriva pota. Nekatera mnenja posameznikov v razpravi so bila, da kljub zaskrbljujočemu stanju mora biti neka razlika med tistimi dijaki, ki so končali o-em razredov in tistimi, ki jih niso. »Naj ti mladinci na svoje stroške ali stroške organizacij, ki jih vzamejo, potem dokončajo osemletko.« Vendar pa so bila mnenja tudi drugačna. »Za zaposlitev Ženske mladine je še veliko možnosti v drugih (terciar-dejavnostih. Industrija je in bo v prihodnje zaradi avtomatizacije vedno bolj zaprta.« Morda je za večino mladih rešitev v tej smeri, kjer so in bo še veliko možnosti. Vendar pa, kot je omenjeno že na začetku, mladinci (in tudi starši!) za to smer ne kažejo zanimanja. Najbrž je res precej na tem. Mnenje staršev in — posredno potem — otrok je, da so nekateri poklici »več vredni«. Vedeti in upoštevati bi morali, da je vsako delo častno, če ga v redu in z veseljem opravljaš. Seveda pa je najpomembnejše, da vsako delo oziroma poklic zahteva določeno znanje in sposobnost za uspešno opravljanje. To pa si vsakdo lahko pridobi samo v šoli. Nujno bo treba upoštevati opozorilo skupščine, da o tem razpravljajo vse prizadete organizacije, tudi prosvetne, posebno pa sindikat in mladina. A. Žalar S posvetovanja v Tržiču Nadomestilo za prve tri dni izostanka Nekatere delovne organizacije že sprejele začasne osnutke pravilnikov Občinski sindikalni svet v Tržiču je nadomestila za prve tri dni bolezenskega izostanka organiziral že dva posveta. Ker je to vprašanje pomembno tako za samoupravne organe kot tudi za sindikalne organizacije, so razpravljali o začasnih osnutkih pravilnikov, ki so jih nekatere delovne organizacije že sprejele. Vse to naj bi služilo samoupravnim organom za orientacijo pri izdelavi pravilnika v lastnem podjetju, sindikalnim organizacijam pa, da bi se aktivno vključile v razpravljanje o nadomestilih za prve tri dni izostanka. V vseh primerih, kjer so pravilnik že sprejeli, je to začasen akt, v katerem so verjetno še kakšne pomanjkljivosti, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, ker je bil Pred zaključkom sezone Uspešno poslovanje Partizanskega doma na Jelovici Partizanski dom na Vodi-ški planini stoji na mestu, kjer so potekali pomembni zgodovinski dogodki. Do 1963. leta je na tem mestu slala planšarska koča. Nedaleč od sedanjega doma je bila 15. maja 1936 prva partijska konferenca jeseniškega okrožja. 20. julija 1941 so v neposredni bližini Vodic sprejeli sklep za začetek vstaje na Gorenjskem, 29. julija 1941 pa je bila na Gradišču ustanovljena Jelovška četa, 5. avgusta na istem kraju pa Cankarjev bataljon. Zaradi vseh teh pomembnih zgodovinskih Zaradi kanalizacije Lekarna v Kranju se najbrž še nekaj časa nc bo mogla preseliti v nove prostore pri nebotičniku. Preselitev se je z ;kasni'a. ker je baje bila nevarnost, da bi kletne prostore stavbe, kjer bo skladišče zdravil, zamakala voda iz kanalizacije. Ker je podjetje Komunalni servis, ki trenutno na cesti JLA ureja kanalizacijo, naletelo na nepredvidene težave pri izkopavanju, bo s preselitvijo treba še nekaj časa počakati. Točnega datuma sedaj še ne vedo. upajo pa. da bo kmalu. V lekarni pravijo, da takoj, ko bodo dobili uporabno dn-vole'v'e mi inšpekcijske službe v občini. A. Z. dogodkov torej ni zgolj slučaj, da so na tem kraju 4. julija 1963 odprli Partizanski dom. Dom je namenjen za letovanje članov ZZB, ki razen počitka lahko obujajo tudi spomine na preteklost. Ko je bil dom dograjen, je bila njegova vrednost petdeset milijonov starih dinarjev. Za dograditev doma je bilo najetega vsega skupaj pet milijonov kredita, vise ostalo pa so prispevali delovni kolektivi gorenjskih občin in bivši kranjski okraj. Sedaj dom posluje na samostojnem gospodarskem, računu, in ima svoje samoupravne organe. V letu 1963 so poslovali s tristo tisoč starimi dinarji izgube, v letu 1964 s štiristo tisoč, lani pa so imeli že osemsto tisoč .starih dinarjev dobirka. Najmanj toliko dobička bodo ustvarili tudi letos. Odprt bo do konca oktobra, kasneje pa samo, če se bodo prijavile večje skupine. V njem je 56 ležišč in je primeren tudi za seminarje in druge sestanke. Edini problem, ki jih trenutno tare, je, da dom nima telefona in precej slaba cesta. Vendar pa si prizadevajo, da bi rešili tudi to. Računajo, da bodo s pomočjo i gorenjskih občin kmalu dobili brezžični telefon, ki ga bo naredila tovarna Iskra v Kranju. Zanj bi potrebovali približno dva milijona starih dinarjev. Tovarna Iskra je pripravljena, da ta znesek plačajo v dveh letih. Teže je s cesto, za katero zaenkrat še ni nobenih izgledov, da bi jo lahko kmalu uredili. Partizanski dom na Vodiški plainini precej dobro poznajo tudi v drugih krajih. V dom pošiljajo svoje člane tudi organizacije ZZB iz Domžal, Ljubljane, Izole in celo iz Zagreba. Vsako nedeljo obišče ta kraj tudi veliko ljudi z avtomobili in peš, ki izkoristijo ta tihi in lepi kraj za svoj nedeljski cijo. počitek in rekrea- A. Žalar čas za sprejem pravilnika zelo kratek. Prav zato so bili v delovnih organizacijah mnenja, da bo potrebno s 1. 1. 1967 pravilnik popraviti. Zato so na posvetu tudi predlagali, naj bi ObSS decembra ponovno sklical tak posvet v okviru občine, na katerem bi — na osnovi v tem času pridohljenih izkušenj — konkretneje obravnavali posamez-na nadomestila. Nadalje so prisotni menili, da ni potrebno v pravilnik vnašati določila o spremstvu, ker tega plača socialno zavarovanje in ne delovna organizacija. Prav tako so ugotovili, da bi bilo dobro v občini čimbolj enotno urediti nadomestilo za nezgode na poti na delo in z dela domov ter nadomestilo za nego otrok in družinskih članov, ker so tu pogoji, razen v Bombažni predilnici in tkalnici, ki ima pa-tronažno službo, enaki. Zato so v podjetju BPT za nego starejšega otroka ali družinskega člana vzeli zelo strog kriterij (25%). Drugače pa je pri boleznih in nesrečah pri delu. Tu j« veliko odvisno od posamezne delovne organizacije, kaj ta dela in kakšen je proizvodni proces ter zaščita delavca na delovnem mestu. Tako je ObSS po sklepu zadnjega posveta posredoval gospodarskim organizacijam nekaj podatkov iz osnutkov pravilni-kov z željo, da bi o izdelavi pravilnik« na široko razpravljale z vsemi člani kolektiva. M. Ogrin Iz Žirov rajevni prazni Konec tega meseca, 23. oktobra, bo minilo že 23 let od veselega dne v letu 1943, ko so partizani osvobodili £iri. Na ta dan Zirovci praznujejo svoj krajevni praznik. Na letošnjega se že zdaj pripravljajo. V soboto zvečer, 22. oktobra, bo svečana akademija in potem film, če bodo dobili primernega za to priložnost; zdaj še ne vejo, kateri bo to. Naslednjega dne dopoldne, na dan praznovamja, bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, potem polaganje vencev in govor pred spomenikom pred šolo »Padlih pr-voborcev-«, nastopali bodo tu- di pevci in godbeniki. Popoldne bo prijateljsko tekmovanje v košarki in judu, film za otroke in pp.irada vseh motornih vozil na področju 2i-rov in okolice, ki jo bo organiziralo Avto-moto društvo. Ze v soboto bodo šli učen-le po poteh partizanskih borb okrog Zirov; mlajši na krajše poti, iz višjih letnikov'' na daljše. Krajevni odbor ZB bo poskrbel za ljudi, ki so sodelovali v borbah in ki poznajo zgodovino narodnoesvobo-dilne borbe iz žirovske okolice, da bodo učencem na krajih posameznih dogodkov pripovedovali o vsem tem. 12. OKTOBER 1966 * GLAS GOSPODARSTVO 3 V tržiški zadrugi Premajhna kontrola in nepravilno nagrajevanje Izguba nastala zaradi slabega pridelka črnega ribeza, ukinitve premij pri pitanju živine in pomanjkljive evidence v strojnem odseku — Povsem neodgovorno povečanje osebnih dohodkov za 60,6 odstotka Kmetijska zadruga v Tržiču izkazuje po periodičnem obračunu 18.440,63 novih dinarjev izgube. Kljub temu, da jc kmetijstvo predvsem sezonska dejavnost in da v prvem polletju dejansko nastajajo višji stroški, je finančni položaj v primerjavi z lanskim slabši. Kljub povečanju celotnega dohodka za 40,8 0/0, v primerjavi z lanskim razdobjem, je čisti dohodek za 20,1% nižji, poslovni stroški pa so porasli kar za 47,7%. Vidno so porasli materialni stroški, zavarovalne premije in osebni izdatki, ki bremene poslovne stroške. Največ izgube zadruga izkazuje v treh dejavnostih, in to v proizvodnji črnega ribeza, pri pitanju živine zaradi ukinitve premij in v strojnem Gospodarske novice KONČNO — MAJHNI TRAKTORJI V bjelovarski tovarni »Tomo Vinković« so zaželi montirati prvo serijo manjših traktorjev po italijanski licenci Pasquali. Traktorji bodo imeli 14 konjskih moči. Do konca leta bodo predvidoma poslali na trg 136 teh strojev. Za sedaj so poskrbeli za prihodnje leto ves potreben material in dele še za 500 takih traktorjev. Cena traktorja bo približno 21.000 novih dinarjev (2,100.000 starih dinarjev). DOMAČI NAJLON Te dni pričakujejo, da bo Kemična tovarna Moste v Ljubljani začela prvič v Jugoslaviji proizvajati tako imenovani najlon 6. Nov proizvod so krstih za julon in ga bodo letno izdelali približno 1150 ton. Za gradnjo tovarne je bilo porabljenih približno 60 milijonov novih dinarjev. IZVOZ ČEVLJEV Jugoslovanske tovarne obutve so letos do septembra izvozile na konvertibilna tržišča za 139.6 milijonov novih dinarjev obutve ali 82% več kot lani v tem času, ko je vrednost izvoza na ta področja dosegla 76.5 milijonov novih dinarjev. odseku. Pridelek črnega ribeza jc bil letos izredno slab. Zaradi spomladanske pozebe so bili stroški večji kot pa iztržek za pridelek. Tu je torej izguba opravičljiva, vendar bo morala zadruga pri Zavarovalnici uveljavili zahtevek za povrnitev škode, kolikor je do tega upravičena. Izguba pri pitanju živine je nastala zaradi ukinitve premij. V enakem obdobju lani je zadruga prejela na ta račun 23.317,20 novih dinarjev premij. Res je, da bi ob istih pogojih kot lani lahko ta dejavnost izkazala pozitivni rezultat, vendar je bilo zadrugi znano, da so z gospodarsko reformo ukinjene premije za pitanje živine. Zato bi morala to dejavnost prilagoditi spremenjenim pogojem. Pri strojnem odseku je izguba povsem neupravičena. Nastala je zaradi pomanjkljive in površne evidence, premajhne interne kontrole, nepravilnega nagrajevanja in slabega vzdrževanja strojnega parka. Zadruga bo morala po- ostriti evidenco in kontrolo nad izvrševanjem uslug, prevozni in strojni park pa bo morala bolje vzdrževati. Izguba