Oar Write U» Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« i ★ OTATHJE OPOZARJAM. da pravočasno obnov« Bananino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Ctmm Matter September lUt, IMS at Um Port Office *t Mew lerfc, N. V-. Art ef Cmpcm ef March Srd. 18W. No. 124. — Stev. 124. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, MONDAY, MAY 29, 1939—PONEDELJEK, 29. MAJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVli. EVROPSKI NARODI SO ZADOVOLJNI Z VLADAMI JUGOSLOVANSKI NAROD SE NE ZMENI MNOGO ZA EVROPSKE PROBLEME Rusi trdno stoje za sovjetsko vlado. — Nemci podpirajo nacije, toda dvomljivo je glede vojne. Med Hrvati in Srbi je še vedno razdor. PARIZ. Francija, 28. maja. — Poročevalec lista The New York T imes", Walter Duranty, je zadnja dva tedna obiskal Rusijo, Letsko, Poljsko, Romunsko, Jugoslavijo, Madžarsko, Nemčijo i n Francijo in je popisal svoje utise, ki jih je dobil v posameznih državah ter piše: Najzanimivejša stvar v sedanji razpredelbi Evrope je mišljenje raznih narodov glede njihove vlade. Rusi, zlasti mlajša generacija, stoje trdno za K remijem, toda posledica čiščenja, ki je šlo dalje in globlje, kot pa je znano v inozemstvu, še niso izbrisane Rusi 90 z ozirom na čiščenje ozlovoljeni, ne toliko zaradi strogosti, temveč krivice. Ako po-miaJimo, da je bila polovica izključenih članov zopet sprejeta v komunistično stranko, je jasno, da je bilo na tisoče državljanov izgnanih in poslanih v ječe pod napačno ovadbo. V vojni bi ves ruski narod zvesto stal na strani vlade. Leti podpirajo svojo vlado v nevtralnosti, toda i i se junaško bojevali, ako bi bila Letska zapletena v vojno. Poljska je danes bolj združena, kot kdaj v svoji zgodovini ter podpira vnanjega ministra Becka v njegovem odporu proti Nemčiji zaradi Gdanska. Poljska armada se bo v vojni mnogo bolj izkazala, kot pa se splošno domneva in bo z naglim vdar-i em mogoče Nemčiji popolnoma prekrižala njene račune. Romunska armada s svojim raznovrstnim orožjem ni spoecfona za vojno. Romunski se ni samo bati Nemčije, temveč tudi Madžarske in Bolgarske. Ako bi v vojni Romunski pomagala Rusija, tedaj bodo Romuni zedi njeni in se bodo junaško borili. Jugoslavija je tako razcepljena vsled sp#ra med Hrvati in Sii)i, da se narod kaj malo zmeni za velike evropske probleme. Vlada kneza-namestnika Pavla je slabotna in bo težko poravnala srbsko -hrvatski spor v zadovoljstvo obeh strank. Nekateri opazovalci celo napovedujejo razkroj države in Hrvatska bo prišla pod vpliv Italije, Srbija pa pod vpliv Nemčije. Toda do tega skoro gotovo ne bo prišlo, kajti tako Hrvatje kot Srbi nad vse ljubijo svobodo. Os Rim-Berlin se skuša .posluževati Jugoslavije, da bi z njo razbila Balkansko antanto, toda pri tem si bo opekla prste. Na Madžarskem je zelo razvit nacizem in sedanje volitve bodo najbrže potegnile deželo na stran Nemčije Madžarski delavci niso zadovoljni, ker vlada preveč pritiska na njene organizacije; nezadovoljni so tudi kmetje, ker so revni in ker vlada se ni razdelila med nje veleposeatev, kar jim oblju-bu je ze ves čas po svetovni vojni. Toda Madžari bi ali junaško v vojno, s katero bi Madžarska dobila izgubljene dežele. Nemci so bolj zvesti nacijski vladi, kot pa domneva vnanji svet. Toda težko je reči, ako bi Nemci dolgo zdržali strahote vojne. Hitler je med narodom zato tako zelo priljubljen, ker je dosegel že toliko zmag brez vojne. Toda med narodom pro-tinacijsko mišljenje se ni popolnoma uničeno in mogoče bi prišlo do kakega imaačevanja, ako bi se v vojno. Ijivo pa je, da se je francoski Sporazum v premogarski industriji STALIN JE PREJEL PREDLOGE Po konferenci v Krem-lju je Stalin prejel angleške pogoje. — Stalin je glavna oseba v sovjetski vladi. MOSKVA, Rusija, 28. maja — Vprašanje, ako se bo Rusija zvezala z zapadnimi demokratskimi državami, da bo vstaivljeno prodiranje totalitarnih držav, je bilo pokteeno roke Josipa Stalina po kon-IVrenči v Kremlju. Konferenca je bila v uradu sveta ljudslkih komisarjev, kjer Lina svojo pisarno Vjačeslav M. Molotov, mesto v vnanjem uradu, kjer je Molotov komi sar. Predloge je prinesel angleški podanik sir Win. Seeds in ga je spremljal francoski poslaniki namestnik. V Kre-melj sta prišla ob 4 popoldne, odšla pa sta ob petih. Konferenca je eno uro razpravljala o angleških predlogih. Kaj je bilo sklenjeno, ni .znano, tenia po 'konferenci je J rekel Molotov, da bo celo zadevo izročil * vladi. Iz tega je ] razvidno, da so pogajanja šla tako daleč, kolikor spada v področje komisarja -za vnanje zad«ve. Da je 'Molotov rekel, da bo zadevo prepustil "vladi." jkHiieni, da bo kouečno rešitev prepustil Josipu Stalinu, ki ima odločilno besedo pri vseh važnejših ukrepih sovjetske vlade, ker je na vodilnem mestu cele sovjetske stavbe. »Stalin je vodilna oseba v predsedništnu najvišjega sov-jeta. P red sedn i št vot ki je sestavljeno iz najvišjih uradnike*' .komunistične stranke, je prava vlada, nad celo državo in izvršuje vladne posle, kadar ni najvišji sovjet v zasedanju. Ker je Stalin na ivodilnem me stu najvišjega taovjeta in komunistične stranke, je tudi najvišji odločevale« v vnanjih zadevah, kakor tudi v vseh važnejših vladnih odločitvah. Iz tega, ker je bila konferenca 'Y» Kremlju, je mogoče sklepati, s kako resnostjo gleda stfvjetska vlada na mednarodni položaj. V