PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v 20tovi.nl lAbb. postale X gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 145 (5828) TRST, sobota 20. junija 1964 ITALIJA IN EVROPSKA GOSPODARSKA KONJUNKTURA Marjolinova posvetovanja v Farnesini Razgovori z Mor ora, Nennijem in La Malto V' V ponedeljek se sestane v Ženevi italijansko-avstrijska komisija v zvezi z južnotirolskim vprašanjem - Izjava PSI o zasebnem šolstvu - 24. t. m. bo zasedanje CK KPI RIM, 19. — Podpredsednik vlade Nenni je sprejel danes podpredsednika komisije EGS Roberta Marjolina, za njim pa še prof. Schmida, predsednika skupščine ZEZ (zahodnoevropske zveze); s prvim se je razgovarjal o gospodarsko-finanč-nih vprašanjih, ki so predmet razgovorov med Marjolinom in italijanskimi finančnimi ministri, z drugim pa o vprašanjih v zvezi s sedanjim stanjem in perspektivami evropske politične skupnosti. Po razgovoru z Nennijem je Marjolin odšel v Famesino, kjer se je sestal s Saragatom.s proračunskim ministrom Gio-littijem, z zakladnim ministrom Colombom in s finančnim ministrom Tremellonijem; na sestanku so bili tudi guverner italijanske državne banke Carli, glavni tajnik zunanjega ministrstva Cattani, stalni pred- stavnik Italije v evropski gospodarski skupnosti Venturini in šefi kabineta prisotnih ministrov. Na sestanku, ki je trajal tri ure, so proučili stanje italijanskega gospodarstva v okviru sedanje evropske konjunkture. Marjolina je sprejel tudi predsednik vlade Moro, ki se je pozneje sestal z Nennijem, Piccioni-jem, Saragatom, Tavianijem, Re-alejem in nekaterimi izvedenci. Proučili so vprašanja Gornjega Poadižja v zvezi s sestankom mešane italijansko-avstrijske komisije, ki bo v ponedeljek 22. t.m.,v Ženevi. Italijansko delegacijo v tej komisijij sestavljajo: opolno-močeni minister Roberto Gaja (vodja delegacije); prof. Monaco, prof. Sperduti, opolnomočeni minister Bellia, prefekta Puglisi in Giovenco, prof. Capotorti in pod-prefekt Fabiani; v avstrijski delegaciji pa so; opolnomočeni minister Rudolf Kirschlaeger, prof. Er-macora in Gschnitzer. dr. Kathrein Stadlmayer in Walser V poznih popoldanskih urah je Marjolin imel še razgovor z La Malfo, predsednikom parlamentarne komisije za državni proračun. Po razgovoru je La Malfa potrdil, da sta proučila stanje italijanskega gospodarstva v zvezi s stanjem gospodarstva v drugih državah evropske skupnosti Na sedežu KD na piazza del Gesù, je bil sestanek predstavnikov , .strank^MvLiidbe koalicije, na katerem so obravnavali vprašanje poročila, ki ga bo prosvetni minister predložil parlamentu do 30. t. m. v zvezi z novim večletnim načrtom za razvoj italijanskega šolstva. Sestanka so se udeležili, poleg prosvetnega ministra Guija: Scaglia in Ermini, za KD; Brodolini in Codigpola, za PSI; Cari-glia in Nicolazzi, PSDI; ing. Terzane za PRI. Gui je pojasnil glavne poteze svojega poročila. V zvezi s povečano proračunsko postavko za zasebno šolstvo, je tiskovni urad PSI izdal sporočilo, v katerem ugotavlja med drugim, da poglavja 65 in 88 proračuna prosvetnega ministrstva sicer vsebujeta povečano postavko za zasebno šolstvo, vendar pa da gre pri poglavju 65 le za priznanje istega izboljšanja prejemkov, ki so ga priznali šolnikom državnih šol, ir. da zato ne gre za kršitev vladnega sporazuma glede finansiranja zasebnih šol; drugačen pa je primer s poglavjem 88, ki «nima nobenega opravičila.), ker se je to poglavje nanašalo v prejšnjih proračunih na zasebne triletne strokovne šole, ki so bile ukinjene z ustanovitvijo nove enotne nižje srednje šole. Res je sicer, da gre v tem primeru le za 260 milijonov lir, vendar pa gre pri tem za načelno vprašanje, ki ga ni moč obiti ; zaradi tega je PSI poudaril svoje nasprotovanje tako glede postopka, kot glede vsebine; celotno vprašanje pa bodo ponovno proučili, ko bodo pripravili nov letni proračun prosvetnega ministrstva. V poslanski zbornici so nadaljevali splošno razpravo o proračunu za drugo polletje 1964; na dopoldanski razpravi so se vsi govorniki zadržali izključno na vprašanjih italijanskega kmetijstva. Mar-ras (KPI) je dejal med drugim, da komunisti načelno ne nasprotujejo skupnemu tržišču, vendar pa da nasprotujejo smotrom in nači- nom, kako ga hočejo uresničiti. Pripomnil je, da se carine znotraj tržišča res nižajo, medtem ko se postopno višajo zunanje carine. Na. vedel je primer masla, ki bi ga mogli kupiti po nižji ceni v državah, ki so izven tržišča; kar zadeva izvoz povrtnine in sadja pa je dejal, da se ni le občutno zni- žal, ampak da bi nastala resna kriza, če se ne bi hkrati znatno povečal izvoz teh italijanskih pridelkov v SZ in druge socialistične države. Na popoldanskem zasedanju pa so se najprej oddolžili spominu sinoči preminulega slikarja Giorgia Morandija, nato pa so se govorniki zadržali na vlačili politiki javnih del. Po sklepu vodstva KPI bo centralni odbor stranke zasedal 24., 25. in 26. t. m.; Longo bo poročal o temi: «Enotnost in avtonomija delavskega gibanja v borbi za politiko reform in demokratičnega načrtovanja». Minister za delo in osrednji statistični zavod sta v zvezi z vestmi v dnevnem tisku o brezposelnosti izdala sporočilo, ki pravi, da je bilo konec aprila vpisanih v seznam brezposelnih 1.018.000 oseb, to je 31.000 manj kot v lanskem aprilu, oziroma tri odstotke. Zaradi sezonskih del in povečanja tu-ristične dejavnosti pa se je v primeri z marcem število brezposelnih znižalo za 61.000. Poročilo tudi poudarja, da se brezposelnost niža tudi letos v primeri z istimi meseci lani, čeprav v nekoliko manjšem obsegu kot prejšnja leta. Danes .je bàia v tovarni RIV v Turinu 24-uma stavka delavcev, ki so protestirali proti razbitju pogajanj za določitev proizvodnih nagrad. Razbila so se tudi pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za delavce oblačilne stroke. Zato so sindikati napovedali enotni stavki, ki bosta 25. junija in 2. julija. 27. junija pa bodo stavkali Zdravki, ki so zaposleni pri bolniških blagajnah. ERHARDOVE IZJAVE Bonska politika na mrtvi točki BONN, 19. — Na tiskovni konferenci je danes zahodnonemški kancler Erhard ugotovil, da je nemška politika zašla na mrtvo točko. y odgovorih na vprašanja novinarjev pa je kancler v glavnem izjavil sledeče; 1. Kancler ima vtis, da se politika ZDA skoraj popolnoma krije s politiko Bonna. 2. Po njegovem mnenju se moskovski sporazum med SZ in Vzh. Nemčijo ne sme podcenjevati, ker vsebuje celo nekatere pozitivne elemente, kot npr. potrditev spoštovanja prejšnjih mednarodnih obveznosti, med njimi tudi sporazuma v Potsdamu. 3. Zahodna Nemčija bo že nadalje rezervirana do Kitajske m v bližnji bodočnosti ne bo dopuščala dolgoročnih kreditov državam Vzhodne Evrope. 4. Ce bi Naser obiskal druge države Evrope, bi ga radi povabil: tudi v Zahodno Nemčijo. 5. Glede sestanka s Hruščovom je Erhard dejal: «Gospod Hruščov zelo dobro ve. da lahko računa na uradno vabilo za obisk Bonna, če misli, da obstajajo taki argumenti, o katerih je vredno govoriti.» Mikojan v Indoneziji MOSKVA, 19. — Mikojan, prvi podpredsednik sovjetske vlade je odpotoval danes v Indonezijo, na čelu delegacije vrhovnega sovjeta. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii OB ZAKLJUČKU SOVJETSKO-DANSKIH RAZGOVOR V K0PENHAGNU Hruščov je govorilo brezatomskih področjih v Srednji in Severni Evropi ter na Baltiku 0 razgovorih bo danes objavljeno skupno uradno sporočilo - Razgovor Hruščov-Larsen De Gaulle povabljen na uradni obisk v SZ konec letošnjega leta? PARIZ, 19. — Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da je predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov povabil francoskega predsednika de Ganila, naj obišče Sovjetsko zvezo konec tega leta ali prihodnjo pomlad Iz istih virov so sporočili, da de Gaulle še ni dal nobenega odgovora ter da je neverjetno, da bi obiskal Moskvo pred predsedniškimi volitvami v Franciji, ki bodo verjetno konec prihodnjega leta. Vabilo je izročil včeraj sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov, med sprejemom pri de Gaullu, ki je baje odgovoril «na prijateljski način» na obe pismi, ki mu jih je poslal predsednik Johnson. Pismi pa nista bili objavljeni, vendar pa pravijo, da sta v zvezi z nedavnim obiskom ameriškega državnega podtajnika Balla. V Kopenhagnu so se danes zaključili z dveurnim razgovorom v palači Christianborg sovjetsko- SODNA RAZPRAVA PROTI TAJNIKU CNEN Ippolito zakljuiil pobijanje obtožnice danski razgovori, ki sta jih vodila predsednika Hruščov in Krag, Slednji je izjavil novinarjem, da je bil dosežen sporazum o skupnem sporočilu, v katerem se poudarja želja po razvoju trgovinskih odnosov «Vodili smo dolge in prijateljske razgovore o mednarodnem političnem položaju» — je dejal Krag — «in smo prišli do nekaterih sklepov; seveda nismo bili sporazumni glede vsega, tpda skoraj nobeno mednarodno vprašanje nam ni ušlo. Vendar pa nobenemu nismo dali posebnega poudarka.» Med vprašanji, ki jih nista obravnavala, je omenil Krag vprašanje dezatomizacije severne Evrope. Hruščov pa novinarjem ni dal nobenih izjav. Predsednik Krag je po mnenju obveščenih krogov govoril Hru-ščovu o svojih vtisih med nedavnim sestankom s predsednikom Johnsonom ter mu pri tem obrazložil tudi stališča vlade ZDA. S tem v zvezi se poudarja, da je Krag zelo primerna osebnost za posredovalca med Johnsonom in Hruščovom. Skupno poročilo o RIM, 19. — Prof. Ippolito je danes zaključil svojo obrambo, nato pa so mu zastavili razna vprašanja, tako javni tožilec, kot državni odvetnik Bronzini in branilci. Ippolito se Je danes ponovno zadržal na stanovanjskih hišicah, ki so jih zgradili v Isprl na račun Kuratoma, na stanarini za funkcionarje Euratoma in najemnini za restavracijo «Kursaal Palače» v Va-reseju, prav tako za znanstvenike Euratoma. Nato se je dotaknil obtožbe, da je neutemeljeno potrošil 1® IH Robert Marjolin 870 milijonov za dela v Isprl in pojasnil, da je tudi ta izdatek v zvezi z obvezami, ki jih je Italija prevzela z Euratomom; da so to postavko vključili v proračun CNEN, da Je to nadzorni odbor pregledal, ministrski odbor pa odobril. Kar zadeva obtožbo, da je Ippolito izplačal inženirju Guffantlju okrog 5 milijonov in pol več, kot mu Je pritikalo za zgraditev poslopji. za tehnologijo, je Ippolito pojasnil, da so nastala nesoglasja med podjetjem in vodstvom, in da je skušal doseči sporazum, zlasti ker so morali izročili zgradbo čim prej znanstvenikom v Isprl, vedno na podlagi sporazuma z Euratomom. Na koncu je Ippolito še pojasnil zadevo tekočega računa v kreditnem zavodu Banca Nazionale del Lavoro, ki Je bil vknjižen na njegovo ime in na katerega so se stekale tudi druge denarne podpore, ki Jih je Ippolito upora oljal v skrbstvene in propagandne namene v korist CNEN. Vprašanja, ki so mu Jih zastavili Javni tožilec, državni odvetnik, sodniki in branilci, so zadevala odnose med Ippolltom in podpredsednikom CNEN senatorjem Focaccio in druge podrobnosti o poslovanju glavnega tajnika CNEN. Razprava se bo nadaljevala Jutri. Sredozemski seminar FIRENCE, 19. — V sejni dvorani na magistratu (Palazzo Vecchio) se je danes začel IV. sredozemski seminar, ki je posvečen vprašanju «Manjšine in diskriminacije v svetu». Seminarja se u-deležuje okrog sto učenjakov, politikov in ekonomistov iz Anglije, Francije, Senegala, Iraka, Izraela, Maroka, Angole, flvice, Brazilije Marija, Libana, Grčije, E-gipta, Kenije, Sudana, Haitija, Nigerije, Nemčije, Južne Afrike, Severnega Vietnama in Italije. Delegate, civilne in vojaške predstojnike, parlamentarce in predstavnike kulturnega življenja je pozdravil župan La Pira, predsednik seminarja, ki je na kratko o-risal pomen in smotre teh seminarjev, posebej pa še pomen letošnjega seminarja. razgovorih bo objavljeno jutri, in sicer na podlagi poročil komisij, ki sta proučevali razna gospodarska in trgovska vprašanja. Pri sestavi poročila sta sodelovala oba zunanja ministra, ministra za kmetijstvo, za trgovino in številni strokovnjaki. Sporočilo bodo podpisali jutri popoldne. Hruščov je danes govoril v Združenju danskih visokošolcev v Kopenhagnu. Dejal je, da je sovjetska vlada za Kekkonejev načrt in za poljske predloge o brez-atomskem področju v Severni in Srednji Evropi ter na Baltiku. Dejal je, da bi sovjetska vlada tak statut spoštovala s pogojem, če bi to storile tudi druge jedrske sile. «Zelo sem zadovoljen - je dejal Hruščov — da je prišlo v zadnjih letih do nekaterih predlogov za okrepitev niru, vzajemno razumevanje in zaupanje v Srednji Evropi, v Severni Evropi in na Baltiku. Tako je r.pr. finski predsednik Kekkonen predlagal, naj bi se Severna Evropa proglasila za brezatomsko področje. Bivši švedski zunanji minister Unden pa je predlagal, naj «e ustanovi «brezatomski klub». Poljska ie predlagala ustanovitev brezatom-ske cone v Srednji Evropi in «za-mrznjenje» jedrskega orožja na istem področju. Sovjetsko ljudstvo je mnenja, da so vsi ti predlogi razumni in privlačni. Vem, da za vašo državo ti načrti niso sprejemljivi, toda mislim, da ne bi opravil svoje dolžnosti, če vam ne bi govoril odkrito in pošteno o našem pozitivnem stališču do teh načrtov in o naši vroči želji, da k njihovi uresničitvi aktivno prispevamo. Vnovič bi hotel povedati. da želi sovjetska vlada zajamčiti status brezatomskega področja s pogojem, da se sklene med zainteresiranimi državami sporazum za ustanovitev takih področij in s pogojem, da dajo zanje jedrske sile ista jamstva.» Neto je Hruščov dejal, da bi bil izstop Danske iz NATO «koristen prispevek k ohranitvi miru». Dodal je: «Prepričani smo, da bodo atlantske države prej alt slej zavzele razumno stališče do obstoja vojaških blokov in Jih ukinile. Naša vlada predlaga namreč ukinitev vojaških blokov in ustanovitev brezatomskih področij v raznih delih sveta, prenehanje vseh poskusov z atomskim orožjem, prepoved širjenja jedrskega orožja, skrčenje vojaških proračunov ob istočasnem znižanju števila vojakov, umik tujih čet iz tujih oporišč, ustanovitev vzajemnih kontrolnih točk za preprečenje nenadnih napadov in sklenitev sporazumov za rešitev teritorialnih sporov z miroljubnimi sredstvi in s pogajanji.» Nato je ponovil sovjetsko ponudbo za sklenitev nenapadalnega načr. ta med NATO in varšavskim paktom. Omenil je skandinavske države in dejal: «Važen činitelj za za-jamčenje miru na tem področju so prijateljski odnosi med Sovjetsko zvezo in Finsko. Sovjetska zveza ceni sklepe danske in norveške vlade, da ne bodo dovolile prisotnosti tujih čet na svojih ozemljih, sklep Danske, da ne bo dovolila v svoji deželi jedrskega orož. ja ter sklep danske in norveške vlade, da ne bosta sodelovali pri večstranski atlantski jedrski sili.» Hršučov je svoj govor zaključil z besedami: «To stališče prispeva k ustalitvi položaja na tem področju in ga odobravajo vsa ljudstva, ki ljubijo mir.» Danes je bil Hruščov gost na kosilu pri Kragu, obiskal je kmetijsko razstavo in se zanimal zlasti za govejo živino in konje ter kmetijske stroje. Darovali so mu mladega bikca in tri junice slavne danske mlečne pasme. Hruščov je dejal, da jih bo izročil kakemu specializiranemu sovjetskemu institutu. Med včerajšnjim obiskom v (Mense je župan Holger Larsen pokazal Hruščovu in njegovi soprogi matični urad. Rekel jim je, naj vstaneta, prebral je poročno formulo, ter ju povabil, naj si stisneta roke; skratka — poročajo opazovalci — župan ju je «vnovič poročil». Glasilo danske KP pa piše, da se je Hruščov pogovarjal tudi z bivšim voditeljem KP Danske Larse-nom, ki je sedaj voditelj nove socialistične stranke v državi. Larsen Je Hruščovu dejal: «Sedaj smo o istih stvareh istega mnenja». Hruščov (hladno): «Ne poznam vaših mnenj, toda kar se nas tiče, mi smo marksisti-leninlsti». Larson: «Mogoče se bomo vnovič srečali. Ali bi tedaj lahko diskutirali?» Hruščov: «Nimamo si kaj povedati.» TOKIO, 19. — Včeraj se je v Tokiu začela konferenca zunanjih ministrov Indonezije, Filipinov in Malaje, z nalogo, da pripravi dnevni red vrhunske konference poglavarjev treh držav. Vlada ZSSR in ciprska kriza Razprava pred Varnostnim svetom OZN Predsednik turške vlade Inonu odpotuje jutri v Washington, potem ko mu je parlament izglasoval navodilo, naj nadaljuje s dosedanjo politiko glede Cipra - Poslanica predsednika grške vlade predsedniku Johnsonu LONDON, 19. — Sovjetski veleposlanik v Londonu Soldatov je na svojo zahtevo obiskal danes zunanjega ministra But-lerja. Kot so sporočili iz Foreign Officea je Soldatov v glavnih obrisih obrazložil sovjetsko stališče glede ciprske krize. Pogovor je trajal trideset min ut. Foreign Office je zanikal vesti, da je Soldatov izročil Butlerju posebno poslanico Hruščova. Zunanji minister Butler pa je s svoje strani ponovil Soldatovu, da sloni britanska politika «na spoštovanju resolucij Varnostnega sveta O ZN in na upanju, da se bo našla rešitev krize s pogajanji». Izjavil je,’ da mora vsaka rešitev krize upoštevati želje manjšine in .večine prebivalstva. Sovjetski veleposlanik v Atenah Korjukin je obiskal danes grškega zunanjega ministra in mu izjavil, da sovjetska vlada zagovarja neodvisnost Cipra, da je samo Varnostni svet pristojen razpravljati o ciprskem vprašanju in da bi bila vsaka druga intervencija v nasprotju z duhom resolucije Varnostnega sveta. Podobna sporočila so bila sporočena tudi vladam Francije, Anglije, ZDA in Turčije. Grški zunanji minister je odgovoril, da se stališče grške vlade strinja s stališčem vlade ZSSR, toda če bi se ciprsko ljudstvo, kot povsem neodvisno, izreklo za združitev z Grčijo, ZSSR očitno ne bi mogla ničesar pripomniti. V turškem parlamentu je pred sednik vlade prejel včeraj pičlo večino glasov za nadaljevanje svoje dosedanje politike glede Cipra, in sicer 199 proti 195. Takoj nato je Inonu izjavil, da bo sedaj lahko odpotoval v Washington k predsedniku Johnsonu na razgovore. Turška delegacija z njim na čelu, bo odpotovala prihodnjo nedeljo s posebnim letalom, ki mu ga je v Ankaro poslal Johnson. V ZDA bo ostal verjetno do 23.. ker se bo na sedežu OZN v New Yorku razgovarjal tudi z generalnim tajnikom OZN U Tantom. Uradno glasilo turškega zunanjega ministrstva ne omenja datuma Inonujevega odhoda v ZDA. Grški predsednik vlade Papan-dreu pa je poslal Johnsonu poslanico, ki vsebuje grško stališč« glede ciprske krize: L Edina re šitev, ki bi v sedanjih okoliše» naj) .