je nerazumljiva tudi zaradi tega, ker je kalkulacija cene prevoznih uslug prilagojena cenam ostalih prevoznikov. S tem v zvezi pa se pojavlja tudi vprašanje, če so bile vse usluge koristnikom dejansko zaračunane. Pri vsem tem pa izkazuje Kmetijska zadruga v prvem polletju visoke povprečne osebne dohodke, v gospodarstvu najvišje, ki jih je povsem neodgovorno povečala za 60,6 % brez kritja v dohodku in razmeroma slabi poslovni politiki za drugo polletje. Kljub razmeroma dobri letini pa zadruga verjetno ne bo mogla ostati pri tako visokih dohodkih. Že ekonomika sama bo prisilila delovni kolektiv, da bo popravil obstoječi sistem nagrajevanja, ki v glavnem temelji na obračunu po času, ne pa po vloženem delu. M. Ogrin Manj gostov kot lani Za škofjeloški turizem je letos značilen precejšni padec turističnega prometa. V primerjavi z lanskim letom se to opazi predvsem v številu gostov in prenočiščih. Skupaj s podaitki za avgust je bilo zabeleženih v občini 8.066 nočitev (lani 11.931). Pri tem je zanimivo, da je prišlo do manjšega števila nočitev zaradi izpada domačih gostov. Od lanskih 10.256 je bilo letos le 5.448 nočitev domačih gostov. Pri tujih gostih pa se je število povečalo od 1.675 na 2.582. Podobno kaže tudi število gostov. Namesto lanskih 3.987 (3.672 domačih in 315 tujih) jih je letos obiskalo občino 3.380 (2.756 domačih in 624 tujih). Zanimivi so podatki za avgust, ki povedo, koliko gostov je bilo po posameznih »poslovnih enotah«. Od skupnega števila 594 jih je bilo 295 v gostinskih organizacijah, 234 v privatnih turističnih sobah, 47 v počitniških in 18 v planinskih domovih. Tuji gostje so se zadrževali le v gostinskih organizacijah (126) in zasebnih turističnih sobah (105). — pc Neusklajen vozni red Kot smo že pisali bo v kratkem urejen in asfaltiran odsek ceste od tovarne Iskra do tovarne Planika. V Planiki pa želijo, da bi z novo cesto uredili še dve stvari. Delavce v tovarno in domov vozijo avtobusi podjetja Av-topromet Gorenjska. V Planiki so nam povedali, da je med njimi in avtobusnim podjetjem pogodba, v kateri je dogovorjeno, da se avtobusi od 5.40 do 5.55 zjutraj ne bi vračali iz tovarne. Ob tem času je na cesti velik promet, zato prihaja, vedno do neljubih srečavanj, ki ogrožajo delavce na cesti. Vendar pa je podjetje Avtopromet ta dogovor baje upoštevalo samo enkrat, sedaj pa kljub prošnjam in pritožbam vozi naprej po starem. Druga težava pa je, da morajo delavci zaradi neusklajenega voznega reda avtobusov končati dopoldansko izmeno pet minut prej. To pa pomeni v tovarni pet tisoč minut izgube. To je kar precej. Zato v podjetju želijo, da podjetje Avtopromet Gorenjska uredi prihajanje in odhajanje svojih avtobusov. A. Z. Načrti turističnega društva v Begunjah Prenovljeni grad Kamen? Restavracija gradu — Avtokamp med Begunjami in Rodnami — Barvni prospekt v 6 jezikih Največja privlačnost za turiste v Begunjah jc muzej NOV, ki ga obišče letno od 40.000 do 50.000 ljudi. Posebno privlačnost predstavljajo grobovi v Begunjah in Dragi. Avseniki so postali že del gorenjske znamenitosti, vendar kljub vsemu v Begunjah nimajo nekega osrednjega objekta, ki bi tudi v gostinskem pomenu slovel. TD se je odločilo, da bodo poizkusili adaptirati grad Kamen. Z delom so že pričeli. Očistili so razvaline, vendar so tako izpostavili ostanke gradu vremenskim neprilikam. Turistični delavci so naročili načrte za adaptacijo gradu, vendar še nimajo narejenega točnega predračuna potrebnih investicij, prav tako pa šc nimajo investitorja. Ker se vsako leto ob gradu ustavlja vse več turistov, naj bi bila v pritličju urejena grajska restavracija. Celotni izgled gradu bi ostal v smislu staroveškega gradu, turistične zmogljivosti pa bi bile razporejene v štirih terasah. Načrti predvidevajo restavracijo, bife in teraso. Skupna zmogljivost bi bila okoli 200 sedežev. Med Begunjami in Rodi-nami nemeravajo turistični delavci urediti avtokamp. Stroški zanj ne bi bili preveliki, ker sta v bližini voda in električna napeljava. Premišljujejo celo, da bi v kampu naredili manjši kopalni bazen. Dostop do predvidenega prostora nad Rodinami je enostaven in bo lahko prostor, kjer naj bi taborili taborniki. Leta 1964 je tam taborilo 40 Francozov in so bili navdušeni nad pokrajino. Posebna znamenitost kampa bi bila v tem, ker je od tu čudovit razgled na Bled. Za novo zimsko in letno se-« zo.io namerava TD Begunja izdati barvni turistični prospekt v 6 jezikih. Izdali naj bi ga v 10.000 izvodih in naj bi izpopolnil prospekt, ki so ga izdali letos (2000 izvodov). P. Čolnar Cerklje se vneto pripravljajo na otvoritev nove šole. Mlaji po vasi in mrzlično pospravljanje naj bi dali vasi svečanejšl videz. Ob tem so Cerklje tudi prometno uredili. Označili so prehode za pešce, parkirne prostore sredi vasi itd. Sredi vasi so uredili manjši vodomet. — Foto: F. Perdan KULTURA IN PROSVETA 12. OKTOBER 1966 * GLAS Združevanje sredstev za strokovno šolstvo v Radovljici Skupščina tako - podjetje drugače V radovljiški občini so celo primeri, da so samoupravni organi sprejeli sklep o združevanju sredstev, upravne službe delovnih organizacij pa sklepa niso izvedle Z združevanjem denarja za strokovno šolstvo je v radovljiški občini tako kot — bolj ali manj — v vseh drugih občinah: slabo. Skupščina sprejema priporočila, poziva delovne organizacije, prosi jih, v podjetjih pa delajo po svoje; obljubijo Se, s plačili pa so križi in težave. Stanje je — pravijo v Radovljici — porazno. Do konca avgusta letos je bilo skupno vplačanih 586.262 novih dinarjev, plan za letos pa je 2 milijona 400.000 novih dinarjev. Za letošnje leto so gospodarske organizacije vplačale šele 321.717 novih din in ustanove 14.730 novih din, torej skupno 336.447 novih din, kar je le 12% predvidenih zneskov. Ostala vplačila v letošnjem letu so še za lani, (99.815 novih dinarjev) oziroma jih je zavod za zaposlovanje delavcev namenil za opremo vajenskih šol (150.000 novih dinarjev). Poglejmo na kratko, kako so delovne organizacije letos reagirale na priporočila skupščine! Na prvotno priporočilo, naj bi se sredstva za strokovno šolstvo in gradnjo šol združevala v višini 3,5% od bruto osebnih dohodkov, je bil odziv zelo slab. Na to višino so pristali le: Kemična tovarna Podnart (samo za leto 1966), Vezenine Bled (za nedoločen čas, glede na ekonomsko zmogljivost), Osnovna šola Bled, Grajski dvor Radovljica in Knjigoveznica Radovljica. Za višino 2,5 % so se odločili: Gradbeno podjetje Bohinj (po odbitku lastnih sredstev za strokovno izobraževanje), GG Bled (s pripombo, da je sodelovanje odvisno od perspektivnega programa gradnje, ker se bodo v primeru gradnje šole na Bledu priključili konkretni akciji za to gradnjo) in hotel Jezero Bohinj. Za višmo 2% od bruto osebnih dohodkov so sprejeli sklep Elan Begunje, Tovarna verig Lesce (za prvo polletje 1966) in Lekarna Radovljica. 1 % je za strokovno šolstvo namenila tovarna Plamen v Kropi s pripombo, da bodo sofinancirali dograditev osemletke v Lipnici, za kar so že prej sprejeli ustrezen sklep. Tovarna šumi — obrat Go-renjka Lesce je poslala obsežno problematiko s pripombo, da bodo o višini sklepali nekoliko kasneje. Prav tako je na kratko sporočila odložitev sklepa Psihiatrična bolnišnica Begunje. Negativno sta odgovorila KZ »Jelovica« in Slovenija - ceste Ljubljana. Skupnost cestnih podjetij SRS je obvestila občino, da se sredstva vseh cestnih podjetij usmerjajo v izobraževalni center pri njih. Občinska skupščina je novo priporočilo sprejela na seji 8. julija s tem, da je za strokovno šolstvo še nadalje priporočila združevanje v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov, za gradnjo šol pa naj bi se sredstva združevala le v višini 1,5%, to je skupaj 2,5% namesto prejšnjih 3,5% od bruto osebnih dohodkov. Do konca avgusta so prejeli naslednje podpisane pogodbe: za 2,5 % od bruto OD: Trgovsko podjetje Živila Kranj — za Koloniale Bled, Predilnica Begunje, Lekarna Radovljica, Občinski sindikalni svet Radovljica, Krajevna skupnost Gorje; za 2%: Trgovsko podjetje DOM Ljubljana; za 1,5%: Vino Kranj; za 1%: Petrol Ljubljana, Kokra Kranj, Peko Tržič in Šport hotel Pokljuka. Za enkratni znesek 500 novih din jim je poslala pogodbo Tobačna tovarna Ljubljana, negativno pa so odgovorili Agraria Kranj, PTT Kranj in ZTP Ljubljana. Brez podpisane nove pogodbe, še na osnovi določil lanske pogodbe, so za letos še nakazovali denar tile delovni kolektivi: Almira, Tovarna verig, Plamen, Transturist škof- ja Loka, hotel Toplice Bled, Park hotel Bled, hotel Zlato rog Bohinj, gostišče Mlino Bled, Gostinsko podjetje Turist Lesce, Mesarsko podjetje Radovljica UKO Kropa, Vodna skupnost Radovljica, Vodna skupnost Kropa in Klimatsko zdravilišče Stane Žagar Bohinj. Ob takem nerazumevanju za združevanje sredstev verjetno ne bo mogoče sistematično začeti z izgradnjo šolskih poslopij, zato je svet za šolstvo radovljiške občine na zadnji seji predlagal izvedbo referenduma za samoprispevek. A. Triler V klubski dvorani v Cerkljah, je bila preteklo nedeljo dopoldan na svečan način odprta razstava akademskega slikarja Janeza Mežana, posvečena krajevnemu prazniku. Otvoritveni svečanosti je prisostvovalo nad 50 predstavnikov oblasti in družbenopolitičnih organizacij tega kraja, kakor tudi številni učenci in ostali domačini. Svečanosti se je udeležil tudi avtor in je ob tej priložnosti med drugim povedal tudi nekaj zanimivosti iz svojega ustvarjalnega dela. Janez Mežan je bil rojen v Cerkljah, toda kasnejša delovna obveza ga je pripeljala po številnih krajih naše države. V Cerkljah so večkrat take in podobne razstave, saj je ta že deseta po vrsti, organizirajo pa jih v sodelovanju kluba in likovnega krožka. V uradni konkurenci: 43 filmov (Nadalj. s 1. str.) Jugoslavije (Rateče — Planica 1922, avtor Bešter), Sokolski izlet (Ljubljana 1933, avtor Badjura), Slovenija (Ljubljana 1933, avtorja Smeh in Djordjevič), Smučarski skoki (Planica 1935), Pet velikanov (kolesarska dirka okoli Srbije, 1939, avtor Ivanji-kov). Bloški smučarji (1939, dokumentarni film, avtor Badjura), Triglavske strmine (1934, odlomki, avtorja Delak in Badjura), Primo Carnera boksa za svetovno prvenstvo (1934, odlomek) in Buster Keaton, boksar (1925). Jugoslovanska komisija CIDALC (Mednarodni komite za dokumentarni film in širjenje