Moskvi prevladuje utis, kot da angleški in francoski poga-jatelji nteo popolnoma zadovoljni z razgovorom z Moloto-\xwn. Posebno so bili razočarani, ker »sovjetski voditelji unrntfifiiifimnfiiiiiiTiuMiiti' ^rHtiit:iiuimituu*iniiumfniinnTTTfirTi*niiiaii{ti£uiumiiiiim^. Z ARA L) I POSTA VNRGA (PRAZNIKA ",S PO M I X-SKEUA DNE", NE IZll)i: JUTRI "GLAiS NARODA". PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V SREDO, 31. MAJA, lm UPRAVA USMRTITEV VOJAŠKIH MUL Smrtna obsodba je celo razburjala kongres. — Zivinozdravnik je odredil usmrtitev 8 mul. FORT DIX, N. J., 28. maja. — Ostmi mul, čijih smrtna obsodila je razburjala celo kongres in je vojni departinen enkrat odložil izvršitev istmrtue obsodbe, je bilo pokončanih. Uradno je bilo naznanjeno, da so bile mule "mimo j>o-končane", ker zaradi visoke starosti — ena med njimi jc videla svetovno vojno — niso bile več sposobne za »sflužbo. — -Več veteranov iz svetovne vojne je naprosilo kongres, da dovoli, da bi mule mirno živele v pokoju. "Armada strelja mule že Kil.' let in poprej ni nikdo ničesar rekel zaradi tega," jc rekel nek visok častnik v Fort I)ixu. "Naš živinozdravnuk je odredil njihovo usmrtitev, ker so bile tako bolne in slabe, da bi bilo kruto pustiti jih živeti še dalje. ŽELEZNIŠKA NESREČA NEW HAVEN, Conn., 25. maja. — V tukajšnji bližini se je iztiril v laik New Haven že leznice. Nesrečo je povzročilo železje, ki ga je nekdo pustil na tiru. Nad trideset oseb je bilo ranjenih; konduktor David Butters je bil pa usmrčen. predlogov niso takoj odobrili in podpisali, kot so pričakovali. Iz tega tuji opazavaloi sklepajo, da Kremelj, zahteva še nadaljne looncesije in ja-mšeine. Toda ozračje je navzlic temu polno upanja, da bo v kratkem podpisana vojašika zveza med Rusijo, Anglijo in Francijo. Na konferenci v Kremlju je bil tudi vnanji podkomisar V. Potjemkin in je bil Molotovu za tolmača. HULLHOČE ODVRNITI VOJNO narod tako tesno zedinil. Medtem ko so se bili vroči boji med strankami desnice in levice, je sedaj ves narod trdno ob strani svoje vlade. Francija ne želi vojne, ker bi mogla mnogo izgubiti pa le malo pridobiti, toda .sedaj ima francoski narod mirne živce in ni več nervozen, kot je bil pred Monako-vem in je odločen, da brani svoje pravice. Po vseh deželah pa so živci tako napeti, da pride do veljave nemški pregovor: "Boljši najstrašnejši konec kot pa brezkončna strahota.*' Državni tajnik je sestavil načrt za od vrnitev vojne. — Načrt sestoji iz šestih točk. Washington" c~lib. maja. — Državni tajnik Cor-dell Hull je kofngresu pripo ročil, da premeni nevtralno postavo, tako da izpusti določbe glede embarga na orožje, ter je predlagal ti določb, po katerih bi se mogle Združene države izogniti vojni. liull je v pismu predsedniku -senatnega odbora za vnanje zadeve, senatorju Keyu Pittmanu in predsedniku odbora za vnanje zadeve poslanike zbornice Solu Blooniu razložil, kako bi naj bila po mnenju vlade premenjena postava. Hull je poslal pismo ob času, ko se je kongres pričel pri-praivljati, tla se odgodi v prvi polovici julija, vsled česar debata o premembi nevtralne postave pri sedanjem zasedanju kongm-a ne bi prišla na dnevni red: Hull je priporočal naslednje: 1. Odpravijo naj se določbe o embargu na orožje v sedanji nevtralni p«rstavi. I. Sprejeta naj !>o postava, po kateri je amieriškiin ladjam, pa naj vozijo kakoršnokoli blago, prepovedano prihajati v kraje, ki so zapleteni v vojno. II. Amerikancem naj Ihj prepovedano hoditi v vojne kraje. 4. Blago, ki je namenjeno za kako vojskujočo se stranko, naj bo preneseno tla ime kakega tujega kupea. 5. Dosedanje |>ostave, ki določajo posojila in kredite vojskujočim se državam, naj ostanejo v veljavi. ti. Določbe glede zbiranja sklada v Združenih državah za vojskujoče se države. GEN. MIAJA V MEHIKI MEXICO CITY; Mehika, JIti. maja. — Vrhovni poveljnik premagane španske republikanske armade, general Jose Miaja, je -s Kube dospel v Vera Cruz s svojo ženo in otroci. Koliko časa bo ostal »v Mehiki, ni znano. ZAROKA V KRALJEVI DRUŽINI RIM, Italija, 28. maja. — Princ Anioine «Savojski, vojvoda Spoletski, se je zaročil ^ princeso Ireno, sestro grškega kralja Jurija. Princ je sin vojvode Aoste in je bil rojen 9. marca 1900. Prineesa Irena je bila rojena v Atenah 15. februarja, 1904, kot četrta hči kralja Konstantina in kraljice 7fOfije. JOHN LEWIS JE IZVOJEVAL VELIKO ZMAGO ZA CIO V soboto je bil dosežen v industriji trdega premoga sličen sporazum kot pred dvema tednoma v industriji mehkega premoga. Pri tem sporazumu pride v prvi vrsti v poštev 1 00,000 premogarjev v Pennsylvaniji. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" John L.. Lewis, predsednik premogarske unije in zastopnik operatorjev major W. AV . Ingliy pravita, da bo sporazum stabiliziral premoga rs ko industrijo in da bo zavladal mir med delavci in lastniki rovov. Lewis je dosegel veliko zmago za CIO, ker je sedaj ta organizacija varna pred Progressive Mine Workers, kate ra organizacija pripada k Ameriški delavski federaciji. JS celo vrsto pogodb je sedaj trdno združenih 550,000 kopačev mehkega in trdega premoga v drža vali in vsi pre-lnogarji, ako bodo hoteli delati v teh krajih, se bodo morali pridružiti United Mine Workeits of America, ki pripada k CIO. Pogodba, ki bo »veljavna za dve leti, določa da bo po vseli rovih union shop in tla se umre samo Lewisova organizacija pogajati z lastniki rovov. Lastniki rovov so sporazum takoj potrdili, Lewis pa je rekel, da bo sporazum, kadar bo predložen premogarjem v glasovanje, dobil veliko tvečino glasov. "1'pani, da bi» v industriji mir in pogodil »a stabilizirala iu-duMrijo," je rekel lnglis. — *'Bog ve, da to potrebujemo " Lewis je izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, da ves čas pogajanj ni bil i\ industriji izgubljen niti en dan. Stara pogodba je potekla aprila in stavka je bila od tedna do tedna t*lložena. Pogajanja niso bila tako vroča, kot pogajanja iv industriji mehkega premoga, kajti tekom pogajanj je zastavkalo 450,000 premoga rje v. Vindustriji trdega premoga so ostale v veljavi stare pla če. Poleg tega, tla je bil dosežen "open shop", pogodba tudi določa, da je postavljen odbor 6 premogarjev in 6 operatorjev za poravnavo kakega spora. ZRAČNI NAPAD NA CUNKING ČUNKING, Kitajska, 2G. maja. — Po 11* dnenih so japonski ae ropi an i zopet napadli središče mesta. Porušenih je bilo mnogo poslopij in ubitih najmanj 1000 ljudi. Nad mesto je priletelo 27 ae-roplanov, ki so sipali bombe na mesto. Višji državni uradniki so se pc* -krili v podzemske prostore pod Meifeng banke, kateri bombe niso mogle na-pravtii škode. Okoli palače vnanjega urada je padlo več bomb, toda palača je bila le malo poškodovana. ROOSEVELT SE PRIPRAVLJA NA SPREJEM HYDE PARK, N. Y., ii*. maja. — Predsednik Roosevelt je opustil svoje predsedniške skrbi, da se pripravi na sivoje dolžnosti, da sprejme angleško kraljevo dvojico na svo-jem domu ob Hudsonu. S svojo materjo Saro se j«; razgovarjal o vseh podrobnostih za sprejem angleškega kralja in kraljice, ki prideta v Hyde park dne 10. junija. LIGINA SEJA KONČANA ŽENEVA, Švica, 26. maja. — 105. zasedanje Liginega sveta je bilo v soboto zvečer zaključeno. Vse članice l-ige narodov so bile pozvane, da pomagajo Kitajski, toda Ligin h ve t je zavrnil prošnjo Kitajce, da bi bile Japonski kot napadalki naložene kazni, ali sankcije. SLAB GOSPODARSKI POLOŽAJ V ABESINUI RUM Italija, 25. maja. — iieral Attili Terrruzzi, državni podtajnik za italijanski del Afrike, je izjavil danes pred i-talijanJko zboj-nico, da je gospodarski položaj v Abesiniji vse prej kakor dober. V vojaškem pogledu so Italijani gospodarji Ahesiiiije.. četudi so napadi domačinov na italijanske vojake na dnevin-m tedu. Gospodarstvo se bo šele trikrat izboljšalo, ko bo znižana pristojbina za vožnjo skozi Sueški kainal, ko bodo zmanjšani i visok i stroški za transportne! j o in ko bcnk) začeli poljedelci graditi ceste. RAZGLEDNICE Newyorake SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJOČA! NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (Poštnimi plačana). Vsoto lahko poSLjete ▼ »»m^ po 2 (Mirom* po 8 otnto. UQKXB NXEO0'£» mm New YoriE i-f Monday, May 29, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY lUTtNic nnufliONe COMPANY (A Oorpocmttoa) of ilioii officer«: NEW YORK, N. X. 46th Year ISSUSD IT1BI DAT SXOBFT SUNDAYS AND HOLIDAYS yIM Umt m A»eriko Ea New York u crio Mo . , *7 00 ..............I*-®0 pol !«• ................fa.ro ..............I®-''® Z« InnacmafTf m oelo leto .. $7.i» 91 AG 'Se pol let« ................98AO -GLAS NABODA* IZHAJA VSAKI DAN IZVEKMfil NEDELJ (H PRAZNIKOV ^Ui NAHODA", SIS NKW YOU. N. I. STS* h^LST^,^ <~h»«ti » ne prioWuJelo. Dear a. naročnino 2L ^ff^0*! P°lilJtd Order. Pri •oremembl kraj. Mro6- Z^fZSZl **mmm M WfftllAto MKwuit de hitreje najd* IZ MONAKOVEGA V MOSKVO Na evropski fronti so vojaške sile, ki imajo namen pre-prečiti vojno, -s k o no popolnoma razpostavljene. V pondeljek ste Nemčija in Italija sklenili brezpogojno vojaško pogodbo za medsebojno pomoč. Sedaj pa je angleški ministrski predsednik Neville Chamtoerlain v poslanski zbornici naznanil, da je njegov "kabinet odobril splošne določbe za vojaško zvezo med Anglijo in Rusijo. Velike važnosti, da ste bili te zvezi členjeni skoro ob i»t«n easu, ni treba poudarjati. Evropa je raadeljena v dva tabora in vsak se bori za svoja načela. Slednjič v tej tekmi in sporu ni bilo drugega izhoda, kot zopetno združenje vojaških ail na tej in na drugi strani, kakor je bik) pred letom 1914. Toda sedanja teža vojaške sile proti Nemčiji je mnogo večja, kot pa je bila I. 1914. To pa se je moglo »goditi samo na ta način, da je Anglija premenila svojo dosedanjo politiko, da je Poljski, Romunski in Grški zagotovila svojo pomoč in sklenila s Turčijo tesno ivojasko zvezo, sedaj pa -bo močni zid proti Nemčiji Jn Italiji z Rusijo zgrajen. Pred dvema mesecema ni še bik) mogoče misliti na to. Anglija «u bila nikdar naklonjena Rusiji, ker se je bala njenega komunizma. Slednjič pa je prišla do spoznanja, da tort z Ru*»ije Hitlerju jn Mussoliuiju evropske države ne morejo kljubovati kn je uvidela, da se mora vkloniti ruskim zahtevam. Anglija je izpregledala, k« je Hitler prišel na Hradča-ne. Spoznala je, kaj je njegov namen, njegov cilj. Tedaj ga j« bilo treba vstaviti v njegovem osvojevariju. In tedaj se je Chamberlain napotil v Moskvo z isto mi slijo in odločnostjo, kot je šel v Berebtesgaden in pozneje v Monakovo. Pri vseh dogodkih zadnjib dni je najvažnejše, da so bojne fronte postavljene. Obe -stranki ste izvežbali in jih pokazali v paradah vse svoje vojaške sile, «ki jih