§UERi$K/t Domovina 7chniZ Pn p .0/9 JZ'Pfc >% fim E R1 e/im—H OIW1E AM€WCAH IN SPIRIT -'/Š^N in LAMGU£@€ OMUP National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1968 SLOV€N!AN e^ORNINO M€W$PAF^ ŠTEV. IJCVI — VOL. LXVI Hanci se pripravlja še dalje na obranilo Severni Vietnam izpopolnjuje svojo obrambo pred napadi iz zraka, ko popravlja škodo, ki so jo ameriški letalski napadi napravili. SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnam hiti popravljati škodo arneriških letalskih napadov na svoje ozemlje, pri tem pa ne zanemarja tudi izpopolnjevanja o-brambe pred novimi letalskimi napadi. To kaže, da v Hanoiu niso popolnoma prepričani, da takih napadov ne bo več v bližnji bodočnosti. Nihče si ni na jasnem, ali so to le ukrepi previdnosti ali pa ukrepi s trdnimi na-orti za bodoče vojskovanje. Ameriška izvidniška letala, ki nadzirajo Severni Vietnam, so dognala izboljšanje radarskih naprav za SAM protiletalske rakete in povečanje njihovega šte-vha na področju Hanoi-Hajfong. Okoli elektrarn in drugih važnih naprav so zgrajeni posebni zidovi, ki naj varujejo stavbe Prod eksplozijami v neposredni bližini Pri Hanoiu sta zgrajena dva nadomestna mostova, znani Dou-^or most v Hanoiu pa je obnovljen in odprt prometu. Velika jeklarna pri Thai Nguyen je do tri četrtine obnovljena. Obnovljena so letališča in na nje Vl,njena lovska in druga letala, ki so se preje skrivala na letali-®čih rdeče Kitajske v bližini me-ie. babini se zopet mešajo v poslovanje hotelov v Jeruzalemu JERUZALEM, Izrael. — Vo dk-i hotelsko upravo v Jeruzale n^u ni ravno lahka stvar. Na en sbani je treba zadovoljiti gosti Z vsega sveta z najrazličnejšim navadami, na drugi strani je p; feba upoštevati, da je Izrae Vnrska država in da se vpliv ver ^ ega življenja čuti povsod, tud hotelih. Judovski obred pre Poveduje na primer v sobota! alenje, pisanje, rabo električ e§a toka, sprehajanje itd. Zah .Va tudi verski način priprav ^Tia hrane. ^ hotelske uprave so že pred ! esetletjema sklenile kompro ls z varuhi lokalne verske tra ClJe, toda kompromis je delo a Prišel v pozabo. Sedaj so na tekili rabini in zahtevajo od ho . . 0vi naj se strogo držijo pred s °v judovske vere. Hoteli si da e^a hranijo, ker se bojijc Jim bodo gostje ušli, ako b clie.lriorah držati judovskih tra ki so jim večinoma popol 5^ nerazumljive. }jj^Zraeiska vlada se zaveda koč jjj e§a značaja nastalega spor, pa skuša posredovati. Težko j hip med Judi v Jeruzale bot ,U^ekne meščane, ki bi s * vtakniti v te spore. Za Spo.rat ae ni Prišlo od odkriti] s)p J°v med rabini in hotel da^ P°djetji. Vsi se pa bojijc ti fSe Jim ne bo dalo ogniti, kaj §rj a ini morajo vpoštevati za ePost svojih pristašev. - ■ - Vremenski prerok 1 F hjenfr°Vno in mrz^° z tC snega. Naj višja a °koli 35. Novi grobovi Helen Mae Andolsen Včeraj popoldne je po daljši bolezni umrla v Huron Rd. bolnišnici 57 let stara Helen M. Andolsen s 1068 E. 174 St., roj. Kozinski v Clevelandu, žena Lloyda, mati Alana A., ki študira na Vanderbilt University v Nashvillu, Tenn., in Lowella T., sestra Katherine Prozy (Diamond, O.), Marie Seljan, Julie Spena in Stelle Kovach. Dolgo let je živela v Mentorju, Ohio, kjer je bila članica Isabella Guild No. 4801 pri cerkvi Matere Božje. Dolgo let je bila strežnica in gostiteljica v Mani-kiki Country Clubu, Mentor Harbor Yachting Clubu in v Mentor Lounge, pa tudi na privatnih prireditvah. Pogreb bo v petek ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Alice Pertz Včeraj je preminula na svojem domu na 5635 Wilson Mills Rd. 63 let stara Alice Pertz, prej Alič, rojena v Clevelandu, zaposlena pri Republic Steel Co., žena Franka, sestra Tonyja in Johna Alič, Mrs. Rose Davis in Mrs. Frances Papik. Bila je članica Društva sv. Helene. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob devetih, v cerkev sv. Paskala na Wilson Mills Rd. ob desetih, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. Mary Gardner Danes je nenadno umrla Mary Gardner s 16210 Huntmere Ave., mati Mrs. Stephanie Kapel, Mrs. Margaret Legarth in Mrs. Mary L. Neimiec, sestra Josepha, An-thonyja, Johna in Paula Posovad ter Mrs. Margaret Long in Mrs. Anna Thome. Pogreb bo v petek iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob dveh popoldne na All Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. -----o----- Visokogorska cesta NASHVILLE, Tenn. — Naj-višja gorska cesta, uporabna za avtomobile na vzhodu dežele je tista, ki vodi na Clingman’s Dome v Great Smoky gorah. Vrh je visok 6,643 čevljev. OS BfRLIN-MOSKVA V Vzhodni Nemčiji govorijo rdeči ponosno o novi osi Vzhodni Berlin-Moskva in poudarjajo svoje zasluge za “rešitev socializma” v ČSR. BERLIN, Nem. — Pretekli teden so se vodniki rdeče Nemške demokratske republike hvalili pred njeno “ljudsko skupščino!’ s svojo dalekovidnostjo glede razvoja v češkoslovaški republiki od začetka letošnjega leta. Govorili so o novi osi Vzhodni Berlin-Moskva in se postavljali kot glavni in najtrdnejši sovjetski zavezniki v Evropi. Poznavalci razmer priznavajo, da so bili vodniki Vzhodne Nemčije prvi in najvztrajnejši zagovorniki odločnega nastopa proti razvoju v Češkoslovaški republiki, kjer so Dubček in tovariši v januarju potisnili z oblasti A. Novotnega in njegovo stalinistično skupino. Ko v Moskvi še niso videli v razvoju v ČSR nobene resne nevarnosti, so v Pan-kowu vztrajno zahtevali odločen nastop. Prav ta zahteva naj bi končno vplivala na odločitev Moskve. Še po sovjetsko-satelitskem vojaškem vdoru v ČSR, pri katerem je Vzhodna Nemčija vneto sodelovala, v Pankowu niso popustili. Oni vodijo boj proti o-stankom svobode v ČSR in stalno napadajo Dubčeka in tovariše ter pritiskajo k popolni vrnitvi ČSR v “trdo” smer moskovskega in pankovskega komunizma stare šole. V Pankowu se smatrajo za prave zmagovalce v krizi ČSR. ------o------ Novi atomski preskusi WASHINGTON, D.C. — V preteklem mesecu so napravili Rusi tri male atomske preskuse, vsi so bili izpod 20 kilotonov. Ameriški strokovnjaki sodijo, da so bili namenjeni preskusom a-tomskih glav raket za uničevanje medcelinskih raket ali pa preskusom taktičnega atomskega orožja. Združene države so te preskuse odkrile, pa jih niso objavile. Objavile so pa doslej okoli 30 lastnih podzemnih atomskih preskusov v tem letu, med njimi enega z jačino enega megatona. Zvezno vrhovno sodišče sprejelo priziv Powelia WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je objavilo, da bo vzelo v razpravo pritožbo kong. A. C. Powelia, ki ga je Predstavniški dom 1. marca 1967 izključil iz svoje sredine za čas zasedanja 90. Kongresa na temelju “neprimernega” ponašanja. Mož je zlorabljal kongresna finančna sredstva kot načelnik Domovega odbora za delavska in šolska vprašanja, pa se tudi ni maral podvreči sodišču v New Yorku, ki je zato izdalo proti njemu sodno tiralico. A. C. Powell je vložil priziv na zvezno vrhovno sodišče z zahtevo po razveljavitvi sklepa Predstavniškega doma in njegovem ponovnem sprejemu vanj ter seveda za pripadajočo mu plačo. Izključeni Powell je bil v svojem volivnem okraju ponovno izvoljen. Ponovno je bil izvoljen tudi 5. novembra letos. Če bo zvezno vrhovno sodišče odločilo, da je Predstavniški dom ravnal v nasprctju z ustavo, bo ohranil Powell nemara svojo senioriteto, sicer pa bo v januarju stopil v Predstavniški dom kot kongresnik-novinec, čeprav je bil tam že 2 desetletji. Kongres na odločitev Zveznega vrhovnega sodišča ne gleda prav nič prijazno. Stoji na stališču popolne ločitve vrhovne oblasti v državi. Vrhovno zvezno sodišče ne more po tej sodbi odločati in razsojati o sklepih zakonodajne oblasti, ki jo predstavlja v republiki Kongres. -----o------ Shriver se bo vrnil PARIZ, Fr. — Sargent Shriver, svak pokojnega predsednika J. F. Kennedyja, pok. sen. Roberta F. Kennedyja in sen. E. Kennedyja, ki je vodil Johnsonovo “vojno' proti revščini”, pa nato odšel za poslanika ZDA v Francijo, se bo po 20. januarju verjetno kmalu vrnil v ZDA. Naselil se bo v državi Maryland, kjer ima svoje pravno bivališče in kjer je 5. novembra letos tudi že volil. Trdijo, da bo v Marylandu leta 1970 kandidiral kot demokrat za državnega guvernerja. ------o------ Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! ITALIJA JE BREZ VLADE Včeraj je odstopila vlada G. Leonija in spravila državo v vladno krizo v trenutku, ko pretresa zahodno Evropo finančna kriza in negotovost vsled nove moskovske bojevitosti. RIM, It. — Giovanni Leone je včeraj odstopil z vso svojo vlado, ki je bila sicer samo začasna, ker ni imela v parlamentu nobene večine. To je bila vlada, ki so jo sestavljali samo pristaši krščanske demokracije. Vršila