kulture s pomočjo filma) pri Združenju filmskih režiserjev in scenaristov Jugoslavije, se je odločila, da bo podelila na I. mednarodnem festivalu »Sport in turizem« nagrado CIDALC. Naša dežela je postala članica CIDALC, v katerega je včlanjenih več kot 30 držav, šele tedaj, ko je Bulajičev film »Skopje 63« dobil na festivalu v Benetkah »Srebrno gondolo«. Od takrat je tudi Jugoslavija članica tega združenja in ima svojo državno komisijo. Mednarodni CIDALC je priznal naš festival dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu in se odločil, da se tudi tam podeljuje njegova nagrada za najboljši film »Srebrna medalja«. Podelitev nagrade CIDALC na festivalu v Kranju pomeni, da je festival priznan za mednarodno filmsko manifestacijo. Zvezni sekretar za kulturo zveznega izvršnega sveta SFRJ Janez Vipotnik je na prošnjo odbora I. mednarodnega filmskega festivala »Sport in turizem« napisal za festivalski Bilten uvodnik, ki ga objavljamo. »I. mednarodni filmski festival »Sport in turizem« zaradi svoje aktualnosti zasluži vso našo pozornost in zanimanje. Medsebojni vpliv športa in turizma ter propa- ganda zanju sta pomenljiv faktor pri organizaciji in uporabi prostega časa delovnega človeka. Okolje moderne industrializirane družbe neprestano spreminja pogoje življenja in s tem vsak trenutek vpliva tudi na posameznika. Kolikor več zahteva tehnična civilizacija od delovnega človeka fizičnih in psihičnih naporov, toliko večji nadomestek mu je potreben, da vzdrži v oblikah modernega življenja. Sodobni človek želi svoj prosti čas, ki je na videz ločen od delovnega časa in se z razvojem tehnične civilizacije veča, izkoristiti čimbolj racionalno. Zato postajata šport in turizem v dobi avtomatizacije, televizije, reaktivnih letal in kozmonavti-ke izredno pomembna. Ne gre le za razvedrilo, ki naj prežene fizično in duševno utrujenost, ki ju povzroča čedalje bolj intenzivno delo, ne gre le za utrditev zdravja, marveč tudi za rezultate, ki so ekonomske, sociološke pa tudi politične narave. Organizirano sodelovanje turizma pa tudi športa z vsako panogo gospodarskega in kulturnega življenja odpira tako rekoč neomejene možnosti. Naglo razvijajoči se športni turizem pomeni dragocen način medsebojnega spoznavanja in razumevanja tako v nacionalnem kot v mednarodnem pogledu. Iz prakse vemo, da so velike športne manifestacije čestokrat uvod v navezovanje novih odnosov med dvema deželama. Moderni športni turizem nedvomno utrjuje prijateljstvo med narodi in mir v svetu. Za šport in turizem je odločilnega pomena propaganda, povezana z učinkovitimi sredstvi informacij, zlasti s filmom. Vloga filma je specifična in tudi učinkovita kot pri radiu, tisku ali televiziji. Film najbolj prepričljivo omogoča neposredno spoznavanje lepot in vrednosti posameznih krajev, prostorov ali objektov, zgodovinskih ali kulturnih znamenitosti, spomenikov in podobno. Filmski ustvarjalci s filmom na najrazličnejše načine lahko manifestirajo povezanost športa in turizma, vzgojno vplivajo na razvoj športa in turizma in strokovno pripomorejo k razvoju obeh. I. mednarodni filmski fe-stival športa in turizma je glede na čas nedvomno tehtno izbran. Potreba po izmenjavi izkušenj in primernem dogovoru, kako hitreje razvijati ta dva socialna poja\.i sodobnosti, je nedvomno akutna, čeprav ima naša dežela v teh vprašanjih še malo izkušenj, so na drugi strani možnosti za šport in turizem izredne in razpoloženje za njun razvoj optimistično. Festival pa je prav gotovo izrednega pomena tudi za naše filmske ustvarjalce na tem področju večje izkušnje, pokažejo svoje sposobnosti. Iniciativa za organizacijo festivala zasluži vse priznanje. Nedvomno bodo sklepi, sprejeti na tej manifestaciji, koristno vplivali na razv športno-turističnih filmov in s tem tudi na razvoj športa in turizma nasploh.« -at 12. DKTOBEB 1966 * GLAS PANORAMA 5 C Včeraj, v torek, je odpotoval iz Jugoslavije predsednik alžirčke republike Huari Bu-medien. Med obiskom pri nas ■€ta obe delegaciji izmenjali mnenja o notranjem razvoju obeh držav. V razgovorih rso razpravljali tudi o mednarodnih odnosih. Obo državi trdno vztrajata, da je tre--ba prenehati z bombardiranjem ozemlja DR Vietnam, umakniti rtuje enote iz Južnega Vietnama in začeti pogajanja na podlagi ženevskih sporazumov. Sodni .proces proti nekdanjemu indonezijskemu zunanjemu ministru dr. Subahd-riu še vedno traja. Ugotovili s«, da je imel Subandrio v neki ziiriški in neki tokijski banki na voljo pol milijona dolarjev; obtožujejo pa ga tudi, da je med potovanjem pa Sumatri spodbujal ljudstvo k uporu. Ljudje in dogodkr Nič ni bilo med obiskom alžirskega ministrskega predsednika Huarija Bu-mediena, ki je v teh dneh končal svoj obisk v Jugoslaviji, bolj prepričljivega, kot njegova razlaga o vezeh med alžirskim ljudst- ska je po beaeiah Huarija Bumefliena nastala p;>d drugačnimi pogoji kot nekatere druge afriSke armade. Ves čas je bila v stalnem stiku z ljudmi; v času narodnoosvobodilne vojne proti francoski kolonialni obla- Voditelj in vo'ak vom in alžirsko vojsko. Vojska je po tistem, kar «e je v Alžiriji zgodilo zdaj nosilec oblasti in na njo se opira tudi Bumedienova vlada. Toda zmotno bi bilo misliti, da je ta oblast odtrgana od ljudi, da je brez stika z njimi, da je zadržala monopol moči. Alžirska voj- sti pa tudi pozneje je imola posluh za to, kaj je prav in kaj je narobe. Alžirski voditelj, ki je bil v naših krajih toplo sprejet, je pravzaprav utelešenje alžirske vojske, ki ima takšen položaj v Alžiriji. Bumedien je vojak samo po sklepanju in odločitvah, dr u nače pa bi mu na ulici te?.!:o .prisodili, da je prišel iz vojaških vrst. Na svojem drugem obisku v tujini, pred obiskom v Ju-gosl.iviji je namreč samo enkrat zapustil Alžir, ko je odšel na prvo potovanje kot predsednik alžirske vlade v Sovjetsko zvezo. Že takrat pa je ob vrnitvi napravil kratek postanek na jugoslovanskih tleh. Uradni razgovori so bili med obiskom obširni. Nanašali so se na proučevanje svetovnega položaja, kjer je . imela vietnamska vojna o-srednji poudarek. Obe vladi sta zaradi položaja v Vietnamu izrazili svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost. Prvi del razgovorov, ki je potekal v Beogradu, je bil skoraj v celoti posvečen mednarodnim odnosom Drugi del pogovorov pa je potekal na Brionih. Razgovore so izkoristili za razpravo o sedanji ravni dvostranskih odnosov in proučevali možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja. Bumedien je obiskal v naši državi več tovarn in pod.jo-podjetij je izražal mnenje, da je blagovna izmenjava med obema deželama še nezadostno razvita. Alžirci bi z našimi gospodarskimi organizacijami radi prav zdaj, ko razmišljajo o načrtih za prvo petletko, sklenili trdne dogovore o gospodarskem sodelovanju, saj se pravzaprav šele s tem načrtom začenja izgradnja alžirske industrije, ki naj bi bi'a osnova za močnejše gospodarstvo dežele. 1 J Predsednik bolgarske vlade Teodor Zivkov je prispel v ponedeljek v Nico na uradni obisk v Francijo. V Parizu se bo sestal s predsednikom de 'Gaullom in predstavniki vlade. V Soliji ocenjujejo, da bo ta obisk priča o pomembni spremembi na evropskem političnem prizo-r • rišču. Te dni je prispel v Saigon ameriški obrambni minister K«b:«rt Mc Namara. Tu se bo za ameriškimi vojaškimi poveljniki in funkcionarji sal-gonskega režima pogovarjal o vojaškem in političnem položaju v Južnem Vietnamu. Ameriški 4isk poudarja, da so ud lej po vsakem vem obisku okrepili ške enote v Vietnamu Sodelovanje Oldham-Kranj David Amatt - štipendist Kranja Sodelovanje med pobratenima mestoma Oldham in Kranj se vse bolj na široko razvija. Z novim študijskim letom 1966 67 sta oba kraja izmenjala tudi Studente. Stipendist Old-hama je Milan Tepina, ki v Angliji študira literaturo in jezik, štipendist kranjske občine pa je 21-letni študent iz Oldhama David Amatt, ki bo leto dni v Kranju. Stanuje v Dijaškem domu na Zlatem polju; privaja se na našo hrano, študira pa na Geografskem inštitutu v Ljubljani. Lahko njego-ameri- študirate? sem ga (prevajalec Boris Pakistanske enote so v soboto in nedeljo obstreljevale indijske policijske karavle. Indisko obrambno ministrstvo je zahtevalo, da pridejo na kraj incidenta opazovalci Združenih narodov. — Kaj vprašal Česen). »Tri leta sem na londonski univerzi študiral ekonomijo in geografijo oz. sem se specializiral na študij vladnih sistemov. Zdaj bom leto dni pri vas, kjer bom v okviru Geografskega instituta študiral preobrazbo vasi okrog Krvavca v povojnih letih: spremembo v socialni strukturi prebivalcev teh vasi, vključevanje v industrijo, migracije, spremembe v kmetijstvu, vzroke za vse te spremembe, itd. Delam pod vodstvom sodelavcev Geografskega instituta dr. Kle-menčiča in dr. Vojvode. To bo praktični študij, ki mi bo zelo koristil pri mojem nadaljnjem študiju v Angliji.« — Imate kakšne težave z jezikom? »Seveda jih imam. je Tepini pri nas, ker zna jezik! Težave imam z literaturo za študij, ki jo je največ v nemščini pa seveda v slovenščini. Vse mi morajo prevajati.« — Kako pa vam je Kranj in Gorenjska? všeč >Prelepa je. Navdušen sem, čeprav še nisem vsega videl. Vesel sem, da jo bom lahko spoznal.« — Pa konjiček? »Zanima me nogomet. Tudi popevke iz Opatije, ki sem jih poslušal, so mi bile všeč. V prostem času pa pomagam Borisu Česnu na tečajih angleškega jezika na Delavski univerzi.« Davidu želimo uspeh pri študiju in prijetno bivanje med nami. -a t Združitev Elite Drogerije m V jubilejnem letu mednarodnega turizma 1967 - brez vizumov Pretekli četrtek, 6. oktobra je zvezni izvršni svet sprejel osnutek zakona o odpravi vizumov za tuje turiste v letu 1967, ki je leto mednarodnega turizma. Predvidevajo, da bo predloženi zakon izglasovala tudi zvezna skupščina. Po tem zakonskem osnutku bodo tujci iz katerekoli države na svetu lahko prestopili jugoslovansko mejo, če bodo imeli veljavna potna dovoljenja ali druge veljavne potne dokumente. Tako bo Jugoslavija verjetno prva dežela, ki bo ukinila vizume za vse tujce, kar bo njen prispevek niče, razvoju Vršiča in triglavskih žičnic. K življenjskemu jubileju čestitajo Maksu Dimniku njegovi sodelavci in prijatelji ter mu želijo še veliko uspehov pri njegovem delu. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Glasa. Saša Oobrila J* n o H Ji V T J PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA * PANORAMA © fANORAf gorenjski Vpji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje h •~* —■——-' —1- ■ * Puškarstvo v Borovljah in uso^ puškarske strokovne šole v Kranju Zgodovina celjske pu-škarije in pivske šole v Borovljah na J^kem, kjer je bila leta lfy tftanovljena predhodnica D^ne puškarske strokovne S v Kranju, sega zelo d\\^ nazaj. 2e Valvazor poro^tsvoji knjigi »Topogra^ vojvodine Koroške« (16%\' da so Borovi je po vse^ vetu znane in da tam stai^, jo sami pu-škarji. kovači l jjčarji. Da je bil ta kraj , a j še bolj znan kakor č^tes, je lahko verjetno, tukaj je bila v Borovi cvetoča in edina puškar^ »rt na Avstrijskem. T^.je zvezana z vpadi Tuiv] slovenske pokrajine, kjj se začeli leta 1408. V ijtiskah je morala držav^iti na obrambo, zato jMjar Ferdinand I. pokkjfta 1558 iz svetovno znAjnesta Lie-ga (Luttichij, 100 dobro izvežbanih ivejev in jih poslal v B^2r, kjer so položili teri^boroveljski puškanski obrti. Tu, v Borovljah, naj bi se iz domače železarske obrti žebljarjev in žičarjev, v kateri so bili prav prebivalci Borovelj in okolice od nekdaj posebno spretni, razvila .puškarska obrt; oskrbovala naj bi vojsko, gradove in trdnjave z orožjem. Uspehi so se kmalu pokazali. Poleg dobrih žebljarjev in žičarjev so se izurili prav dobri puškarji. V 4. zvezku svoje »Slave vojvodine Kranjske« iz leta 1689 pravi Valvazor, da so Borov-lje po vsem svetu znane. Tedaj je bila namreč v Borovljah že zelo cvetoča in poleg tega še edina puškarska obrt v Avstriji. V dobi Marije Terezije so nameravali razširiti borovelj-sko puškarsko obrt v tehnično naprednejšo manufakturo ali tovarno orožja po belgijskem oziroma francoskem vzoru. V ta namen so želeli nabaviti potrebne stroje v omenjenih državah ter izde- lovati poleg pušk še topove in granate. Toda zaradi pomanjkanja sredstev in potrebne podjetnosti načrtov niso izvedli. Ceh borovelj skih puškar j ev je ostal v starem stanju. Obrtna svoboda, ki jo je prineslo 19. stoletje, je vzbudila nujno potrebo po temeljiti izobrazbi puškarskega naraščaja, da bi vzdržali v gospodarskem tekmovanju. Zahteva po ustanovitvi strokovne šole za puškarstvo je postajala vedno glasnejša. Šele leta 1878 je avstrijska vlada ustregla želji borovel jskih puškarjev in ustanovila puškarsko strokovno šolo. Občinska uprava trga Borovlje je na najlepšem mestu postavila lično in prostorno zgradbo; v njej so bile svetle in prostorne delavnice za pouk v praktičnem delu in učilnice s pripadajočimi kabineti za teoretičen pouk. Po zgledu puškarske strokovne šole v Borovljah so podobne šole ustanovili v Liege, St. Etienne (Francija) in Birminghamu (Anglija). Strokovno šolo za puškarstvo v Borovljah so smatrali za slovenski učni zavod, kajti po poročilih iz šolskih let 1885/86 do 1902/03 je bilo skupno povprečno število učencev slovenske narodnosti 26, učencev nemške narodnosti pa samo 5. Od tega leta dalje pa do izbruha svetovne vojne se je to število bistveno spremenilo in zelo naraslo. Po razsulu Avstro-ogrske monarhije so jugoslovanske čete zasedle slovenski del Koroške in takoj je sledila tudi nacionalizacija stare bo-roveljske puškarske industrije. Tedaj je bil velik del borovelj skih puškarjev slovenskega koroškega rodu. Narodna vlada v Ljubljani je torej po izvršeni zasedbi Koroške takoj pričela s preureditvijo puškarske šole v Borovljah. To ji ni bilo težko, ker je med boroveljskimi slovenskimi puškarji bilo dovolj kvalificiranih moči, ki so takoj prevzeli službo v novo preurejenem zavodu. 1. julija 1919 je narodna vlada v Ljubljani sporazumno z vojaško oblastjo izročila začasno vodstvo strokovne šole za puškarstvo v Borovljah priznanemu strokovnjaku in balističarju major- ju inž. dr. Viktorju Jeločni-ku, vojaškemu nadzorniku zasebne puškarske industrije v Borovljah. Ker je ključe šolskih prostorov zadrževal bivši ravnatelj puškarske šole inž. A. Kessner in ker so prevzemali inventar, se je mogel reden pouk pričeti šele 1. decembra 1919. Ob Paberki iz preteklosti V sredo. 10. oktobra 1866. leta so Bleivveisove novice med drugim objavile tudi naslednjo vest: »Trboje, 5. okt. — 30. dne u. m. zvečer med 8. in 9. uro je bila naša vas v grozni nevarnosti, ko je začelo ravno na sredi vasi goreti: hvala Bogu, da ni bilo vetra, in da je bilo dobrih ljudi tako hitro na pomoč, da sta pogoreli le dve hiši. Velik pomočnik pa, katerega nikoli ne bomo pozabili, je — zraven nekega deželnega strelca 1. kompanije — bil lajtenant gosp. Ignaci Eržen: po kolenih je plezal v leseno hišo, prevzemu inventarja se ja ugotovilo, da so bili, preden je Borovlje zasedla jugoslovanska vojska, odneseni iz preizkuševalnice orožja vsi puškarske šole in priključene dragoceni balistični aparati, večina raznih pripomočkov in modeli. (Nadaljevanje prihodnjič) ki je že vsa stala v plame-nu, in iz postelje vzel dva otroka, enega pol leta, drugega dve in pol starega, ter ju v naročje prinesel materi, ki je v bridkem joku že ko* prnela straha, da sta ji zgorela otročiča. Bog plati vrlemu gospodu srčnost njegovo!« Letos smo o Trbojah — če je naša dokumentacija popolna — poročali o bolj veselih dogodkih: o gostovanju kvinteta Gorenjci in ansambla Mihe Dovžana. o živahnem delu mladine, organ i za* cije ZZB itd. O rdečem petelinu nikdar. Upamo (potrkajmo vsi skupaj s prstom po mizi, da bo to res držalo^ da bomo tudi vnaprej tako nadaljevali. Kovček z neba Prebivalci sovjetske vasi Zirikova v bližini Ufe so bili pred nekaj dnevi zelo presenečeni, ko so zaslišali tresk, potem pa na cesti zagledali dele kovčka, ki je dobesedno padel z neba. Zbrali so jih in izročili postaji milice. Pričela se je preiskava o izvoru kovčka in ves primer so kaj kmalu pojasnili. Le še deset minut je manjkalo do pristanka potniškega letala pri Ufi, ko se je letalo zamajalo in streslo, v prostor za potnike pa je vdrl hrup letalskih motorjev. Kaj se je zgodilo? Potnik I. A. Kadirov, knjigovodja in revizor iz Baški-rije, se je vračal s službenega potovanja. Naveličal se je mirnega sedenja na sedežu, zato je vstal in odšel v zaprt prostor v repu letala. Tam je odprl prtljažni prostor in pričel iskati svoj kovček. To njegovo opravilo pa bi se bilo lahko končalo katastrofalno, saj bi bil lahko močan zračni tok pokvaril stabilizator letala. Kadirov je namreč odprl zunanja vrata in zračni tok je »izsesal« kovček nekega potnika iz letala. Na vso srečo se je v tem trenutku znašla tam tudi stevvar-desa in skupaj s Kadirovom zaprla vrata. Škodo zaradi razbitega kovčka bodo potniku povrnili. Kadirov pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Zakonei nezaželeni V Kaliforniji je nastal pravi raj za samce. Oženjeni nimajo vstopa. 248 stanovanj velikega novega slanovanjske- j ga bloka je namenjenih le i samcem. Gorje najemniku, ki i se oženi: po pogodbi mora i nemudoma zapustiti stanovanje. Obiski pa so dovoljeni ob vsakem času. Kanal premagal dečka Nemirni La Manche je pred dnevi 14-Ietncga Brvana Mor-risa po enem dnevu plavanja le premagal. Pravzaprav nič čudnega, saj je Bryan s svojimi leti najmlajši med vsemi, ki so hoteli preplavati kanal. Toda njegov trener je samozavestno izjavil: »Dečku bo uspelo, saj zmore tudi 30 ur plavanja, če je potrebno.« Na žalost se njegova napoved ni izpolnila. Brvan je zaplaval s francoske obale zjutraj ob šestih in se 17 ur uspešno upiral valovom. V čolnu ga je spremljala njegova mati, ki je junaškega dečka hranila z mlekom, čokolado in kokošjo juho. Na pragu zmage, le dve milji pred Dovrom, je Brvan omagal. Tako ima rekord najmlajšega plavalca čez La Manche še vedno Eleonora Modeli iz Sa-eramenta ki je leta 1946 preplavala kanal v 15 urah in 30 minutah čeprav je imela takrat samo 14 let in pet mesecev. Brvan je nekaj mesecev mlajši od nje. Črno morje v bazenu V Sevastopolu so na institutu za biologijo južnih morij ustanovili nov akvarij. V njem je Črno morje v malem, v posebni zgradbivpod veliko kupolo Osrednji bazen ima premer 10 metrov, globok pa je 2,5 metra. V akvariju goje petnajst vrst crnomorskih živali in rib. En bazen so določili za morske živali iz Indijskega oceana. Med dragim najdemo tam tudi okrog 100 kg težko želvo. Ribe so se življenju v akvariju izvrstno prilagodile, celo »katran«, kot imenujejo črnomorskega morskega psa. 2e nekaj dni potem, ko so ga spustili v bazen, je začel zadovoljevati svoje grabežne nagone. Ženski Robinzon Nenavadno življenje živi 19-letna Avstralka Terry Rid-gvvav. Pred letom dni je postala ženski Robinzon in živi čisto sama na nekem otoku v Pacifiku. Preživlja se s sadeži-in z ribami. Njena edina družba je maček Thomas. Pred kratkim je dekle pričelo tudi obdelovati zemljo. Predčasen odpust iz vojske Vojak Giovanni Cerino iz Neaplja se je po kratkem dopustu vrnil v vojašnico skupaj z ženo in sedemletno hčerko ter zahteval, naj ga predčasno izpustijo iz vojske. Svojim nadrejenim je Cerino dejal: »Če nikjer ne delam, kako naj potem preživljam ženo in hčerko?« Vojaške oblasti so za prizadevnega družinskega očeta takoj pričele iskati možnosti za predčasen odpust iz vojske, hkrati pa so njegovo ženo in hčerko poslale nazaj v Neapelj. Nenavaden pohod veveric Veverice so letos na Finskem dvakrat vzbudile vsesplošno pozornost: prvič, ko je vojska teh živalic z rdečim krznom pričela svojo selitev s severa na jug samo zato, da bi našla smrt v jezeru Paijanne. Naravoslovci, ki jih je tako obnašanje presenetilo, razi-kuje telesca teh živali, da bi našli vzrok tega čudnega »pohoda smrti«. Za znanstvenike je bila nenavadna tudi ugotovitev, da jedo veverice ostanke obranih jagod na Laponskem. Zato so te živali zaščitili z zakonom, da bi lahko preučili ta nenavadni pojav. Najstarejši študent na svetu 92-letni georgijski kmet George Papalašvili je diplomiral na univerzi narodne kulture, kjer je obiskoval dvoletni tečaj. Bil je verjetno najstarejši študent na svetu. Papalašvili se je odločil, da bo nadaljeval študij po dolgem premoru: konec preteklega stoletja je končal osnovno šolo. V času dvoletnega šolanja ni zamudil niti ene učne ure. Veliko zanimanja je pokazal predvsem za politiko in zgodovino. S svojimi 92 leti zna Papalašvili na pamet pesem Vitez v tigrovi koži, ki ima 1700 verzov! Miha Klinar: Mesta, in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta, »Tudi me smo jih dale.