morete poslati na bo-j išče. Pripravljene so rezerve; ves načrt za dobavo vojaških potrebščin je Jiatančno izdelan. Anglija ne bi mogla •skleniti vojaške zveze s Turčijo, ako ne pridobi na svojo stran tudi Rusije z njeno velikansko vojaško silo in neizčrpnimi viri surovin, ki so potrebne za izdelovanje nrantcije. Anglija in Francija saini ne bi mogli vstaviti prihajanja malih držav v tabor osi Rim-Berlin. Ko je Hitler napravil svoj največji politični pogrešek, da si je osvojil Cehoslovašloo, tedaj ste prišli Anglija in Fran-cija do spoznanja, da je trelba vstaviti nemški razmah proti vzhodu, brez Rusije pa tega ni bilo mogoče izvesti. Postavljena je močna fronta proti agresivnim državami in dobljena je Že zmaga v vojni, v kateri še ni počil noben strel. PRIHOD NOVOIMENOVANEGA JUGOSLO-VANSKEGA GENERALNEGA KONZULA Dragomir Stanojevič je tukaj, da prevzame urad. Pozdravil ga je jugoslovanski poslanik Konstantin Fotir. v družbi skupine uglednih amer. Jugoslovanov Jugoslovane po Združenih drža vali bo zanimalo, da je l>i! imenovan za jugoslovanskega konzula v Xew Vorku Dragomir Stanojevič. ,Mr. Stanojevič, ki je vB-oko izobražen mož, je posvetil večino svojega življenja diplomatski službi svoje domovine ter je zelo priljubljen v diplomatskih krogih po vsem »svetu. Pred šestnajstimi leti je služil Jugoslaviji v Washingtonu, San Franei-eu in New Yorku. Sli'ka nam ga kaže ob njegovem prihodu na Cunard White Star parniku Queen Man-, ko ga pozdrav lja njegov predstojnik Hon. Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Združenih državah. V prednji vrsti »v gornji sh-ki so: Mr. F. Birkljačič, član jugoslovanskega generalnega konzulata, Mr. Oscar Gavrilo-vič, Jugoslovanski konzul, Mr. John R. Planadech iz Chicaga, Mr. Dragomir Stanojevič, novo imenovani jugoslovanski konzul v New Yorku, Hon. dr. K. Fotič in I >. Stanojevič Konstantin Fotič, jugoslovanski po-lanik v Wa-hingtomi: Mr. Milan Banie, pomožni ju goslovanski komisar za Jugoslovansko izložbo na Svetovni razstavi, Mr. Lul>omir Mičič, Alan uradnega jugoslovanskega Tiskovnega urada. Druga vrsta : Mr. M. S. Kke-rovič. zastopnik Cunard White Star Line Ltd., kapitan Konstantin .To'ksimovie, Mr. R. Li Meieh, član generalnega kon-zulata, Mr. L. Zakrajšek iz New Vonka, Mr. X. Novakovi«', član jugoslovanskega genera! nejjra konzulata. Iz pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ L\30 ....................I »in. l/< $ ....................l»iu. $ K.tiO ....................i >iu. lir, ....................I»UJ. rioo ...............1 >iu. 1ela harmonika, karte so padale na mizo, »empatam >o ga tudi kak kozarček stisnili, no, pa saj je bilo to njihovo edino razvedrilo, edina zabava. Večinoma vsi so bili j»oroi"o-lii možje brez žena. Z**ne so ?>e nbivale po mestnih tovarnah, nekaj jili je bilo pa v starem kraju, kjer so o<" živahno razgibala. V isaniem središču se nam olbeta nekaj važnih izpremernli. Tako bodo na vogalu Kongresnega trga in Šeleiihurgove ulice podrli hišo št. 19„ da bodo na ta način odprli Snbičevi n lici vstop na Kre-ngresni trg in tako ustvarili neposredno zvre-zo do Bloiweisove eeste. Sosednji hiši, v kaiteri jc trgovina tvrdke Ticar, bo za zdaj še pri- svetno >r(Mli«šče rodoljubov. Hkratu se b»> moral rastočim ]*otrebam razvijajočega -se ine-,-ta umakniti tudi nunski vrt. Trgovec z železni no Zal ta bo kakor se <"'iij<*. '/.c let »»s pričel t i it Tvrševi nli<*i zidati novo palačo, ki Im» segala od nove stavbe banke Slavije do Ajdovščine. Izven stavbne črte bo na tem kraju ostala le hiša Kmetske posojilnice, v kateri se nahajajo prostori Putnika. Tvrševa eesta obeta v bodočnosti postati ena najlepših ljubljanskih cest. V Prešernovi ulici nameravajo vzidati dva velika trgovska lokam. Načrti so bili že predloženi mestnemu gradbenemu uradu. Pravkar parcelirajo stavbišče bivših Strojnih tovarn in livarn na Tvi-ševi ulici. Tovarniška poslopja so iž<* skoraj docela p(»-ru'šili. Prav tako rušijo tovarniško poslopje staroznane S:i-massove livarne v Zvonarski ulici. Ž njimi bo padla tudi hiša št. 1:5. Baje bo v bodočnosti stala tu gimnazija. Nekdanje igrišče ob Celovški cesti so že v dobršni meri za zidali s stanovanjskimi hišami. Kakor gobe po dežju rasejo hiše in hišjee in vile na periferiji. Ljubl jana ise širi z nezadržno naglieo. V nekaj desetletjih utegne postati moderno mesto stotisočev. UBOJ V SEVNICI PRED SODIŠČEM KJ. maja se ,je zagovarjal pred okrožnim .sodiščem v Celju, Rogelj Franc iz Sevnice ob Savi zaradi uboja Brinovca Jo- |žefa. Hogelj je bil obtožen, da j je prekoračil silohran ter ga ! obsodili na <1 mesec*e\ ječe. Ko je na mre«' Brinove«* tega us«nl-tnega večera |H>pival v hotelu, !ni maral plačati pijače, ter je razgrajal. V tem trenutku je stopil v go.-tilno Rogelj ter dejal: ",Ali >em stopil v gostilno, ali v hlev?** V tem trenutku je skočil Brinovee vanj vendar pa se mu je Rogelj umaknil v drugo -oho ter se sklonil na mizo, ker j«- 1» i I prece j vinjen. Brinovec ga j** našel, ga stresel tako, da >ta s«- s]»oprij< !a. Ko ga je Rogelj prvič sunil proč ter se ga branil, ga je Bi inovec še enkrat prijel, kar je Roglja ujezilo, da ga j«' ponovno sunfl z vso silo proč od sebe. Brinovec treščil- ob .zid in pač s tako silo, da inu j«> počil tilnik in je na mestu obležal mrtev. Rogelj je svojo kazen takoj nastopil. 