^služila stvari demokracije, miru in varnosti, je popolna neodvisnost Cipra ter pravica njegovega prebivalstva do samoodločbe. 2. Edina pot za tako rešitev pa je pot Organizacije združenih narodov. V Atenah pa je bilo sporočeno, da se bo Papandreu ob povratku iz Washingtona zadržal 29. junija v Parizu, kjer se bo razgovarjal z de Gaullom. O ciprskem vprašanju so sinoči razpravljali na zasedanju Varnostnega sveta OZN. Prvi je govoril predstavnik Turčije Orhan Eralp, ki je dejal, da bi hotel Makarios priključiti otok Grčiji ter da je samovoljno kršil določbe resolucije OZN, ker je enostransko odpovedal pogodbo o zavezništvu iz leta 1960. Poudaril je pravico Turčije, da intervenira v zaščito turške manjšine, česar pa Turčija ne bo storila, «dokler bodo trajale operacije OZN na Cipru brez omejitev». Sledil mu je ciprski zunanji minister Spiros Kiprianu, ki je dejal, da se njegova vlada strinja s trimesečnim podaljšanjem mandata sil OZN na Cipru. Medtem so delegati Brazilije, Bolivije, Slonokoščene obale, Maroka in Norveške predložili Varnostnemu svetu resolucijo, ki vsebuje predlog, naj se mandat sile OZN podaljša za tri mesece, t.j. do 26. septembra t.l. Na popoldanski seji je prvi govoril grški delegat Bitsios, ki je dejal. da je samo intervencija ZDA preprečila pred trem’ tedni turško izkrcanje na Cipru. Obtožil je med drugim tudi turško letalstvo, da je prekršilo grški zračni prostor, mediterò bo Turčija nadaljuje s preganjanjem Grkov v Anatoliji. Dejal je, da Cipru pretita dve nevarnosti: tuja vojaška intervencija in razdelitev. Bitsios je še izjavil, da njegova vlada v celoti podpira napore OZN. Nato je grški zunanji minister Kiprianu zahteval od Turčije, naj se obveže, da na otoku ne bo intervenirala. Predlog resolucije petih delegatov je takoj podprl britanski delegat Dean. Inonu pa je turškemu senatu izjavil. da intervencija NATO in OZN za rešitev ciprske krize doslej ni da- severnozahodnem delu otoka na področju nekaterih hribovskih grških vasi z ene strani ter dveh turških vasi z druge. V bitki je padel en Turek, okrog deset oseb pa jih je bilo ranjenih. Turki so uporabljali tudi minometalce in dva so začasno zaplenili švedski vojaki. Medtem pa je Makarios objavil poziv prebivalstvu, naj pomaga pri iskanju angleškega majorja Maceyja in njegovega šoferja, ki sta izginila pred nekaj dnevi. V pozivu se poudarja, da je njuno izginotje «zelo hudo vprašanje», ker sta pripadala silam OZN. la «aktivnih rezultatov». Poudaril je, da je bila Turčija pripravljena z intervencijo na Cipru že v polovici maja, potem ko je grška vlada sporočila, da se strinja z Makariosom in ko so se ciprski Grki pripravljali, da bodo uničili turško narodno skupnost na otoku. Končno je Inonu dejal, da bo 3. in 4. junija iz ZDA vprašali turško vlado, če namerava intervenirati na Cipru in če je to res, so sr—'čili, da naj se temu sklepu odreče. Kot smo poročali včeraj, je bila dopoldne na Cipru precej huda bitka med ciprskimi Turki in Grki. Danes se je s tem v zvezi zvedelo, da so nadaljnje boje preprečili švedski vojaki, vključeni v silo OZN, ki so bili s tem izpostavljeni streljanju in so se morali skrivati v . strelskih jarkih, dokler jim ni uspelo vzpostaviti premirje. Bitka se je vodila v Hlinili intuì iniimimiiMiitiiM min mtiiimimiiiimimiiiimimm iiilililtll llllillllllllIllliHiiilliuilllllIHII» MINISTER J0XE V BEOGRADU Atentati v Bogoti BOGOTA, 19. — Policija javlja, da je včeraj ponoči prišlo v Bogoti do številnih dinamitnih atentatov na tovarne, stanovanja in trgovske urade. Teroristična dejavnost je trajala 18 ur; v prvih dveh urah je bilo 15 eksplozij, ki so povzročile precejšnjo škodo; ne ve se še, ali so zahtevale tudi človeške žrtve. Kulturni sporazum med Francijo in SFRJ Veljal bo pet let ■ Dvoletni program o sodelovanju sila britansko, naj se začasno prenehajo dvostranski razgovori glede poljskega predloga konference šestih. Poljska vlada pa je sporočila danes, da bo njen predstavnik v kontrolni komisiji za Laos ponovno začel opravljati svojo funkcijo ter bo hkrati vodil razgovore za pripravo konference štirinajstih držav ženevskega sporazuma. Poljski delegat je bil namreč 19. maja letos odpoklican iz Vientiana zaradi provokacij laoških orožnikov. Iz Washingtona pa poročajo, da vlada ZDA vrši intenzivno diplomatsko akcijo, da bi prepričala svoje zaveznike, da. kriza v Jugovzhodni Aziji ni «periferična», temveč da je «osnovno vprašanje zahodnega sveta». ...................li.n.............................„„„„„„„„„.... BOJI V GLAVNEM MESTU SEVERNE KATANCE Uporniki so zavzeli Albertville Upornikov je tri do štiri tisoč, oblečeni so v civilne obleke ter v vojaške uniforme ubitih vladnih vojakov ter so slabo oboroženi - Baje ni moč ugotoviti, kateri stranki pripadajo LEOPOLDVILLE, 19. — Iz dobro obveščenih krogov »e je zvedelo, da so danes okrog poldne protivladni uporniki zavzeli Albertville, glavno mesto severne Katange. Pred tem pa so prihajale novice, da se Albertvillu približuje tri do štiri tisoč upornikov, ki so oblečeni v civilne obleke in v vojaške uniforme ubitih vladnih vojakov, vendar pa da so uporniki slabo oboroženi Po vesteh iz istih virov je število vladnih vojakov premajhno, da bi uporniške napade zadržali. V Albertville je vlada poslala' pomoč štiri letala. Na poziv, ki je prispel že včeraj v Elisabethville, so v Albertville danes zjutraj odpotovali konzuli Italije, ZDA, Belgije in Velike Britanije, češ da je njihova prisotnost nujna, ker je prišlo v glavnem mestu severne Katange do novih nemriov. Te nemire pripisujejo budim maščevalnim ukrepom vlade, ki trajajo že od dogodkov 28 maja in 12. junija. Isti viri trdijo, da se ne more ugotoviti, kateri stranki pripadajo uporniki. Pred zavzetjem mesta po upornikih so bili pooblaščeni pokrajinski organi severne Katange, katere predsednik je Jason Sendve, ki je bil aretiran, medtem ko je skušal pobegniti v Kasongo, so pod zaščito kongoškega orožništva. Po drugih vesteh pa so iz Albertvil-la odšli že vsi Evropejci. Zadnja skupina je baje odpotovala z ladjo v Bujumburo, kamor bodo prispeli jutri. Neko letalo družbe «Air Congo», ki je poskušalo pristati na letališču v Albertvillu, so baje uporniki obstreljevali, medtem ko je pilot videl upor- nike, kako napredujejo proti vzletišču. Ducei pri Bakaricu ZAGREB, 19. - Tajnik CK Zveze komunistov Hrvaške dr. Vladimir Bakarič je sprejel danes v Zagrebu novega italijanskega veleposlanika Roberta Duccija, ki ga je spremljal italijanski generalni konzul v Zagrebu Antonio Restivo. WASHINGTON. 19. - Vremeno-slovski satelit «Tiros VIL», ki so ga poslali v tir okoli Zemlje pred letom dni, posluje redno in dobro, kot prvi dan. V pristojnih krogih pripominjajo, da so s tem satelitom mogli lokalizirati 16 neurij in tajfunov ter več kot 400 neviht. Louis Joxe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Veljko Ze. kovic in francoski državni minister Louis Joxe sta podpisala danes v imenu svojih vlad petletni sporazum c kulturnem sodelovanju in dvoletni program o kulturno-znan-stvenem in tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo. Sporazum predvideva med drugim ustanovitev mešane komisije, ki se bo sestajala v Beogradu in Parizu in skrbela za bogatejše in širše sodelovanje na področju prosvete, književnosti, znanosti, umetnosti in kulture med obema državama. Obe vladi bosta obojestransko pomagali izdelovanju kulturnih centrov v Beogradu oziroma v Parizu, zagotovili večje število štipendij za študente, znanstvenike, strokovnjake m umetnike, razširili sodelovanje radia in lelevizije in sodelovanje v proizvodnji filma. Po podpisu sporazuma sta Zeko-vid in Joxe izrazila prepričanje, da bo sporazum prispeval k utrditvi prijateljstva med obema državama in dal nove pobude za širše sodelovanje. Joxe je dodal, da se s tem sporazumom tradicionalnemu prija, teljstvu med obema državama dodaja še en akt, ki predstavlja srečen dogodek za jugoslovansko-francoske kulturne odnose. Pred podpisom sporazuma sta se Zekovič in Joxe razgovarjala o dosedanjih rezultatih jugoslovansko-francoskih kulturnih odnosov in proučila nekatera konkretna vprašanja dvostranskih odnosov v prosveti in znanosti. Dogovorila sta se, da bo v kratkem obiskala Francijo skupina jugoslovanskih strokovnjakov, da bi se seznanila z razvojem francoskih šol druge stopnje. Francoskega ministra sta sprejela predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič ter predsednik kulturno-prosvet,-r.ega sveta zvezne skupščine Nikola Sekulič, opoldne p8 mu je predsednik izvršnega sveta Srbije Slobodan Penezič priredil v klubu poslancev na Dedinju kosilo. Nocoj je prispela v Beograd delegacija komunistične partije Avstrije pod vodstvom generalnega tajnika Friedla Fuerenberga na razgovore z delegacijo CK Zveze komunistov Jugoslavije Avstrijci bodo obiskali Makedonijo in Hrvatsko, kjer se bori ’ seznanili z delom partijskih organizacij in organov samoupravljanja v delovnih organizacijah. B. B. Laos in Vietnam MOSKVA, 19. — Tass poroča, da jo sovjetska vlada negativno odgovorila na poziv predsednika laoške vlade Suvane Fumé, naj ZSSR pošlje v Laos vojaško pomoč, kakor tudi na poziv Anglije in Francije, ter da bi enak odgovor dala tudi kateri koli drugi laoški politični skupini. V odgovoru se poudarja, da ZDA kršijo v Laosu njegovo suverenost in nevtralnost. SZ je mnenja, da je treba obnoviti pogajanja med laoški-mi političnimi silami in obnoviti delo koalicijske vlade. Hkrati je sovjetska vlada zapro- sklepu tri- OZN in Kambodža NEW YORK, 19. — Po Varnostnega sveta OZN stranska komisija odpotovala v nedeljo na mejo med Južnim Vietnamom in Kambodžo. Na cilj bo prispela v četrtek. V ponedeljek se bo ustavila v Nici, kjer se bo razgovarjala z državnim poglavarjem Kambodže princem Sihanu-kom. Pereče ciprsko vprašanje je obravnaval včeraj Varnostni svet OZN, ki bo prav gotovo podaljšal do 26. septembra bivanje «pia-vih šlemov» na otoku. Hkrati pa je sovjetska vlada zavzela precej odločno stališče — ki je sicer že znano — do ciprske krize: pristojnost za obravnavo ciprskega vprašanja ima samo Varnostni svet. Grški zunanji minister je pri tem ugotovil, da se stališče grške vigde strinja s sovjetskim. Inonuju pa je turški parlament s pičlo večino glasov odobril nadaljevanje njegove politike glede Cipra in bo jutri odpotoval v Washington. Istočasno je predsedniku Johnsonu poslal posebno poslanico tudi predsednik grške vlade Papandreu, ki poudarja, da je v sedanjih okoliščinah edina rešitev popolna neodvisnost otoka ter pravica njegovega prebivalstva do samoodločbe. Medtem ko iz Laosa in Vietnama včeraj ni bilo posebnih vesti o bojih, je prišla iz Konga vest, da so uporniki, za katere se baje ne more ugotoviti, kateri stranki pripadajo, »avzeli Albertville glav-no mesto Severne Katange. Opazovalci trdijo, da je vzrok upora revanšistični režim, ki ga je kon-goška vlada vzpostavila po dogodkih v maju in začetek junija, V Kopenhagnu je Hruščov zaključil razgovore s predsednikom danske vlade Kragom in danes bo objavljeno o tem skupno po-ročilo. Krag je povedal, da sta ra?P.r?vJÌa,a 0 vseh mednarodnih političnih vprašanjih. Hruščov pa je v svojem govoru poudaril zla-sti znano stališče danske in nor-veske. vlade, da ne bosta dovolili prisotnosti tujih čet na svojih ozemljih, sklep Danske da ne bo dovolila jedrskega orožja ter ••Klep danske in norveške vlade, da ne bosta sodelovali pri več-stranski atlantski jedrski sili Včeraj se .je zvedelo tudi, da je sovjetski veleposlanik Vinogradov v Parizu izročil de Gaullu vabilo, naj obišče Sovjetsko zvezo konec tega ali začetek prihodnjega leta; toda vse kaže, da general ne bo obiskal Moskve pred predsedniškimi volitvami, ki bo-do konec prihodnjega leta. Bonski kancler Erhard pa je glede sestanka s Hruščovom dejal, da sovjetski vladni predsednik lahko takoj dobi vabilo za prihod v Bonn, če je mnenja, da obstajajo argumenti, o katerih je vred-no razpravljati. NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Deseti sejem vina in drugih pijač Prijavljenih 20 držav za sejem, ki bo odprt od 29. 8. do 6. 9. Kakor vsako leto bo tudi letos konec poletja v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču tradicionalni mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Letošnji sejem, ki bo od 29. avgusta do 6. septembra bo potekal v posebno slavnostnem vzdušju, saj je letos ta prireditev jubilejna — sejem je namreč že 10. zapovrstjo. Zato lahko pričakujemo, da bo tako po udeležbi razstavljavcev kot po splošni ravni letošnji vinski sejem prekosil vse dosedanje tovrstne prireditve. Zanimanje za letošnji mednarodni vinski sejem je zelo veliko ker je dobil organizator sejma do prve polovice junija prijave iz 20 držav Evrope, Azije, Afrike. Amerike in Avstralije. Doslej so prijavile vzorce raznih piiač za orenjevan’e na tem sejmu naslednje države: Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Finska, Francija, Grčija, Irska. Italija, Izrael, Maroko, Nova Zelandi:a. Romuniia. Spani’a. Švica, Turčija, Vel Britanija, ZDA. Zvezna republika Nemčija, ZSSR in Jugoslavija. 