je posle v upanju, da bo prišlo do ustalitve v socialistični stranki P. Nen-nija in s tem do možnosti sestave nove vlade “leve sredine”. Do vladne krize je prišlo v trenutku, ko je zahodna Evropa v težavni denarni krizi in so zaprte vse borze in denarne menjalnice, v času, ko vlada v Evropi negotovost zaradi nove sovjetske politike in ko NATO pripravlja ukrepe za povečanje varnosti svojih članic, med katerimi je tudi Italija. Leoni je odstopil, ko je na štrajku nad milijon Italijanov, ki zahtevajo izboljšanje zdravstvenega zavarovanja, večjo socialno varnost in pravice javnih uslužbencev do pogajanj o delovnih pogojih. Odstop je bil premišljen in načrten na predvečer zasedanja glavnega odbora krščanske demokracije, Leo-nije lastne stranke. Namen odstopa v tem. trenutku naj bi bil pripraviti strankine vodnike do tega, da bodo pozabili ali vsaj potisnili v stran svoje skupinske in osebne spore in izdelali enoten strankin program. Sedanja vlada je vodila državne posle od preteklega junija, ko je tedanja koalicijska vlada leve sredine z izstopom socialistov zašla v krizo. Socialisti so namreč pri splošnih volitvah v maju utrpeli precej hude izgube in so hoteli pridobiti čas za svojo notranjo ustalitev. Do te še vedno ni prišlo, pa vendar obstoji upanje, da se i bodo socialisti znova sporazumeli s krščanskimi demokrati in dali tako Italiji možnost trdne vlade. Včerajšnji štrajk, ki so ga podpirale vse delavske unije od krščanskodemokratskih in socialističnih do komunističnih, je ustavil večino vlakov, pobiranje in dostavljanje pošte, zaprl državne urade. -----o------ Kitajske ljudske šole se praznijo HONG KONG. — Tovariš Mao je v duhu kulturne revolucije pregnal poleti šolske nadzornike na deželi in na njihovo mesto postavil delegate kmetov in vo- jakov. Ti so pouk takoj omejili na branje, pisanje in poštevanko, ves drugi čas pa posvetili pouku Maovih idej. Tega so se tako učenci kot učne moči tako naveličali, da je v jeseni zmanjkalo na deželi učencev in učiteljev, šole so pa morali zapreti. ------o------ Angleški tatovi še zmeraj mojstri v svojem poklicu LONDON, Ang. — Časopisje je šele pred kratkim poročalo, da se je policiji posrečilo ujeti zadnjega med vlomilci, ki so pred leti vdrli v poštni vlak in od tam odnesli 7 milijonov dolarjev gotovine. Bila je to takrat naj večja tatvina v Angliji pod najtežjimi okoliščinami. Sedaj so se angleški tatovi zopet, postavili. Iz. hiše, ki leži kakih 30 milj zunaj Londona in je lastnina znane družine Radzi-will, ki je v svaštvu z Mrs. A. S. Onassis, so odnesli draguljev za dobrih $12,000. To ne bi bilo nič čudnega, ako ne bi bila hiša ravno tisto noč izredno močno zastražena po detektivih, policijskih psih, policajih, časnikarjih in fotografih. V hiši sta namreč tisto noč prenočevala na poti v Ameriko Onassis in njegova žena. Policija je hišo1 še posebej zastražila, da varuje gosta pred radovednimi časnikarji in foto-' grafi. Pa so tatovi našli pot skozi dvorišče, tam pristavili lestvo in po njej splezali prav v tisto spalnico, kjer so bili dragulji spravljeni. Policija še ni našla tatov, ako-ravno jih je menda nek fotograf snemal, kako so prenašali lestev. ------o------ Dubček se moral umakniti na obrambne pozicije v partijskih organih PRAGA, ČSR. — Liberalna struja češkoslovaških komunistov, ki jo vodi glavni tajnik Dubček, se je že od začetka leta trudila, da utrdi svoje postojanke v vseh partijskih organih, posebno v glavnem odboru in predsedstvu stranke. Ta cilj je v glavnem dosegla že v maju. V 190-član-skem glavnem strankinem odboru je imela že spomladi na svoji strani več kot dvotretjinsko večino, kajti za Novotnega se je odkrito ali prikrito zavzemalo le okoli 50 članov, ki pa niso imeli nobenega vidnega voditelja. To stanje je Moskva premalo vpoštevala, zato je pa svoj načrt vdora vojaške sile v Češkoslovaško tako klavrno izvajala. 21. avgusta ni imela nikogar, ki bi sestavil novo češkoslovaško vlado, pod posledicami tega dejstva pa trpi še danes ruska politika do Prage. Vendar so se Rusi tudi nekaj naučili od svoje napake. Spoznali so, da so se premalo brigali, koliko pristašev imajo v glavnem strankinem odboru in kako so ti pristaši med seboj povezani. Obenem pa ti pristaši niso dobili iz Moskve nobenih političnih smernic, capljali so za dogodki. Vse to hoče sedaj Moskva popraviti na vseh ravneh, najbolj seveda na politični. Njen cilj je jasno postavljen: preroditi in preobraziti vse strankine organe, začeti pa z glavnim odborom. Začetek se je jasno čutil na zadnji seji. Tovariš Dubček je bil s svojo taktiko potisnjen ob steno, prevladale so zamisli, ki so prišle iz Moskve. Dosedaj je bilo v glavnem odboru ravnovesje med posameznimi strujami takole: Dubčekova struja je imela kvalificirano večino v glavnem odboru, več kot navadno večino pa v predsedstvu, ni pa bila prepričana, da bi jo imela tudi na partijskem kongresu. Zato se je na Kongres tako skrbno pripravljala, pa ji je Moskva prekrižala račune. Kremelj je vedel, da nima večine ne v glavnem odboru ne v predsedstvu, zato je skoval načrt, da partija dobi nov organ, ki bo močnejši od glavnega odbora in predsedstva, čeprav bo na zunaj samo dodatek k odboru in predsedstvu. Tako se je na seji glavnega odbora rodil 8-članski “izvršni odbor” kot mandatar predsedstva. V resnici bosta le predsedstvo in glavni odbor mandatarja izvršilnega organa. Ni nobenega dvoma, da se je Dubček s svojimi pristaši upiral novemu odboru, pa ni zmagal. Pokazalo se je namreč da ni sicer v glavnem odboru narastlo število moskovskih pristašev, pač pa je veliko Dubčkovih prijateljev presedlalo na nevtralno stališče, ki sicer ne nasprotuje osnovnim Dubčekovim mislim, pa vendar misli, da je treba bolj vpoštevati “stvarnost”, to je želje in nasvete iz Kremlja. Temu primerno je sestavljen tudi novi “izvršilni odbor”. Dubček nima v njem več večine, ki bi drvela za njim čez drn in stm. Jeziček na tehtnici v odboru bodo politični “dobri vojaki švejki”, ki se ne bodo hoteli zameriti nikomur. Kako se bo uveljavljal novi izvršilni odbor, se bo kmalu pokazalo. Ali bo sploh upal načeti vprašanje partijskega kongresa, ki je vsaj začasno pokopano. Verjetno da, kajti za kongres bodo nabirali svoje pristaše ne samo Dubčeko-vi politiki, ampak tudi voditelji moskovske struje. Danes jih je več, ni pa Moskva še rekla, komu bo zaupala glavno vodstvo. Eno je pa že danes jasno: češkoslovaška politika se bo presella v izvršilni odbor, tam bo pa ostala tajna. Morda bomo o njej največ zvedeli po raznih odstopih, ki bodo povedali, kdo je šel namenoma v opozicijo, koga bodo pa moskovski politični poverjeniki po naročilu od zgoraj kar naravnost poslali v pokoj. Češkoslovaška javnost tega ne bo čisto mirno prenašala. Vprašanje je pa, ali ne bo podlegla tudi ona pritisku spremenjenih razmer. Minikrila prepovedana v Kairu KAIRO, Egipt. — Kot da bi Naserjev režim ne imel dosti drugih skrbi, je sedaj še naročil mestni policijski upravi, naj začne preganjati minikrila. Taka krila so se kar udomačila na kairskih ulicah, v zavodih in kinematografih. So postala vsakdanja prikazen, ki ni bila predmet nobenega zanimanja. Sedanja policijska prepoved je položaj spremenila. Ulica se je namreč razdelila v dva tabora, za in proti minikrilom. Tako so postala minikrila povod za incidente, ki se navadno končajo s tem, da policija pobere dekleta in jih odvede k staršem. Ti morajo podpisati posebno izjavo, da bodo dekletom prepovedali nošo minikril. Zagovorniki minikril so tudi že našli svoja pota, da izražajo svojo nezadovoljstvo. Prepoved minikril je spravila v zadrego vse prosvetne uprave, posebno na univerzah, kjer imajo zagovorniki minikril večino napram nasprotnikom in policiji. Tam je tudi največ razburjenja radi nove policijske prepovedi. Iz Clevelanda | in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za senklersko področje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne svojo redno sejo v SND na St. Clair Avenue. Dobrodelni ples— Julie Billiart šola (SND) za počasne učence prireja v nedeljo, 24. novembra, od 5. pop. do 9. zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. ples, katerega dobiček pojde v gradbeni sklad omenjene šole. Igral bo “Kralj polk” Frank Yankovic. Dar $1.00! Vsi vabljeni! Zadušnica— Jutri ob 7.50 zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Frances Ponikvar ob 10. obletnici smrti. Promet je zastal— Včeraj, ko smo dobili v Clevelandu prvi sneg, je v poznem popoldnevu in večeru, ko so se ljudje vračali domov z dela, promet na zahodni strani od Inner Belta proti Parmi skoraj popolnoma obtičal, nekaj boljše je