2ENITNA PONUDBA Vdovec, star 49 let, avstrijski-Xeinec, s (i() akri zemlje in s hišo s 7 sobami se želi spoznati z dobro žensko v svrlio ženit ve. Potrebnih je $1,100 za gasolinsko postajo in lunchroom. Pridite, ali pišite na:— J. NAGY, Road 1, LA KE GEORGE, N. Y. 5—29, 31. ANGLEŠKA KRALJEVA DVOJICA V KANADI Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR ho&^e poslati denar v stari kraj; se zalipno obrnite na nas, in postrfeže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Miit* po brezplačna aavodlla in pojasnila na SLOVfcMC PUBLISHING CO. ODDELEK "GLASA NARODA":: Priasor y pttawi, glavnem mestu kanadskega "dominija, iko sta »kralj in kraljica dospela __ lina v rajni, • na odlkrrtje spomenika pad- lx»žen misijonar. Kar streslo ga je, ko so mu povedali, da ž^ A«ec let niso bili pri spovetli. Zdelo se mu je, da ima opravka z bunehem divjakov. In zato jim je tndi v nedeljo zjutraj primerno pridigo napravil. — Kam se boste odpravili, dra^i moji, — v jM-kel ali v neljerta? — je začel. — Kje je bolje.' — so hoteli 'V'edeti. Misijonar se je odkašljal in nadaljeval: — V nebesih je vsega d«j-volj. Magari petkrat na dan boste sedli k mizi — in hoj»!-pred valili bodo polne skleda najholjšili jedi. Niti kralji niti cesarji ne jedo tako dobro kol boste jedli vi tam zgoraj. Au-gelji vam I»odo'stregli od jutra do veeera, ponoei vas bodo zavijali v tople odeje in neprestano vam bodo godli na harmonike in druge take le|>e inštrumente. Kleti rinajo pa v nebesih tako i velike, da ves svet ne premore takih. Sod pri sodu, kolikor nese oko. — Kako je z ženskami tam gori t — so ga eagavo vprašali Mi'-ijonar je. imel odgovor že na jeziku ; — Ko pride človek v nebe-r*a, mu priplava nasproti nebeško 'bitje, plava bliže in bliže in ga nežno objame. Tisto 'bitje je njegova ljuba žena. — Well, — so rekli gozdarji |m> dolgem pomisleku, — well, >e bomo pa za nebesa odločili. Najbolj nestrpen med njimi je pa hotel poznati tudi drugo plat in je vprašal gospoda, kako je v |>eklu. — V peklu je pa vse narobe, — jih je planil. — V peklu se vzbujajo tisočere želje, to teklo najslajše »vino, toda ko ga Tjoste k ustam prinesli, se bo izpremenilo v sparjeno vodo. In ko boste šli »večer spat, vam bodo budobc v najhujši vročini v peči zakurile. Ali ne !bo to nekaj strašnega, dragi moji — Hudiča, ,— so si mislili gozdarji, — tam ispodaj pa res ne bo kaj prida. Vztrajali so pri svojem prvotnem sklepu, da mora biti v nebesih neizmerno bolje, ko se je oglasil najstarejši med njimi: — Kako je pa kaj z ženskami 4am doli * Misijonar se je odkašljal in je tudi nato kočljivo vprašanje odgovoril: — Ko boš najbolj zapuščen in nesrečen, ko se boš v obupu valjal po trdi postelji, bo nekaj potrkalo na vrata in vstopila bo tvoja ljubljena žena, ki ti je bila tolašL-niea na tem svetu. Ve^ rado-t-rten boš planil k nji in jo objel. Kakor hitro se je boš pa dotaknil, ne bo več tvoja ljuba iu draga žen«, pač pa mlada nesramnica v kratki kiklji, zidanih nogaivicah, na frf ranili las, vsa na pa in t a na in napu-drana, ki se bo kar zvijala v sami pregrešni strasti. Gozdarji so se globoko zamislili. Misijonar je bil že pre-Iprimata, da jih je pridobil za t veta nelbesa. Naenkrat pa pravijo skoro vsi obenem: — Well, če je. taiko kot praviš, se borno pa za pekel odločili... a L A S NARODA"^ New York Monday, May 29, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) I5XTLY Požar po 52 letih zadušen Leta 1HXT je v premogovnikih v Perry county v Ohio i t-bruhnil (fiožar, ki se je v nekaj tectniti racvil v pravi podzemski »peke>|. &»le leto* konec aprila *e je celemu odboru in-vinirjev, ki .*o jim »tali ot> strani *tro4covnjaki in armada delavcev, posrečilo, da so strašni požar ustavili in ga omejili na rudnik, ki tnu je bil že 52 let izročen na milost in nemilost. Strokovnjaki sieer smatrajo, da se In t ta največji p«,žar vseli ("asov iizg«>rol in ugHsnil šele morda M HM K) let, pač pa se je »edaj |H»srečilo omejiti požar in preprečiti nadaljno škodo. Kaj je pred leti povzro-čilo |K*žar v teh rudnikih, še do dane* ni zadovoljivo pojasnjeno. Vse je občepelo ob domnevi, da je bil ogenj podtaknjen, ker požar izbruhnil prav i.h velikem Štrajku rudniškega delavstva. Nihče pa ni takrat mislil, kakšno škodo bi mogel ta fiožar napraviti. Ker ga z nobenimi sredstvi ni bilo mogoče udušiti. je pod zemljo v nekaj letih zajel 20 kvadratnih milj površine, pogorelo je premoga za 70 milijo-nor dolarjev, vsa leta je bil ogenj neomenjeni gospodar podzemskih zakladov pod celo } Mik raji no. ! j Na vse načine so se medtem že trudili, da bi ogenj ustavili,} totla, stroški ne-i mjM^negn gašenja so izčrpali blagajno rudnika, da je propa-' del, In-tniki fto pobrali svoje stvari in ;ii, ogenj pa je divjal naprej. Kaj se prav za prav godi v podzemlju, dolgo niso točno vedeli, ker nMtjer ni bilo mogoče ognja pregledati po vsej obsežno-ti. >W»le ko so na več straneh tposkusali prodreti v notraiijo-t zemlje in so povsod naleteli na ogenj, so 7. merjenji ugotovili, da je prav za prav vse podzemlje pod pokrajino v gorečem stanju. V kasnejših letih so se posledice tega ognja začele kazati tudi na površju. Na stotisoče hektarjev grwjda in rodovitne-V« polja je uničila vročina, ki je 'prihajala iz notrmijosti in šila prst. Na hišah se je začelo kazati, da stoje