2e število doslej prijavljenih držav (lani >e na se*mu s svojimi vzorci sodelovalo 18 držav) kaže na veliko zanimanje za letošnii jubilejni sejem, ni pa izključeno, da se bo število sodelujočih držav na tei znani sejemski prireditvi še povečalo. Kot vsako leto bo tudi letošnji SP’em zavzel vse prostore Gospodarskega razstavišča, tako pokrite kot tudi prece'sen del odprtih razstavnih površin, katerih del je pokrit z začasno veliko nadstrešnico pred kupolo dvorane A Po trad!ciji bodo v veliki kupnini dvorani zbrani sodobni stroji in naprave za vinogradništvo in kletarstvo, ki jih bodo razstavna nekatera domača in več on-rnan’h inozemskih podietii Med domačin* razstavljavci naj ome-r mo zagrebško podietie JEDTN-STVO. ki bo med drugim razstavilo napravo za neposredno raz-b’ajevan-ie grozdnih sokov ali vina s hladilnikom na amoniak. OH inozemskih tvrdk so svojo u-deležbo najavila podjetja iz Avstrije, Francije, Italije, Demokratične republike Nemčije in Zvezne republike Nemčije. Med drugim bomo tu videli sodobne naprave za etiketiranje, kletarske strofe, črpalke, filtre in podobne naprave za kletarstvo in vino-gradn;štvo. Posebno zanimive bodo tudi za širši krog obiskovalcev sodobne polnilne linije s črpalni-mi napravami, sterilizatorji, filtri, razklicevalnimi napravami, etiketirnimi in podobnimi stroji. Posebnost sejma bo seveda ocenjevanje vin, žganih pijač in sadnih sokov. V mednarodni komisiji, ki bo ocenjevala vinske vzorce, bo 15 pokuševalcev, za žgane pijače 7, za sadne sokove 7, skupno torej 29 pokuševalcev - enologov. Mnoge države so že doslej prijavile veliko število vzorcev, tako npr. Avstralija 72, Izrael 20, Nemčija 76, Nova Zelandija 46-ZDA 16, ZSSR 60 itd. Spričo navedenih podatkov je pričakovati, da bo pričakovani komercialni uspeh ugoden ker vla- da med vinarji ter proizvajalci strojev in kletarskih naprav veliko zanimanje za ta sejem. Tudi na letošnjem sejmu bodo obiskovalci lahko pokušali izbrana domača in inozemska vina, strokovnjaki pa bodo imeli več posvetovanj. Seveda ne smemo pozabiti tudi kulturno-zabavnega dela tega sejma, ki bo v večernih urah na ploščadi ob kupolni dvorani v sodelovanju s Turističnim društvom Ljubljana. Med znanimi podjetji, ki so že lani na tem sejmu postregla obiskovalcem s svojimi specialitetami se je letos prijavil tudi znani proizvajalec 2UPSKI RUBIN iz Kru-ševca. Podelitev Nazorjevih nagrad S svečane otvoritve mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu, ki je bila v četrtek v veliki dvorani Tržaške univerze. Otvoritve, kot je razvidno tudi s slike, so se udeležili številni gostje, med katerimi tudi predstavniki konzularnega zbora v Trstu. Kot smo že ob irno poročali, je mednarodni center za teoretsko fiziko edinstvena mednarodna ustanova te vrste, v katerem se bodo usposabljali na tem znanstvenem področju zlasti mladi znanstveniki iz nerazvitih držav. Center je ustanovila mednarodna atomska agencija, ki ima sedež na Dunaju, sporaz unno z italijansko vlado MIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllll|||flllllllllllllll||lllll|l|||||||||||||||||||||||ii||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Ml||||||||||||||IIIIMIIIIIIIIIIIIi«IIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIimilllllMII>IIIIIIIIIIIIMIIIIII VČERAJ SO IZVRŠILI PONOVNE MERITVE NAKLONA Nagnjeni stolp v Pizi vedno večji nevarnosti Rezultate meritve bo pregledala posebna komisija ministrstva za javna dela, ki bo odločala o primernih ukrepih PISA, 19. — Danes zgodaj zjutraj so izmerili za koliko se je nagnil svetovno znani poševni stolp od lani, ko so nagib merili točno ob istem času. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je nagib v bistvu enak, kot je bil pred pol stoletja, ko so pričeli na znanstveni osnovi nagib meriti, čeprav pa nagib počasi narašča in je sedaj stolp na sedmem nadstropju za 4 metre n 363 mm izven navpičnice, kar je nevarno za njegovo stabilnost. Predsednik ustanove, ki upravlja cerkev, prof. Pistoiesi je izjavil, da je nevarnost zelo resna in da jo je treba odstraniti z vsemi modernimi dosežki tehnike in znanosti, pri čemer je treba upoštevati, da so bili razni začasni okrepi v preteklosti ne samo brez haska, temveč so celo stabilnost stolpa poslabšali. Ravnatelj geodezijsk»** i* topografskega instkuta inženjerije univerze v Pjzi prof. Silvio' Bgjlarin je štiri ure in pol izvrševal potrebne meritve in je mnenja, da letne meritve dokazujejo, da se stolp počasi še vedno nagiDa in, da smo blizu kritične točke, ko zemljišče ne bo moglo več vzdržati teže stolpa, ki znaša 15 tisoč ton. Meritve je pričel 1918. leta prof. Cicconetti in jih vrše z zelo natančnimi teodoliti vedno V sredini junija ter rezultate beležijo na velikem grafikonu. Lahko se reče, Je dejal prof. Ballarin, da je stolp na sedmem nadstropju v odnosu na prvo bil izven navpičnice 1918. leta za 3,248 m, sedaj na je 4,363 in da se je nagnil vsako leto približno še za 1 mm. Rezultate današnje meritve bodo poslali višjemu svetu ministrstva za Javna dela, kjer jih bo pregledala ministrska komisija, ki ji predseduje prof. Giovanni Poivani. Današnje meritve so še posebej važne, saj jih bo pristojna komisija podrobno preučila, da se odločijo primerni ukrepi in da se zagotovi stabilnost stolpa. Ministrska komisija se bo verjetno sestala od koncu junija in bo na sestanku prisoten tudi minister za javna dela Pieraccini. Tilo sprejel podpredsednika ZAR BEOGRAD, 19. — Sinoči se ie v Beogradu končalo četrto zasedanje mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med Jugosla- ...................................................................... vijCL.in Združeno arabsko republiko. Na zasedanju so sprejeli sklepe, ki-bodo omogočili podvojitev trgovinske izmenjave v prihodnjih petih letih in razširitev In poglobitev' gospodarskih odnosov med obema državama. Govorili so med drugim o tesnejšem sodelovanju strokovnjakov za načrtovanje, o aktivni udeležbi jugoslovanskih strokovnjakov pri izdelavi metodologije jn načrta gospodarskega razvpja ZAR. in o sodelovanju na področju industrije. Predsednik Vepublike maršal Tito je sprejel danes na Brionih podpredsednika ZAR Zakarie Ma-hiedina, ki je gost podpredsedm-ka republike Aleksandra Rankovi-ča, in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Po razgovorih je maršal Tito s soprogoa priredil kosilo v čast Mahiedina in njegove soproge,-■’*»% MED POLETNIM NEURJEM V MILANU Iz izložbenega okna ukradli za 10 milij. zlatnine Lastnik zlatarne je tekel in streljal za tatovi MILAN, 19. — Med hudim poletnim neurjem so banditi razbili izložbeno steklo zlatarne v Dre-voredu Abruzzi 73 in odnesli za okoli 10 milijonov lir prstanov, briljantnih ogrlic, dragih kamnov in drugih draguljev. Okoli 15. ure sta se dva moška ustavila in parkirala v bližini zlatarne avtomobil, nato sta z dežnikom razbila .........m.....i.im,um,mn.............. SEDEMNAJSTI KONGRES 0 TBC X Italiji je p»l milijona bolnih za tuberkulozo Število smrtnih primerov pada, vedno težje pa je bolnike ozdraviti in narašča število kroničnih obolenj NEAPELJ, 19. — V uvodnem ovoru na 17. kongresu posveče-em borbi proti TBC, je prof. A. tlasi, ravnatelj klinike v Parmi, ejal, da je umrljivost za tuber-ulozo v Italiji sedaj zelo nizka, a pa je število obolenj in njih osledic še vedno visoko ter za-krbljujoče. Sedaj umre 15 oseb a 100.000 prebivalcev za tuberku-jzo, medtem ko je 1933. leta mrlo 100 oseb na 100.000. Umr-jivost se je torej občutno zni-ala. Dosti manjši napredek pa e bil narejen glede obolelosti, saj o zabeležili 1933. leta 170 novih rimerov na 100.000 prebivalcem, edaj pa jih zabeležijo 100. Ne zdravijo vsi bolniki, ki prvič bole. Nekateri med njimi so iraktično že kronični in bodo bo-i-hali mnogo let ali celo deset-etlj. Drugi postanejo kronični lozneje. Zaradi tega računajo, da e sedaj v Italiji okoli pol mili-ona ljudi bolnih za tuberkulozo Dejstvo, da se TBC zelo težko »zdravi in da dobiva bolezen kro-lični značaj, ustvarja resne teža-ie za profilacijo, zahteva dolga Pravljenja in ima negativne socialne posledice zaradi dragih Pravljenj in izgube delovne sile. Prof. Monaldi, ki je zasedanju predsedoval, je tudi dejal, da prijajo do podaljšanja obolenj obi-lajno zaradi napačnega začetka Pravljenja. Kronično tuberkulozo aa je zelo težko ozdraviti, saj je Kochov bacil postal odporen proti najmočnejšim antibiotikom, zaradi česar je treba uporabiti različne druge zdravilne postopke. katero sta spremljala Teddy Reno in njena mama. Telefonski kabel WASHINGTON, 19. — Predsednik Lindon Johnson in prvi japonski ministrski predsednik Ha-yato Ikeda sta v četrtek otvorila prvi telefonski kabel, ki združuie Havaje in Daljni vzhod. Oba državnika sta si izrekla voščila ;n dejala, da gre za pomembno dejanje v korist miru in procvitu. Novi kabel, ki lahko posreduje i-stočasno 128 telefonskih ali telegrafskih vez ter povezuje havajske otoke in Tokio, je dolg 8.500 km in je stal 80 milijonov dolarjev. šipo in pobrala dva pladnja dragocenosti. Stekla sta k avtomobilu, s katerim sta se odpeljala proti središču mesta. Lastnik Luigi Brunelli je zaslišal ropot razbitega stekla, zgrabil samokres, ki ga je imel pri blagajni, stekel za tatovoma in izstrelil proti njima nekaj strelov. Toda tatova sta bila že daleč in ni nobenega zadel. To je že petnajsti rop v nekaj mesecih, ki se je na isti način zgodil v Milanu. Ropu praktično ni prisostvoval nobeden, saj so se vsi pešci skrili pred dežjem, tako da ima policija zelo težko delo, saj nima praktično nobenih indicev. Italijani raje pijejo pivo Tradicionalne nagrade iz s’:ta-da Vladimirja Nazorja so letos podelili petim hrvaškim kulturnikom,- slikarju Marinu Tartalii in pevcu Josipu Križaju po milijon dinarjev, po. petsto tisoč di-* narjev pa pevcu Vladimiru Ruz-djaku, dramskemu ‘ igralcu Emilu’ Kutijttrit m WrhkkeWu, režiserju Branku Bauerju. Slana in Lekič na razstavi v Rimu V Rimu je hi la odprta kolek- tivna razstava mladih italijanskih slikarjev i« slikarjev iz, nekaterih drugih evropskih držav. Od Jugoslovanov nastopata s svojimi d-ij France Slana in Mirjana Lekič. . Kolektivna razstava za Skopje Konec meseca bo v Rimu odprta razstava slik in skulptur, ki so jih italijanski likovniki naklonili glavnemu mestu Makedonije. Razstava bo odprta 26. vini-a. Nit njej bo razstavljenih 60 umetniških del. Vsa ta dela ho dobil novi muzej likovne u-metnost’ v Skopju. V Londonu nrodana Monetova slika za preko 36 milijonov lir LONDON, 19 — Na dražbi so prodali Monetovo sliko, ki predstavlja pogled r.a Honfleur za 20 tisoč gvinej ali približno 36.750.000 lir. Sliko je Monet prvič razstavil v Parizu 1865 leta. Umrl je filmski igralec komik Hans Moser DUNAJ, 19. — Umrl je znani avstrijski igralec Hans Moser, ki je bil star 64 let. Zlasti je bil znan zaradi komičnih filmov. Itnjir/v 'o- q/pf/fi/iÀrP \/NA/\ ✓\/\/\/ C' J ijiahbu ^ biilifčibltJO SODELUJE 31 DHŽAV Jutri svečana otvoritev XXXII. beneškega bienala Seznam nagrajenih slikarjev, kiparjev in grafikov BENETKE, 19. — Jutri bodo ob prisotnosti ministra za javno vzgo-io Luigija Guia svečano otvorili XXXII. «Bienalo». Otvoritev bo v osrednjem paviljonju, kjer je italijanska razstava. Letos sodeluje 34 držav s 350 umetniki, med katerimi je 90 Italijanov. 27 držav je uredilo lastne paviljone. Večina kritikov je mnenja, da je letošnja razstava urejena s povsem novimi značilnostmi. Urejena je tudi razstava z naslovom «Sodobna umetnost v muzejih», ki naj prikaže odnose med sedanimi umetniškimi ustvarjalci in dejavnostjo muzejev. Mednarodno razsodišče je pod predsedstvom prof. A. M.' Ham-mascherja izrekla posebno priznanje francoskemu slikarju Rogerju Bissierju za zgodovinsko in umetniško pomembnost njegovih del. Nagrade je razsodišče razdelilo na sledeči način: nagrade po dva milijona: nagrado ministrskega predsedstva za tujega umetnika prejme ameriški slikar Robert Raušchemberg, nagrado ministrskega predsedstva za tujega u-metnika prejme švicarski kipar BOLOGNA f ,19. — Nemški strokovnjaki so proučili italijansko držiijče jiiva Jn 3o pineta, da se bo potrošnja piv* v Italiji povečala od sedanjih 9 litrov na prebivalca na leto na 11 litrov v letu 1965 in na 15 v letu 1970. In-kaso pri prodajah na drobno pa se bo znižal od sedanjih 28 milijard na približno 60 v naslednjih petih letih. Strokovnjaki so prepričani, da hočejo imeti italijanski pivopivci vedno boljše pivo, o čemer tudi priča občuten uvoz in uspeh podjetja Prinz Brau, ki je v enem letu podvojilo svoje naprave. Letalonosilka «John Kennedy* WASHINGTON, 19. - Bela hiša je sporočila, da bodo imenovali novo letalonosilko vrste «Forre-stai» po umrlem predsedniku «John Kennedy». Nova letalonosilka bo imela ob polnem tovoru 80.000 ton. Tako bosta v ameriški mornarici dve ladji, ki bosta nosili ime Kennedy. V mornarici je namreč že rušilec «Joseph P. Kennedy jr.», ki je nazvan po mlajšem bratu umrlega predsednika, ki je kot letalec padel v pretekli vojni. Zaradi neurja 328 mrtvih v Pakistanu KARACKI, 19. — Pokrajino Hy-derbad v Zapadnem Pakistanu Je v preteklih dneh opustošil ciklon, ki Je povzročil 328 smrtnih žrtev in škodo, ki jo cenijo na 10 milijonov dolarjev, Po vesteh, ki prihajajo v prestolnico, je poginilo 60.000 glav živine In so obširni nasadi bombaža preplavljeni. Nimajo še vesti iz petih naselij, kjer živi okoli 30 tisoč oseb. Vlada je nakazala pomembna sredstva za pomoč ponesrečencem. BUENOS AIRES, 19. — Pred-'dnik argentinske republike Ar-iro Illia je dopoldne sprejel znati italijansko pevko Rito Pavone, V Hamburgu se je prevrnila 3128-tonsku ladja «Brunswick» opremljena za prevoz bunan, medtem so jo vlačilci počasi vlekli iz plavajočega doka. Na ladji je bilo preko 100 oseb, vendar je pri katastrofalni nesreči Izgubil življenje samo 60-letni ladijski natakar. De vet mornarjev, ki so bili nekaj ur zaprti v potopljenih kabinah, so se pa lahko rešili s pomočjo pos: bnih oddelkov pristaniške policije. Ladja se je potopila v nekaj sekundah zaradi tehnične napake pri napravi za podporo v plavajočem doku. Na ladji so bili člani sovjetsko-nemške tehnične komisije, ki so kontrolirali naprave, saj so ladjo nameravali prodati Sovjetski zvezi Nina Timotejeva prva plesalka baleta «Bolšoj» v hotelu v Diisseldorfu nekaj pred izgonom iz Zapadne Nemčije Nemška vlada je izgnala balet «Bolšoj» češ, da niso hoteli nastopiti v zapadnem Berlinu. Rusi trde, da je pogodba povsem jasna in da ne predvideva nastopa v zapadnem Berlinu, kar so potem potrdili tudi razni nemški listi. Nastop sovjetskega baleta je spadal v Okvir kulturnih stikov med Zapadno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Bonn je hotel zadnji trenutek vključiti med mesta, v katerih naj bi plesali sovjetski plesalci tudi Berlin, ter s tem doseči nekako Jifto priznanje, da ie zapadni Berlin sestavni del Zapadne Nemčije. Slo naj bi za precederli, kot jih na vso silo išče nemška vlada. Nemški organizator Helmut Malnar iz Duesseldor-fa je sporočil, Ja bo zahteval od nemške vlade oeškodnino. ker ie bila turneja prekinjena in je dejal, da gre za okoli milijon mark. Nemške oblasti so sovjetske plesalce postavile gred ultimatum, da morajo zapustiti nemški teritorij v 24 urah* Proti izgonu je včeraj soi'jetska vlada izročila zunanjemu ministru uradno noto. Zoltan Kemeny, nagrado beneške občine in pokrajine za italijanskega umetnika prejme kipar Andrea Cascella, nagrado beneške občine za italijanskega umetnika prejme kipar Arnaldo Pomodoro; nagrade po 500.000 lir prejmejo: nagrado ministrstva za javno vzgojo za tujega risarja ali gčafika prejme nemški risar Joseph Fassbender. nagrado ministrstva za javno vzgojo za italijanskega risarja ali grafika prejme grafik Angelo SavelU, nagrado ustanove «David E. Bright foundation» iz Los Angelesa prejme jugoslovanski kipar Branko Ružič, nagrado iste ustanove za slikarja izpod 45 let starosti, ki ni še prejel mednarodnih nagrad na Beneški bienali preime Jesus Raphael iz Venezuele, ista ustanova je dala nagrado za kiparja izpod 45 let, ki še ni bil nagrajen in ki jo je prejel Francoz Jean Ipostegy. Razdelili so še nekaj drugih manjših nagrad. Nagrado UNESCO, ki se sestoji iz objave slikarjevega dela in nagrade LOGO dolarjev je prejel slikar Roger Hilton iz Velike Britanije. Drama «Vikar» igrana v Izraelu TEL AVIV, 19. — Sinoči je izraelsko državno gledališče igralo znano delo «Vikar», ki- je vzbudilo mnogo polemik, zaradi ostre obtožbe papeža Pia XII. in njegove politike do nacistov ter uničevanja Židov. Na predstavi so bili prisotni številni ministri, vabilu pa se nista odzvala ministrski predsednik Levi E.shkol in zunanji minister Golda Meir List «Jeruzalem post» piše. da je minister za zunanje zadeve izvajal pritisk, da dela ne bi predvajali vsaj toliko časa, da se konča ekumenski koncil. Enotna srbo-hrvaška stenografija Specialna strokovna komisiia je izdelala enoten stenografski sistem za hrvaško-srbsko jezikovno področje. Konec tega meseca bo kongres stenografov in daktilografov Jugoslavije v Sarajevu sklenil, ali se bo ta novi sistem razglasil kot enoten za vse srbohrvaško jezikovno območje. Sedaj uporabljajo v Jugoslaviji 17 raznih sistemov in inačic stenograliranja. Garland se ni poročila HOLLYWOOD, 19. — Znana pevka in filmska zvezda Judg Garland se v Hong Kongu ni poročila z igralcem Marcom Herro-nom, temveč jo je samo neki budistični duhovnik blagoslovil in n ato govoril o poroki. Vesti o poroki je včeraj zanikal pevkin odvetnik Herbert Schwab, ki je tudi povedal, da je bila Judg Garland hudo bolna v Hong Kongu in da je «čudežno ozdravela». Pevka je sedaj v Tokiu in je povedala, da se namerava poročiti Marconi Herronom. kot letaiec paaei v preteku vojni. «■*.