bilo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Danes zjutraj je pokrivala mesto le tanka snežna odeja, od enega do treh palcev. Nekaj več snega je v okraju Geauga. ------o---- Sovjeiija pripravlja nw > r t V B B nave spnsse v fugersjs LAGOS, Nig. — Sovjetska zveza je dobavila zvezni vladi Nigerije nekaj MIG jet lovskih letal, jeepe, tovornjake, orožje in razne druge vojne potrebščine ter si s tem pridobila naklonjenost vladajočih krogov. Te zveze so za vlado v Lagosu postale še važnejše, ko je začela na tihem Francija oskrbovati z vojnimi potrebščinami Vzhodno pokrajino, od lani neodvisno državo Biafro. Glavni dobavitelj orožja zvezni vladi Nigerije je še vedno Velika Britanija, toda kritika v javnosti proti temu je v Veliki Britaniji vedno glasnejša. Tako je razumljivo, da v Lagosu kažejo posebno prijaznost Rusom. Ti so poslali nedavno sem številno trgovsko misijo, ki si ogleduje Nigerijo in pripravlja načrte za tesnejše sodelovanje te s Sovjetsko zvezo. Sovjetsko poslaništvo v Lagosu je dobilo vojnega atašeja in društva sovjetsko-ni-gerijskega prijateljstva ustanavljajo v vseh delih Nigerije. ------o---- Na Ceylonu prva farma za slone COLOMBO, Cey. — Na Ceylonu začenja primanjkovati slonov. Bojijo se, da bo to kmalu nočno prizadelo domače gospodarstvo. Slonov je zmeraj manj zato, ker domačini ne skrbijo za prirejo. Hodijo rajše v džungle in gošče, kjer nalovijo mlade slone in jih potem v kratkem lasu in brez posebnih težav udomačijo. Ceylonsko vlado je ta pojav začel skrbeti. Obrnila se je na naše federalno tajništvo za poljedelstvo za nasvet. Tajništvo je sedaj napravilo poseben načrt za poskusno farmo za domače slone, kjer bodo skrbeli za sistematičen domač prirastek. Poskus naj pove, ali morejo biti farme za prirejo slonov rentabilne. ------o---- — Večina držav ima zakone za uravnavanje obrestne mere. A MEmšm, DoMOi/iiM Sllv st. Clair Ave. — HXnder«on 1-062* — Cleveland,- Ohio 44103 National and International Circulation rublishc-d dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oj July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: f« Združene države: s f-lS.OO na leto; $8.00 za pol leta; |5.00 z* % mesec* ga Kanado in deželo izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec* Petkova Izdaja $5.00 na leto j SUBSCRIPTION SATES: United States: i $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Panada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 225 Weds., Nov. 20, 1968 Vojskovanje v yietnamu v prehodni dobi Iz tiskovne konference federalnega tajnika za narodno obrambo Clifforda smo zvedeli, da so se pogajanja za konec bombardiranja vlekla za kulisami dolge mesece in da so bila pri tem obravnavana tudi taka podrobna vprašanja, kot konec topovskega streljanja preko in iz Demili-rizirane cone, obstreljevanje velikih in malih mest z rdečim topništvom in raketami. Ker je predsednik dal nalogo, da se bombardiranje ustavi, je znamenje, da verjame, da se bodo v Hanoiu držali tudi tega, kar je bilo v dolgih pogajanjih govorjeno, pa ne čisto dogovorjeno, tudi o podrobnostih. Vse kaže, da imajo v Hanoiu namen, da vsaj deloma vpoštevajo Johnsonovo stališče. Do sedaj ga niso vsak dan popolnoma, toda Amerika zaenkrat še noče iz tega delati nepotrebnih prepirov. Ali bo fo stanje, ki bi pomenilo manj vojskovanja, tudi trajalo, recimo, najmanj do konca januarja? Verjetno bo ta domneva držala. Hanoi nima namreč nobenega interesa, da bi dosežen delni sporazum popolnoma razdrl. Ako bodo rdeče oborožene sile kršile dogovor, bo Amerika seveda protestirala, toda pustila vrata odprta za nove razgovore. Vrata za kršenje sedanjega stanja hoče Hanoi držati odprta “za vsak slučaj”. Vse to kaže, da bomo imeli do konca januarja povprečno manj vojskovanja, kot smo ga imeli do 1. novembra. Zanesljivega jamstva za to pa ni nobenega. Zato bo več “vojskovanja” na političnem in diplomatskem polju. Že prvi teden po volitvah se je diplomatsko in politično vojskovanje zelo napelo na novi nepričakovani fronti Washington-Saigon. Že prve dni po koncu bombardiranja so vsi čutili, da saigonska vlada ni vneta za konec bombardiranja. Seveda proti temu ni mogla ničesar napraviti. Zato je pa svojo slabo razpoloženje pokazala na drugem bojišču, ki se nahaja v Parizu. Povabljena je bila, da sodeluje pri razgovorih v Parizu, pa je svojo udeležbo začela zavlačevati, najbrže v upanju, da bo našla oporo v novem predsedniku Nixonu. Zato ga je povabila v Saigon, Nixon je povabilo odklonil. To je najbrže še poglobilo saigonsko trmo. Nixon je napravil še korak dalje: sprejel je “vabilo” predsednika Johnsona in se z njim dogovoril, kakšna naj bo taktika v vietnamskem vojskovanju do konca januarja. To je pa Johnsonu dalo pogum, da je po Cliffordu povedal saigonski vladi kar v o-braz, da smatra njeno taktiko za izzivanje in da tega Amerika ne bo prenašala. Če treba, bodo razgovori nadaljevani brez saigonske prisotnosti. Koliko je na to Johnsonovo stališče vplivala tudi Ho-čiminhova zahteva, da je treba pogajanja takoj nadaljevati, še ni dognano. Zahteva je odkrila prave namene vietnamskih komunistov: rušiti ugled in vpliv saigonske vlade, kolikor ga še ima. Cilj vietnamskih komunistov je jasen: čim manj bo imela saigonska vlada ugleda in vpliva v diplomatskem svetu, tem manj bo treba vpoštevati njene upravičene želje in zahteve. To bo šlo tem lažje, ker saigonski režim zelo rad postavlja pretirane zahteve, kot da bi bil zmago valeč. Na take saigonske zahteve se ne bo nihče resno oziral. Saigonska vlada se še ne zaveda, da s svojimi prenapetimi zahtevami sebi več škoduje, kot koristi in da daje kot nalašč vietnamskim komunistom gradivo za pokop Južnega Vietnama. V vrhovih saigonskega režima mora vladati res velika zmeda, drugače se sedanje saigonske težnje sploh ne dajo razlagati. Izgleda, da se je saigonska vlada zatekla v vero, da se samo s pretiravanjem da kaj doseči. Niso saigonski generali tako omejeni, da ne bi vedeli, v kako težavnem položaju se nahaja njihova vlada. Domače prebivalstvo za njo ni posebno vneto, na bojiščih ni kos ne komunistični strategiji ne komunistični bojevitosti. Ima sicer pod svojo o-blastjo prebivalstvo v mestih in večjih naseljih, na deželi pa prevladujejo partizani in njihove civilne organizacije. Javna uprava je razbita, korupcije je povsod na pretek, red in mir sta le pod varstvom tradicije, ne pa varnostnih organov. Morda nimajo prav pesimisti, ki trdijo, da bi sedanjo vlado lahko odpihnil tudi majhen političen veter, toda nemogoče pa to tudi ni. Kaj pa potem? Ali ne bodo porabili to priliko zavezniki in zaupniki Hočiminhovega režima in ustanovili “nevtralno” vlado, ki bo kaj hitro “sklenila” mir z NFL in se preosnovala v koalicijsko, s tem pa odprla pot severnovietnamskemu komunizmu. To je seveda stališče pesimistov, ki se da zagovarjati, njegova pravilnost pa ne dokazati. Če kdo dobro ve za vse to, je to vlada v Hanoiu. Bo vse to vpoštevala v svoji taktiki, ne samo na frontah v Južnem Vietnamu, ampak tudi pri pogajanjih v Parizu. Pri tem bo naravno tudi spretno izigravala struje v Saigonu. Za ameriško diplomacijo bo nastopilo težko vprašanje, kako podpirati saigonski režim, kako nanj vplivati, kako ga naravnavati, da ne bo opešal. To bi pomenilo, da ameriška diplomatska taktika tega tedna ne bi bila več za rabo čez par tednov. Pa ne samo to. Čim manj bo vreden saigonski režim, tem zahtevnejša bo Hočiminhova diplomacija. Kdo naj jo kroti? Saigonski režim gotovo ne, vse breme bi padlo na ramena naših diplomatov. Tako stanje ne bo nastopilo že jutri, se bo stopnjevalo od krize do krize v Saigonu in ustvarilo kritične ure tudi v Parizu. In vmes pride še 20. januar s prehodom formalne odgovornosti od Johnsona na Nixona. Morda bo vse to res prisililo Nixona in Johnsona, da se bosta morala sporazumevati prav do zadnjega, morda ne vsak trenutek čisto prostovoljno. . | B IODA I BESEDA IZ NARODA Zanimiva izjava predsednika ijuisSjanske vlade Kavčiča CLEVELAND, O. — “Družina”, verski list, ki ga izdajajo slovenski škofje, priobčuje v številki 22 od 17. nov. 1.1. v posebnem okviru in debelem tisku pod zgornjim naslovom sledeči vsekakor zelo zanimiv zapisek: “Ob uradnem obisku zastopnikov slovenske manjšine v Italiji 21. oktobra 1968 je imel predsednik izvršnega sveta (vlade) SRS Stane Kavčič nagovor, ki ga tržaški “Novi list” z dne 24. okt. ocenjuje kot “izredno zanimiv in vsebinsko bogat”. “Novi list” poroča, da je povedal tudi naslednje: “Prizadevamo si, da postanejo Slovenci čedalje bolj moderna, odprta in svobodna družba, v kateri ni mesta niti za kako kapitalistično restavracijo niti