« ji roke brez prstanov. »A tudi drugo zlatnino in dragocenosti! y^©gastvo bi dale za zmago naše nepremagljive vojske na kopne^ ju morju, kjer so te dni začele neusmiljeni boj proti sovražne^,jnemu in trgovskemu brodovju naše nenadkriljiVe podmornice, Potem Polzmannova pokaže ^ fcehno zlato verižico. »Nemškim ženam ni žal, & morajo odpovedati takim stvarem in jih žrtvovati za domoviy, štefi jo samo osorno po#^ lEako si sploh drzne priti ta ženska k njej. Je pozabila, k^|* krogov bolj spodobne,« pravi Stefi in zapre vrata. »Vašo nesramnost si boste bj^fl zapomnili,- ji zagrozi Straus- in moledovali ekre-g nas, a bo- EOVP. -Lahko boste po kolenih mo gluhe.« In tako se s tem dnem ^ fe ostrejša gonja penzberških ruogočnikov proti Stefi. Stefi se ne zmeni zanjo. Toda že sredi februarja mora zamenjati verižico in poročni prstan za živila. 2 Brat Anton piše iz Radgone; tja so ga poslali iz lazareta. Zdaj toži, da ima malo hrane, da puščajo vojake v kasarni dobesedno stradati in da naj mu, če more, pošlje kdaj pa kdaj kak paket s preprečencem ali kakšnim suhim mesom, ki se ne pokvari. Pismo jo sprva ujezi. Ali brat res misli, da ona živi v izobilju in da je lakota v Nemčiji manjša kakor v Avstriji. Ko bi imela denar za pismo, bi mu ta hip ostro odpisala, če misli, da v vojni civilisti bolje žive kakor vojska. A čez nekaj dni prejme novo bratovo pismo, v katerem jo ponovno roti, naj mu kaj pošlje. Tudi nas hočejo izstradati, da bi nas prijelo veselje, da bi se prostovoljno javili v pohodni bataljon in odšli na fronto, kjer hrane vojakom še ne primanjkuje. Toda jaz sem vztrajen. Fronta mi je trdo ustrojila kožo. Ko bi domači ne bili na oni strani fronte, bi pisal domačim. Tako pa imam samo tebe, čeprav si v Nemčiji. Toda do Bavarske je sedaj žal, bliže kakor do Borjane. Čeprav bi jo rad videl od daleč, me trenutno nič ne mika, da bi šel na soško fronto. Zato me razumi in ne pusti me umreti od gladu. Kako da tako odkritega pisma ni zaplenila cenzura, se Stefi začudi, a potem vidi po kuverti in znamki, da je Anton pismo oddal na civilni pošti in da na zadnjo stran ni napisal svojega naslova. Previden je in zvit. To ji je všeč. Človek naj se izogiba boja, če ne ve zakaj se bori. Zate bi mu prav rada poslala paket z živili, a kaj ko gladujeta tudi z otrokom. Tako toži to februarsko nedeljo Marekovi. »Težko je,« pravi Marekova, nato pa jo skoro očitajoče vpraša, zakaj se ne zaposli v tovarni granat v Starnbergu, kakor se je ona, Saškova, Irmgard in še nekatere druge. V tovarno granat? O tem je že razmišljala, toda ne samo vožnja in celodnevna odsotnost, v kateri bi bil otrok prepuščen zopet Eb-nerjevi ali samemu sebi, ne samo to, še veliko bolj jo je odvračala od te zaposlitve misel, da bi morala izdelovati granate, sredstvo za ubijanje ljudi. »Ce boš tako tenkovestna, potem bosta otrok in ti v nekaj mesecih shirala in morda celo poginila. Ce se moški niso naveličali vojskovati in če se ne upajo postaviti po robu svojim oficirjem in generalom, zakaj naj bi bile boljše od njih žene, ki moramo skrbeli za otroke, da ne bodo poginili od gladu,« si Marekova ne dela nobenih problemov in očitkov zaradi tega. »Človek mora delapostal čudno molčeč. \\n..ar zamenjuje ta molk in otrokovo zaprtost vase z njegovo resnobo in skrbjo za šolo. Niti ne sluti ne, kako malo je zadnje čase o! roku do šole. Ne ve, da je Slavku največja muka iti v šolo. Najraje bi sploh več ne šel in vedno pogosteje mu prišepetava neka m i set* da bi pobegnil tja daleč doli na jug k dedu in k babici in k t-: tam v Borjano. A kaj ko ve, da je tam doli nekje fronta, saj vendar prebira časopis in včasih bere tudi o krajih, ki jih pozna. Toda preko fronte ne more. Samo preko Švice in Italije vodi pot do Borjane \ tu so meje im še druge ovire, o katerih razmišlja, ko potuje d ! po zemljevidu, pred katerim včasih sedi ure in ure. O mama, mama prav nič ne ve, kako mu je hudo. In z' bo Sla zopet delat v neko tovarno. Vozila se bo tja. Vstajala bc ob) štirih zjutraj in odhajala, vračala pa se bo šele »večer. Take misli ga glodajo bolj od gladu. S 3 SE NEKAJ O SIMONU .GREGORČIČU 12. OKTOBER 19P6 * GLAS Teden se tako hitro obrne! Ca.sa za iskanje in pisanje pa je tako rnalo! Pa tudi prostor 1 v listu, ki mora hiteti in registrirali predvsem tekoč« ' dogodke, je za naša razmiš- ■ ljanja o velikih kulturnih i ljudeh in njih družbenem okolju, razumljivo, gotovo prav natančno določen in tesno omejen. Včasih pa je to kar nekako prav. Saj vsak-teri teden prinese nove pobudo in nova pisma, ki hrabre ali kaj dopolnjujejo aH celo popravljajo. Zato pa za naša pisanja nikoli ne zmanjka snovi. Seveda bi bilo sprotno popravljanje in izpopolnjevanje kaj nevšečno branje. Zagotovo pa je, da se sleherna misel, predlog, popravek in dostavek skrbno registrira za morebitne kasnejše objave. KMET — dPOET V pesnikovem življenjepisu (ne le v njegovih pesmih!) zasledimo, kako naravnost bolestno, se je Simon Gregorčič hotel vrniti k zemlji, da bi se zopet zakoreninil vanjo. Sin zemljaka na gorski kmetiji vse drugače doživlja svojo povezanost z rodno grudo, kakor kak otrok ravninske kmetije. In tako je ■ Gregorčič, četudi že zdavna zdoma, vneto podpiral očeta, da se je domačija izmotala iz dolgov. Potem pa si je na Hribu pri Gradišču kupil posestvo z vinogradom. Kupil ga je za honorarje, ki jih je dobil od svojih »Poezij«... To je bilo 1.1882. Rad je sam sebe imenoval za »kmeta-poeta« in prav nič ni maral kam drugam, v lažje službe. Odklonil je lepo službo dvornega kaplana pri knezu Windisehgraetzu, ni maral za kuratako mesto v ljubljanski prisilni delavnici, tudi katehetske službe na goriški rcailki ni hotel. Želel je ostati na deželi, med preprostimi kmetici in se s svojimi slabotnimi silami raje posvečal svojemu vinogradu. Bežal je od ljudi, ki so mu zadajali le rane ... Tu, na Hribu, je Gregorčič »kmetoval« vse do leta 1903, ko je posestvo zaradi bolezni moral prodeitt in se preseliti v Gorico, bliže k zdravnikom. Na to Gregorčičevo »kmetovanje« in na to njegovo srčno željo, da bi veijal za »kmeta-poeta«, me je živo opozorila kartica, ki mi jo je pokazala soproga pok. gimnazijskega ravnatelja prof. Kmeta. Povabila me je v svoj dom in položila na mizo staro dopisnico s sliko »c. k. pošte«, gradu Strmola in župne cerkve »Pozdrav iz Cerkelj«. Kartica ni bila nikoli oddana na pošto — predragocena je, saj nosi na slikovni stra.-ni izvirni Gregorčičev avlo-graf s svinčnikom: Kmetu-nčilelju, vrlemu dece vzgojitelju — v prijazen spomin — Slovenije sin! S. Gregorčič 29. 7. 1906, o mraku Posvetilo je bilo napisano zvečer v "intimni .družbi pri .Kmetovih v Cerkljah, nit štiri mesece pred pesnikovo smrtjo . .. Oče prof. Kmeta je bil namreč tedaj nadučitelj v Cerkljah in dober prijatelj Ivana Hribarja, ki je tudi imel svojo hišo sredi Cerkelj. V njenem pritličju sedaj posluje krajevna pošta, zgoraj so stanovanja. Po sporočilu profesorjeve vdove, ki se pesnika osebno sama še dobro spominja — saj je hodil k njej v trgovino ,po cigare — jc Simon Gregorčič obiskoval Ivana Hribarja, njenega strica v Cerkljah in ne na Str-molu. Tako sporočilo mi je poslal tudi stari vrtnar Er-man, ki se tedanjih razmer še dobro spominja. Tako nas je -06860113 igra »Kmet-učilelj« in *JCmet-poet« pripeljala do zanimive . Gregorčičeve najdbe v Kranju. SE ŠTIRJE ROKOPISI V svoji zasebni zbirki skrbno hranim štiri dopisnice, pisane z Gregorčičevo roko in naslovljene na dekana Ivana Vesela v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Datumi, ki jih dopisnice nosijo, so: 27. 8. 1898.. 5. 9. ljenje v določeno smer ali skratka: napotki, nasveti). Gregorčičeva zadnja kartica pa je tudi z literarno-zgodovin?kega stališča zanimiva, saj govori o pesnikovem pričakovrinju Veselove ruške Antologije. Sprašuje, kaj zdaj prevaja ter apelira na Vesela, naj se spomni na sodelavca Aškerca in Trnovca v Trstu. Pesnik zaključuje sporočilo s pozdravi, pisanimi v ruski cirilici. Prijatelja Vesela dobesedno naslavlja z »Veličastni«, sam pa se podpisuje »Tvoj stari S. Gregorčič«. VE!>NO VESELI IVAN VESEL Posebno mlajše častilce Gregorčičeve bo zanimalo, kdo neki je bil ta »velečast-ni«, -ki so mu bile namenjene naštete pesnikove dopisnice in globoko spoštovanje »goriškega -slavčka«? Bil je Ivan Vesel (rojen IG. 8. 1340, mrl 10. 12'. 1900), Gorenjec po rodu, markantna, vsestranska delovna oseb-, nost. Duhovski poklic ga ni nikoli oddaljil od dela .za slovenski narod. Spadal je v vrste onih narodnih duhovnikov, ki s svojim delom niso nikdar netili bratovskih sporov in nikdar poglabljali prepadov med rojaki različnih svetovnih nazorov. Lahko bi celo rekli, da je bil Ivan Vesel glede svoje narodne zavednosti Ln kulturne dejavnosti vzornik svojim poznej« nekaj literarnih del. Vsa so kar žarela od avtorjeve vneme za »naroda svobodo«. ZSe v 1. 1864 pa zasledimo v »Glasniku«, v »Zori« in v I »Cvetju« vrsto Veselovih pe- > sniških prevodov iz ruščine. Za to delo jc mladeniča ogrel prvi prevajntelj ruskih tek- > slov v slovenščini, Anton Za-kelj — Rodoljub Ledinski (1816 — 1868). Ta je pcdaril Vesolu rutico literarno antologijo iz 1. 1832 »Sjevernije1 cvjeti«. Pobuda je bila tu: Vesel je poslej kar sipal prevode Iz Homjakova, Puškina, Vjazemskega, Krvlova, Ne-hrasova in drugih. Prav posebno veselje pa je Vesel imel z Lermonlovim in, seveda, Puškinom. Noben kasnejši prevajalec ruske vezane besede v slovenščino, ni zmogel lepše jezikovne preobleke za Puškinov »Gvadrlkvivir«: Lcliak zefir pihlja nemir. Šumi, beži Gvadalkvivir. Glej, izšla je luna zlata, tiho, čuj, gitare glas .. . Na balkon Španjolka mlada je oprla se ta čas. Lehak zefir pihlja nemir. šumi, beži Gvadalkvivir. Zbral je potem Ivan Vesel svoje najboljše prevode in m. 7~ 1898., 15. 11. 1898. in 20. «. 