« -A*™ —* <- — * —. ................mul.............................„„„„„„„..........i. VSE V PIČLIH PETIH URAH Oropan vlak, ujeti trije banditi odkritih ukradenih 25milijonov Vlak so banditi ustavili na progi Catania-Etna, tako, da so postavili na tir avto 600 - Nekaj minut po ropu je bil prvi napadalec že ujet V bližini Catanie so štirje banditi ustavili vlak, oropali poštni voz in nato zbežali. Enega izmed njih so ujeli nekaj minut kasneje, drugega čez dve uri, oropan denar in dragocenosti pa so rešili okrog 12. ure. Ostala dva romarja je policija identificirala Sta pa še vedno na svobodi. Rop ser je zgodil okoli . 7' ure zjutraj n* vleku, ki vozi iz Cata-pie proti EtnUVUk je prilpei do 'naselja Erba bianca, ko je vlakovodja opazil, da so namestili na križišče, prav na tire, avtom, i-bij fiat 600. Skušal je vlak hitro ustaviti, vendar je zadel v zadnji del avtomobila, pa čeprav je vluk vozil zelo počasi. Osebje vlaka je takoj skočilo na tla, da bi ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo .Znašli pa so se pred naperjenimi pištolami štirih roparjev, ki so jih prisilili, da so se vrnili na vlak, nato pa so roparji vzeli 14 vreč pošte. Dva roparja sta bila oborožena s pištolami in sta imela obraze prekrite z robci, ostala dva sta bila brez orožja. Vreče so naložili v neki drug avto, v katerega so se vsedli trije roparji, četrti pa je hotel zbežati peš. Ni pa prišel daleč, ker so stekli za njim spremljevalci vlaka, ga ujeli ln ga nato izročili policiji. Ob 11.30 so ujeli drugega ro parja Francesca Zappala starega 25 let, ko je mimo hodil v bližini sodne palače. Poštna uprava je med tem Č vse gladko DEVICA (Od 23.8 do 22 9.) Pokažite. kaj zmorete, kajti drugače ne bo prav za vas V družini razpoloženje, ki ne kaže nič dobrega. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Spoznali boste nekoga, ki ste ga imeli za lojalnega in poštenega-, Razočaranje, tudi v družbi ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pridobili Doste na prestižu in tu- Nerazumevanje in obotavljanje z ustreznimi posledicami. Pri reševanju družinskih zadev ne cincajte. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce ste finančno trdni, se lotite ponujenega posl.., če ne, se umak iute. Ljubosumn boste. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vseh ovir. ki jih no bo malo, ne boste mogli prebresti. Harmonija v družini RIBI (od 20 2. do 20.3.) Bodite bolj kntič.u, da ves kdo ne spod nese. Tudi v čustvenih zadevah ste z glavo v oblakih. Hruščov je v nekem svojem govoru rekel, da ne bo noben sovjetski kozmonavt poslan ne pot proti Luni, preden ne bodo do podrobnosti dokončane vse priprave. Zahodni tisk pa je po pomoti objavil le prvi del te izjava In ni hotel nato dodati svojega popravka. Katalizator za zbiranje izpušnih plinov NEW YORK, 19. — Tehniki neke ameriške družbe so izdelali katalizator, ki more nevtralizirati ostanke goriv iz plinov avtomobilskih izpušnih cevi. Napravo bodo že v prihodnjih mesecih dali na prodaj. Novi katalizator je odobril tudi kontrolni urad v Kaliforniji, kjer bo s koncem prihodnjega leta moralo vsako motorno vozilo biti opremljeno s napravo za zajemanje plinov, ki uhaiaio iz avtomobilskih izpušnih cevi. Uzakonitev te zahteve, ki bo baje razširjena v kratkem tudi na druge zvezne države ZDA, ima namen, preprečevati, da bi se ostanki nepopolnega izgorevan'a bencina in drugih gorjv razširjali v zrak, kajti ti ostanki niso le škodljivi človeškemu zdravju. pač pa predstavljajo enega glavnih vzrokov tako imenovanega «smoga», ki tako pogosto zatemni vse ozračje Los Angelesa in mnogih drugih ameriških mest. Katalizator, ki »e da vgraditi v novo vrsto dušilca, soreminia ostanke neizgorel'h goriv v vodo in ogljikov vodik Poskusi, ki so lih doslej napravili, doka-zuieio, da nova nanravs zbere uha'Rinče pline za 76 odst., kar se tiče vodikovih hidratov, za 77 odst. pa ogljikovih kislin. rejših objektih, ki se nizajo vzdolž tovarniškega zelenega parka, toda montažni oddelek se nahaja v docela novem, dokaj dolgem in modernem traktu. Stiri tisoč aeiov ima en sam teleprinter, zato si lahko predstavljate kolikšen strojni park mora imeti takšna tovarna. Res je, da je možno na enem samem stroju izdelovati serije docela različnih sestavnih delov, toda vsak del zase vendarle zahteva docela svoje orodje in tisoče merilnih naprav za kontrolo orodja in izdelkov. Vsako orodje se prej ali slej obrabi, tu pa so zelp.tes-* ne tolerance, zato cela armada specialistov z najbolj, preciznimi instrumenti nenehno bdi nad stroji in izdelki. Povedali so mi, da dobrih 40 odst. vseh delovnih mest v tovarni zaseda tehnična kontrola z najpreciznejšim elektronskim merilnim instrumenta-rijem, kar dejansko pomeni ključ do kvalitete. Teleprinterja ni moč primerjati z običajnim pisalnim strojem, če po končani montaži teleprinter kolikor toliko normal- no deluje, on mora ob neprestane nih tisočerih, dokaj čvrstih udarcih črkovnih vzvodov, ob nagPh z gibih .dokaj težkega . vozička valjem. Uti kljub dušenju nepre- )4r stano močno tresejo celotno konstrukcijo, delovati brezhibno na tisoČp.,ur. Pri tem igrata troez-nost osnovnega materiala in pravilna obdéliiva ■'vseh jsreeifmih točk skupno s kontrolo na.:večjo vlogo. Ze v s imi tovarnj je sleherni teleprinbA obvezno porivi žen 8-urnemu neprekinjenemu p; sanju in' temeljitim pregledom končne super-kontmle, a reriki so med njimi, pa čeprav so tudi takšni, ki zaradi neznatnih malenkosti, romajo v ponovne picpiede in naknadne preizkušnje. RFT-teleprlntor je torej proizvod, ki je tisočkrat skrbno pretehtan v rokah strokovnjakov, preden pride na trg. Letno proizvedejo v tej tovarni okrog 8.000 teleprinterjev, a zelo se trudijo, da b- proizvodnjo povečali na 10.000 kosov, kajti tako na domačem kot na tujih tržiščih vlada zanje izredno povpraševanje. Na domačem in na zunanjih tržiščih tovarna u-živa velik ugled, kajti poseben oddelek vzporedno z izvozqm organizira preko raznih zastopnikov tudi servisno službo, katero redno oskrbuje ne le z rezervnimi deli, temveč tudi s tehnično dokumentacijo in specialnimi merilnimi instrumenti V kolikšni meri se tovarna prilagaja potrebam in zahtevam inozemskega tržišča, je razvidno ne le iz prizadevanj za dosego kvalitete, kakršne doslej še nismo poznali, temveč tudi iz uspehov, ki so jih dosegli v sodobnem funkcionalnem in estetskem oblikovanju teleprinterjev in dodatnih naprav, a zlasti še perforatorjev, ki so resda supermoderni. Največji uspeh pa seveda predstavlja nova konstrukcija teleprinterjev z dvojnimi abecedami, o katerih so že dolgo sanjali narodi, katerih jezik se še dandanes ne poslužuje latinskih črk. temveč ima svojo 'originalno pisavo. Ti novi modeli teleprinterjev se na zunaj skoroda ne razlikujete od normalnih teleprinterjev. Le na tastatun imajo dvojno a-hecedo in sicer v dveh raličnih kombinacijah: latinica — ruska cirilica — velika latinica — grška abeceda. Konstrukcijska rešitev pa je sila enostavna. Kdor pozna teleprinterje, ve, da se na vsakem Vilka ali interpunkcija. Valj s črkovnem vzvodu nahaja po ena črka in no en znak — bodisi šte-papiriem mora zato imeti dve legi, pri čemer v enj legi omogoča nisanie samih črk. v dmgi pa številk in interuunkcij. Novi te-lenrinterii pa imajo voziček ? valjem konstruiran tako, da ga je možno dvigniti še v tret'o lego. ki ustreza za nisanie črk dodatne- abecede. To pomeni, da s Pritiskom na poseben gumb isti teleprinter lahko piše zdaj v la- tinici zdaj v cirilici, oziroma pri drugem modelu zdaj v latinici zdaj v grški abecedi. Za dežele, ki v notranjem prometu uporabljajo nacionalni jezik in svojo pi-š savi, v mednarodnem prometu pa vselej neki tuj jezik in latinsko pisavo, je ta nova konstrukcija sila pomembna saj sedaj lahko za dve različne svrhe u-porabljajo namesto dveh le en sam teleprinter. Pomembno novost na tržiščih bo predstavljal tudi teleprinter za pisanje matric. V mnogih u-stanovah in podjetjih, zlasti pa v časopisnih agencijah je že nekaj časa v rabi praksa, da tipkanja matric za ciklostilni raz-množevalec ne opravijo več na običajnih ali električnih pisalnih strojih, temveč kar na teleprinterju. To je prišlo v rabo zlasti zato, ker je del tekstov, ki so se oddajali po teleprinterju, bilo že sperforirano in ni bilo potrebno ponovno pretipkavanje, hkrati pa je avtomatično tipkanje s perfo-riranim trakom hitrejše in zaradi enakomernih udarcev boljše kot pri ročnem tipkanju. V razgovoru s strokovnjaki RFT me je posebej zanimalo Vprašanje, kakšne perspektive obstajajo za elektronske teleprinterje, kakšne so njihove prednosti in kdaj bi le-ti utegnili zamenjati klasične teleprinterje. Neki strokovnjak mi je takoj segel v besedo češ da pravih elektronskih teleprinterjev doslej še nihče ni razvil, kajti vse dosedanje konstrukcije so v bistvu še vedno s tastaturo, torej kombinacija mehanskih delov in elektronike, pri ččmer elektronski del zamenjuje seveda celoten elektromagnetni sistem in tudi precejšen del mehanskega vzvodja. Glavna prednost elektronskih teleprinterjev je zategadelj v znat-,no manjšem številu sestavnih delov, toda po npihovem mnenju smo še dokaj daleč od njihove praktične uporabe. Slednji odgovor me sicer ni zadovoljil, čeprav so dodali, da tudi oni sami v njihovih razvojnih oddelkih posvečajo, veliko pozornost razvoju takšnega teleprinterja, toda spričo dolgoletnega napornega dela, ki so ga imeli s pripravo konstrukcije in uvajanjem proizvodnje klasičnega teleprinterja, mi je bila docela razumljivo, da je takšno mnenje bolj izraz oddiha, ki si ga sleherni želi po tako napornem delu preden zbere moči in začne z novim še napornejšim delom Sicer pa se njihov kader stalno pomlajuje, v tovarno prihajajo novi mladi in znanja polni ljudje, ki bodo osvežili duha in ustvarjalni potencial že itak bogatega kolektiva. Veliki umetnik Giorgio Morandi Prav na dan ko je prof: Mar-tlifco za.vrla njegovo ustvarjalnost, cazzane, predsednik^ beneške bien-i kot je zavrla ustvarjalnost trino. _ . » ni «-i —Ji. J m. . —. U .. *v% L» zv «s * I ' n// n sa naie, ki je ena ' nijvetjih likovnih manifestacij na svetu, sprejemal 430 npvìnqrjev in umetnostnih. kritikov, du bi jim prikazal letošnjo beneško razstavo, je - v na svojem domu v rojstni Bologni umrl eden največjih sodobnih italijanskih umetnikov Giorgio Morandi. Bil je star 74 let. Ze pred meseci mu je začel pešati vid, toda veliki umetnik ni vedel, da gre za tako resno bolezen, ki ga je dejansko umorila. Ker gre za zares velikega umetnika, se bomo nekoliko ustavili pri njegovem plodnem življenju. Giorgio Morandi se je rodil 29. i. 1990 v Bol ogni, kjer se je tudi vpisal na umetnostno akademijo, ki jo je končal 1913, leta. Toda poznejši veliki umetnik, se je že prej «srečal» z umet- nostjo. Ugajali so mu impresionisti in loteval se je prvih del. Ni se pa zadovoljil s samim seboj in je rad obiskoval galerije. Zato je obiskoval Benetke, Firence, Rim in druga velika mesta. V tej dobi je tudi nastalo njegovo prvo pomembnejše delo neka «krajina». Sledila je prva svetovna vojna, toda že pred koncem vojne je Morandi tako zbolel, da je konec vojne dočakal hudo bolan in šele več mesecev po vojni se je spet lotil dela. Istočasno se je seznanil in spri-jatelji.I z drugimi vidnejšimi italijanskimi umetnikif npr. s Car-rajem, De Chiricom in drugimi. Tako je prišlo Aefo 1924, ko so začela tudi njegova delq dobivati na cini! Tedaj se iačenja tudi g ih drugih umetnikov. Toda že 1945, u samem začetku leta, priredi Morandi svojo veliko razstavo v florentinski «Galleria del fiore». Tri leta pozneje mu podelijo naslov akademik« in istega leta sodeluje na beneški bienali skupno s Carrajem, De Chiricom v retrospektivni razstavi od 1910 do 1920. Mednarodna žirija mu tedaj dodeli prvo nagrado beneške občine. Naslednje leto razstavlja Morandi v Bruslju, 1950 v Parizu, Londonu in v Luganu. Leta 1952, ga švedska akademija počasti z dodelitvijo akademskega naslova in leto pozneje dobi Morandi veliko nagrado v Sao Paolu v Braziliji. L^a 1954 mu organizirajo veliko razstavo v Haagu in spet v Londonu, kjer je razstavljenih kar 100 ijegovih del. 1957. leta dobi spet visoko priznanje v Sao Paolu v Braziliji in pred dvema letoma mu podelijo še «Veliko nagrado Rubens». iiiiiiiiniiiininiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinii milim ul Poskusi kako bi človek živel pod vodo njegovo prodiranje v svet, najprej ^ližnji, natg tudi širši svet. ačenja z razstavami, najprej ko-ektiunimi, na«ì> samostbjmimi. Razstavlja z že omenjenima De Chiricom, Carrajem in drugimi in sodeluje v Berlinu na veliki razstavi moderne umetnosti, pri kateri sodeluje izbrano število italijanskih umetnikov. Ze prej je bi! imenovan za učitelja risanja na neki bolonjski Giorgio Morandi MILOŠ MACAROL osnovni šoli, toda 1930. leta mu zaradi doseženih uspehov poverijo katedro na bolonjski umetnostni akademiji, ki jo ohrani do leta 1956. Da bi prikazali nekaj njegovih vidnejših uspehov .bomo tiavedli nekaj njegovih razstav in priznanj; 1923 leta sodeluje prvič na beneški biennali, naslednje ie-to sodeluje pri «razstavi noi centa», 1931. leta so njegova dela razobešena na prvi ktqdri,ena’.i nacionalne umetnosti v Rimu m leto pozneje na ,pr«i razstavi milijonske moderne umetnosti v Firencah. Leta 1939 ga povabijo spet na kvadrimafo v Rim, kjer razstavi kar 53 del in dobi drugo nagrado. Druga svetovna vojna je neko- WASHINGTON, 19. - V prihod-njih dneh bodo 150 milj vzhodno od Miamija postavili na globin) 120 mttrov «taborišče», v Ka. terem bosta preživela nekaj dni dva potapljača. Njun «dom» bo struktura, ki se bo dala napihniti. Foskus organizira državno zemljepisno združenje skupno s Smithsovo ustanovo in ima namen, ugotoviti človekovo odpornost v globinah morja ter sposobnost človeka, da more delati tudi v takšnih pogojih. Potapljača bosta preiskala globine mor. ja okoli njunega «doma» in bosta izvršila nekaj raziskav za o-menjeni družbi. Tri ladje, ki bodo služile organizaciji tega poskusa, so že zapustile svoja pristanišča in se bodo usidrale v bližini nekega malega otoka v bližini kraja, kjer se bo poskus izvedel. Poleg omenjenih potapljačev bo pri poskusu sodelovalo še kakih 20 oseb. Podoben poskus dolgega bivanja pod vodo bodo napravili jeseni v bližini Bermudskih otokov. Tako poročajo iz glavnega mesta Mehike, kjer je predsednik ameriške akauemije za podmorska raziskovanja dr. James Dugzn razložil v svojem referatu pred člani združenja za podvodna raziskovanja obsežen načrt. Dr. Du-gan je pri tem povedal, da so podoben uspel poskus pred nedavnim napravili v Rdečem morju. Poskus pri Bermudskih otokih bo obstajal v tem, da bodo «potopni» pet popolnih bivališč, ki bodo svojim stanovalcem nudila vse. začenši z avtomatizirano kuhinjo, radijskim in TV sprejemnikom. «Domovi» bodo iz jekla in steklene mase in bodo stali na kakih K) metrov visokih stojalih, seveaa vedno globoko pod vodo. Vendar pa dr. Dugan hi povedal, Kako globoko bodo potopili to «kolonijo». Podoben poskus bodo jeseni napravili tudi Francozi in sicer v zalivu Viliefranche. Radio Trst A SOBOTA. 