za stalinsko diktaturo proletariata, ker smo se s to koncepcijo za vedno razšli. Zagovarjamo stališče, da nobena ideologija še ni vsega povedala in da niso v posesti absolutne resnice niti tisti, ki prisegajo na tuzemske bogove, ne tisti, ki prisegajo na enostranske bogove. V Sloveniji je bil pokoncilski duh zelo pozitivno sprejet. Verniki so ga takoj sprejeli po občutku, drugi pa premišljeno.” J. S. vodi g. Frank Vauter. Lepo ga je pripravil in sestavil za koncert kar bogat in pisan program. F. Vauter se veliko trudi, da bi o-hranil naše zbore in z njimi našo slovensko pesem. Pevski zbori imajo vedne finančne težave, posebno še, če nimajo med občinstvom zadostne podpore. Obilo napora in časa je treba, predno je zbor pripravljen za nastop. Vse to je poplačano in pozabljeno, če je koncert lepo obiskan, če je dvorana polna. Oh, kako lahko je peti pred polno dvorano, kako žalostno pred slabo zasedeno! Ne pozabimo vsega tega, odzovimo se vabilu zbora Planina in napolnimo dvorano Slov. narodnega doma na Stanley Avenue do zadnjega kota! Po koncertu bo zabava in ples! Pridite, prijetno in veselo bo! Na svidenje na koncertu! Louis Kastelic SSike h SIsvercp m h iilwanke@|a M@ fcazaei Na igro v Euclid EUCLID, O. — Dramatsko društvo Naša zvezda vabi v nedeljo, 24. novembra, ob 3.30 popoldne v Slovenski društveni dom na Recher Avenue na veseloigro Svojeglavček. Nastopili bodo znani Lilijini igralci kot gostje domačega društva. Imeli bomo priložnost se malo nasmejati in razveseliti, pozabiti na vsakdanje težave in na komaj minulo večmesečno volivno borbo za predsednika ZDA in druge urade. Naša zvezda vabi vse rojake in rojakinje na to veseloigro iz kmečkega življenja v Sloveniji CLEVELAND, O. — Članstvo DSPB Tabor in vsa slovenska javnost sta vabljena v soboto, 23. novembra, v Slovenski dom na Holmes Avenue k predvajanju filmov s posnetki iz Slovenije, 's posnetki Triglavskega parka pri Milwaukeeju in njegove krasne kapelice, pa tudi s posnetki Slovenske pristave in s cvetjem obdanega Orlovega vrha na njej. Predstava se bo začela ob 7.30 zvečer. Vsi prisrčno vabljeni! Filip Oreh Zahvalni festival pri Dariji Vnebovzetji CLEVELAND, O. — Letos prav gotovo vsi gremo. Naj ne bo nikogar, ki bi v slučaju slabega vremena obsedel doma ali našel kak drug izgovor. Tam pri cerkveni in šolski nekaj svojevrstnega, nekaj čisto domačega. Eni naj bi darovali — drugi kupovali! Še jaz se s prošnjo obračam na vse Slovenke, na katoliške farmarje, naj nekaj pridelane, lepe robe darujejo cerkvi Marije Vnebovzete. Košarica lepih jabolk, vreča lepega krompirja, kos domače prekajene svinjine, kozarec pristnega domačega medu, galona dobrega domačega vina, ducat svežih jajc in podobne reči bi verjetno stojnico z živili obogatile. Jaz sedaj nisem kmet, pa imam par reči pripravljenih, kar te popelje nazaj v stare kmečke čase. Samo po sebi se razume, da se bo vse čas puranovega sejma dobilo nekaj za pod zob. Natakarji že težko čakajo, da vam bodo postregli, zato se ne bojte zaradi žeje. V nedeljo, 24. novembra, po popoldanski pobožnosti bomo začeli in držali dolgo v noč. Vsaka župnija ima stroške, župnija Marije Vnebovzete pa je pritisnjena od dveh strani, — vsakdanji stroški, zraven pa “priboljšek” za dolg za novo cerkev. Č. g. župnik se trudi na vse pretege, da stroške, ki so dnevno, krije, zraven pa še kar lepo, čeprav po malem, dolg odplačuje. Seveda prosi in prosi, v žepu pa ti denarja ne prešteva. Vedno poudarja, naj vsak upošteva finančne težave in naj vsak da po svoji moči. Pribiti moram na tem mestu, da gospod varčuje, kolikor največ more, pa hvaležen je vsem za vsako pomoč in za vsak dar. ^ Izmed deset ozdravljenih gobavcev se je le eden vrnil in se zahvalil. Gospod je rekel: “Kje je drugih devet?” Zahvalni dan — Zahvalni festival! Bomo Bogu hvalo dali in tudi nekaj finančno za hišo božjo prispevali? Bomo mar šli za onimi devetimi? Samo tega nikar! Vsak po svoji moči pomagaj in Zahvalni festival bo uspel. Bog bo (On ne plačuje vsako soboto), vsem bogato povrnil in naš g. župnik bo vesel, če bo mogel videti, da se jih je izmed desetih devet povrnilo. Nedelja, 24. november 1968, je naš farni zahvalni dan, — zato na veselo svidenje v farni dvorani. Pozdrav vsem, ki bodo čitali te vrstice, in vsem, ki se bodo povabilu odzvali J. P. dvorani so možje z zavihanimi iz polpretekle dobe. Kako veselo ’rokavi že na delu- Z velikega to-je bilo včasih po gostilnah nalVorniaka skladajo težke šunke Gorenjskem, koliko življenja,lin purane. Mi je prišlo na uho, ko so domači in tuji prijatelji da do sama prvovrstna roba. gora tam počivali na potih v go- Purani, mladi, pa tako izpita-re in z njih! ni> da se bodo jedli, četudi nima- Po igri bo na razpolago dobra te več zob v ustih’ in obsezni so, večerja, nato pa Grabnarjev or- niso kakšni izsušeni golobiči. kester zaigral za ples. Vsi prisrčno vabljeni. Poleg doma je obsežno parkališče za avtomobile in bo vsakdo lahko našel prostor za svojega “konjiča”. Na veselo svidenje! Jennie Hrvatin la koncert Planine MAPLE HEIGHTS, O. — Zopet so se začeli oglašati pevski zbori s svojimi koncerti in nastopi na naših odrih. Prinašajo nam lepe slovenske pesmi in melodije. Tudi pri nas se zbor Planina prav pridno vadi in pripravlja, da nas bo v nedeljo, 24. novembra, popoldne ob štirih razveselil s svojim koncertom. Planina bo nastopila v Slov. In šunke? Bi kmalu dvomil, da so svinjske, izgledajo, kakor da bi četrt slona odčesnil. Okusne pa so tako, kot niso bile še nikoli do sedaj in ne bodo poslej. Po 25 centoy se bodo prodajale šunke, za purana pa samo en kvoder daš, pa ga imaš! Ljudje smo različni. Slučajno morda nisi mesojedec, si le bolj nagnjen k denarju. Tudi tukaj imaš moje zagotovilo, da za en dolar prav lahko dobiš 500 dolarjev. Ni to nekaj, kar vsakega poštenega človeka pelje v skušnjavo? Jaz sem že podvržen ¥aiiišc m martinovanje CHICAGO, 111. — Akademsko društvo SAVA priredi svoj jesenski družabni večer (Martinovanje) v soboto, 30. nov., v veliki dvorani pri Sv. Štefanu. Prav je, da se pošteno razvedrimo pred resno adventno dobo, zato že sedaj skrbno pripravljamo, da bo vse v najlepšem redu, tako pri okrasitvi dvorane, kot pri hrani in pijači. Za poskočno glasbo bo preskrbel Janez Arko z orkestrom; med odmori pa bodo naši fantje in dekleta prepevali slovenske narodne pesmi. Prav lepo vas vabimo, da se udeležite ter s smehom in plesom v družbi “vinskih bratov” počastite sv. Martina. Pripravljalni odbor veli, nam je težko, če smo jim kaj žalega storili, kar naj bo v glasen opomin. Tudi mi nič ne vemo, kdaj bomo poklicani od tukaj, zato bomo najbolj srečni, če smo vedno na to pripravljeni. Bodimo pravični in ljubeznivi do vseh in z vsakim novim dnevom, ki ga doživimo, voščimo vsakemu prijatelju, ki ga vidimo ali srečamo, dobro jutro, če nas pa on s pozdravom prehiti, mu pa bodimo hvaležni, kar bo opazil že na našem obrazu. Če bomo tako ravnali vse dni, kar nam jih je še določenih, lahko upamo, da bomo na večer življenja srečni in nam bo dano, da bomo še enkrat prijazno pogledali naše drage in jim zadnjič voščili lahko noč. V tej misli vse lepo pozdrav Ijam! Vincenc Povirk Moravče so mu v živem spominu Nekaj misli m november EUCLID, O. — Dne 2. novembra je spomin vernih duš in cerkev želi, da bi se jih v tem mesecu večkrat spominjali. Med temi dušami v vicah so mogoče tudi naši dragi, s katerimi smo skupaj živeli kakor z drugimi, ki še živijo. Od mnogih, ki smo se v življenju ljubili, je bila zelo tež-tej slabosti. Žena pravi: še mene ka ločitev in če bi mogli priti z bi prodal, če bi ti kdo kaj ponu- njimi še enkrat skupaj, ne vem, dil za me! kaj vse bi žrtvovali. Ali sedaj Poleg vsega omenjenega bo še Je prepozno, pomagamo jim še cela lajna stojnic za igračkanje, j lahko z molitvijo in dobrimi de-Posebna stojnica ali štant, kot h-smo včasih rekli, bo letos nalo-! Ko molirno za naše drage po-žena z vso mogočo grocerijo injkojne in premišljujemo, kako je narodnem domu na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights. Zbor farmarsko robo. Za poskus bo to bilo, ko smo z njimi skupaj ži- HAMILTON, O. — Večkrat sem bil na hribih nad Moravško dolino že pred drugo svetovno vojno in tudi med njo. Lepi so razgledi s Stance laze in z Limbarske gre. Še kot otrok sem bil prvič na njih. Na hribu Stance laze so štiri male kmetije. Visok je 870 metrov. Na severni in zahodni strani je v vznožju Moravška dolina s številnimi vasmi, polji in travniki, ki prehajajo na robeh gozd. Po dolini se vijejo ceste po katerih je tekel živahen promet. S konji so vozili vsak dan v Domžale na postajo pesek, ki so ga potrebovali v železarnah in livarnah. Veliko so vozili tudi les in drugo robo. Limbarska gora se dviga viso ko nad okolico, nad morjem je 768 metrov. Z njenega vrha se lepo vidi Črn graben, po katerem pelje cesta od Lukovice skozi Krašnjo, Blagovico, Št. Ožbolt in preko Trojan na Štajersko. Po tej cesti, “velika” so jo imenovali, je bil vedno živahen promet. Največ so vozili les proti Domžalam, kjer so ga nakladali na vlak in ga pošiljali dalje svet. Na vzhodni strani se je videla Sv. Gora nad Savo, 932 metrov visoka. Če smo pogledali naokrog, smo lahko našteli mnogo cerkva po hribih in še več po dolinah. Premišljeval sem, koliko truda so imeli naši predniki, koliko so žrtvovali, da so postavili vse te cerkve in cerkvice po hribih in gorah. Ni bilo lahko spraviti tja gor ves gradbeni material! Nosili in vlačili so ga na strmine, kot so Sv. Gora, Sv. Miklavž, Sv. Mohor in drugi. Bili so to verni ljudje, ki so bili za svojo vero voljni tudi kaj žrtvovati. Ni jih bilo strah .