1900. — Vse štiri dopisnice so bile oddane na pošto v Ren-čah. Prva in tretja nosi sliko Gorice, na drugi so Renče, na četrti pa je Gradišče pri Prvačini. Na prvi in tretji dopisnici se nahaja le čestitka za god in kratko sporočilo o poslanem vinu. — Druga in četrta pa sta na gosto popisani z drobnim etnografskim pesnikovim rokopisom. Na obeh se prijatelju dekanu zahvaljuje za »dobre intencije« (latinska beseda za usmerjenost, namen, strem- šim duhovnim sobratom, kot so bili, n. pr., Simon Gregorčič, Tomo Zupan, Fran S. Finžgar, Ksaver Meško, Janez Jalan in drugi. Ce sežemo v zorno mladost Veselovo, že ga omenja slovenska literarna zgodovina: prav on je bil tisti mladi se-meniščnik, ki je od benediktinskega meniha Blaža Zime zvedel za historijat Prešernovega »Povodnega moža« in to, sicer v pesniški in romantični obliki, objavil v Ja-nežičevem »Slovenskem Glasniku« 1.1861. Slodilb je v »Glasniku« še i jih pripravljal, da izidejo v Antologiji. Delo je na prelomu stoletja res izšlo, vendar s sodelovanjem pesnika Antona Aškerca. Izvirne literature od Ivana Vesela, ki se je rad podpisoval kot »Vesnin«, ni kaj dosti. Pisal je sicer buditeljsike pesmi, ki pa so brez pravega umetniškega žara. Bržčas je bil vrli mož že dosti samokritičen in se je zato posvetil raje prevodom, kjer pa se je izkazal za pravega mojstra. Vendar navedemo primer iz ene Veselovih domoljubnih pesmi iz 1. 1863: Kako si lep, moj dragi doml Tu prebival moj je ded, tu živijo dragi starši, bratje in moji tovarši, ljubši mi kot celi svet. Kako si lep, moj dragi .đom! Lotil pa se je Vesel tudi pisanja izvirne slovenske tragedije »Droh«, natdejan&ke žaloigre iz druge .polovice JL stoletja. Delo pa ni bilo .-že nikoli uprizorjeno. Doživel pa je starček, tik pred zatonom svojih dni, uprizoritev Gogoljevega »Revizorja'; na deskah ljubljanskega gledališča. Slovenski prevod te duhovite komedije je bil plod Veselovega prevajalskega peresa ... V knjižni obliki, je prevod izšel v »S«o~ venski Tali ji« že '-1. 1884. Vsestransko razgledan dn delaven mož pa se nikakor ni hotel omejiti zgolj na visoko besedno umetnost. Marljivo je pisal tudi drugačne reči. V zavesti, da bodo koristno služile njegovim rojakom. Napisal je. n. pr. knjigo »Olikani Slovenec«, naš prvi »Bon-ton«, za prijatelja Frana Erjavca je zbirafl sadna in trtna imena; zapisoval je ljudske pesmi, kot jih je slišal od starih ljudi v domaČem kraju, celo strogo didaktične spise zasledimo v opusu tega našega rojaka i2 Mengša. V »Izveslje« postojnske šole je napisal -»-Poezija v ljudskih šolah« in »Zemljepis v ljudski šoli« (1866 in 1867). Duhoviti Vesel je vrsto let prijateljsko drugoval s starim dr. Janežem Mencingerjem, zadnji njegov najbližji pobratim pa mu je bil nas Simon Gregorčič. Skupno sta prevajala svetopisemske »Psalme«. »Goriški slauSek« je svojemu umrlemu prijatelju napravil ne le nagis«»bni napis, pač pa mu je posvetil tudi globokočutno peanitev. Kot človek pa je moral biti Vesel zares veselega značaja. Prijateljeval je z mnogimi kulturnimi delavci tedanje dobe in jih rad gostil aa svojem domu v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je-bil 'Vesel za dekana, fcleki prav po-sdbno dobre volje pa je bil mož takrat, ko je imel na mizi pred sabo zlato kapljico iz pesnikovega vinograda na Hribu pri Gradišču. Ume -Ivana Vesela jejfto krivici kar precej pozabljeno. Zasenčilo >ga je drugo ime, aa oko enako, a v bistvu tako različno. Prešernov poraženi tekmec Koseški (179S-4884) se je tudi imenoval Lvan Vesel. Sam pa je hotel biti, seveda, Jovan. ČRTOMIR ZOREČ Pripis: Klub kulturnih delavcev v Kranju bo pesnika počastil z javnim »Gregorčičevim večerom«. Prireditev bo v stebriščni« dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju dne 14. t m. ob 19.30. Vstopnine ni. 11 OKTOBER 1966 * GLAS SPORI 9 Mladinsko prvenstvo Jugoslavije v atletiki Tretje mesto, toda... čeprav so mladinci Triglava na nedeljskem državnem atletskem prvenstvu mladinskih ekip osvojili tretje mesto, smo zelo razočarani. Ne nad odličnim plasmajem, temveč nad tem, kar smo videli na stadionu JNA v Beogradu. Res je bilo prvo mesto že vnaprej oddano Crveni zvezdi, ki je svoje vrste okrepila z nekaterimi znanimi tekmovalci iz drugih klubov (ki so kar čez noč postali njihovi člani), toda drugo mesto bi v realnih borbah moralo pripasti mladim atletom iz Kranja. Pa so nevidni (vendar za nas nič kaj skrivnostni) režiserji hoteli drugače in tako je drugo mesto zasedel domači Partizan. Prirejeni urnik, neka čudna pravila (po zatrjeva-ju delegata so jih sprejeli na sestanku predstavnikov vseh nastopajočih klubov, resnično pa je bil to sestanek predstavnikov Crvene zvezde in Partizana) in še mnogo drugega, so precej oskrunili pojme, ki jih nosi v sebi beseda šport. Tako pa, ko smo se vrača- Dračić v Kranju Znani nogometaš zagrebškega nogometnega kluba »Zagreb« Zlat ko Dračić je pred kratkim prišel na odsluženje vojaškega roka v Kranj. Njegov komandir »novi trener« je poročnik Mile Tica. Dračić je povedal, da je zadovoljen s prostori, ki jih ima kasarna za razna športna tekmovanja, posebno pa je navdušen nad športnim igriščem Triglava. »Upam«, pravi Dračić, »da se bom kmalu spoznal z igralci Triglava in včasih tudi vključil v njihovo igro.« V četrtek nogometna tekma Olimpija: Triglav V četrtek, 13. oktobra, bo ob 15.15 uri na stadionu »Stanka Mlakarja« v Kranju pokalna nogometna tekma med zveznim ligašem Olimpijo iz Ljubljane in Triglavom iz Kranja. li iz Beograda, nismo bili preveč razpoloženi. V edino uteho so nam bili nekateri dobri rezultati naših predstavnikov. Jože Satler je usipel postaviti nov državni mladinski rekord v metanju krogle, bil je tudi najboljši v metu diska. Milek je pri skoku v daljino dosegel dobrih 660 cm in le za 1 cm izgubil drugo mesto, pri višini pa je postal žrtev organizatorja in dosegel zanj skromnih 191 cm. Pri skoku s palico je Lašič za las zgrešil 360 cm. VRSTNI RED EKIP: 1. Crvena Zvezda (Beograd) 16.833 točk, 2. Partizan (Beograd) 16.182, 3. Triglav (Kranj) 15.801, 4. Radnički (Kraguje-vac) 14.874, 5. Kladi var (Celje) 14.616. šesta ekipa, ki si je v predtekmovanjih pridobila pravico do nastopa v finalu, mariborski Branik, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni prišla na prvenstvo. REZULTATI 100 m: 1. Mu- škovič (CZ) 11,1, 5. F. Fister (Tr) 11,8, 10. Stojan (Tr) 12,3; 110 ovire — 1. Ajanovič (P) 16,0, 6. Pangerc (Tr) 18,5, 8. Krelj (Tr) 18,7; 400 m -1. Muškovič (CZ) 49,5, 7. F. Fister (Tr) 54,7, 9. Florjančič (Tr) 55,0; 1000 m — 1. Kado-nič (CZ) 2:38,8, 4. Zumer! (Tr) 2:42.8, 8. Pangerc (Tr) 2:46,4, 2000 m — 1. Kovačič (CZ) 5:45,6, 2. Hafner (Tr) 5:47,8, 10. Kuhar (Tr) 6:42,0, 1500 m zapreke — 1. Bizjak (KI) 4:36,0 (v tej disciplini zaradi poškodbe ni nastopil favorit Šraj iz Kranja); 4x x 100 m — 1. Crvena zvezda 43,3, 4. Triglav 45,3; višina — 1. Milek (Tr) 191, 3—6. Lašič (Tr) 180; daljina — 1. Jova-novič (P) 701, 3. Milek (Tr) 660, 7. F. Fister (Tr) 629; palica — 1. Tišma (CZ) 410. 4. Lašič (Tr) 340, 7. Prezelj (Tr) 300; krogla — 1. Satler (Tr) 14,63, 2. Kogovšek 12.97; disk — 1. Satler (Tr) 38,82, 3. Kogovšek (Tr) 33.66; kladivo — 1. Trtanj (P) 43,73. 6. Kogovšek (Tr) 35,50, 7. Vidic (Tr) 35.09. kopje — 1. Pori (Tr) 54,08, 2. M. Fister (Tr) 52,53. M. Kuralt Preberite mimogrede Nogometaši Triglava so zabeležili v nedeljo svojo drugo zmago v tekmovanju za prvenstvo Slovenije. Premagali so Novo Gorico z rezultatom 2:1 (2:0). • • • V zahodni skupini slovenske conske lige v nogometu so Jesenice doma katastrofalno porazile Svobodo iz Šenčurja s 6:0 (4:0), Kamnik pa je prav tako doma premagal Ilirijo s 3:2 (2:0). Kamnik je na šestem, Jesenice na desetem, Svoboda pa na dvanajstem — zadnjem mestu v lestvici. • • • Gorenjske rokomelašice so dosegle v nedeljo dve pomembni zmagi. Mlade igralke Selc so z zmago 19:8 (10:4) zasedle prvo mesto v lestvici, Kranjčanke pa so premagale Koper s 16:6 (7:3). • • • V srečanju SRL — moški je Kranj premagal Koper z rezultatom 18:16 (11:7) ter se j povzpel na četrto mesto v I lestvici. Končano je tekmovanje za žensko prvenstvo Slovenije v košarki. V zadnjih tekmah je Triglav premagal Mcdvo-« de s 86:20 (39:12), Jesenice pa Ilirijo z 32:31 (13:16). Kranjčanke so tako zasedle drugo, Jeseničanke pa peto mesto v lestvici. • • • V Kamniku so Jeseničani v tekmi za slovensko prvenstvo premagali domačine z rezultatom 3:0 ter tako ostali na četrtem mestu v lestvici. Kamnik je predzadnji — deveti. • • • Pionirji Triglava so se plasirali v finale pionirskega košarkarskega festivala. V drugem srečanju so premagali Soro s 37:29. Prvo srečanje v Kranju se je končalo prav tako z zmago Triglava s 43:40. • • • V tekmovanju za republiško prvenstvo v borbenih partijah vodijo po prvem dnevu kegljači Triglava iz Kranja, ki so podrli 1885 kegljev. Drugi je Konstruktor, tretji pa Slovenj Gradec. V znamenju Šk. Loke Zaključena so tekmovanja v okviru gorenjskih košarkarskih lig. 16 ekip, razdeljenih v tri lige (moški — 7, ženske — 5, pionirji — 4) se je borilo za naslov prvakov. Čeprav tekmovanje glede kakovosti ni pomenilo nekaj izrednega, nevidljivoga, pa se lahko ob koncu vseeno zamislimo. Pokazalo se je, da je košarka na Gorenjskem izredno razvit in popularen šport. Za moško ligo lahko ugotovimo v prvi vrsti to, da so se v njej srečali mladi, nadarjeni igralci s starejšimi, preizkušenimi. V ligi so bili zastopanj na eni strani mladinci gorenjskih klubov, ki tekmujejo v višjem razredu, na drugi strani pa igralci, ki so že zaključili svojo tekmovalno kariero. Torej smo lahko spremljali v ligi borbo za kvaliteten napredek v tekmovalnem smislu in na drugi strani rekreacijsko košarko (Trhle veje, Loka 54). Košarka je tako eden izmed redkih športov, v katerem se v praksi uveljavlja rekreacija. Ob komentiranju o gorenjski ligi ne smemo iti mimo tega, da je bilo od 16 klubov v ligi 9 ekip iz občine Skof-ja Loka: 3 moške, 3 pionirske in 3 ženske. Pokazalo se je, da je košarka v Skofji Loki najmnožičnejša, saj 9 ekip v praksi pomeni najmanj 100 aktivnih igralcev. Posebno v ženski in pionirski ligi so imeli Ločani popolno premoč. Med pionirji je sicer zmagal kranjski Triglav, vendar loške ekipe nikakor ne zaostajajo za njim. Podoben položaj je bil tudi v ženski ligi. Uspeh Centralne osnovne šole »Padlih prvo-borcev« iz Zirov ni slučajen, saj so igralke prav tako izgubile le eno srečanje. Seveda bi bile Jeseničanke prve, če bi zdržale do konca ... Moramo povedati, da so jeseniški košarkarji v precejšnji meri razočarali. V obeh konkurencah (moški in ženski) so začeli prepuščati dvoboje brez borbe in jih je bila tako Tekmovalna skupnost prisiljena črtati, oziroma razveljaviti vsa njihova srečanja in jih registrirati z 20:« (w. o.). Ze pred pričetkom lige smo