kakor na temenu peči, začele so pokati in .prebivalci so jih zapustili. Ceste so postale nerabne, cerkve in šole je morala oblast zapreti, ker se je bilo vsak čas bat i, da se bodo podrle. Veliko teh stavi) se je medtem res podrlo, toda nihče temu stanju ni pripisoval posebne važnosti, ker je bila itak vsa pokrajina v odmiranju. Glavno mesto vse pokrajine New Straitsville, ki je bilo pravo tnesto radarjev in rudniških delavcev, se je v letih izpraznilo. V*a pokrajina je danes skoro nenaseljena in izpraznjena, ostali so le tisti, ki se iprav nikamor niso mogli zalteči. Vsi dragi po i skusi, da bi ogenj omejili, so ostali brez uspeli a. Ogenj se je plazil za žilami premoga i'n je prodrl tudi skozi cementne stene, ki so irh v posameznih predelih po-stevili, da bi ogenj ne šel naprej. Slednjič je oblast po 52 hitih >klicala konferenco inžen-jerjev in strokovnjakov, ki so napravili 'nov načrt. IzvedJba tega načrta pa je bila celo rudarsko podjetje, združeno najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. BERAČI — 2 IVI MITNIČARJI. Novovrsten način beračenja je preizkusila neka tolpa v bližini Bordeauxa. Berači so čakali na obeh straneh deželne ceste. Čim se je približal kakšen avto, so po vrsti legli na cesto in -o na ta način prisilili avtomobil i ste, da so ustavili. Potem so mu Izjavljali, da se »prej ne umaknejo, »preden se ne odkupi z milodarom. Res so mogli izsiljevalci na ta način nekaj časa pobirati mitnico potem pa je policija napravila tej "živi riitniški meji" konec. Poklicni zaročenec ANGLEŠKI ČASTNIKI V FRANCIJI. Angleški listi poročajo o in-struktorskem potovanju, ki so ga napravili visoki angleški oficirji ;pod vodstvom generala Gamelina v severnozhodno •področje Francije in sicer v sekior Charlevilie. Z angleškimi častniki je bi i t ud i general Dill, vojaški poveljnik Aldershota z vsem svojim štabom. Dill velja za poveljnika angleških vojaških sil v primeru vojne. PLANINSKI OREL Z LESENO NOGO. Na železniški postaji v Aosti zbuja veliko jxjEornost planinski orel z leseno nogo. Krasno veliko ptico so ujeli nedavno tega v Veltinu, bila pa je poškodovana na desni nogi, ki jo je ritOral živinozdravnik odrezati. Nato ji je izdelal po vseh pravilih umetno nogo. Redka in morda .prva operacija te vrste je tako dobro u-pela, da orel na leseni nogi ne samo stoji, temveč da jo more tudi upogniti rn se odbiti z njo od tal. kadar si hoče privoščiti kratek polet po svoji kletki. MlillM^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je! SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA. DELAVSKA POP POR NA UST A N O V A Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. g m Koledar z a in» Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih Se nekaj! "G las Naroda" ti« W«ct Ut* Street Hmm Y«*. N. I . (Lahko paMjlte rwU v potim ČLANSTVO: 52,000 PBEMOŽENJE: $8,000,000.00 m Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. mmmeommms^ Neka Pari zanka Rose Virginia Deselle, ki si je bila pritaknila zvočni naslov baronica PArville, je odjprla odlično posredovalnico za ženitve. O-mejila pa se ni samo na ženitvena posredovanja temveč je ■sklepala tudi rahlejše vezi, ki so se po tednih ali mesecih spet razveza le. Ta del njene obrti ji je donašal boljše dobičke. Da bi pa imela večji dobiček tudi iz posredovanja solidnih zakonov, si je izmislila nekaj posebnega. Med njene klientke so spadale večinoma vdove in ločenke višjih letnikov, ki so hotele še en'krat poSku.sitr ustanovitev domačega ognjišča. Za takšne zakonske kandidatke je imela na raapolago vedno "mroža z resnimi nameni." Včasih je to vlogo igrnl njen srčni prijatelj Gustave Lebrin. pogostoma pa tudi neki Rene Flandin. Ta je bil kot trgovec s kolonialnim blagom ipred leti doživel polom in je imel že večkrat opravka s sodni jo. Čeprav je bil poročen in oče, se je dal pri "baronici" namestiti za 4vdovca', ki je bil svojo ženo ifzgubil pri neki železniški nesreči. /Ta-'ko je kot mož, ki je potreben tolažbe, špekuliral na dobro srce zakon A željnih vdov, ki mu jih je predstavljala delodajalka. Kmalu potem, ko se je s kakšno seznanil, je sledil atentat na prihranke kandidatke. Potem je domnevni vdovec izginil s -pogorišča. "Baronica" je opeharjene ženske skušala običajno pomiriti .s tem, da je moral nenadno odriniti v tujino, kjer je podedoval veliko innetje. Uplenjeni denar je lastnica tega lepega zavoda pobrala večji del zase, "pomočnika" pa je odpravila s skromno provizijo. To je »šlo ta'ko dolgo, dokler se ni nekoliko žrtev priložilo policiji. Tedaj je bil odličnega zavoda za posredovanje zakonov na ima'h konec. '"Baronico" in njene pomočnike (pri nečednih poslih so vtaknili v zapor. MRTVA MATI RODILA ŽIVEGA OTROKA. Štiri minute po svoji smrti je dala neka angleška igralka življenje svojemu drugemu o-otroka. 26-letna mati je prispela .s svojim možem, civilnim inženjerjem iz južne Afrike v London samo zaradi, poroda. Zdravniška preiskava je ugotovila, da bo igralka, kadar nastopi čas, rodila dvojčke. Tn-ženjer je po tej ugotovitvi izročil svojo ženo v najboljšo o-skrlio, da bi lažje prestala svoj prvi porod. Dan poroda je prišel in mlada mati je dala življenje pr- I^GLAS NARODA-* 8 ^ pošiljamo v staro do- 5 movino. Kdor ga ho- 8 v v, • ■ S Naročnina za s t a r i i kraj stane $7. — V j Italijo lista ne pošiljamo. vpnrm otroku. Kmalu po porodu je obšla mater tako bud a srčna slabost, da ji je podlegla. Štiri minute STREET NEW YORK, N. Y. Zapiski gospoda Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je poeegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi-aaL Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. - Lanspreškega. 