20. JUNIJÀ 1964 Nacionalni program 7.00 Ko.eJar; 7.30 Jutranja glasba- 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ital akvarel; 12.15 Po tujih krajih;'13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi za duete; 1500 «Volan». 15.30 «Potovanje v Koromandijo», igra; 16.30 Ciganske melodije; 16.45 Mali koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 «Jarnik in Stanič dramatika obmejne Sloven-18.30 Jazz; 19.00 Mina in ce»; Frank Sinatra; 19.15 Družinski obzornik; 19.30* Lahka glasba; 2000 Športna tribuna. 20.45 Zbor «Lojze Bratuž» m «Oktet Planika»; 21.00 Orkester Percy Faith; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Piero Umiliani; 22.50 Sodobna simfonična glasba. 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.35 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Otvoritev bepeške biennale; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14T>5 Vreme ni ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji -šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.40 Pfzzettije-va «La Pisanella»; 18.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Schubertove skladbe; 20.30 P Levi; «Il delitto e ia colpa»; 21.20 Ital. melodije; 22.30 Plesra glasba. šolarje; 9.25 «Mladina poje»; 9.45 V ritmu dixilanaa; 10.15 Polke m valčki; 10.38 Zbor Berlinskega 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Skladatelj A. Smareglia; 14 10- Prisluhnimo jim; 14.40 E-lektrične kitare. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Miranda Martino; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.Oo Vesela glasba; 12 00 Orkestri; 1400 Pevci; 14 45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše 10.38 radia; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Vedri zvoki; 13.3o Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Zbor primorskih študentov; 16.00 Vsak dan; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi jug narodov; 18.00 Aktualnosti; 18 10 Sopranistka Tebaldi; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Radi jih poslušate; 20.20 Wode-house: Kar nadaljuj, Jeeves; 21.10 Ples; 22.10 Oddaja za izse. Ijence Ital. televizijo 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce; 20 15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Plošča za poletje» rz Saint Vincenta; 23.40 Dnevnik. plošče; 15.S5 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17 05 in 17 40 Plesna glas- Koper 7.00 Prenos HL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.1,0 in 12.50 Glas-i ba po Željuh; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski: 14.40 Dalmatinske popevke; 15.30 Zaoavna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki ;n odmevi; 16.45 Klasiki; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Line Renaud; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; ba; 17 35 Izžrebanje loterije; 18.15 Mednarodna razstava o ribolovu v Ancuni; 18.35 Lahka atletika; 18.50 Vafi izbranci; 21.00 «Plošča za poletje». DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Reportaža «Tri stopinje pod ravnikom»; 21 45 Potovanje s helikopterjem; 22.25 «700 iet»; 23.10 Športne ve- III. program 18.30 Ruska kultura; 19.00 Prejeli smo; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 21.20 Pesniška antologija; 21.30 Koncert, S!o venijo Vedre melodije; 8.55 Za Jug. tele vitija 8.05 17.20 Poročila; 17.30 Evropsko prvenstvo v keglanju; 18.30 A. Šenoa : Pazi s-: senjske roke; 19.40 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20 00 Dnevnik; 20.30 Cikcak; 20.45 V. Popovič: Pri sodniku za prekrške; 21.45 Dr. Kil-dare — film; 23.35 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26, najnižja 19. ob 19. url 23,2, vlage 73 odst., zračni tlak 1011,5 »talen, veter 14 km severozahodni, mebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. SOBOTA, 29. junija Nenad Srnice vzide ob 4.15 in zaton« ob 19.53 Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 15.35 in zatone ob 1.49. Jutri, NEDELJA, 21. junija Alojz NA OSNOVI RESOLUCIJ SVETOVALCEV PSIUP IN KPI Občinski svet bo razpravljal o prizivu proti odločitvi ministra Pieraccinija Odbornik za urbanistiko prot. Cumbat v svojem odgovoru dr. Pin-cherleju brani protidemokratično odločitev ministra za javna dela V ponedeljek bodo na seji tržaškega občinskega sveta razpravljali o resolucijah, ki so jih predložili svetovalec dr. Pincherle (PSIUP), komunistični svetovalci Grbec, Gombač ter Muslin, ki zahtevajo od občinskega odbora, da se takoj vloži priziv proti ukrepu ministra za javna dela, ki je razveljavil zadevni sklep občinskega sveta in vključil v načrt področij za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj tudi področje vrtov pri Sv. Ani pod Roletami. Ta ministrski dekret, ki je bil sporočen tržaški občinski u-pravi 2. maja, je naletel pri prizadetih vrtnarjih ter pri nekaterih političnih strankah in skupinah na odločen odpor. Na pobudo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, so se vrtnarji že sestali in se dogovorili za neposreden priziv proti napovedanim razlastitvam. Poleg omenjenih resolucij je svetovalec dr. Pincherle predložil odborniku za urbanistiko interpelacijo, svetovalec SSL dr. Simčič pa zadevno vprašanje. Odbornik prof. Cumbat je poslal dr. Pincherlu obširen odgovor na ugotovitve in upravičene pritožbe, v katerih je rečeno: «Pri sestavi načrtov področij, namenjenih za zidanje ljudskih in ekonomičnih stanovanj sta tako ob. činska uprava kot tudi minister za javna dela ravnala popolnoma v skladu s postopkom, ki ga predvideva zakon štev. 167. Na osnovi člena 7. «po preteku časa za prizive in pripombe... pošlje župan v prihodnjih 30 dneh vse akte, z ugotovitvami občinskega sveta na predložene pripombe in prizive, deželnemu skrbništvu za javna dela. Predlog, da se izključi področje Sv. Ane iz načrta področij je občinski svet sprejel po ugotovitvah v predpisanem času predloženih pripomb in prizivov; zapisnik občinskih sej je bil priložen aktom, ki so bili poslani pristojnim državnim oblastem. Minister za javna dela je odobril načrt potem ko se je posvetoval z višjim svetom za javna dela in po dolgi in zapleteni preiskavi. Predlog, da se iz načrta črta področje Sv. Ane pod Rovtami (Piani Sant’Anna), ni bil sprejet, ker se jim ni zdel utemeljen.» Nato odbornik prepisuje v odgovoru sledeče ministrove utemeljitve: «... ker je vredno, da' se načrt odobri v celoti, in zlasti zaradi odnosa med potrebo po stanovanjih in skrčenju obsega stavbišč, ne more biti sprejet predlog občinske uprave, da se črta iz načrta področje Sv. Ane pod Rovtami (Poggi Sant’Anna), da ne bi prizadeli koristi kmetov, ki sedaj obdelujejo zemljo na omenjenem področju; po drugi strani pa se predlog občinske uprave ne zdi utemeljen, ker je bilo ugotovljeno, da obdelovanje vrtov na omenjenem področju upada zaradi bližine naseljenih področij in predvsem zaradi nekaterih industrij: dejstvo je, da je splošni regulacijski načrt, upoštevajoč spontane pobude zasebnikov in ustanov za ljudske gradnje za zidanje stanovanjskih hiš na področju Sv. Ane pod Rovtami (Poggi Sant’Anna), izkoriščajoč stavbišča, ki so bila svoj čas namenjena kmetijstvu, določil omenjeno področje za intenzivne gradnje. Zato je treba smatrati področje «Piani Sant'Anna» kot del celotnega načrta». Na gornje ugotovitve ministra za javna dela odbornik prof. Cumbat meni, da je vsaka obtožba proti občinski upravi in ministru neupravičena. Obtožba proti ministru odpade, ker je dekret, ki zavrača predloge občinske uprave, v skladu s pristojnostmi ministrstva, in zato ni mogoče trditi, da prezira pristojnosti, ki jih zakon določa izvoljeni občinski upravi. V resnici minister ni vključil v načrt nobenih področij, ki jih ne bi občinska uprava prvotno že vključila. Obtožba proti občinski upravi pa je prav tako neutemeljena v zvezi s pravili zakona štev. 167 in pristoj- nostmi, ki jih zakon daje občinam. Nadalje pravi prof. Cumbat, da je treba tudi glede «javne koristi» v zvezi z vključitvijo področja «Piani Sant’Anna» v načrt področij za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, pripomniti, da zakon prepušča v tem pogledu vsako dokončno odločitev ministru za javna dela, ki mora načrt odobriti. Pri tem pa naj mi bo dovoljeno, pravi prof. Cumbat, da pripomnim, da je minister v svojem sklepu ugotovil, da je obdelovanje vrtov v pogledu «javne koristi» postranskega pomena v primerjavi z «javno koristjo» del, ki jih predvideva zakon 167, in da morda sploh ne bo prizadel vrtnarjem nobene škode. Dejstvo je, da bi jim proglasitev tega področja za kmetijsko področje nepopravljivo škodovala, ker bi jim popolnoma uničila vsako vrednost zemljišč, ter bi jim deklasificirala zemljišča, na katerih skoraj bi ne bilo mogoče zidati. Glede zahteve (ki jo je postavil svet. dr. Pincherle), naj občinski odbor vloži priziv na državni svet proti ministrovemu dekretu, je odbornik prof. Cumbat mnenja, da ni umestno, da vloži priziv odbor, ker lahko to stori občinski svet. Iz odgovora prof. Cumbata je raz- vidno, da je on kot odbornik za urbanistiko popolnoma na strani ministrskega dekreta, da ga odkrito zagovarja, kljub temu, da je tudi on, kot odbornik za urbanistiko in kot edini predstavnik republikancev v občinskem svetu, glasoval za sklep s katerim je hilo področje vrtov pri Sv Ani pod Rovtami izključeno iz področja stavbišč za zidanje ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Sicer pa bo zanimivo videti, kako se bo ravnal prof. Cumbat na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ko bodo razpravljali o prizivu proti ministrovemu dekretu, in ali bo glasoval za priziv ali pa proti. Jutri v Rižarni komemoracija žrtev V nedeljo ob 10. uri dopoldne priredijo organizacije UDI, ANPI, ANPIA in Zveza bivših političnih preganjancev v Rižarni počastitev spomina umorjenih antifašistov ob 20-letnici odporniškega gibanja. 22. t. m. poteka namreč 20 let, kar so nacifašisti v krematoriju sežgali prvih 20 žensk in 20 moških. V NAVZOČNOSTI MINISTRA FERRARIJA-AGGRADIJA Jutri ob 10.30 svečana otvoritev XVI. tržaškega mednarodnega velesejma Danes tiskovna konferenca Mbaja (Kamerun) in veleposlanika Blankenhorna (Z. Nemčija) - Jutri dan Zahodne Nemčije Jutri se bo, kot smo že poročali, začel XVI. mednarodni tržaški velesejem. Otvoritvena svečanost bo na glavnem velesejemskem trgu ob 10.30 v prisotnosti najvišjih predstavnikov mestnih in deželnih oblasti ter v navzočnosti ministra za kmetijstvo in gozdove Maria Ferrarija-Aggradi-ja, kot zastopnika vlade. Za danes pa se začenja pestra dejavnost, ki bo dva tedna spremljala velesejem izven razstavišča na Montebellu. Ob 18. uri bo v hotelu Excelsior tiskovna konferenca M. Ephrema Mbaja, predsednika kamerunske zbornice za kmetijstvo, živinorejo in gozdove; ob 18.30 bo avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Ernst Hessenberger priredil v prostorih konzulata cocktail, pol ure kasneje pa se bo v hotelu Excelsior veleposlanik Zahodne Nemčije Blan-kehorn sestal s predstavniki tiska. Prihod nemškega diplomata v Trst je povezan z aedeljskim velesejem-skim dnevom, ki je posvečen Zahodni Nemčiji. Ob tej priložnosti bo veleposlanik Blankenhorn imel ob 16. uri v prostorih ravnateljstva velesejma sestanek s trgovskimi operaterji in novinarji. V okviru letošnjega velesejma bodo še dnevi naslednjih držav: 22. dan Jugoslavije, 23. dan Avstrije, 24. dan Nemčije, iiiiiiiiiiiinMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiftiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiniii STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV JAVNIH SKLADIŠČ Tudi včeraj je v pristanišču počivalo delo na 17 ladjah Konec uspelih stavk tekstilcev in kamnarjev Včeraj ob 8. uri zjutraj so uslužbenci Javnih skladišč zopet zapustili delo, ker so njihovi sindikati napovedali novo 24-urno stavko. Ker je vodstvo sindikata pristaniških delavcev FILPCGIL skle-nilo, da bodo pristaniški delavci odslej v celoti solidarni z borbo uslužbencev Javnih skladišč, so zapustili delo tudi delavci vseh treh pristaniških družb, tako da je vladalo v pristanišču ves dan popolno mrtvilo. Na nakladanje in razkladanje je čakalo 17 ladij. Izjemno so pristaniški delavci pristali na razkladanje paradižnika z neke albanske ladje, ki je jprijje-ljala to povrtnino iz Drača,, Ta izjema je veljala, ker gre za skrajno pokvarljivo blago. Delavci so tudi včeraj šli po mestu v protestni povorki ter nosili transparente, na katere so bile zapisane njih zahteve, in žvižgali s piščalkami. Ce ne bo kakih novih presenečenj (včerajšnje stavke niso najavili vnaprej), se bodo delavci vrnili na delo danes zjutraj ob 8. uri. Se vedno pa ne bodo niti uslužbenci Javnis skladišč niti pristaniški delavci opravljali nadurnega dela, to je po 17. uri. Včeraj ob 22. uri se je zaključila stavka delavcev v tekstilnih tovarnah, ki je trajala 48 ur in i se je dela žili. Stavkali so v Trža.ki konop- ki so se je delavci v celoti udele- ljarni in v treh tovarnah v ža veljskem industrijskem pristanišču. Prav tako se je končala tridnevna stavka klesarjev in kamnarjev v kamnolomih. Tudi včeraj je stavkalo 98 odstotkov vseh delavcev in uradnikov, tako da je počivalo delo v vseh kamnolomih. Zopet stavka tiskarskih delavcev Tajništva vsedržavnih sindikalnih organizacij tiskarskih delavcev so se v Rimu sestala ter proučila rezultate stavkovne borbe za sklenitev nove delovne pogodbe. Tajništva so pohvalila delavce za njihovo strnjeno udeležbo v zad- nji stavki 17. junija ter sklenila, «niiumiunumiHiiHiitmmniMHtiHnmM———>mm—nnMšMMMHMim—tmmmatm POTEK CEPLJENJA S SAB1N0VIM CEPIVOM Še okrog 20 odst. otrok ni opravilo 3. cepljenja Rok kompletnega ciklusa treh cepljenj se zaključi 24. t. m. Urad pokrajinskega zdravnika obvešča vse starše otrok, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti o-troške paralize, to je otrok od 3. meseca do šestega leta starosti, da je nujno, da opravijo vsa tri cepljenja s Sabinovim cepivom, ker bodo le tako dosegli največje jamstvo proti bolezni. Odziv tržaškega prebivalstva na kampanjo za cepljenje je doslej presegel vsa optimistična predvidevanja: otrok od 3. meseca do 6 leta starosti je bilo cepljenih 89 odst. s prvim cepivom in od teh jih je bilo 99,7 odst. cepljenih tudi drugič. Tretjič je bilo do včeraj cepljenih 77 odst. otrok, ki so prejeli prvi dve dozi. Manjka torej še okrog 20 odst. otrok, ki morajo dokončati celotni ciklus treh cepljenj. Urad pokrajinskega zdravnika opozarja starše, da mora biti kompletni ciklus treh cepljenj s Sabinovim cepivom opravljen do 24. t.m. in da bodo po tem roku cepili le še v izjemnih primerih izključno na sedežu občinskega oddelka za higieno in zdravstvo v Ul. Duca d’Aosta 1. Vsi ostali centri za cepljenje bodo prenehali delovati 24. t.m., ponovno pa bodo začeli delovati v jeseni, ko bodo pravočasno javljeni tudi podrobni datumi in urniki. Obvestilo o pogajanjih za speditersko stroko Sindikat spediterskih uslužbencev Delavske Zbornice sporoča, da so se pogajanja za sklenitev nove pogodbe redno pi 17 t.m. ob 17.: vala 18. t.m. Na zahtevo delodajalcev so pogajanja odložili na 26. ju-ni j. Ob tej priliki so sindikalne organizacije sklenile, da znižajo svoje zahteve ter da jih osredotočijo na splošno gospodarsko plat. Zahtevo po zvišanju plač so skrčili na 16 odstotkov, vztrajali pa so na zahtevi po popolni 14. plači. Zahtevali so tudi, naj se raztegnejo na to stroko sporazumi o