zapisali, da je značilno, da je prav Skof ja Loka sposobna voditi to tekmovanje. Ker odhaja »voditelj« tekmovalne skupnosti Matjaž Hafner te dni na prakso v inozemstvo, se bo v prihodnji sezoni pokazalo, če je organizacijska sposobnost loških športnih delavcev res tako visoka ali pa pa jc bil to le uspeh požrtvovalnega Hafnerja. P. Čolnar Po odbojkarskem prvenstvu V nedeljo, 2. oktobra, je bilo na igriščih v Radovljici gorenjsko prvenstvo v odbojki. Ne glede na to, da je prvenstvo tako v organizacijskem pogledu kot tudi po številu udeležencev povsem uspelo, je potrebno o gorenjskih prvenstvih v tej panogi nekaj spregovoriti. Letos je bilo to prvenstvo že tretje teto razpisano samo za eno nedeljo. Prav gotovo je tak način tekmovanja neprimeren za sodelujoče ekipe. Prava vrednost posameznih ekip se na enem turnirju ne more ugotoviti. Kaže, da je tekmovalna skupnost Gorenjske pri občinski zvezi za telesno kulturo Jesenice vsako leto razpisala gorenjsko prvenstvo le zaradi tega, ker pač enkrat mora biti. Kdo je pravzaprav tekmovalna skupnost Gorenjske za odbojko? Kdo predstavlja in kdo vodi to skupnost? Znano je, da zaenkrat vse to predstavlja in vodi uslužbenec občinske zveze za telesno kulturo Jesenice. Po treh letih bi že bil čas, da bi občinska zveza za telesno kulturo tekmovalno skupnost tako organizirala kot so tekmovalne skupnosti pri drugih občinskih zvezah. Tekmovalno skupnost naj bi vodil poseben odbor, ki bi bil sestavljen od predstavnikov posameznih društev oziroma klubov z Gorenjske. Ta odbor naj bi imel tekmovalno komisijo in komisijo za sodnike. Le na ta način bi tekmovalna supnost lahko skrbela za razvoj te panoge na Gorenjskem, skrbela za strokovni vaditeljski kader, za pomoč posameznim društvom in klubom ter za lastni sodniški kader. Taka skupnost pa bi v sodelovanju Z vsemi prizadetimi lahko najbolje ugotovila, kakšen način tekmovanja za prvenstvo Gorenjske bi bil najprimernejši. Vse dotlej, ko bo to skupnost vodil samo administrativni uslužbenec, pa ni pričakovati bistvenega napredka v tej panogi na območju Gorenjske. Organizirati prvenstvo Gorenjske mota biti, ni pravilno. Vsako samo za to, ker pač enkrat leto pa se postavlja tudi vprašanje propozicij za to tekmovanje. Udeležba osmih ekip na zadnjem prvenstvu Gorenjske je porok, da v tej panogi lahko pričakujemo še večji napredek. Pri tem pa je važno, da se odpravi administrativno vodenje tekmovalne skupnosti. To skupnost naj vodi odbor, sedež skupnosti pa naj bo na Jesenicah. Kaj več pa bi o tem lahko povedala tudi prizadeta društva in klubi na Gorenjskem. ^^+%+/$$%%+/$$+7 10 _ Prodam Prodam konja, 4 leta starega. Cirče, Starctova 21 4695 Prodam kosilnico, grablje, vile, izruvač za krompir in zapravljivček na gumijastih kolesih. Zapoge 11, Vodice Prodam prašiča, 55 kg težkega. Pangeršica 6, Golnik 4696 Prodam krompir cvctnik. Sp. Brnik 4, Cerklje 4697 Prodam 5 gramov zlata za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 4698 Prodam dobro ohranjen V\V, možnost plačila tudi s čekom. Soba Jože, Zupanči-čea 16, Kranj 4699 Prodam semenski krompir Merkur in drobni za pitanje prašičev. Sajovic, Oljševek 22, Preddvor 4700 Prodam 7 kom vrat (krilna). Suha 58, Ste Loka 4701 Prodam prašiče, 30 kg težke. C. na Klane 5, Kranj 4702 Prodam 2 nalili snežni gumi za avto fiat 1300. Peter-nelj Jože, strojno mizarstvo, Skofja Loka 4714 Prodam 30 zidarskih opornikov (lantenc) Sk. Loka, Poljanska c. n. h. 4706 Prodam hruške moštarice. Sr. Bela 20, Preddvor 4707 Ugodno prodam zaradi selitve spalnico z žimnicami. Partizanska, bi. 9/1, Skofja Loka Kupim Kupim stroj za prebiranje krompirja (pajkel). Porenta Franc, Sr. Bitnje 16, Zabnica 4703 Gozdno gospodarstvo Bled razpisuje delovno mesto železostrugarja v Transportnem obratu. Prednost imajo kandidati, ki obvladajo tudi varjenje in kovaška dela. POGOJ: visokokvalificirani strojni ključavničar. Pismene ponudbe pošljite na GG Bled. Rok za prijavo je 15 dni p-> objavi razpisa. Kupim vzmet za zaganjač in platine za DKW 250 cem, letnik 55. Naslov v oglasnem oddelku 4704 Kupim nov ali malo rabljen stroj za prebiranje krompirja. Naslov v oglasnem oddelku 4705 Ostalo Dam sobo delavki na tri izmene za varstvo otroka. Ostalo po dogovoru. Skofja Loka, Poljanska c. n. h. 4708 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Peterncl Janezu iz Tržiča, da je kriv smrti OGLASI — OBJAVE dveh, kar pa ni resnica. Zahvaljujem se, da je odstopil od tožbe. Golmajer Franc, Tržič 4709 Preklicujem avtobusno karto št. 15467 na ime Hrnčič Andreja — relacija Golnik— —Kranj 4710 Poročim dobro pošteno samsko dekle, staro do 42 let, ki bi bila pripravljena živeti v tujini. Imam avto, govorim tudi slovensko. Kdaj in dan spoznanja sporočite, pridem kamor koli želite. Otrok ni ovira. Ponudbe pošljite poštno ležeče Jesenice Lepa vigred 4711 Enosobno stanovanje v Kra- nju zamenjam za dvosobno. Dam visoko nagrado. Ponudbe poslati pod »Kranj-center« 4712 Dva MIZARSKA POMOČNIKA za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Petemelj Jože, strojno mizarstvo, Skofja Loka " 4713 Cenjene stranke obveščam, da FOTOATELJE KOSI MARIJA, Vodopivčeva 1, Kranj in fotograf Milan Kosi nimata nič skupnega. Kosijeva Pomoč v gospodinjstvu potrebujem za 3—4 ure dnevno. Simunac, Kranj, Zupančičeva 30 4469 Lepo dvosobno stanovanje v Kranju zamenjam za enako ali večje. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod Sprememba okolja 4470 ŠOFERJI POZOR! lakiram avtomobile — kvalitetno in po zelo ugodnih cenah. Kle-menčič, Cegeljnica 25, Naklo 4628 DOM oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru proda 1500 kg sena 4629 12. OKTOBER 1966 * GLAS Seminar za mladinska vodstva na Jesenicah Komite ZMS v železarni je za vodstva aktivov organiziral seminar. Udeležilo se ga je 30 mladincev, ki so zaposleni v železarni. Poslušali so predavanja o statutu ZMS, organizacijski obliki zveze mladine, samoupravljanju, kultur-no-prosvetnem delu, materialni in disciplinski odgovornosti, o družbeno ekonomskem položaju Jugoslavije in o delu aktivov ter komiteja. Pri vsaki od navedenih teh so po končanih razgovorih sprejeli tudi ustrezne zaključke. -b V blagovnici KRANJ, Prešernova 10 bo od 15. 10. dalje razprodaja akustičnih in gospodinjskih aparatov, plastične galanterije, kratkega moškega, ženskega In otroškega blaga. Znižanje od 30 do 80 odstotkov. Konfekcija Obrtnik LJUBLJANA Vam nudi v poslovalnici v Kranju (križišče cest Bled—Jezersko) damske in moške plašče vseh vrst, moške kamgarn obleke, vetrovke in elastične hlače za odrasle in otroke, moško in žensko perilo Vsa eventualna popravila izvršimo kvalitetno, hitro in brezplačno v trgovini. KOMPAS poslovalnica Kranj poslovalnica Jesenice poslovalnica Bled prirejajo v sodelovanju z ZB gorenjskih občin naslednja potovanja: RENICCI — tridnevno potovanje v dneh od 29. 10. do 31. 10. 1966 z ogledom BOLOGNE, FIRENZ, AREZZA, Rl-MINIJA, SAN MARINA. Cena: plačljivo tudi v obrokih, in to: ob prijavi akontacije 100 N din 1. obrok do 15. novembra 120 N din 2. obrok do 20. novembra 125 N din GRAZ — enodnevni obisk grobov borcev Pohorskega bataljona in talcev iz Slovenije Cena: 52 N din. Prijave do 20. oktobra 1966 in vsa ostala pojasnila v poslovalnicah KOMPASA v Kranju, na Bledu in Jesenicah. m i Iste =)*A P I i is 6b Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1. 1. do ML 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Nagrade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah. 12. OKTOBER 1966 * GLAfc SPOREDI 11 SREDA — 12. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic m zgodb — 9.10 Kaj pojo naši mladinski zbori — 9.25 Godala v ritmu — 10.15 Majhen recital sopranistke Ileane Bratuž-Kacjan — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz naše novejše orkestralne lite- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., T., 8., 10., 12., 13., 15., IT., 22., 23. in 24. nrl ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. rature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne zakladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Finska narodna glasba—16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obisk pri skladatelju Cesarju Franeku — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 An dre Chenier — opera — 22.10 Nočna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23:03; Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 13. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 S solisti mariborske opere — 11.00 Turistični napotki za- tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Španski, kolorit v poljubnih koncertnih skladbah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kmetijski nasveti — Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — IT. 03 Turistična addaja — 18.00 Aklulanosti doma in po svetu — 18.15 Iraleta operetnih melodij — E9.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer narodnih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 literarni nokutrno — 22.10 Iz solistične in ansnmbelske glasbe Ernesta Chaussona — 23.05 Plesna glasba PETEK — 13. oktobra_ 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Iz našjh posnetkov starejše glasbe — 10. Ur Domače vi že — domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Rossinija —. 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pojo naši vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05-Koncert lahke glasbe — 15.25-Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsakdan za vas — 17.05. Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu* — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaji — 18.50 Kulturne diagonalo — 19.05 Glasbene razglednica — 20.00 Poje mešani zbor sindikata madžarskih godbenikov — 20.25 Iz orkestralna glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.03' Simfonija št. 2 SREDA — 12. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.30 TV šoli 15.50 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.35 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.25 Poročila 17.40 Sanjica — Tik-tak 17.55 Pionirski TV studio RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Ljudje ob reki RTV Beograd 19.05 Od zore do mraka RTV Ljubljana 19.30 Mozaik kratkega filma RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.35 Kje je meja* TELEVIZIJA 21.00 Velik ustvarjalec Michelangelo — I. del 22.25 Zadnja poročila Drugi program- RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT RTV Beograd 19.30 TV pošta RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 20.30 Propagandna .oddaja 20.37 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja ČETRTEK — 13. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana 16.10 Kompozicija 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser 17.45 Poročila RTV Zagreb 17.30 Tatvina v zbornici RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Pisma občanov RTV Zagreb 19.10 Glasbeni četrtek 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Aktualni pogovori 21.15 Ekran na ekranu RTV Ljubljana 22.15 Zadnja poročila Drugi program RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Tribuna RTV Skopje 19.10 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 2L00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 20.15 Informativna oddaja PETEK — 14. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli RTV Beograd 10.40 Angleščina ll.OOOsnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Beograd 15.50 Angleščina 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 17.55 Poročila 18.00 25 minut s Fileasom Fogom RTV Ljab^ana* j 18.25 TV obzornik 18-.45 Glasbeni magazin 19.20 Forma viva RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Festival košarke 22.00 Srečanje s pevko Julieto Greco RTV Ljubljana 22.30 Nogometno srečanje Penabol : Real 23.15 Zadnja poročila Drugi program RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Ljubljana 13.45 Glasbeni magazin RTV Zagreb 19.30 Narodna glasba RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje 23.15 Informativna oddaja Avguština Danes, 12. oktobra, ob 17. uri, bo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju, *rYešerdova 11/1, predaval »avnatelj Gorenjskega muzeja Cene Avguštin o Kulturnih spomenikih na Gorenjskem in njihovem vključevanju v razvoj turizma. V predavanju, ki ga bodo spremljali barvni diapozitivi, bo podan pregled najznačilnejših kulturnih spomenikov na Gorenjskem, dosedanji problemi in uspehi pri njihovem vključevanju v turistično gospodarstvo in možnosti prihodnjega razvoja- Nedvomno bo predavanje zanimivo, saj je na Gorenjskem zelo veliko izredno zanimivih kultur-no-zgodovinskih spomenikov, od katerih pa jih je le malo vključenih med turistične zanimivosti z majhnimi investicijami, le za propagando bi bilo treba v začetku investirati nekaj več. Vsi, ki se zanimajo za razvoj turizma in bogastvo kulturnih spomenikov na Gorenjskem, naj pridejo na predavanje, po katerem bodo lahko sodelovali tudi v razpravi. — t »Mladina fo.ografira 196$« Na Jesenicah v okviru občinskega sveta Ljudske tehnike razen številnih drugih klubov in krožkov deluje tudi komisija, ki skrbi za ki-no-foto dejavnost med številnimi ljubitelji črno-bele in barvne dokumentarne in umetniške fotografije. Foto-kino klubi zelo uspešno delujejo v vseh krajih občine. Zelo je razgibano delo v šolskih kino-foto krožkih, ki delujejo na vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Najboljša med vsemi pa je foto-kino skupina Janeza Puharja na gimnaziji. Pri tako močno razgibanem in načrtnem delu tudi uspehi niso izostali. Centralni komite ZMS, Foto-kino zveza Slovenije in drugi pri- stojni so za prizadevno in uspešno delo poverili kino-foto skupini Janez Puhar na jeseniški gimnaziji častno in odgovorno nalogo. Pripraviti in urediti mora vse potrebno za letošnjo osrednjo kino-foto manifestacijo »Mladina fotografira 1966«. Razstava, bo prav gotovo izredno doživetje za Jesenice. Odprta bo v telovadnici jeseniške gimnazije od 26. novembra do 4. decembra, če bo zanimanje zanjo večje, pa jo bodo po potrebi tudi podaljšali. Na letošnji osrednji mladinski foto razstavi »Mladina fotografira 1966« bodo mladi fotoamaterji iz vse Slovenije razstavljali svoja dela v dveh skupinah, in* sicer prvi v starosti od 15. do 19. leta in drugi v skupini od 20. do 25. leta. Vsak avtor lahko predloži v oceno šest del v velikosti 30 x 40 cm. Iz vsake starostne skupine bodo nagrajene tri najboljše fotografije in to z zlato, srebrno in bronasto plaketo Janeza Puharja, razen tega pa še dve najboljši kolekciji posameznih razstavljavcev. Tudi najboljša šola, mladinski foto klub ali krožek lahko kandidira za predhodno Pu-harjevo plaketo. Rok za do* stavo izdelkov je zelo kratek« Vsa dela morajo biti dostavljena žiriji Foto-kino zveza Slovenije do 15. oktobra. TO. Zupančič 0200310102020100020101010101010001010153020002000201010100010101 12. OKTOBER 1966 * GLAS Razprodaja zimske konfekcije s 40 •/• popustom Potrošnike obveščamo, da bomo od 10. t. m. dalje razprodajah zimsko dekliško, žensko in moško konfekcijo v prodajalnah: — BLAGOVNICA KRANJ — BLED BLED — KOKRA JESENICE — VESNA JESENICE — METKA SKOFJA LOKA — MANUFAKTURA GORENJA VAS — SLON ŽIRI — dekliški plašč Mimica 125,— D din — ženski plašč s krznom Vida 255,— N din — ženski plašč s krznom Ljubica 245,— N din — ženski plašč Mira 190,— N din — ženski plašč Seten 190,— N din — moški suknjič Mirko 150,— N din POHITITE Z IZREDNIM NAKUPOM — ENKRATNA PRILOŽNOST! »Kokra« Kranj Avtomobila trčila V nedeljo ob 15. ur sta na cesti III. reda v vasi Zg. Bela pri Preddvoru trčila osebni avto KR 90-18, ki ga je vozil ing. Aleksander Jankovič iz škofje Loke in osebni avto KR 42-59, voznik Matija Polajnar, doma iz Potoč pri Preddvoru. Ker je Jankovič vozil po sredini ceste, sta avtomobilista pri srečavanju zaradi nepregledne in ozke ceste, trčila. Na vozilih je škode za 2.400 novih dinarjev. Ni opazil pešca V ponedeljek, nekaj po 20. uri, se je na cesti Kranj— skofja Loka v Srednjih Bit-njah zgodila huda prometna nesreča. Martin Kociper in Jože Smolko sta šla peš po desni strani ceste v smeri proti Kranju Za njima je pripeljal motorist Ivan Eržen iz Kranja in, zaradi srečava-nja z drugim vozilom zasenčil luč. Pri tem ni opazil obeh peščev in jih podrl po cesti. Kociper, motorist Ivan Eržen in njegov sopotnik Ivan Gim-pel so bili hudo ranjeni. Glas vam sporoča! Z željo, da približamo oglasno in naročniško službo našim bralcem, bomo organizirali v vseh večjih krajih Gorenjske zbirne centre. Ti bodo sprejemali: • vse vrste malih oglasov, oglase, po potrebi tudi komercialne • oglase in osmrtnice ter zahvale, 9 nove naročnike Glasa, • dajali potrebne informacije in prodajali naš časopis Za sedaj poslujejo zbirni centri: — za področje Cerkelj v trafiki Polde Lovšin (trafika pri avtobusni postaji v Cerkljah) — za področje Jesenic v obratu CP Gorenjski tisk na Jesenicah, cesta Železarjev 4 — tov. Anica Ržek — za področje Kamnika v delavski univerzi (Kino-Kamnik) pri tov Ivanki Wahl — za področje Selške doline v papirnici Železniki O ustanavljanju novih bomo bralce sproti obveščali. UPRAVA Proslava posvečena krvodajalstvu V okviru krajevnega praznika je bila minulo nedeljo v Cerkljah velika proslava, ki jo je organizirala organizacija RK, posvečena pa je bila prostovoljnemu krvodajalstvu. O pomenu proslave je spregovoril predsednik krajevnega odbora RK Cerklje dr. Franc Mezeg, o delu komisije za prostovoljno krvodajalstvo pa Prevrnil se je zaradi spolzke ceste V soboto proti večeru se je peljal z Voklega proti Brnikom z osebnim avtomobilom »Zastava 750« Jože Bilban, doma iz Gamelj pri Ljubljani. Ker je vozil vinjen in z neprimerno hitrostjo, saj je bila cesta blatna in spolzka, ga je zaneslo in se je prevrnil. Na srečo voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 7000 novih dinarjev. je poročal Anton Gerkman. Cerkljanska organizacija prostovoljnega krvodajalstva sodi med tiste, ki so se že takoj po vojn; vključile v aktivno dejavnost zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. V trinajstih letih, odkar je bila organizacija prostovoljnega krvodajalstva zaupana organizaciji RK so krvodajalci skoraj v 4000 primerih darovali preko 1700 litrov krvi. To pa za tako majhno organizacijo ni bilo malo. Trije od krvodajalcev so že doslej imeli diplome za nad 20-krat darovano kri, 231 pa je takih, ki so že prejeli srebrne in zlate značke. Po zelo pestrem kulturnem sporedu, v katerem so sodelovali domači pevci, zabavni ansambel glasbene šole iz Cerkelj, folklorna skupina, zabavni ansambel Veseli trgovci iz Zaloga, številni recitator j i in pevci so na svečan način podelili še 5 zlatih in Smrtna nesreča v Kranju Avtomobilist zadel 23-letnega Vinka Zrimška V nedeljo zvečer ob 20.30 je pri prometni nesreči na Jezerski cesti v Kranju izgubil življenje 23-letni Vinko Zrimšek, šofer iz Kranja. Zrimšek je šel peš po Jezerski cesti, verjetno proti Preddvoru. Za njim pa je pripeljal osebni avto Lj 127-31, ki ga je upravljal 39-Ietni Avgust Dremelj iz Hotemož. Avtomobilist je zadel Zrimška ter ga odbil 8 metrov naprej v betonski steber ob cesti, kjer je Zrimšek obležal mrtev. Za tem je voznik Dremelj treščil še v vogal hiše št. 32 in se pri tem laže ranil. Na avtomobilu je škode za 10.000 novih dinarjev. Umrla nam je mama 18 srebrnih značk prostovoljnega krvodajalca. Slavica Zir-kelbach pa je v imenu Glavnega odbora RK Slovenije podelila Pavli Ropret za nad 20-krat oddano kri in Ivanu Lubeju za več kot 37-krat oddano kri, lepi diplomi. -č V soboto nova šola Krajevna skupnost Cerklje bo v sredo (danes) 12. oktobra zvečer, sklicala zbor občanov, na katerem bodo pregledali sklepe in predloge s področja krajevne komunalne dejavnosti, pogovorili se bodo o udeležbi občanov pri otvoritvi šole, ki bo v soboto, 15. oktobra popoldan in drugem. Na zboru bodo izvolili tudi tri nove odbornike v svet krajevne skupnosti. Prešernovo gledališče v Kranju PETEK — 14. oktobra ob 16. uri Fauquez — AM-BROSIO UBIJA CAS za red DIJAŠKI II in ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK. To predstavo izvaja Mladinsko gledališče iz Ljubljane. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk*, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lisla in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo arija Hlebce Pogreb bo v četrtek, 13. oktobra 1966 ob 16. uri izpred hiše žalosti v Kranju, Stražiška ulica 6 na kranjsko pokopališče. Žalujoče družine: Hlebce-Griin, Majcen, prof. Omanova in dr. Hribernikova Kranj, Ljubljana, Zdole nad Krškem