269 strani. V tem ILL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo po-stavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večera i ška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kaiejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu L*anšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljndska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 1 mJt ■j. A "GLXB Monday, May 29, 1939 S teboj do smrti i Soman is življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. - =20 Tako prklefta ivwer v Franko-brod. Han-s Dormieck zorenjem. Pred Sentinim srcem ne stoji nubena straža; srce i e lira na «tezaj odpre in vanj dere ljufbeeen do fanta, kateremu je podala vse svoje zaupanje Ibrez vsake mere in meje. Ka-Ilo j« mogla v svoji neizkušenosti slutiti, da se je samo igral i njo, da se je s tako globoko, sveto resnostjo vdala sreči mlade ljubezni. Nie je ni svarilo. Tako prideta večer v Frankabrod. Han-s Dormeck zopet zelo skuti za Sento. Pregovori jo, da ž njim večerja v restavraciji postaje, ker sta imela dovolj časa. Tako sta si domača, kot bi se poznala že mnogo let. In Senta se vedno bolj ibreeiskr^bno vdaja njegovim Čarom. Ko povečerjata, jo sprejme v njen .spalni voz. In Semta jma srečo, kajti v svojem oddelku je sama, ker je z vlakom potovalo le malo žeo^k. Hans sprevodniku spalnega voza poeebno naroči, da sktfbi za Sento. Zanj pa je bila postelja odločena v tretjem vozu od njenega in morata se ločiti. Za 6ba je zelo težko, toda ni Wlo mogoče drugače. Toda na hodniku ostaneta pri oknu toliko časa. dokler je billo mogoče in se pogovarjata kot ljudje, ki si imajo več zamolčali, kot pa povedati. Toda pri tem si oči medebojno izdajajo, kar bi morala zasnolčati. »Slednjič pa se mora Hans Dormeck od Sente posloviti. Trdno ji »tisne rdko in jo pogleda z gorečimi očmi. 44 iz Moskve, da je zadela rusko letalstvo huda izguba. Smrtno sta se ponesrečila znana ruska letalca Pavlina Osipenkova in Anatole Sjerov. Osipenkova je bila vojaška pilotka in je imela čin majorja v ruski armadi. Dosegla je tri ruske svetovne rekorde za ženske v zraku in je pred letom dni poletela na Daljni vahod z ietalcema Gri-zogovom in Roškovom. Takrat je d osegla dolžinski rekord za ženske. Sjerov je bil generalni inšpektor vojnega letalstva in je poveljeval zrakoplovni brigadi. S Z ZAVEZANIMI OČMI VIDI. Angleški zdravniki se bavijo že nekaj časa s čudno sposobnostjo nefcega S.t. Browna \'kozi katerega bi mogla prodreti svetloba do oči. Navzlic temu je mogel Brown točno spoznati vse osebe v svoji okolici, lahko je čital, krmaril avto akozi gost promet, igral namizni tenis in ibilijard. Povedal je, da se je njegova čudna zmožnost pokazala že v njegovih otroških letih, ko je igral slepo miš. Z zavezanimi očmi je lahko takoj spoznal vse tovariše pri igri.in nikoli mu ti niso hoteli verjeti, da ni goljufal. Pozneje se je b il v tej sposobnosti vežfbal in jo je opravil tako daleč, da lahko z zavezanimi očmi vse vidi, bere in piše. UKRADEL AVTOMOBIL ZOFERJEM VRED. V Orleansu v Franciji je neki prebrisanec — da mu ne bomo kar naravnost rekli tat — odpeljal izpred neke hiše avto zdravnika, ki se je mudil po poslu v hiši. Prebrisanec pa niti opazil ni, da je šofer med tem, ko je čakal zdravnika, legel na zadnje sedeže in krepko zaspal. Pa tudi ni šofer opazil, da se pelje ven iz mesta. Prebudil se je šele po 15 km pota. Malo čudno sta se spogledale z njegovim čuječim namestnikom pri krmilu in sta stvar tako uredila, da je oni stopil iz voza in se izgubil, pravi šofer pa je sedel na svoj službeni sedež in voz od|>eljal nazaj v mesto; preden pa sta se ločila, sta drug drugemu obljubila, da se ne bosta naznanila. Tako .sta dva pametna človeka najcenejše in najhitreje spravila s sveta dva prestopka: eno tatvino in malomarno opravljanje služibe. ZARADI DOTE PRED SODNIKI ROPARJA JE PREGNALA Z METLO. Hazel Raybouldova, ki ima prodajalno čokolade v Bir minghamu, je dtfhila nepričakovan obisk. Pred njo je stopil fmožak s samokresom v roki in zavtpil: 44Roke kvišku!" Da bi ne bil tega nikoli storil! Kajti Ra^boudova je ravno zagrabila za metlo in razbojnika z njo tako nemilo oplazila, da je spustil samokres na tla in se .s^yistil v tek. Rayboul-dova je potem na policiji povedala da je imela metlo od tedaj, ko so pred mesecem dni oplcnili njeno blagajno, vedno pri roki, in res se ji je obneslo. ADVERTISE IN • GLAS NARODA* Anton Kovač, 49-letni posestnik v Grahovem pri Cerknici, je prevzel po svojem očetu nezadolženo lepo posestvo. V hlevu je redil do 6 glav goveje živine. V domači vasi pri posestniku Janezu Kranjcu *t. si je še pred 15 leti izbral ženo. Je oče 6 otrok in sam ceni svoje posestvo na 1.50,000 din. Stari Kranjc mu je za hčer določil doto v znesku 4000 din. Kovač pa je začel trditi ,da mu je obljubil večjo doto. Med o-bema družinama so nastali prepiri in žena je nazadnje Kovaču pobegnila od doma. Začeli so se na okrajnem sodišču v Cerknici pravdati zaradi dote. Med oSbema družinama je nastalo »hudo sovraštvo. An 'ton Kovač je letos 10. januarja ovadil grahovskim o-rožnikom štiri domače fante, med njimi posestnika Kranjca Janeza ml., da so ga ponoči 9. januarja napadli in mu vzeli 2150 din .gotovine. Ovadba je bila lažna. Letos, 11. marca Btnmnui nrawnrfriTfr- 3iinitTt?ti!i*ETffir,r.