posamičnih odpustih, ki že veljajo za Confindustrio Delo- da se bo stavkovna borba nadaljevala. Zato bosta v tednu med 22. in 28. junijem dve stavki. Prva stavka bo med 22. in 26. junijem ter bodo določile njen datum pokrajinske sindikalne organizacije, druga stavka pa bo vsedržavna in jo bodo izvedli tako, da ne bodo mogli iziti dnevniki v soboto 27. t.m. popoldne in v nedeljo 28. t.m. zjutraj. Stališče PSDI • Jt. I» />( '1 I» f »• v v do zemljišč pod Kolonkovcem Tržaška federacija PSDI sporoča, da se je sinoči sestal njen izvršni odbor. Odbor se je izrekel proti vsakemu zvišanju cen storitev krajevnih ustanov, kar bi privedlo k zvišanju življenjskih stroškov. Odbor je sklenil sporazumno z občinskimi svetovalci, da bo nastopil v zaščito področja vrtov pod Kolonkovcem ter da bo vložil priziv proti odloku ministra javnih del, ki je vključil področje v eno izmed stanovanjskih naselij. Izvršni odbor pa je poudaril, da mera za to področje veljati pridržek, da se na tem področju sploh ne sme zidati. ra izreči o njem tudi glede zvišanja izdatka, to je, ali je zahteva podjetja upravičena ali ne. Višji svet bo proučil zadevo 24. junija. Občni zbor Delavskih zadrug Jutri, 21. t.m. bo občni zbor članov Delavskih zadrug, na katerem bodo predstavili obračun za poslovno dobo, ki se je zaključila 31. dec. 1963. Občni zbor bo v veliki dvorani trgovinske zbornice v Ul S. Nicolò S z začetkom ob 9. uri. Otvoril ga bo predsednik Delavskih zadrug prof. Giuseppe Dulci, sledilo pa bo poročilo o obračunu in poročilo revizorjev. Sledila bo diskusija. Kot vsako leto, bodo tudi letos med občnim zborom razdelili šolske podpore otrokom članov. Danes zopet pogajanja o deželnem odboru V sredo ob 10,30 se sestane !.. tržaškem županstvu deželni svet. Na dnevnem redu sta izvolitev deželnega odbora in njegovega predsednika. Danes se bodo v Vidmu sestali predstavniki odborov vseh štirih strank levega centra ter nadaljevali pogajanja o sestavi deželnega odbora. Ker niso pogajanja v četrtek privedla do zaključka, so začeli v desničarskih krogih sklepati, da se utegnejo tudi razbiti, ali pa se še dolgo vleči. Zdi se da so nastale težave glede porazdelitve odborniških mest, ker republikanci vztrajajo pri zahtevi za eno odborniško mesto,’ čeprav imajo samo enega svetovalca. Glede omenjenih desničarskih sklepanj pa pravijo v demokristjan-skih krogih, da je vsekakor še bolje, da so pogajanja med strankami dolgotrajna, kot pa da bi jih sploh ne bilo, kot se je dogajalo za časa fašizma, ko so bili omenjeni desničarski krogi na oblasti. No prav bi bilo, da bi začela dežela končno že popolnoma delovati, saj smo čakali nanjo mnogo let. dajalci so izjavili, da ne vstrajajo več na 5-odstotnem povišku, da pa ne morejo sprejeti v celoti sedanjih zahtev sindikatov. Kaže, da bi delodajalci pristali na celotno zvišanje 15 odst., in sicer 10 odstotkov na Jo 14 p: plače ilače. O Danes ob 18. uri bo Imel predsednik zbomioe za kmetijstvo in gozdove Kameruna tiskovno kon-ferenco v prostorih hotela Excel flor. Odgovor Bernetičcvi glede pomola VII Minister javnih del je odgovoril poslanki Mariji Bernetičevi na njeno vprašanje, kaj je z graditvijo pomola št. VII. Minister pravi v svojem odgovoru, da je bila dražba 8. maja letos ter da so dodelili dela podjetju Farsura Angelo z novo ceno, zvišano za 5,8 odstotka. Zaradi tega poviška so morali spremeniti načrt in ga poslati višjemu »vetu javnih del, ki »e mo- 25. dan Grčije, 26. dan Madžarske in j 1. Julija dan Kameruna. 27. junija bo IX. mednarodni dan lesa, 29. junija pa VII. mednarodno pohištveno zasedanje, katerega se bodo udeležili številni italijanski in inozemski strokovnjaki. V primerjavi z lanskim letom, bo letošnja mednarodna udeležba na velesejmu močnejša s povratkom Zahodne Nemčije in Grčije, močneje pa bo zastopano tudi domače gospodarstvo zaradi nastanka dežele Furlanija — Julijska krajina. Ureditev prometa in parkiranja v bližini velesejma Tržaško županstvo sporoča, da je izdalo naslednje ukrepe glede ureditve prometa in parkiranja avtomobilov med velesejmom (od 21. junija do 5. julija) na ulicah in trgih blizu razstavišča. Enosmerna vožnja od 8.30 do 23.30 ^re: 1. Ul. Rossetti podaljšana — v smeri proti Ul. Cumano — Drevored Ippodromo; 2. Ul. Settefontane — v smeri in na odseku Drevoreda Ippodromo — Ul. P. Vergerio; 3. Ul. Milizie — v smeri in na sektorju Ul. Rossetti — Ul. La-marmora. Enosmerna vožnja od 18. do 23.30 ure: 1. Ul. Revoltella — v smeri in na odseku Ul. Rossetti — Ul. Piccardi; 2. Drevored Ippodromo — Vozlišče pred vhodom na razstavišče — v smeri in na odseku Ul. Rossetti — Ul. Settefontane, razen za tro-lejbusni promet, ki bo kot običajno v obe smeri. Prepovedano parkiranje v Drevoredu Ippodromo pred vhodom na razstavišče. PARKIRNI PROSTORI Rezervirano za oblasti — Trg pred vhodom na razstavišče. Za zasebna vozila Ul. Rossetti — na obeh straneh; Ul. Lamarmora — na obeh Strane v smeri prometa; Ul. Milizie — na obeh straneh v smeri Ul Rossetti — Ul. Lamarmora. Za motorje Pred vhodom na razstavišče, v Drevoredu Ippodromo, ob robu parka, kjer je bil vojaški avtomobilski park ; Ul. Revoltella, na levi strani, na odseku od hišne štev. 23 do Ul. P. Vergerio; Organizacijska konferenca tržaških socialistov Drevi ob 18.30 se začne v prostorih tržaške federacije PSI v Ul. Mazzini 32 pokrajinska organizacijska kon-feren9a kot priprava za vsedržavno konferenco, ki bo v Rimu od 27. do 30. junija. Na konferenci bodo razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih, da bi prilagodili strankino organizacijo obveznostim, ki jih je stranka sprejela nasproti ljudstvu. Konferenca se prične s poročilom Saveria Giacchettija, ki odgovarja za organizacijo. Sledilo bo poročilo senatorja Bonacine o temi: «Organizacija kot sredstvo za novo politiko stranke». V nedeljo zjutraj bo razprava o poročilih. Konferenco bo zaključil pokrajinski tajnik Pit-toni. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Stavka v ORDA in arzenalu zaradi proizvodne nagrade Danes ob 10. uri zborovanje na Trgu Sv. Jakoba - V ponedeljek stavka v ikedenjski železarni, v torek pa stavka gradbenih delavcev Danes se poročita GRACIELA GUŠTIN in naš delovni tovariš ALEKSU CIVARDI Iskreno čestitamo! Ul. Rossetti, na strani od Ul. Cumano do Ul. Milizie. Za avtobuse Trg Ippodromo in po možnosti ter po dogovoru s prometnikom tudi na prostoru med Ul. Rossetti ter omenjenim trgom. Za razstavljalce Ul. Settefontane (vhod iz Drevoreda Ippodromo). Za taksije Na trgu, kjer je nekoč bil vojaški avtomobilski park, v smeri proti Ul. Settefontane. Trije bodo lahko čakali v Ul. Rossetti na strani vojašnice, pred Ul. Revoltella, v smeri Ul. Mameli. En taksist bo lahko čakal, razen na dan otvoritve dopoldne, na trgu pred vhodom na razstavišče. V Drevoredu Ippodro-ma bodo zasebni avtomobili parkirali brez omejitve. VČERAJ V KOPRU Ustanovna skupščina poslovnega združenja industrijske cone V Kopru je bila včeraj ustanovna skupščina poslovnega združenja industrijske cone koprskega pristanišča Združenje bo koordiniralo sodelovanje med podjetii-uporabniki pristanišča, ki bodo zgradili v pristanišču svoja skladišča in druge pristaniščne naprave. Člani združenja so zaenkrat tovarna dušika v Rušah, tovarna aluminija «Boris Kidrič» v Kidri-čevu, železarna «Jesenice», podjetje «Prehrana» iz Ljubljane, Metal iz Celja in Centroprom iz Beograda. V GALERIJI ROSSONI Jutri otvoritev Faganelove razstave Mladi tržašui slikar Robert Faganel se zelo pogosto oglaša. Lani jeseni je priredil zelo uspelo razstavo v galeriji Rossoni, sedaj pa se ponovno pojavlja. Za nedeljo je že napovedana nova razstava v isti galeriji, hkrati pa pripravlja že nadaljnjo v nekem bližnjem letoviškem kraju. Faganelo-va razstava bo trajala od 21. do 30. t. m. in bo na vpogled vsakomur, ki ga bo pot zanesla v ta del mesta med 9. uro zjutraj pa do 3. ure zvečer. DR2AVNI ZNANSTVENI LICEJ v TRSTU priredi danes, 20. junija ob 21. uri v Avditoriju v Trstu ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV z uprizoritvijo Cankarjeve drame JAKOB RUDA Nastopajo: JAKOB RUDA, posestnik na Drenovem - Igor Jogan; ANA, njegova hči - Tanja Prinčič; MARTA, njegova sestra - Anica Trento- IVAN DOLINAR, slikar - Matjaž Bidovec; PETER BROS, podjetnik - Boris Fabjan; DOBNIK, posestnik - Danilo Možina; ALMA, njegova hči - Marija Stre-kelj; KOŽELJ, inženir - Marijan Kravos; JUSTIN,, učitelj - Stojan Žerjav; KOŠUTA, prejšnji pisar - Boris Karis; PRVI DELAVEC - Aleksander Pertot; DRUGI DELAVEC - Simon Kralj; TRETJI DELAVEC - Ivo Stegu; GOSTJE: Rado Škerl, Milena Šušteršič, Igor Simonič in Mira Stegu Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin. Sceno so izdelali dijaki. Vstopnice so na prodaj v Tržaški knjigami in na Znanstvenem liceju ter eno uro pred predstavo v avli Avditorija. Ob 20.30 bo v prostorih pred Avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstavo so pripravili dijaki s svojim profesorjem risanja Avgustom Černigojem. Razstava bo odprta tudi v nedeljo. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo, 21. junija ob 18. uri v Avditoriju ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE Sodelujejo: orkester Glasbene Matice, zbor harmonik ter mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine Vljudno v a b 1 j eni I Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Ljudska prosveta Razna obvestila Danes bodo zopet stavkali delavci in uradniki v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, na ravnateljstvu CRDA, v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Stavko sta napovedala oba sindikata, ker nočejo vodstva podjetij z državno udeležbo in Intersind pristati na zahtevo po ureditvi vprašanja proizvodnih nagrad po posameznih podjetjih ter dati sindikatom potrebnih podatkov za določitev višine nagrad. To je ta mesec že druga stavka. Ob 10. uri bo na Trgu Sv. Jakoba zborovanje stavkajočih delavcev, na katerem bo govoril član osrednjega vodstva FIOM Galbo. V ponedeljek ob 6. uri se prične 24-urna stavka delavcev ške-'denjske železarne Italsider. Tej stavki bosta sledili prihodnji teden še dve v sredo in petek. Delavci bi morali stavkati že v torek kakor delavci v ostalih železarnah Italsider po vsej državi, toda sindikati so stavko odložili, ker se je plavž pokvaril in bi v takem položaju stavka sploh ne imela smisla, saj bi bili morali oprostiti stavkanja zelo veliko število delavcev. Tudi v železarni stavkajo zaradi proizvodne nagrade in še drugih nerešenih vprašanj. V torek bo po vsej državi in tudi v Trstu stavka gradbenih delavcev, ki jo je napovedala FIL LEA • CGIL. Delavci stavkajo z zahtevo po spoštovanju delovne pogodbe, v obrambo mezd in njih kupne moči, za polno zaposlitev delavcev, za odobritev zakona, ki naj bi zvišal dopolnilo plač v primeru suspendiranja z dela od 66 na 80 odst., proti ofenzivi gradbenih industrijcev, ki hočejo preprečiti nov urbanistični zakon in graditev večjega števila ljudskih hiš, za takojšnjo uveljavljenje gradbenih načrtov na podlagi zakona št. 187, ki omogoča občinam cenen nakup zemljišč in do neke mere ceneno graditev hll za delavce itd. V torek ob 10. uri se bodo stav- kajoči delavci sestali na skupščini, ki bo v dvorani «G. Di Vittorio» v Ul. Pondares št. 8. S kolesom v pešca Z zasebnim avtom so včeraj zvečer pripeljali v bolnišnico 77-let-nega upokojenca Giusta Visintina iz Salita di Gretta 8, takoj za njim pa še 17-letnega prodajalskega pomočnika Valterja Weigman-na iz Ul. Udine 79. Visintina so pridržali na nevkrokirurškem oddelku zaradi več ran na čelu, desni ličnici, nosu, zgornji ustnici ter zaradi zloma nosne kosti in zgornjih sekalcev. Zdraviti se bo moral od 20 do 30 dni. Weigman-nu pa so nudili prvo pomoč zaradi udarcev po prsih in rane na levem komolcu. Okreval bo v šestih dneh. Povedal je, da se Je malo prej s kolesom peljal navzdol po Saliti di Gretta, ko pa je privozil do stavbe št. 10, se ie zaletel v Visintina, ki se je tedaj sredi ceste neodločno pripravljal, da bi jo prečkal. Samomorilni skok skozi okno Sinoči okrog 22.40 so redki mimoidoči v Ul S. Sergio bili priče pretresljivemu dogodku. S tretjega nadstropja stavbe štev. 5 se jo v samomorilne namene vrgla skozi okno približno 50 let stara Maria Raff, ki se je pri padcu na pločnik hudo udarila v g'avo ter st zlomila levo ramo in komolec. Prisotni so nesrečnici priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Raffovo so s pridržano prognozo pridržali na ortopedskem oddelku, toda samo pol ure kasneje je Raffova podlegla hu-dim zadobljenim poškodbam. O dogodku so bili obveščeni ka rabinjerji z Istrske ulice, ki so takoi uvedli preiskavo o vzrokih ženskinega usodnega dejania. Ko so bolničarji Raffovo položili na nosila in jo prepeljali v bolnišnico, niso našli pri njej nobenega dokumenta. Preiskovalni organi niso še mogli razjasniti vzrokov zakaj se je nesrečnica vrgla skozi okno. Njeno truplo s.) prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice kjer je na razpolago sodnim oblastem. Skupščina deželnega turističnega združenja Na novem sedežu turistične ustanove v Sesljanu je bila včeraj skupščina deželnega združenja turističnih in letoviščarskih ustanov dežele Furlanije-Julijske krajine. Goste je pozdravil predsednik ses-ljanske ustanove Lenarduzzi, nato pa je skupščini predsedoval odv. Capalozza. Razpravljali so predvsem o naftovodu in o negativnih posledicah za plaže na obsežnejšem področju severnega Jadrana Pooblastili so predsednika ustanov iz Gradeža in Sesljana, da vprašanje temeljito proučita in v tej zvezi so sprejeli resolucijo upravnega sveta avtonomne sesljanske ustanove. Na skupščini so ugotovili, da Je treba v okviru deželne uprave ustanoviti odborniško mesto za turizem in šport in da je treba ustanoviti deželni svet za turizem in šport, v katerem bodo zastopane vse zainteresirane kategorije. Gostom je zvečer priredila sesaljanska turistična ustanova svečano večerjo, na kateri sta bila med drugim prisotna nabrežinski župan in novo izvoljeni predsednik dežele. Nesreča upokojenke 76-letna upokojemca Antonia Tonisi iz Ul. Duca d’Aosta 8 je včeraj zjutraj postala žrtev dokaj nenavadne nesreče. Ko je na Trgu della Borsa hotela stopiti na avtobus št, 24 je na stopnici nerodno stopila in padla vznak na pločnik. Pri tem se je ranila po levi piščali in si verjetno poškodovala mišičje. Z avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Avtobus v tramvaj Včeraj popoldne so v bolnišnici nudili prvo oomoč 32-letnemu šoferju Acegata Leonardu Zanonu iz Ul. Carpineto 21, ki se je pobil po levem boku in bo okreval v petih dneh, Zanon je malo prej zavozil z avtobusom proge št. 25 s postajališča na Trgu Oberdan proti Ul. Carducci, k« je bil sredi ceste, je trčil v tramvaj št. 6, ki ie tedaj privozil proti Trgu Dalmazia. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z Acegatovim avtom. OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE Upravni odbor sklicuje redni letni občni zbor Glasbene Matice za 2. julij t.l ob 20. uri v društvenih prostorih v Ulici Ruggero ^lar-i. 29. ŠOLSKE RAZSTAVE IN PRIREDITVE V nedeljo, 21. t.m. bo razstava dekliških in deških ročnih del z naslednjim urnikom n,a osnovnih šolah šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva: Osnovna šola Sv. Jakob: od 9 do do 12 in od 15 do 19. Osnovna šola Sv. Frančišek: od 9 do 12 in od 15 do 19. Osnovna šola Sv. Ana: od 9 do 12 in od 15 do 19. Osnovna šola Skedenj: od 9 do 12 in od 16 do 20. Osnovna šola v Ul. Don adoni bo imela razstavo v soboto 27. t.m. od 9 do 12. Vljubno vabimo starše in prijatelje mladine! Na slovenskem učiteljišču pri Sv. Ivanu je razstava risb in slik dijakov. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Srednja in strokovna šola v Dolini priredita v nedeljo 21. t.m. ob 16. ta 20. uri zaključno šolsko prireditev v Dolini. Vabljenj starši in prijatelji mladine. Osnovna šola v Mačkovljah vabi v nedeljo 21. t.m na razstavo, ki bo odprta od 9. ure dalje ves dan, ta na šolsko prireditev ob 17. uri. Osnovna šola na Proseku priredi danes 20. t.m. ob 20.30 v dvorani na Kontovelu zaključno šolsko prireditev. V nedeljo. 