žuljev in potu, ni jih zadrževala sebična koristnost, gnala jih je vnema za čast božjo. Složno so delali in bili pri tem srečni, srečnejši od današnjega rodu, ki se mu morda drugače boljše godi. Ko sem bil včasih na raznih hribih nad Moravsko dolino in gledal na njo in mimo nje na Gorenjsko in štajersko stran, sem občudoval naravno lepoto naše domovine. Pred drugo svetovo vojno so bili ljudje na splošno dobri, mir. ni, zato ni bilo slišati o kakih večjih zločincih. V okolici so se dvigali ponosni gradovi, Zaloški, Belniški, Češenj ski, Tustanjški in Brdo nad Lukovico, kjer je bila sodnija. Te gradove so postavili njihovi gospodarji s tlako in napori svojih podložnikov. Premišljeval sem o trudih in stiskah naših prednikov, o lepoti naše domovine in njenih mirnih, delovnih ljudeh, ko sem se vzpenjal na gore in hribe ter si z njih ogledoval prostrano pokrajino. Nikdar mi ni hodilo na misel, da bo nekoč prišel sam Lucifer s svojimi pomagači morit, požigat in ropat. Prišel je ta čuden čas in Moravška dolina je bila med najbolj prizadetimi. Leta 1941 je to ozemlje zase- del Nemec. Popisali so nas vse in in nas spraševali za rodove nazaj vse mogoče podrobnosti, da bi odkrili, če nismo pomešani z judovsko krvjo. Nato so nam dali izkaznice in gorje mu, kdor jo ni imel pri sebi, če so ga kje ustavili. Prijeli in izselili so vse duhovnike in učitelje, pa tudi vse druge šolane ljudi, ki jih niso nujno potrebovali. Zaplenili so radio aparate, slovenskih časopisov ni bilo več, slovenski jezik je izginil iz uradov. Povsod je bilo treba tolči nemščino. V maju se je začelo preganjanje zavednih Slovencev in njihovo izseljevanje. Domačini so začeli Nemce sovražiti, vendar ne vsi. Nekateri so jih kar z veseljem sprejeli in jih pozdravljali. Ti so postali nato njihovi sodelavci in tožili pri Nemcih svoje rojake. Te vrste ljudje so bili veseli, ko so Nemci pognali vse duhovnike z izjemo č. g. Hafnerja, ki so ga pustili zato, ker so dognali, da je bil s Hitlerjem v isti četi Spri vojakih v cesarski vojski. Prepovedali go mu pa pridigati. Kaplana sta se izselila in vsa o-kolica je bila brez duhovnika. Tako so ljudje prihajali v nedeljo od vseh strani k maši v Moravče. Ko so Nemci vdrli v Rusijo, so 2ačeli organizirati levičarji O-svobodilno fronto. Na čelu so bili sami komunisti, ki so videli v razmerah sijajno priložnost za svoje cilje. Ljudje niso marali Nemcev in so zato podpirali OF, ker so mislili, da je njen cilj res Dsvoboditev izpod Nemca. Nihče ni vedel v prvih mesecih, da se skriva za OF komunistična revolucija. Pojavili so se partizani in sačeli izvajati nasilja. V Moravski dolini iso se počutili dobro, ker je bilo ozemlje za nje posebno ugodno. Od tam so imeli dobre zveze na Gorenjsko, Štajersko in na Dolenjsko, pri tem pa so bili vendar vstran od glavnih prometnih poti. Širile so se vesti, da je OF u-bila tega in tega. Ljudje so postali tihi in premišljevali, zakaj pobijajo domače ljudi in ne Nemce. Nismo vedeli, zakaj pobijajo domačine. Komunisti so jih enostavno proglasili za izdajalce, kar pa ni držalo, in narod, ki jih je poznal, ni verjel. Pre-nekateri od njih so bili Nemcem naravnost sovražni in niso imeli nobenih zvez z njimi, pa so jih kljub temu proglasili za izdajalce. šlo je predvsem za to, da se narod ustrahuje in ga prisili k pokorščini OF. M. Kanadčan (Dalje sledi) ČEMU SE SMEJE DOMA Abortus je honorarni zaslužek marsikaterega mazača z diplomo rli brez nje. * Cowboy je kravji pastir, ki nastopa v filmih divjega Zapada in na ljubljanski promenadi. * Tisti, ki ne verjamejo v paradiž na onem svetu, si ga skušajo ustvariti že na tem svetu. * Kdor ima vrtoglavico, naj sc ue vzpenja na visoke položaje! Ko je priplezal na vrh, je sedel na njem že nekdo drug, ki je imel boljšo na (z) vezo. Z vrha je imel čudovit razgled na vse podrejene. v Imel je zastarelo tehniko ple' zanj a. šele, ko je pričel drugi111 zabijati kline, je prilezel visoko- Neslišen za človeško uho CHICAGO, 111. — Netopirje^ na slišimo, ker so njihovi glasovi nad za človeško uho sprejemlj1' vo lestvico. Naše uho sprejem3 glasove, ki imajo od 20 do 20,000 tresljajev na sekundo, netoph' jev glas ima pa okoli 50,000 tresljajev na sekundo. ** s- FIN2GAR: MIRNA POTA , ^isi. Zato imam še dolg pri,pomagaj mi poiskati čedno sta-tebi,” kar si dajal Irmi?” , ^a) Irmi, a ne za doto. To je ,10 vse iz moje prevelike Iju-eztii do tega otroka. Zato mi jo 3e£og vzel.” J*1 meni še bolj ko tebi.” Oba boli. Potrpiva! — Sedaj t govorjena. Ostani še jutri • Pošljem ti pripravnih zaboji v stanovanje. Tja zloži vso ]Ub° drobnjav, pohištvo ti ^voio ohipirn moram sva takoj vzeti °j o obleko s seboj.” , obleko ti posodim velik °vček in jo lahko že jutri odbiješ.” g Prelepa ti hvala za vso skrb. at0 sena res nesposoben za tako Nadanje.” , ^trgar je gpgj- naiii; “Vse bo ski ^u, Bog daj srečo!” Teč '02i vrata. ^ectaj je Zora pomolila glavo ,/^ti še nista zgovorjena?” ( Vse urejeno. Kaj hočeš?” V i-?^a, ali bi ne bilo lepo, če ^ tš napreči, da bo Rudi videl 9aa dva ogrska pramčka?” (j ^a, ti in tvoja konjska Iju-^eni Budj aij gei na kratek 2akaj ne? gaj nimam k a j favka. Edino gospo Strenča-Ano moram obiskati.” se vrneš, jo obiščeš. — ^a> reci hlapcu, naj napreže.” 1 °ra se je zasukala in kot ve-^ °dšla naročat. o$t i P° smrti Lovra ji ie ata edino to veselje,” je Str-opravičil hčer. (jt ° so stali pri kočiji, je celo ^tak obšel lepa konjiča in ^ pogladil po svetli dlaki. Na se je tudi trenarskih konj };0vVacbl. To pot je prisedla v V ‘t° tudi mama, Strgar sam je tjjj,. ^iva in iskra konjiča, ki sta 50 tjndje obstajali in ali za njimi. Ko so vozili W , gostiln, se je od vseh raz-(jej Vrišč pivcev, čeprav je bil tjeavOik. Vrnjeni možje in fan-lej,Se niso mogli lotiti dela, dok-w niso konec vojne pošteno jJra?novali. Stt grede so se ustavili pred st^rjevo hišo. Dr. Slak je iz-Prof1 ’ Strgarjevi so se odpeljali domu. ?sPa Strenčarjeva je bila od ^a vsa iz sebe, ko je zagle-S5^nika Slaka. Sedla sta in Je morala vse povedati o žtVo aVa sreča je bilo to dru-voisko- Mnogo žena se dob*, Pridružilo in smo zato St'sk; ami frešal( °pravile za revčke med vojne. Irmo smo vse e- Kako je je bilo ško- oi Ptj ' ■mak se je dolgo pomudil *lrH°S^e Ani- Zvedel je, da je rno^ vpoklican, a je ostal vojni dobavitelj za les. bil0 . 1 ie moral za vse, kar je za številne barake, ki Vojlle stavili za vojaštvo in za t'e g^^^tnike. Nazadnje je gos- 0ličarjevi povedal, da jem- l)L SIo ^ V°’ R obrazložil zakaj, se aba vVa^^> da tako zvesto sedaj % di dobrodelno društvo za Se poslovil. vu§1 dan je na stanovanju ^ Li, in se zvečer odpeljal JUbliano. IV N je p, S° vedMi o dekretu. ^ebr, ^ tudi oče pritegnjen k Skemu delu. Nova vlada je • ie kMa^a veščih pravnikov, j ib ^bUo novanje. Sinova odločnost se je mamici nekoliko zataknila, a se je premagala. “Če si take trme, pojdi na svoje! Pomagala ti bom poiskati kaj lepega. Za tri stanovanja že vem, ko je mož padel in si bo žena iskala manjšega stanovanja.” “Lepo prosim, sam sem zelo neraben za take reči.” “Precej jutri začnem iskati. Sam se nič ne trudi! Uredi vse za svojo novo službo in doženi, kdaj jo moraš nastopiti.” “Vsaj dva tedna si izgovori še dopusta,” je svetoval oče. “Nekoliko se moraš oddahniti. Medtem mama gotovo izsledi kaj primernega.” “Želim vsaj tri sobe s pritiklinami. Zase delovno sobo, spalnico in tujsko sobo. Strgar se mi je že priporočil.” Po enem tednu je dr. Slak sporočil Strgarju, da je mama dobila stanovanje. Tast je že vse pripravil in posrečilo se mu je najeti tovorni avto. Tudi sam se je odpeljal z njim in naložil še Polono, ki je bila vsa živčna in zbegana. Brzojavil