^!T,TrriniBiir^T!!!T<*i^ n* i ■ u:; h, ; t; h* i iim NOTE ZA KI.AVIR All HAR- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI TE AT.T.rF., KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI va moški xbor.........................M Sest narodnih pesmi u maski zbor ....................JŠ Sest narodnih pesmi za m*. ftanl »bor ....................J* Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........US Sest pesmi za glas in klavir ........................i__ album slovenskih narodnih pesmi za t las in klavir L— Frane Ven t uri ni—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......85 Ferdo Juvance—IZ MLADIH LET, mo&ki zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. .to j* Moški zbori OSKAR DEV: liarflra; OJ, moj fiocel Sov; Kam mi, fantje, drev ▼ vas pvj-demo .......................20 OSKAR I»EV: .Srečno, ljubca moja; Ko ptNM-ea na tuje gre; Soči; Moj o^ka 'ma konjička dva ; Dobiv sem pisemce ; Slovo; Je vplhnila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 \ so n»»č pri poto<-l ............20 Jurjeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj drugega ho»Vm; Kriravk-a .........20 VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« gradiui ...........30 KERIM) JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska „...................151» PETEK JEREB: Pelin roža LIJ MIRK: Podoknita . VASI-.......20 ZORKO PRELOVEC: Ko .so fantje proti vasi SIL....20 Le enkrat fte .................ao Slava delu ...................20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PA%*ClC: Potrkan ples .......35 Naročilo poSljite na: M0N1K0 L SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ................... M 2. PO JEZERU KOLO ....................................................a 3. BARČICA MLADI KAPETANE ........... Jfl 4. OHIO VALLEV SYLVIA POLKA ______________ Jtf 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ______________ Z5 SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............... .. ^ DEKLE NA VRTU OJ. MAKlt'KA. PEGLAJ . ?5e ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)...... 35« DEKLE NA VRTU OJ. MARlfKA, PEGLVJ ... .33 SPAVAJ. MILKA MOJA S1KOTEK ........................................ JZ STARE ZALOOE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska Ura. (ihlmar) M Orlovske himne (Vodopivee) ________ J50 Slovenski akordi, 22 mešanih In mo*kib zborov (Kart Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Mati«) ------------------------------------- JO V pepelnitni noči. kantata za sole, zbor in orkester, (Sattner)____ .50 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) .................... .60 Dve pesmi, (Prelovee) za mo&kl ibor in solo.................................20 NaSi himni, dvoglasno ................. .25 Gorski odmevi, (Laharnar), ii. zvezek, moški zbori ................30 ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za taniburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planinee, (Bajuk), Podpuri ..................................... .50 ZA C1TRE: Poduk za ritre. — 4 zvezki — (Koieljski) ............................ 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koratnira —......20 Josip Paveič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovanskih narodnih iiesmi za klavir in z besedilom........$1.35 NAJNOVEJŠA POŠT LJ A T E V SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICE lvt:: moški zl»ori, uredil A. {Vri 11 $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Ži rov 11 i k I. zvezek. ETi |M*snii za moški ali zt'iixki xlmr ............ 1 S3 II. zrezek. 77 |M>snii -/ji moški iti iii«*suni zl*or ................1.2j 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ____1.— FANTJE NA VASI is narodnih zu moški zl»or. i'iril Pregelj.. .50 "Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET IINIIII llliilHIITMilillilCTllllllTOItBggBnil " 'liT'1!«"!«: i NEW YORK. N. Y. ■IK ffiinm^i^vilfKfiMiiii" !.mr.i:■ dopoldne pa je Anton Kovač na gozdni poti v Leševju nad A'asjo oddal proti Janezu Kranjcu mil. tri strele iz stare pištole. Streli niso zadeli Kovačevega svaka. Na to pa je Kovač streljal na tasta Janeza Kranjca st. Dva strela sta 67 letnega moža zadela v levo ramo, da je roka močno jx>kvarjena, eden »strel ni zadel. Državni tožilec je Antona Kovaiča, k' se naha ja v priporu, najprej ofhtožil prestopka zavalanja oblasti v zmoto in dvakratnega zločinstva posku-šonega umora. Obto&»nec je zatrjeval, da je bil re* napaden in okraden. prišel pa je v huda protislovja. Priznal |>a je. da je streljal na svaka in tasta. Svaka je hotel samo ostrašiti. Stari ta.e iu pri Ja-jnezu Kranjcu ml. za poskus poškodbe. Anton Kovač je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev ječe in ima plačati J. Kranjcu st. za zdravjii.ške M roške 460 din in 2000 din za 'bolečine V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" »J r Sv t'3*- ** . 4 v-• -wT' i .s . * š __v X 1 Bohinjsko Jinro 216 WEST I8th STREET. NEW YORK