21. t.m. od 10. do 20. ure bo v šolskih prostorih razstava risb In ročnih del. soiske razstave na šolah svetolvan-ske*a didaktičnega okrožja bodo v naslednjih dneh: Osnovna šola in otroški vrtec pri Sv. Ivanu: 21. in 22 junija Od 9 do 12. ta od 15. do 18. ure Osnovna šola v Barkovljah: 21. in 22. junija od 8.30 do 12. in od 16. do 19 ure. Osnovna šola v Rojanu: 27 in 28 Junija od 9 do 13 ure. Osnovna šola na Katlnari-28. in 29. junija od 9. do 12. in od 15 do 18. ure. Osnovna Sola v Zgoniku priredi jutri, 21. t.m. razstavo ročnih del. Vabljeni vsi prijatelji šolske mladine, da si ogledajo razstavo. ZAPRTA CESTA Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da je miljski župan z odlokom 16. t.m odredil zaporo za promet na cesti Stare Milje-Milje na odseku Panorama-Tor Piai od hišne štev. 30 na vzponu Stare Milje do Ul. Strudhoff. Cesta bo zaprta od 18. junija do 15. julija zaradi cestnih del in zaradi varnostnih razlogov. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (IS. - 21.) Blasoletto, Ul. Roma 16; Al Ga leno, Ul. S. Ciltao 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant'Anna, Strada di Fiume 63; Davanzo. Ul. Bernini 4; Godina. All’Igea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montonino 9. Prosvetno društvo Slavko Škamperle Javlja, da je teden ljudske umetnosti, ki bi moraj biti od 23. do 30. t.m., zaradi tehničnih ovir preložen na poznejši čas. Nazionale 15.30 «I giorni del vino e delle rose», Jack Lemmon, Lee Remick. Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Cielo giallo», Gregory Peck, Anne Baxter. Excelsior 16.30 «La vergine di cera». Technicolor. Boris Carloff. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «La legge dei fuorilegge». Technicolor. Dale Robertson, Yvonne De Carlo. Grattacielo 16.00 «li braccio sbagliato della legge», Peter Sellers. Alabarda 16.30 «I violenti». Technicolor. Gèiarlton Heston, Ann Baxter. Filodrammatico 16.30 «Le verdi bandiere di Allah». Technicolor. Jase Suarez, Linda Cristali. Aurora 16.30 «L’uomo senza paura». Cristallo 16.30 «Pierino la Peste». Capitol 16.30 «Il ribelle d'Irlanda», Rock Hudson. Technicolor. Garibaldi 16.00 «Ij traditore di Fort Alamo». Technicolor. Olenti Ford. Impero 16.30 «La porta dei sogni». Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Le ore dell’amore», Ugo Tognazzi, Emmanuele Riva. Prepovedano mladini. Astra 16.30 «Obiettivo ragazze». Astoria. Počitek. Vittorio Veneto 16.30 «Dal sabato al lunedi». Technicolor. Marianne Hold. Astoria 17.00 «Sissi ad Ischia». Technicolor. Romy Schneider. Abbazia 16.00 «Sedotta e abbandonata», Saro Urzi, Stefania San-dretli. Marconi 16.30 «Dolce violenza», Pierre Brice. Prepovedano mladini. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «Dolce violenza», Pier, re Brice. Prepovedano mladini. Paradiso 2».18 «ANTINEA, L'AMANTE DELLA CITTA’ SEPOLTA. Su-percolor. H. Hararet, A. Nazzari. Skedenj 20.15 «Ada Dallas». Metro-color. Susan Hauward, D. Martin. KINO SKEDENJ Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. Junija 1964 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 64-letnl Gualtiero Russita, 90-letna Ildegarda Orlandtai vd. Smlrtch, 47-letna Maria Benes por. AVSTRALCI, ITALOAVSTRALCI, A- merlčani, Angleži, Portugalci, Spanci. Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci, Danci, Norvežani Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami. Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» rasella 5013, Roma. AUSTRALIANI, Italoaustrallanl, mericam, inglesi, Portoghesi. Spagnoli, Francesi, Svizzeri, Germanici, O-landrsl, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo In Italia, sposerebbero sollecitamente Italiane Raccomandasi scrivere su cartolina postale (o Illustrata) al Club «Eureka»: Casella 5013. Roma. NOČNA SLUŽBA LEKARN (18. — 21.) Blasoletto, Ul. Roma 18; AJ Galeno, Ul. S. Clim0 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant'Anna, Strada di Fiume 63. Tedesco, 7C-letna Giovanna Blzlak por Sancin, 65-letni Luigi Possa, 75-letna Giuseppina Rustia por. Cotanta, 87-letna Maria Vascotto por. Golna, 78-lelna Natalia Stoseh por. Colom-bin, 85-letna Giuseppina Svab vd. Bossi. predvaja danes. 20. t. m. ob 20.15 uri na prostem Cinemascope Metrocolor film: Ada Dallas Igrajo: SUSAN HAYWARD DEAN MARTIN WEEKEND L 15.000! Kaj je to? To je dvodelna obleka iz platna in stane samo 15.000 lir. Dvodelna obleka WEEK-END je naravna novost za praktično oblačilo v vročih poletnih mesecih. To je najboljša poletna modna prireditev. Zapomnite si gospe! Dobite ga samo pri LINEA, Ulica Carducci, 4 Trst. Osebje govori slovensko, hrvaško, angleško in nemško.. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat. (JI. ut. IraičItkaM Telefon «1-?»» N O V O t Arthur Miller: Smrt trgov-skega potnika — Loti na Čaropntce L 480 vez, 150 br. + 19. t. m. nas je zapustila Marija Sossi roj. Trtnik Pogreb bo danes, 20. t.m. ob 16.! iz mrtvašnice glavne bolnišnice r ravnost k cerkvi in na pokopališ na Opčinah žalostno vest sporočajo hčeri Aurella, Druga in Ana, zet Celesl vnuki Neva, Jelka, Saško in Ug družine Ferluga, Daneu, Zerla Trtnik in vsi ostali sorodniki. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama, nona in teta MARIJA VECCHIET vd. GRDINA že vd. CERKVENIC Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15.15 url iz hiš« žalosti v Ul. Zenatti štev. 11, Žalostno vest naznanjajo hčeri, sinovi, snaha, zeta, vnuki in ostali sorodniki. Primaria Impresa Zimolo. Na jutrišnjem zaključnem nastopu gojencev šole Glasbene Matice v Trstu bo nastopil tudi samostojno in kot spremljevalec mladinskih pevskih zborov zbor harmonik, ki ga vodi prof. Svetko Grgič UHMIunoooibdiiiiiiiiiiiiimiiMioHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniimiminiiiimiimioiiiiiiiiiiiniinmiiiimiiiimiimmiiimiiiniiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiimi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Odvetnik Berton je vztrajno spodbijal obtožbe proti podjetniku Negrisinu Po njegovem je Negrisinovo podjetje pošteno opravilo vsa dela in ni imelo pretiranih zaslužkov - Nadaljevanje v torek Obravnava proti bivšemu gene-j bili zelo važni za delovanje te usta-ralnemu tajniku združenih bol-(nove. Obtožnica pa ga dolži, da je nišnic dr. Stenu, bivšemu ravnatelju tehničnega urada inž. Cisili-nu, industrijskemu izvedencu Cer-golu in ostalim trinajstim soobtožencem, se počasi bliža h kraju. Včeraj je govoril odv. Berton, ki zagovarja med drugimi podjetnika Giovannija Negrisina, enega izmed najvažnejših obtožencev, ki so trenutno na svobodi. Kot smo že svoj čas poročali, je javni tožilec zahteval za Negrisina nekaj čez 6 let zaporne kazni. Odv. Berton, ki je že prileten možakar (star je 76 let) je skušal včeraj braniti z mladeniško vnemo svojega varovanca. Čeprav mu je predsednik sam prigovarjal, naj govori sede, je odv. Berton vztrajal skoraj dve uri na nogah, ker bi sicer, kot je dejal ne mogel dati svojemu govoru pravilnega poudarka. Rekli smo, da se obravnava bliža h koncu. Ta trditev drži, ker je le še malo odvetnikov, ki morajo Povzeti besedo. Odv. Berton bo darieš zaključil svoj obrambni govor v prid Giovannija NegTisim. Obravnava se bo nadaljevala v to. rek (pojutrišnjem bodo sodniki in zagovorniki počivali), ko bodo spregovorili nekateri izmed zadnjih zagovornikov. Zdi se, da javni tožilec ne bo ponovno povzel besede, kar izključuje tudi odgovarjajoče odgovore zagovornikov. Spričo tega lahko sklepamo, da bo prišlo do razsodbe že sredi prihodnjega tedna (morda v četrtek ali v petek). Kakšna bo razsodba? Kljub Vztrajnemu protinapadu zagovornikov obtožencev, ki skušajo razbiti celotno zgradbo obtožnice ter teze zastopnika zasebne stranke ;n javnega tožilca, je vsako ugibanje jalovo. Brez dvoma pa se je odv. Berton včeraj odlikoval s svojim vztrajnim naporom, da bi razblinil v nič vse obtožbe, ki zadevajo njegovega varovanca podjetnika Giovannija Negrisina. Giovanni Negrisin je bil zelo znan v združenih bolnišnicah. Njegovo podjetje je posebno v glavni bolnišnici zgradilo vrsto objektov, ki so ogoljufal upravo združenih bolnišnic in druge ustanove za težke milijone. To se mu je posrečilo, baje, ker so mu pri goljufijah pomagali odgovorni predstavniki združenih bolnišnic, kot na primer inž. Cisi-lin dr. Steno in drugi. Nekatera dela je baje zaračunal predrago, medtem ko nekaterih sploh ni opravil sam, temveč so bila opravljena z delovno silo in materialom združenih bolnišnic. Odv. Berton je odločno zanikal vse te obtožbe. Glede del, na primer, ki jih je podjetje opravilo pri gradnji hladilne celice in naprav za proizvodnjo krvne piazme, je zagovornik trdil, da je Negrisinovo podjetje častno opravilo svojo nalogo, če to naprave niso nikoli delovale, temu ni kriv Negrisin, temveč pada odgovornost na podjetja, ki bi morala skrbeti za mehanične naprave. Priče pa, ki so nastopile na razpravi v njegovo škodo, so pričale na določen način, ker so bile pod vplivom pristranskega okolja v katerem živijo. Ne gre toliko za osebni pritisk, je dejal, zagovornik, kolikor prav za brezimni pritisk okolja. Zagovornik je nadalje večkrat o-stro napadel uradnega izvedenca Tassinarija. Gre za genija — je dejal zagovornik — ki ga nihče ne razume, ki pa se je vedno slabo izkazal. To velja predvsem glede del, ki jih je Negrisinijevo podjetje o-pravilo v mrtvašnici, šlo je za izgradnjo dveh prostorov za postavljanje mrličev na pare ter za tlakovanje dvorišča pred mrtvašnico. Po Tassinarijevem mnenju je vsak kvadratni meter tlakovanega dvorišča stal okoli 450 lir, medtem, ko je Negrisinijevo oodjetje zaračunalo nekaj čez 1.000 lir. Vedeti pa jo treba, je dejal odv. Berton, da se je inž. Tassinari držal pri svoiih računih cenika pokrajinskega tehničnega urada, ki določa omenjeno ceno, ko gre le za 20 cm debelo kamnito podlago. V konkretnem primeru pa je bila podlaga debela 40 cm ter so pri delih uporabili apnenec namesto prodnega grušča. Dvorišče pred mrtvašnico mora biti tehnično dobro urejeno, ker se tam zgrinjajo dan za dnem stotine in stotine ljudi. Vsak dan je od 8 do 10 pogrebov, a ljudje prihajajo tja /e v zgodnjih jutranjih urah, ko prinašajo cvetlice ter se poslavljajo od pokojnikov. Pravcato razdejanje pomenijo za dvorišče med drugim tudi tenke pete ženskih čeveljčkov. Inž Cisiiin je rned drugim izjavil, da je bilo v javni bolnišnici zanj posebno mučno, ker mu niso delali preglavic samo živi, temveč tudi mrtvi. Posebno pozornost je zagovornik posvetil nadalje vprašanju nekaterih neutemeljenih dobičkov pri raznih delih. Odv. Berton je poudaril, da je mogoče podjetje v tem ali onem primeru zaslužilo nekaj več, kot je bilo upravičeno, Upoštevati pa je treba, da je v mnogih drugih primerih utrpelo hude izgube. V tej zvezi je zagovornik ostro kritiziral višje odgovorne zdravniške kroge, ki so baje z dneva v dan spreminjali načrte, ustavljali dela, ukazovali naj se popravi ali znova zgradi ta ali oni objekt. Podjetnik je moral izvrševati te ukaze, -ustavljati delo ter večkrat čakati po dva tedna, preden jih je mogel nadaljevati. . Na koncu je treba še pripomniti, da je odv. Berton kritiziral nesmiselno uporabo zakona o javnih gradnjah, ki je star že blizu 100 let. Kako je mogoče v današnji dobi — je dejal — ko se človek bori za vsemirje, doslovno u-porabljati tak zakon? Goriško-beneški dnevnik POMEMBNA JAVNA DELA V GORICI Asfaltiranje cest in pločnikov v severnem delu mesta Protiprašna obloga po vsej dolžini Ul. Brigata Etna KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 20. t. m. ob 19.30 uri komičen film: LA MARCIA SU ROMA (Pohod na Rim) Igrajo: UGO TOGNAZZI, VITTORIO GASSMAN in ROGER HANIN Ttmùnn predvaja danes, 20. t. m. ob 18. uri in ob 20.15 na prostem film- Il re di Roma AQUILA IMPERIALE (KRALJ RIMA - Cesarski orel) Igrajo: JEAN PIERRE CASSEL RENE DARY DANIELE GAUBERT In drugi wmm-\ V severnem delu mesta so v »e-ku dela za ureditev cestnega o-mrežja in pločnikov. Izvedba obsežnega načrta, katerega uresničitev bo stala občino lepe denarce, bo odpravila velike pomanjkljivosti, ki jih je bilo mogoče občutiti zaradi povečanega avtomobilskega prometa kakor tudi zaradi številnih novih stanovanjskih zgradb. Predvsem naj omenimo, da je podjetje Mattinili položilo gladki asfaltno plast po vsej Ulici Brigata Etna, ki povezuje Svetogor-sko cesto s potjo ob levem bregu Soče. S protiprašno oblogo prekrito cestišče je na takšen način postalo velikega pomena za okrepitev dotoka števila kopalcev na Sočo, postalo je primerno sprehajališče zlasti, za poletne večere, ko od Solkana veje prijeten hladen vetrič. Še prav posebno pa je ureditev nove ceste razveseljiva za same prebivalce Ul. Brigata Etna, ker jim odslej dalje ne bo treba več zapirati oken pred prahom s ceste. Z zadnjimi deli je ta ulica naenkrat postala zanimiva za marsikoga, ki bi si rad zgradil svoje bivališče v mirni toda bližnji okolici. Nadalje so asfaltirali vso pešpot (Ul. C. Percoto), ki je speljana vzdolž državne meje od trga pred svetogorsko železniško postajo tja do obsežnega prostora na koncu Catterinijeve ulice pri potoku Kor-nu. Asfaltirali so tudi Ul. Caterino Luzzatto pri meji. To ulico bodo podaljšali preko njiv do uršu-linskega zavoda v Svetogorski cesti, ko bodo ob njej zgradili nove stanovanjske hiše. Podjetje Mattiroli urejuje tudi pločnike na Svetogorski cesti, Ul. Palladio, Mighetti, Orzoni. Na utrjeno podlago je položilo betonsko plast, ki jo bo prekrilo z asfaltno maso. Urejuje se tudi Kraška cesta, medtem ko pridejo ostale ceste v Standrežu na vrsto kasneje. Med temi je tudi Tabajeva ulica, ki bi zaradi svoje važnosti morala imeti prednost pred marsikatero drugo. Tudi v Ulicah Gaspare Gozzi, I. Nievo ter nekaterih drugih, ki se odcepijo od Ul. Leopardi, zaključujejo delavci in stroji podjetja Mat-tirolli iz Gorice s polaganjem asfaltne prevleke na cestišču v skladu z načrtom za javna dela v Gorici. Zaprta cesta v Bracami Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli je odredil zaporo ceste DRAMATIČNA NESREČA BREZ HUJŠIH POSLEDIC Avto zavozil na cestni otok in se po divji vožnji prevrnil Šofer si je zlomil ključnico, njegova žena in hčerkica pa sta ostali nepoškodovani Včeraj ponoči okrog polnoči se je v Ul. Flavia dogodila dramatična cestna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. Približno ob 0.30 je v smeri proti Miljam 28-let-ni delavec Pelagio Feletti iz Ulice Rossi 64 vozil svoj fiat 600 TS 31190, v katerem sta se peljali tudi Fe-lettljeva žena Luciana, ki .je držala v naročju hčerkico Doro. Felett! je že privozil mimo Naselja Sv. Sergija in ko se je znašel na ostrem ovinku, ki obrača na desno, je zaradi prevelike hitrosti zavozil na levo. Tam je s prednjim levim kolesom zavozil na cestni otok, kar je povročilo, da je avto v divji vožnji zdrvel še nekaj metrov na levo in se končno prevrnil na levo stran. Pri nesreči sta Felettijeva žena in hčerka ostali nepoškodovani, medtem ko si je Feletti zlomil samo levo nadlaket. Z avtom RK so ponsrečenca odpeljali v bolnišnico ter ga pridržali na ortopedskem oddelku, kter se bo moral zdraviti 40 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne polici i« čili na pomoč nekateri mimoidoči ter poklicali rešilni avto RK. Pie-riju so v bolnišnici nudili prvo pomoč in bo okreval v 8 dneh od Bracana do križišča pri S. An-drat za dobo od 22. junija do vključno 22. avgusta r 1. zaradi del na cesti. Za ta čas bodo usmerili promet skozi S. Andrat. Podjetje Tacchino je dolžno postaviti predpisane prometne znake. Kratke iz bolnišnice Za deset dni so včeraj pridržali na zdravljenju v goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto 34-let-nega Riccarda Legbisso iz Ul. Orzoni 74 v Gorici, ki je po poklicu mesar. Opoldne se je ranil s kavljem v Steverjanu, kamor je odšel kupo- vat živino. V bolnici so mu obvezali rano na levem palcu. Pet dni se bo doma zdravila delavka 20-letna Milena Blažič iz Villess. Včeraj opoldne se je s strojem v podjetju OCILD n možno je, da bomo videli dvojno zmago Ottoline in Beruttija. V kratkih tekih in hitri štafeti bodo Nemce verjetno zastopali Hebauf, Ro-derfeld, Gamper, Metz in Obersie-brasse. Vsaj na papirju so Italijani favoriti na 200 m. V teku na 400 m so favoriti Nemci, katerih številka 1 bo Kalfekler, ki je dosegel 46’, letos pa ga pričakujejo pod to znamko. Na srednjih progah 800 in 1500 m so veliki favoriti Nemci. Na krajši progi sta letos tekla 1’48”4 bivši 400-metraš Kinder in Balke, na daljši pa sta najboljša Windel in Eyerkaufer, oba s časi pod 3’44”. Na 800 m bo imel Bianchi lepo možnost, da izboljša lastni sveži državni rekord 1’48”6, napadati pa bo moral že od samega začetka, ker smo mu očitali pomanjkanje zaupanja v dober izid sedanjih priprav, nam je odgovoril, da ne bi želel dajati vnaprej nikakršnih zagotovil, dokler ne sede v letalo za Tokio. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiui NA DIRKI ZA VELIKO NAGRADO BELGIJE Tokrat sreča za ). Clarka Anglež leader lestvice Kolikokrat smo že pisali «Povsem zasluženo Jim Clark na prvem mestu...» ali pa «Le nasprotne okoliščine onemogočile Clarku zmago na...» in zopet «Resnična smola prikrajšala Clarka...» itd Končno pa moramo zdaj spremeniti svoje običajne naslove in pripomniti, da se mora tudi Jim Ciark, uradni svetovni prvak za vozilo Formule 1, enkrat zahvaliti doslej mu skriti srečni zvezdi za uspeh na dirki za Ve liko nagrado Belgije. Navajeni smo bili, da je v vsaki dirki Clark prevzel vodstvo že v uvodnih potezah. Zato nas je dokaj presenetilo, ko so nam prva poročila napovedala zaostajanje mladega angleškega vozača. Razen v uvodnih krogih Clark ni bil nikoli na vidnem položaju. V vodstvu so se izmenoma vrstili Graham Hill, Arun-dell, Gurney. Po daljšem dvoboju z Američanom pa se je v tretjem krogu povzpel na čelo Surtees s svojo Ferrari. Italijansko vozilo letos nima veliko sreče. Niti poldrug krog, pa so se splahneli vsi upi Enza Ferrarla do nove zmage svoje znamke. Surtees je moral v box zaradi nepopravljive okvare injektorja. Dan Gurney je imel prosto pot. Izkazal se je za odličnega pilota in polagoma večal svoj naskok nad ostalimi tekmovalci. Ko si je nabral povsem varno prednost, je večkrat zaporedoma uspešno naskočil rekord proge. Medtem ko je on prevladoval na progi, so vsi ostali igrali le stranske vloge, \endar ga je prav želja po veliki in bleščeči zmagi, po popolnem izbrisanju nasprotnikov, drago stala. Njegov motor je odpovedal tri kroge pred samim zaključkom dirke in Gurney se Je moral odpovedati tako zaželeni, toliko pričakovani in že skoro gotovi zmagi. Vendar presenečenj še ni bilo konca. Graham Hill, ki sl je za Gumeyem zagotovil drugo mesto, je prevzel vodstvo in vozil proti zmagi. Vendar je njegov žejni stroj vsrkaval litre in litre goriva: v zadnjem krogu je izsesal še zadnjo kaplico ter zažgal še zadnji oktan. Tedaj so predvidevali zmago tretjeplasiranega McLarena. Pred začudenimi gledalci pa je pridrjal skozi cilj Jim Clark, ki je v zadnjem delu kroge prehitel Škota. še enkrat se je torej mladi šampion uveljavil in morda je pravi razlog njegove današnje zmage v priznani mu lastnosti, da zna z enako količino goriva prevoziti največ kilometrov. To svojo lastnost je Clark potrdil že na drugih dirkah, kjer se je izkazal obenem kot izvrsten negovalec svojih gum. S to svojo zmago na dosedanjih treh dirkah veljavnih za svetovno prvenstvo voznikov in s petim mesto v Monte Carlu (odpovedal mu je motor krog pred zaključkom) Je sedaj Clark z 21 točkami prvi v lestvici pred Grahamom Hillom, ki jih ima 14. Gintherjem 9, Arundellu z 8 itd. PATRIZIO ne premoči verjetno pasivna in bo imela kot cilj :e osvojitev prvih dveh mest. Na dolgih progah so Italijani na papirju brez moči, ker verjetno ne bo mogel startati najboljši predstavnik Ambu. Na vsak način ludi Nemci v obeh dolgih tekih letos niso dosegli zadovoljivih časov. Teki čez zapreko bodo verjetno prinesli nekaj točk Italijanom, ki so s Cornacchio in Mazzo (letos oba 14”) absolutno premočni na progi 110 m. Enakovredna nasprotnikoma Haasu in Neumannu pa sta tudi Frinolli in Morale na 400 m. štirje atleti, ki bodo nastopili na 400 m predstavljajo 'koraj vrh evropske atletike v tej težki disciplini. Lepa priložnost za Italijana Rizza in La-ganà na progi 3000 m steeple. Sodeč po letos doseženih časih ne bosta mogla konkurirati za zmago, državni rekord pa je verjetno zelo blizu, ker razlika med dvema dvojicama ni izredno velika (Nemca tečeta pod 8’50”, Italijana pa od 8’53” do 8’58”). V skokih so Italijani favoriti v višino in v troskoku. Prednost Bo-gliatta in Zamparellija, oziroma Gat-tija in Gentileja pa ni taka, da bi bila že vnaprej izključena presenečenja. V skoku ob palici bosta Nemca Reinhard (lani 492 — letos 485) in Lehnertz (letos 480) začela skakati, ko bosta Italijana Catenacci in Sar končala Razlika se vrti od 40 do 50 cm. Tudi daljina ne obeta uspeha Italijanom. Velik favorit je 23-letni Klein, ki je letos poletel že 790 cm daleč. V Nemčiji menijo, da je Klein novi Steinbach. 2e drugo mesto Italijanom bi bilo veliko presenečenje, ker je Breund že dosegel 774 cm proti 750 cm najboljšega Italijana Bortolozzija. Vsaj dva od štirih metov sta že rezervirana za Nemce. V metu kladiva imata Liewald in Bever vsaj 10 m prednosti nad italijansko dvojico, ki predstavlja drugo garnituro. Tudi nemška diskaša Reimers in Neu imata gladko prednost pred Italijani. Reimers je po mnenju strokovnjakov metalec, ki ima možnosti, da kmalu doseže 60 m. Letos ja atlet vrgel 58.82 m. Metalci kopja so zelo izenačeni. Tako Herings kot Lievore sta letos presegla 78 m in bo zmago odločalo le trenutno razpoloženje Kdor bo prvi dosegel dobro znamko bo skoraj sigurno zmagovalec. Lep bo nedvomno tudi dvoboj v krogli med Meconijem (18.44) in Urbachom (18.71). Ni pa še povsem gotovo, če bo nemški rekorder nastopil. Nemške rezerve so blizu meje 18 m in bi utegnile Meconija v primeru, da ni v najboljši formi, tudi premagati. Prognoza za iz'd srečanja je otročje lahka: nrva ’ , Nemčija! Kaj pa razlika v točkah? Nemci bodo predvidoma zbrali 32-35 točk več od Italijanov. BRUNO KRIŽMAN SZ BOR ATLETIKA Na atletskem mitingu, ki bo v Trstu jutri 21. t. m., bodo nastopili naslednji atleti Bora. Boris Gombač. Vojko Cesar, Dušan Švab, I-van Furlanič, Marko Hreščak, E-mil Sancin (kladivo), Bruno Križman, Mario Rapotec, Teodor Okretič, Boris Žerjal. Atleti naj se zberejo na občinskem stadionu Vaimaura ob 8.3«. NOGOMET BOLOGNA, 19. — Enajstorica Bologne je danes odpotovala v Beo-Rrad. kjer bo jutri zvečer igrala povratno tekmo turnirja za Mitro-pa Cup z OFK Beograd. :::::::::::::::::: !!::!:! BRANKO MARUŠIČ Kratke iz «DOMOVINE» (Iz članka «Slovensko uradovanje»); Slovensko občinstvo pa ne sme vsega le od vlade pričakovati in tirjati: narod sam je dolžan skrbeti, da se njegove želje izpolnejo. Nar zdatnejše sredstvo, zaže-ljeni namen doseči,- je to, da se slovenska mladina v večem številu kot do sedaj k pravo-slovju obrne. Znano je namreč, da so slovenski dijaki do-sihmai po dognanem gimnaziji večidel riuhovski stan volili, v tem ko so Lahi ali Nemci sploh na vseučilišče hodili pravcslove ali zdravništvo poslušat. Nasledek je bil ta, da je med «ahsolviranimi juristi» le redko kateri Slovenec bil. To pa je slovenstvu škodljivo Vlada je bila prisiljena zarad pomanjkanja slovenskih moči, Lahe ali Nemce v slovenske kraje poklicati. — Prislovico: «Pomagaj si sam, če hočeš, da ti bo Bog pomagal», mora v važni tej zadevi slovenski narod dobro premisliti. Prava in glavna moč za zboljšanje našega stanu glede slovenskega uradovanja mora dohajati iz-sred naroda samega, od tod, da on primeren del svoje mladine za uradniški stan odloči.» (Domovina, štev. 35, 28. avgusta 1868). Goriški tabor. O: i odbor se je snidel preteklo nedeljo v Šempasu in program in poziv odobril. Odločeno je tudi mesto za zbor, in to na senožeti pri g. Spacapanovi hiši poleg ceste (pri Šempasu). Brž ko politiška gosposka tabor uradno dovoli, razglasi se vabilo. Dan in ura sta tudi že odločena — 18. oktobra (t.j. nedelja posvečevanja cerkva) ob 2 u. popoldne. (Domovina, štev. 39, 25, septembra 1888). (Iz vabila na šempaski tabor); Slovenci! Vsa ta vprašanja so preimenitna in sveta dolžnost nam je potezatt se za narodnost našo za napredek v omiki, za svobodo in edinost, kajti drugače ne r-oremo našega naroda oteti velikih nevarnosti ali celi propada. Zberite se tedaj v prav obil nem številu in kar Vas Je gospodarjev ne predaleč bivajočih od Šempasa, pridite vsi, nobeden naj ne ostane doma; tu gre namreč za našo čast in prihodnjo srečo. Priljudno pa nujno vabimo tudi vse Slovence na Goriškem jn druge mile nam brate bivajoče po vsi Sloveniji k narodnemu shodu na Primorskem. Ob enem pa prosimo Vas rodoljube vsacega stanu, podpirajte nas na vso moč, da bode tabor lep, reden in \rreden dokaz našega možtva! —» (Domovina, štev. 40, 2. oktobra 1868). (Iz poročila o šempaskem taboru) : Mnogo zgodovinsko- znamenitega je že videl sivi naš Čaven... Ali rne reči ni vendar še videl dosihmal, kaj tacega namreč, kakor se je preteklo tretjo nedeljo tega meseca (18 dan oktobra t.l.j pod njim, na «Veliki Otavi» godilo. Prvi narodno - politiškl zbor goriških Slovencev in gostov njihovih iz Trsta, Ljubljane in štajerskega je ena nar ime-nitnejših dogodeb. kar jih pa meti Čaven Gotovo se niso še nikdar od njihovih sten odmevali taki govori, kakor jih je tisti dan strel in grmovito «živio» — in «slava» — klicanje oznanjalo daleč tl® do zelenem Lijaku. Tega ni še videl, da bi bil slovenski rod pod milim nebom s povzdignjenimi desnicami slovesno in ganljivo prisegal, da hoče tirjati svoje na-turne narodne pravice. Da, kdor je poslušal govornike, ko so n.pr. povdarjali, da, kdor kri in denar plačuje za državo, trna tudi pravico zahtevati, da se mu krivica ne dela, — In je potem toliko tisuč proti nebu molečih žulj nat ih rok gledal: kako ne bi se mu bila smilila ta pohlevna naša množica? (Domovina, štev. 43, 23. oktobra 1868). 7. oktobra se je odprla v Barkoli čitalnica. Vdeležilo se je te veselice kakih 500 oseb: pevskih zborov je bilo troje; rojanski je bil prišel z narodno zastavo. Zarad tega in zarad Bog si ga vedi česa, kar je od mestne gosposke poslani vladini komisar e. Batič (kte-ri še slovenski dobro ne zna) v govorih zavohal, se je pričela neki sodntjska preiskava, v ktero pravijo, da Je zapleten tudi g. Cegnar, ki je drugi ali prav za prav — razun začetnega govora predsednikovega — edini govor imel. (Domovina, štev. 44, 30. oktobra 1888). Prihodnjo nedeljo, 17. t.m„ se odpre nova čialnica v Sked njem (Servola) pri Trstu (predsednik Fr. Cegnar). Dvajset primerno ozališanih ladij popelje z mola Kluč-a goste v Skedenj. Domovina, štev. 2, 15. januarja 1869). Iz Trsta 16. januarja. — Te dni pride na svetlo v 4000 iz-tisih 1 snopič knjige (pod lipo», ki jo je začel pisati in izdajati po snopičih J. G. Vrdel-ski v Trstu za naše ljudstvo, zlasti za kmete. Izhajala bo v drugi polovici vsacega meseca. Plačevalo se bode za vsak snopič po deset soldov. Ta knjiga se bo razpošiljala naročnikom, kakor je navada; prodajal jo bo pa tudi tukaj v Trstu v ulici «Ponte Rosso» bukvar «Juli Daše». (Domovina, štev. 3, 22. januarja 1869). Dr. K. Lavrič, advokat v Ajdovščini, se preseli aprila meseca t.l. v Gorico. — Vsled nove postave zastran proste advokature, ki je z novim letom moč zadobila, mislijo še 4 drugi advokatje svoje pisamice v Gorici odpreti. (Domovina, št. 5, 5. februarja 1869). Razglas «odbora Goriškega». Preteklo nedeljo 21. t.m„ je bila že vsa Gorica — v Italiji! Prilepjenih in raztrošenih po mestu je bilo vse polno (na-I Usnjenih) razglasov v zmislu tiste nemirne stranke, ki bi rada spravila Gorico pod Italijo. Oklic govori o goriških izseljencih, o taboru šempaskem, češ, da ga je vlada skrivši napravila, da je ž njim Lahe dražila; govori o dogodkih v Palmi kot nasledku tabora, zarad kterih Je zdaj mnogo Goričanov v pravdo zapletenih; grozi vladi (avstrijski) itd. Nesrečnim Goričanom naroča, naj bi se začeli oblačiti v črno v znamenje žalosti. — Mnogi prilastujejo ta razglas gla-sovitem F-u; mi pa skoraj ne moremo verjeti, da bi se ta mož, kterega razumnost je obče priznana, s takimi otročarijami pečal. (Domovina, št. 8, 26. februarja 1869). Katekizem, povzet po Casa-ti-evem, za beneške Slovence Videmske nadškofije je prišel te dni prav v lični podobi iz tukajšnje Seitz-eve tiskamice na svetlo. Knjižica štele 68 strani. (Domovina, štev. 11, 19-marca 1869). Dovoljenje za Briški tabor se je po dolgi bitvi doseglo, toda s tem pogojem, da se ima druga točka glasiti tako-le: «Slovenci naj se zedinijo po postavni, ustavni (konsltucio-nalni) poti v eno kronovino z enim deželnim zborom». Po «postavni poti» ni bilo zadosti, moralo se je pristaviti še «kon-stitucionalni», — Povabila se razpošljejo, kakor hitro bodo natisnjena, že naprej pa naj si še enkrat zapomnijo naši čitatelji dan, uro in kraj: 18. dan aprila, ob 2 urah popoldne, pod Drnovkom pri Biljani. Zdaj pa le urno na noge. (Domovina, štev. 14, 9. aprila 1869) Tabor pri Frnetič-u (med Občinami in Sežano) bp 20 t. m., ako osnovalni odbor dovoljenje za časa dobi, če ne, pa prvo nedeljo julija. Ako bi se imel odložiti, oznani se to poprej po slov. časnikih. (Domovina, štev, 23, 11. junija 1869). (Iz razglasa političnega društva «Soča»); Slovenski možje, posebno iz Goriškega! Prijazno ste vabljeni s tem, da pristopite, kar Vas je vrlih možakov, društvu, ki hoče za stopati slovenske zadeve posebno pri nas. Združenim nam bo ložej v okom priti mnogoterim nasprotnikom, ki pretijo od vseh strani našemu narodnemu napredku. Truditi se moramo neprenehoma in vaditi svoje moči, da nas ne najdejo nepripravljenih dogodbe, ki znajo priti v kratkem. Pristopite tedaj in pospešujte tega j društva namen, ki je: bramba narodnih pravic. (Domovina, štev. 35-36, 3. septembra 1869). V Trstu uganjajo delavci raznih naprav čudne reči : vstavljajo se gospodarjem in nočejo delati; hočejo, imeti veče plačilo, ter grozijo tistim delavcem, ki bi radi delali, (Domovina, štev. 45, 12. novembra 1869). Z današnjim listom neha «Domovina» izhajati. Pričakoval sem, da kdo drugi prevzame, pa do sedaj se ni nihče za-njo oglasil, akoravm ni ga menda v Gorici domoljuba, ki ne bi bil tako dobro kakor jaz prepričan, da samosvoja dežela, kakor je naša, posebnega slov. lista potrebuje. Znabiti. da, kar ne more bUi zdaj, bo drugoč in da ne bomo dolgo časa brez svojega organa. v tem, ko jemljem od p. n. Rg. naročnikov in čttateljev «Dom.» slovo, štejem si v dolžnost, zahvaliti se spoštljivo in prisrčno vsem čč. podpornikom in sosebno gg. doptsovavcem njenim. Za plačilo imejte sladko zavest, da kar ste storili, ste domovini m narodu storili. (Domovina, štev. 52, 31. decembra 1869). B. M. KONEC I1KKIIM4IVO TRSI - UL MONTECCH1 6 II TELEFON »3-H0tl m 94-«38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: (MIRICA: Ultca Silvio Pellico 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon INA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt- URH -............. tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 dtn, polletno 960 din. četrtletno 480 dtn - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, ibliani «00 14 603 36 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške In gorlške pokrajine s« Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst________________ letna 2 250 lir. polletna 4 400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ v Stari trg 3'1., telefon 22-207, teknil račun pri Narodni banki v Ljubljani «00 14 603 36 naročajo pri upravi.