je zetu dr. Slaku, kdaj pripelje selitev, in ga prosil, da ga na novem stanovanju počaka. Rano dopoldne je kamion že stal pred hišo. Strgar si je ogledal stanovanje in ga pohvalil. Le Poloni je bilo preobširno. “Kako bom vse zmogla?” je tarnala. “Le pogum, Polona!” jo je tolažil Strgar. “Saj bo gospod doktor najel snažilko, da ti pomore.” Strgar je s seboj pripeljal tudi svojega hlapca. “Da ne bomo po Ljubljani iskali ljudi,” je rekel in sam prvi poprijel, da s hlapcem in šoferjem hitro raztovorijo, kar so pripeljali. In tako je bilo že pred poldnem vse pohištvo po sobah razpostavljeno. “Sedaj si oglejva, kaj bova dokupila,” je Strgar povabil dr. Slaka. Začel je svetovati: “V delovno sobo bi se spodobila usnjena klubska garnitura, po tleh je treba preprog” — Strgar je potegnil meter iz žepa in ga polagal po podu — “oknom bova oskrbela zagrinjala, ob tej steni bi se podali dve knjižni omari, tudi za tujsko sobo bova še dokupila.” Dr. Slak je strmel ob Strgarjevi gospodarski iznajdljivosti. Nič mu ni ugovarjal, samo skoraj vzdihoval je: “Predrago, predrago!” “Da ti bo le všeč, vse drugo je moja zadeva. Moj ljubi zet, višji sodni uradnik mora v Ljubljani že tako stanovati, da ne bo mene sram, če misliš, da tebe ne bo.” Pri frančiškanih je zazvonilo poldne. “Pojdimo! Mamica nam je pripravila kosilo. Polona, zate tudi.” “Ne grem, ne grem, saj imam kruh s seboj!” Strgar jo je prijel za roko. “Pojdimo! Rudi, zakleni!” Polono sta vzela medse v sredo in so šli. Preprosta služkinja je bila vsa omotična spričo tolikanj ljudi, vozil in še tramvaja, ki ga še nikoli ni videla. Iz strahu se je trdo držala Strgarjevega žepa pri suknjiču. Komaj so popili črno kavo po obedu, je Strgar že priganjal: “Pojdiva, Rudi. Trgovine so ob dveh že odprte.” “Mamica, ali bi šla z nama?” je sin povabil mater. ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR,, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O. 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men's Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119. Tel. IV 1-2344 Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. §arQ¥l m Slovensko v Wasiilii" Narodno svetišče Marijinega Brezmadežnega spočetja CLEVELAND, O. — V zadnjih nekaj tednih sem prejel precej prispevkov za našo Kapelo in ni drugače, da se kar moram pripraviti k pisanju in dati v javnost odkje in koliko sem prejel. Iz razmeroma majhne slovenske naselbine Forest City, Pa., sem od tamkajšnjega g. župnika Rev. A. J. Krusinskiga, ki pase slovenske ovce pri fari Sv. Jožefa, prejel prav lep dar od župnije, kakor tudi od Rev. Krusin-skega in enega farana in g. župnik mi je napisal prav lepo pisemce, ki se glasi: Od posameznikov pa sem prejel po pošti naslednje prispevke: Po $100: Mrs. Mary Michelich, McLean, Va.; neimenovana družina iz Willowicka, O.; Rev. Joseph Falež, Clev., O.; Mr. in Mrs. John J. Grdina, Willoughby, O.; Rev. Vladimir Kozina, Brentwood, Calif. Po $50: Mr. in Mrs. Milan Rihtar, Clev., O.; neimenovana iz Clev., O., v spomin najdražjemu dobrotniku. Po $35: Mrs. Agatha in Miss Johanna Možina, Pittsburgh, Pa., v spomin pok. očeta Johna in sina Johna Možina. Po $25: Neimenovan, Gilbert, Minn.; Altar Soc. of Holy Family Parish, Kansas City, Kans.; neimenovani, Chicago, 111.; Podružnica št. 42 SŽZ, Maple Hts., O.; Mr. in Mrs. John Semen, Wickliffe, O.; Miko Tomec, Harrisburg, Pa.; Joseph Drobnick, Clev., O.; Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ, Lorain, O. Po $10: Leonard W. Kozoman, Joliet, 111.; Rev. Joseph Cheles-nik, Euclid, O.; Anna Legan, Parma, O.; Rev. Francis Gaber, Pine City, Minn.; Rev. E. A. Ste-fanich, Addison, 111; Theresa Ce-kada, Barberton, O.; Miss Mary Gornik in Ann Grzybowski v spomin pok. Johna Asseg, Clev., O.; Rev. Bonaventura Bandi OSB, Canon City, Colo.; Steve Mohorko Co., Fontana, Calif.; Kuhel Family, Mr. in Mrs. Raymond Beck, Oberstar družina, Miss Mary Pelan v spomin pok. Louisa Unicek Jr. in pok. Delost družine, vsi iz Clev., O.; Cyril in Mary Grilc, Ridgewood, N.Y., v spomin Antona Kompare; Mr. in Mrs. Joseph Bergoč, Eastlake, O.; John Strojan Family v spomin pok. John Strojan, Hibbing, Minn.; Alenka Hren, Clev., O.; Rev. Leo Kristanc, El Cerrito, Calif.; Mrs. Mary Shivitz, Forest City, Pa., v spomin pok. staršev Franka in Mary Swegel; Mrs. Antonia Drensek, Clev., O.; Mr. J. Balanc, Wash., IXC. Po $6: Mr. in Mrs. John Stau-dohar, Hibbing, Minn. Po $5: A Friend in memo of Catherine Butala, Helen M. Horwath v spomin pok. očeta Prav lepa hvala in Bog plačaj Josepha Horwath, Joliet, 111.; faranom in g. župniku za tako _ Matilda Shuma, Matilda Starič, velikodušni dar in še posebej g. j Miss Anne Starič, Clev., O.; Jo-župniku za njegove vzpodbudne | sephine McDonnell, Beverly besede Bog plačaj! ,Hills, Calif.; Frank Zamlen, Iz Clevelanda se je zopet ogla-,Clev., O.; John Alich Family v sila Mr. Mary Otoničar in mF spomin pok. Juhe Koletic, Clev., poslala $100.00, kar so prispeva- O.; Mr. in Mrs. Frank Prijatel, li: Po $75.00: Mr. in Mrs. George Knofel. Po $10: Mr. in Mrs. Anton Stanič v spomin pok. Mary Yer-man; Mrs. Erma Rose Johnson. Po $5: Mr. in Mrs. John Hočevar. Dear Mr. Turek, Enclosed please find $400.00 check from the good people of St. Joseph Slovenian Church, the only Slovene parish in the Diocese of Scranton. We sent a hundred dollars check last year, hut would like to go on record as a $500.00 contributor. Read the “Chapel Booklet'’ and was inspired as well as enlighted with the Slovenian history and tradition. Congratulations to the Committee for a job well done. Enclosed also my personal check for $50.00 and a $10.00 donation from Mr. Frank Mil-sek, a parishioner of mine. With best wishes, I remain, Sincerely yours, Father Krusinski, An American by birth, A Pole by background, A Slovenian by adaption (I hope).” Euclid, O.; Sylvia Turk, Clev., O.; Thomas Legan, Joliet, 111.; Mr. in Mrs. August Kodelja, Conneaut, O.; Mary Tomsic, Strabane, Pa.; Agnes Zadnik v spomin pok. moža Antona in sina Anthony Zadnik, Clev., O.; Mary Ošaben, Clev., O.; Frances Moški dobijo delo IŠČEMO DELAVCE PRIKROJEVALOE POMOČNIKE strukturnih jeklenih izdelkov. Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276. ^ THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div. Euclid, Ohio 44117 (227) 1245 E. 222 St. Chesnik, Strabane, Pa., v spomin sestrama Julia Melle in Antonia Senkinc; Peter B. Papesh, Joliet, 111.; Mrs. Mary Kalister, Clev., O.; Mrs. Theresa Starasi-nic, Harrisburg, Pa.; Mr. in Mrs. Jacob Cerar, E. Northport, N.Y.; Kati Markolia, Clev., O. Po $2: Matilda Knez, Bridge-ville, Pa.; Marija Smrdel, Clev., O.; Frank J. Brule, Miss Mary Ivancich, C. Gregory, Steve Knez, Joliet, 111.; Mr. in Mrs. Lou Briški, Mr. in Mrs. Joseph Cesnik, George Starešinič, Pittsburgh, Pa.; Frances Panyan, Scarborough, Ont., Canada; Judy Papesh, Lockport, 111. Po $1: Joseph Stauduhar, A1 Suhadolnik, Michael Bahor, Joseph Balkovee, Pittsburgh, Pa.; Mrs. June M. Muren, Ronald A. Ziesmer, T. Lemron, Mr. in Mrs. John Feluc, neimenovana, Mrs. Peter Ancel, Louis Pasdertz, Joliet, 111.; Sophie Genovese, Clev., O. Po $1.50: Poldka Podgornik, San Francisco, Calif. Od zadnjega poročila smo se precej dobro pomaknili proti končnemu cilju in manjka nam še kar dobrih 22 tisočakov. Bliža se Zahvalni dan in v zahvalo za vse prejete dobrote se tudi ti, dragi rojak in rojakinja, ki se do sedaj še nisi spomnil naše kapele, “Mal položi dar Mariji Pomagaj na oltar!” Vse čeke naslovite na “SLOVENIAN CHAPEL FUND” in jih pošljite na moj naslov: Frank A. Turek 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092 odnosih do ZSSR m mot! ALŽIR, Alž. — Moskva je zmeraj imela sredstva, da je podpirala preje alžirske upornike, sedaj pa razne alžirske režime, naj jih vodi kdorkoli. Je v dobrih odnosih tudi s sedanjim diktatorjem Bumedienom in mu gre na roke, kjer le more. Ta politika se je Kremlju dobro izplačala. Alžir je bil med prvimi državami v Sredozemlju, ki je stopil na rusko stran, kakor hitro je pohod ruskih čet v Češkoslovaško razburil svet. Alžirski režim ni tudi nič. menjal svojega stališča, še zmeraj objavlja, kar zve o Pragi iz Moskve, ne prinaša pa novic iz svobodnega sveta. Zakaj se je Alžir tako trdno navezal na Moskvo? Alžir je tista dežela, ki najhitreje čuti vsak političen prepih. Zato ni deželi vseeno, kdo kaj pomeni v Sredozemlju. Prisotnost ameriške mornarice bode alžirske politike stalno v oči. Prav radi tega ne menjajo svojega mnenja o Rusiji. Jim je zelo prav, da se je pojavila v Sredozemlju tudi ruska mornarica, da je s tem nekoliko popravila ravnovesje političnih sil. Prijateljstvo z Rusijo je Alžirijo odtujilo večini držav v južni Evropi in na Balkanu. V Alžir ju se tega zavedajo, pa mislijo, da bo tudi to minilo. Med Moskvo in Alžirjem bo torej prijateljstvo obstojalo še naprej. Boj z opozicijo na sodiščih BERLIN, Nem. — “Mi se ne dajemo z opozicijo na voliščih ali v parlamentu, ampak pred našimi ljudskimi sodišči,” je mimo priznal zadnje dni komentator na televiziji rdeče Nemške demokratične republike. Ne, ne, le sama izbirajta!” Ni nujno toliko urejanja !hotela. ^--Urejanj3 Oba Slaka sta ttiaVa.*a Veb skrbi ko veselja. J*1!09 n* vedela, kaj bi od W 0cela- Prvo, kar si je do-aSeij ’^e bila želja, da se Rudi So. Pri njih. “Tako bo S uk bomo vsi skupaj!’ * da nisem več ^enii Agarjem sva se vse “Potem naroči kuharici, da odpelje Polono na stanovanje. Sama bi ga ne našla.” ! Strgar je stopil v kuhinjo do Polone in ji naročil: “Bodi za varuha. Kar bodo prinesli ali pripeljali za gospoda doktorja, sprejmi. Zvečer prideva.” (Dalje prihodnjič) :aUa o ava ^ v&c oedaj te lepo prosim, Oglašajte v “Amer. Domovini’ ZA VARČEVANJE VODE — V papirnici v Fullertonu v Kaliforniji so zgradili posebno napravo za čiščenje rabljene vode za ponovno rabo. Ng sliki vidimo pripravo, ki je sposobna prečistiti na dan do 1.5 milijona galon take vode. Moški dobijo delo Iščemo delavca — mesarja Mesarsko podjetje išče delavca za izdelavo klobas. Kličite 486-1944. (227; MALI OGLASI V najem Na 1257 E. 74 St., zgoraj oddamo 6 sob in kopalnico. $80.00. Kličite 721-7050. (228) Willoughby Hills Nova zidana ranch hiša, priključena garaža za 2 avta, lot 100 x 400. $32,900. Imamo tudi en aker zemlje, kjer se lahko zgradi hiša po Vaši želji. South Euclid 836 Trebinsky Rd., zidana ranch hiša, priključena garaža za 2 avta, družinska soba, elegantno planirano. Obiščite naš model. $39,900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (228) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje in kopalnico v Collimvoodski okolici. Kličite 681-8269. (227) NAGRADO DAM za izleditev mojega avtomobila, znamke Mustang 1965, rumene barve, licenčna št. AY 4212, ki je bil ukraden pretekli petek na E. 61 St. Kličite: UT 1-4693. Ugodno naprodaj Maytag štedilnik, najboljšega izdelka in v zelo dobrem stanju je ugodno naprodaj. Dajte ponudbo. Oglejte si ga na 24725 Chardon Rd. (227) Na E. 260 cesti blizu freewaya je naprodaj enodružinska hiša, 2 spalnici, klet, za hitro prodajo. Med 185 cesto in blvd. je naprodaj enodružinska hiša, 3 spalnice zgoraj, kuhinja, jedilnica, ognjišče in klet. Zidan bungalov od 200 ceste v zelo dobrem stanju, IVš kopalnice. Se lahko takoj vselite. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (20,22 nov) Jerzy 2ulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN “Kako pridemo s teh višin?” sem prestrašeno kriknil. “Tiho. Sam Bog vedi. Moja krivda. Padli smo na Sinus As-etuum. Glej...” Sunil je predme lunovid in listke, popisane s številkami. “Ali se le ne motiš?” “Tokrat se žal ne motim. Tudi prejšnje izmeritve so bile točne, samo pozabil sem, da Zemlja takrat ni mogla stati v zenitu nad sredino Luninega koluta. Saj veš, da se Luna med vrtenjem okoli svoje osi nekoliko nagiba in da podlega tako zvanim libra-cijam; zato Zemlja ne vztraja nepremično na nebu, temveč riše majhno elipo. Jaz pa sem pozabil vračunati ta njen naklon od zenita! To pomoto utegnemo plačati z življenjem.” “Pomiri se!” sem dejal, četudi sem tudi jaz ves trepetal. “Mogoče se vendarle rešimo.” Takoj sva jela pregledovati račune. Nobenega dvoma ni bilo več. Ko smo vse vračunili, se je pokazalo, da smo padli na Sinus Aestuum. Pomikali smo se ves čas pod vznožjem strmega Eratostena, pred sabo pa smo imeli neveliko, toda nenavadno ostro žrelo brez imena, ki je že tičalo pod vznožjem Apeninov. Zdaj smo se nahajali na 11° lunopis-ne zahodne dolžine in 15° 51’ severne širine. Označila sva si to točko na lu-novidu. Po karti se vzpenja preval, ki smo ga imeli nekaj sto korakov pred seboj, 962m nad gladino Morja nalivov. Tomaž in Marta sta se kmalu prebudila. Nisva mogla skrivati pred njima pravega položaja. Z naj večjo obzirnostjo sem jima povedal, kako je z nami, kar pa ni napravilo prevelikega vtisa nanju. Tomaž je samo namršil obrvi in stisnil ustnice, Marta CHICAGO, ILL. pa ni dobro razumela grozote položaja, kakor sem sklepal po njenem vedenju. “In kaj potem?” se je oglasila. “Zlezemo doli, kakor smo prilezli gori, ali pa se vrnemo.” Zlezemo, kakor smo prilezli! Moj Bog! Saj smo le slučajno našli pot, ki nas je privedla sem! A vračati se? Toliko muk in izgubljenih ur... Naposled smo se odločili, stopili k prevalu, da pogledamo, če se ni moči od tod spustiti k ravnini Morja nalivov. Voz se je premaknil in čez nekaj minut smo stali pred prepadom! Osupnili smo spričo razgleda, ki se je nenadoma razgrnil pred nami. Pod nami je zijalo brezno, tam spodaj, tisoč metrov niže, pa se je raztezala, kakor daleč je segalo oko, nepregledna ravnina Morja nalivov v redko po njej razsutimi vrhovi. Ker ni bilo zračne perspektive, smo celo močno oddaljene gore videli jasno in razločno pred seboj; njihova blesteča belina se je odbijala od črnega zvezdnega neba. Na severnem obzorju je iz neizmerne planote kakor otok iz morja zijalo veličastno žrelo Timocharisa. Na Zemlji dobivajo gore iz daljave zaradi prosojnega ozračja višnjevomodrikasto barvo; tu pa se nam je zdel tisti vrh v soncu kakor razbeljeno železo z debelimi črnimi pasovi senc in rdeče se blestečimi žilami temnejših skal. Na severovzhodu so štrleli izza mnogoštevilnih višin v neizmerni daljavi vrhovi širokega Arhimeda. Od vzhoda in od juga so nam zapirali razgled nebotični pasovi Apeninov in Eratosten, ki ga je spajal z Apenini preval, na katerem smo stali. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MALE HELP Opportunity Journeymen! MACHINISTS Acme Gridley Operators B. & S. Setup and Operate Milling Machine Operators Inspectors (layout or floor) Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings. MISSEL CORP. OF AMERICA 27600 Lakeland Blvd. Euclid, Ohio 44132 An equal opportunity employer (230) HOUSEHOLD HELP CLEANING WOMAN RELIABLE. 1 DAY WEEK. NO CHILDREN. GOOD SALARY. — GOOD TRANSPORTATION. MORTON GROVE AREA. 965-7414 after 5 p.m. (225) LISLE — 2 bedrm. brick home. Private owner. Mid 20’s. 971-3569 (225) * 10 HICKORY HILLS. 10 Room brick house. Unfinished. $28,000. Lot 155’ frontage x 130’. Phone 458-8532 after 4 p.m. (227) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — COCKTAIL LOUNGE PRICED FOR QUICK SALE $40,000 343-9224 (225) BEAUTY SHOP—E. RODGERS PK. 10 DRYERS — GOOD ESTABLISHED BUSINESS. $6,500. 262-0313 (226) MALE HELP CARGO HANDLERS UNIVERSAL AIRLINES has full time openings at Willow Run Airport for cargo handlers. Duties to load and unload Company aircraft. Must be at least 18 years of age and have valid driver’s license. • r-iž^itešife STARTING RATE $2.15 PER HOUR Write or wire: UNIVERSAL AIRLINES Willow Run Airport, Ypsilanti, Mich. An Equal Opportunity Employer (225) In v tem okviru je ležalo Morje nalivov. Kako okruten posmeh se nam je zdelo to ime, ki so si ga izmislili stari astronomi! Puščava, strašna, suha, hladno-siva, razorana tu in tam z groznimi razpokami, napihnjena v lahne, podolgovate grbe, ki se vlečejo od svetlega Timocharisa na obzorju do Eratostena. Nikjer niti sledu življenja! Niti trohice zelenja! Samo na Soncu, ob vznožju velikanskih oddaljenih žrel, so se tu pa tam bleščale svetle, rdeče, rumene in jekleno-sinje žile, podobne pasovom iz dragih kamnov. Molče smo zrli predse in nismo vedeli, katero pot naj uberemo. Če bi prišli na planoto Morja nalivov, bi imeli pred sabo prostor, po katerem bi se hitro lahko pomikali naprej; toda kako priti tja? Kako naj se spustimo s tisoč metrov visoke, navpične stene? Po kratkem posvetovanju smo krenili peš proti jugu v nadi, da se nam morda posreči najti po bregu Eratostena pot. Pol ure potem nas je zadržal prepad, ki je nepričakovano zazijal pod našimi nogami. Peter, ki je šel naprej in je prvi stopil na prag, ki ga je zakrival našim očem, je prestrašeno odskočil. Pomikajoč se proti jugu, smo bili dospeli, ne da bi kaj slutili o tem, v globoko zaseko v Eratostenu. Na desni in na levi so se kopičili raztrgani vrhovi, med katerimi je bil eden v sončnem siju bleščeče bel, drugi v senci pa skoraj popolnoma črn. A pred nami — kdo bi mogel to popisati! — pred nami prepad, žrelo brez dna, tako pošastno, da, tako zavratno v nezaslišanem veličastvu groze, ogromnosti in odrevenelosti, da v spominu nanj še zdaj drhtim. Pred nami je bilo žrelo Eratostena. Mogočni gorski greben, nazobčan kakor žaga, se je sklepal v krog z večdesetkilometrskim premerom in tako tvoril obširno kotlino, menda najstrašnejšo, kar jih je kdaj videlo človeško oko. Vrhovi, ki so se dvigali nad štiri tisoč metrov nad breznom, so kar navpično, v divjih pragovih padali vanj. Zdelo se je, da se v prepad valijo v skoku otrpli, raztrgani okameneli slapovi. Kotlina, ki je ležala kakih dva tisoč metrov globlje od Morja nalivov, se riam je zdela še znatno globlja zaradi obrobnih gora in senc, ki so jo skoraj popolnoma zastirale. Z dna je štrlelo nekoliko osamelih, redko razsejanih kamenitih stožcev, ki so bili za polovico nižji od nasipov. Gledali smo jih z našega kame-nitega okna. Zdaj pa zdaj je iz katerega od njih bruhnil tem-nosiv dim, ki pa je zaradi pomanjkanja atmosfere padel k tlom in se razpršil ob njihovem vznožju kakor pepel. Ni bilo nobenega dvoma, da smo imeli še neugasle vulkane pred sabo. Ostra nasprotja svetlobe in senc so še povečala občutek groze. Ves vzhodni breg je tonil v mraku in se zlival s črnim nebom v tajinstveno, temno opono; zahodni breg pa se je iskril v soncu kakor bela stena, prepredena s temnimi žlebovi in naježena z množico čudnih bodic, nekakih koščenih stolpičev. A nad vsem tem je šlo po črnem nebu, posejanem z zvezdami, ki ne trepečejo, ognjeno, brezžarko sonce čedalje bliže Zemlji, ki je žarela v mrtvaškem blesku, upognjena v ozki, ostri srp, ki je visel nad to dolino kakor znamenje smrti. Nehote so mi zazvenele v ušesih Dantejeve besede: Vero e che in su la proda mi trovai della valle d’abisso dolorosa. In ob spominu na te besede se je začela v mojih možganih, izmučenih od utrujenosti, vročine in strahu, buditi vizija Dantejevega pekla, ki ni mogel biti strašnejši od tega, ki sem ga imel pred očmi! Dimi, ki so se podili na dnu ogromnega kotla, so se mi zdeli spremljevalci pogubljenih duhov, vrtečih se okoli pošastne postave Luciferja, čigar podobo je prevzel v mojih očeh eden izmed vulkanskih stožcev... Polno duhov, strašna procesija pogubljencev. Pode se povsod, po skalnatih obronkih prepada plavajo kakor ogromen val, spuščajo se po žlebeh v globino, premetavajo se, vro in se stiskajo. Nekateri se hočejo dvigniti kvišku, na svet, na sonce — poganjajo se iz dna v celih oblakih in zopet padajo kakor svinčene sopare na kraj večne kazni... A vse to se godi v tako strašni, grozni tišini... Začelo se mi je vrteti v glavi; čutil sem, da bom zdaj zdaj izgubil zavest. V tem sem zaslišal jok. Bil sem tako omamljen, da sem v prvem hipu sodil, da zares slišim glas pogubljencev ... Toda to ni bila vizija. Resnično je bilo slišati jok skozi cev, ki je vezala oglavje naših zrakohranov. Zavedel sem se in pogledal naokoli. Woodbell je, s hrbtom oprt ob skalo, povešal glavo; Varadol, v kretnjah podoben vklenjeni divji živali, je hodil nemirno, kolikor stai mu dopuščala prostor in dolgost cevi, in se je oziral naokoli, kakor bi med temi vrhovi iskal poti in izhoda. Marta je klečala na tleh s čelom ob kolenih in se tresla od ihtenja, ki sta ji ga povzročala strah in silna živčna napetost. Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN-CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. * V KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar, Dorothy Sternisa, Barbara Babnik, Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popold- ne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mashel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Road. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskeiii domu na Holmes Av«. Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Joško Yerkič; tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, SVOJO SPRETNOST KAŽEJO — Zahodnob erlinska policija je dala napraviti za motocikel posebno ogrodje, na katerem kaže svoje spretnosti pri športnem nastopu na mestnem olimpijskem stadionu. Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva Stanko Kodrin. Odborniki: Kar^ Fajs, Slavko Zagmajster, Av|“ Šepetave, Martin Valenčak, Sa- ^ . vica Turjanski. Nadzorni od • predsednik John Vinkler, K-3 Gumzej, Rudi Kristavčn.ik. Razs dišče: predsednik dr. Jože Felicijan« Paul Sirnik, John Kostanjsei-Kuharica ga. Lojzka Feguš, b J vsako 2. nedeljo v mesecu. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z* klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo pla-iuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprelem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES k Voditeljici skupine: ga. Eda v° in ga. Breda Lončar. Predsednic Ivan Zupančič, podpredsednik To Ovsenik, tajnica Cvetka Ovseni ’ 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Oni 44103, telefon UT 1-3118, blagajn * Ivan Zakrajšek, odborniki: -i"31,. Potočnik, Stane Mrva, Lojze PuSe i-Peter Jančar. Redna seja se vr ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKE* PROTIKOMUNISTIČNIH BORCE* Predsednik Karel Mauser; P°a' predsedniki so vsi predsedniki k« a jevnih odborov DSPB; tajnik J° Melaher, 1143 Norwood Rd., Cley land, O. 44103; blagajnik Cir> Preželj, Toronto, Ont, Canacia. tiskovni referent Otmar Mause-« Toronto; nadzorni odbor: Franc se ga, Anton Meglič, Cleveland, Jak0v Kranjc, Toronto; razsodišče: Fra!\ Medved, Andrej Perčič, Gilbe j Minn., Torte Muhič, Toronto. Zg°' devinski referent prof, Janez Seve . Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB, Predsednik Jože Kokal, podpre ^ Marchello Lumpert, tajnica MarO Melaher, 1143 Norwood Rd., Chyv.k Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajni* Franc Sever, odborniki: Jože Kosi' Charles Lončar, Josie Kamin, Ma[J, ka Mrva in Mario Perčič, pregle nika: Majda Stanonik, Pavle Kosi « duhovni vodja č.g. Jože Falež^^, SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St., Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, itarosta Janez Varšek, tajnica in alagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 31 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, gospodar Lojze Petain ml., vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Lojze Petelin ni., Marta Potočnik, Ana Žnidaršič, Dana Lobe. BARAGOVA ZVEZA (Sixth anti Fisher Streets. Marquette, Michigan! , Predsednik Msgr. F. M. Scheri^ ger, podpredsednik Rev. JCJ'‘ Kichak, eksek. taj. in urednik Fatn er Howard Brown, tajnik K Tomaž Ruppe blag. Msgr. Noi3 McKevitt. Letna članarina $1, P° porni član, letno $5, dosmrtno ela stvo $50.00, dosmrtno članstvo družine in organizacije $100.00. člani dobivajo The Baraga BuhetU' ki izhaja štirikrat na leto. .Drus-krije stroške za delo za priglašeni škofa Baraga blaženim in sveti* kom. __- BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Anton Novak, II. podpreds. John Habat, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik Stanley Grk; Kuharice in pomoč pri bari: Rose čebul, Kristina Jager, Rose Jakin, Anna Zupančič, Rose Zavbi in Mary Umek. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Miodrag Savemik, 676 Birch Dr., Cleveland, Ohio 44132, podpredsednik Jože Zelenik, tajnica ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Mirko Antloga, gospodar Matija Matija Kavaš, pomočnik gospodarja BELOKRANJSKI KLUB .. Predsed. Max Traven, podpr6 sed. Mrs. 'Milena Dovič, taj. M?’ Hutar. 21020 Westport Avenue, E did, Ohio ..44123, tel. 431-3308, Vinko Ivahc, Zapisnikar John ^ jak, nadzor. M. Golobič, E. in Mrs. C. Traven, gospodar Mi* Dovič, kuharica Mary Ivec. -0 Seje: Vsaki drugi mesec, na tre J nedeljo. MLADI HARMONIKARJI f Slovenski harmonikarski dečkov in deklic pod vodstvo učitelja Rudija Kneza, 679 E. St. Cleveland, Ohio 44110, telet 544-4256. Poslovodkinja ga. Mer1, Lavriša, 1004 Dillewood Rd. * 481-3768. _ TRETJI RED SV. FRANCIS^ Duhovni vodja Rev. Artn^ Zanutic, predsednica Mrs. Franc Lindič, tajnica Mrs. Frances Uett ’ blagajnica Mrs. Stephanie Nov ^ Shodi so vsako drugo nedelj0 mesecu ob 2 popoldne v cerkvi Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA - Predsednik Karl Fais; tajnik E0 ze Ferlinc, 915 E. 73 St, tel./L 8447; blagajnik Rudi Kristavcd.; gospodar Jože Zelenik; odboru1 -John Vinkler, Matija Kavas, K Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka N -stavčnik, Ivanka Zelenik, Ane Kavas in Sophie Vinkler. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanj'amo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering vice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolafL vseh vrst perutnina. Se priporočamo: MDY HOČEVAR in SIROVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-20S8 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo R°a<* KEnmore 1-1235 GRDINA Funeral Directors — Furniture Deal®1*