Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« lzliaja vsak dan zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku Nemško politično pismo Miinchen, 10. avg. 1930. Gospod gluvni urednik! V Hofgarteuu sedi pri okrogli mizi srednje velik, krepko raščen mož, 40 letnik s trdim, napetim vojajšikim obrazom in kratko pristriženimi brki: Adolf Hitler, ustvaritelj in voditelj nacionalnih socialistov. Okrog njega sedi četa mladih, zarjavelih mož, z odločnimi mani-rami, ki izdajajo bivše cesarske oficirje. To je njegov štab, to so njegovi najožji pomočniki. Na dano znamenje vstanejo in pozdravijo po rimsko s poševno stegnjeno desnico. Hitler gre naprej in nežemirano vihti v desnici pasji bič. V primerni razdalji mu spoštljivo slede njegovi pretorijanci. Mož ni tako brezpomemben, kakor bi ga morda razodevala njegova zunanjost. Tisti, ki ga poznajo, slave njegovo zelo obširno in teme! jiito znanje. Menda po pravici. Kdor ga je slišal govoriti na ljudskih zborovanjih, ga ne pozabi več. Adolf Hitler je eden najmočnejših in največjih ljudskih govornikov sedanje Nemčije. Tudi nasprotniki to priznavajo. Trzajočo mišice v obrazu in napet izraz sicer razodeva, da mož nekoliko nagiba k psihopatiji. Todu množice, kadar jih spravi s svojimi plamene-črmi govori v navdušenje, na take stvari malo pazijo. Ni pa dvoma, da je Hitler v stranki narodnih socialistov, ki jo je ustvaril, daleko najmočnejša glava, da je sploh edina močna osebnost, kar mu omogoča neomajno diktaturo in suveren položaj v stranki. Za politika Hitlerja govori dejstvo, da se je naučil iz preteklosti. Po smešnem in ponesrečenem puču jeseni 1923. leta v kleti mona-kovskega Lovvenbrau, je bilo splošno prepričanje, da je Hitler za vedno doigral politično vlogo. Toda Hitler še ni opustil vseh načrtov. Zaprl se je v samoto, da je proučeval položaj in kot tujec — doma je iz Češke (Braunau) — od blizu preštudiral naše razmere. Pred kakim letom pa je nastopil z drugo taktiko, ki ga utegne gotoveje voditi do uspeha. Pričel je snovati stranko, da se na parlamentarnih tleh pomeri s svojimi nasprotniki in danes jc treba priznati, da ima za seboj žc veliko stranko. Narodni socialisti so zmagali v Thiiringenu in razbili vse meščanske stranke na Saškem. Gotovo je, da so že tudi najmočnejša meščanska stranka v Prusiji. Pridevek asocialen« si je stranka nadela, da privablja delavstvo in malomeščanstvo, ki v resnici sestavlja večino njenih volivcev. Malomeščanstvo se čuti v Nemčiji od vseh strank izdano. Ne ve več ne naprej ne nazaj. V svoji neorijentiranosti in nezaupanju ter sovraštvu do vsega preteklega in sedanjega in v popolnem nepojmovanju države sledi demagogom, ki z izvrstno propagando dn neverjetno brezvestnostjo slikajo uresničenje vseh skozi celo desetletje zatrtih političnih in gospodarskih želja malega nemškega človeka. Idejno narodni socialisti ne pomenijo ničesar in v vsaki razumni debati klaverno podleže jo. Ves njihov program je meglen in sestavljen iz samih besed in fraz, ki jih je lepo slišati, a brez jasne smeri, kako bodo svoje obljube uresničili. Zunanje političen problem, ki je za nas Nemce še vedno najvažnejše izmed vseh vprašanj, je zavit v neke teuine grožnje, ki razodevajo popolno pomanjkanje razumevanja in poznanja resničnega mednarodnega položaja, v katerem se Nemčija nahaja. Prikrojen je na instinkt množice, katero so že enkrat s podobnimi neumnostmi in slepotami pahnili v največjo nesrečo. To je bilo pred vojno, ko so ekstremni nacionalistični elementi v krvavem vojnem metežu zrli najvišjo nalogo in zadnji cilj cesarske Nemčije. Takole uči Hitler svoje čete: »Samo sila je, ki 'ustvarja pravo. Želim, da skoraj mi zadobimo moč. Gre zato, ali naj živimo, ali naj umijemo. Povemo, da imamo mi Nemci več pravicc do zemlje, kot vsi drugi, zato ker smo najtesneje naseljeni.« To človek rad sliši in užiga. Toda s tem se znova vzgaja moralna anarhija in se ustvarja narod, za katerega sosedje ne bodo imeli drugega, kot nezaupanje in novo obkro-ževanje, kakor se je to zgodilo v vojni. Vendar je položaj v Nemčiji danes takšen, da je uspeh zagotovljen onemu, ki je najbolj preprost in obenem najbolj nezmeren v političnih šlagerjih. Komunisti so tudi preprosti in nezmerni. Toda slubo za nje je, da so že prevečkrat obljubljali, pa nič izpolnili, in da je Moskva daleč in svetovna revolucija še dlje. Nacionalističen idejni svet je bolj otipljiv in obljublja na videz mnogo hitrejši uspeh. Naj poudarim šc enkrat, da pred kritiko zdravega razuma ne zdrže in du je njihova stavba zgrajena v zrak, todu kur Nemcu še vedno impo-nira, to je energičen, brezobziren nastop, s katerim tako samozavestno nastopajo in pu obljuba, da bodo na brzo roko pomogli Nemčiji do nekdanje slave in moči. Kako —, to je seveda vprašanje, a vžigu le pri generaciji, ki jo označuje duševna tojiost in posurovelost in ki sploh propada na filmu, radiju in športnih narostih. To je prav tista publika, ki 14 dni nc pride do sape, ako se v Nevvvork u 2 mesarska pomočnika pretepuvata in si v javnem boksu potolčcta nosove. Narodni socialisti žanjejo največ med po-sirovelo mladino, ki v želji po pretepanju in ekscesih vidi svoj mladostni ideal in ki upu najti v Hitlerjevih skupinah prlmernegu ventila. Naš političen položaj je zelo nejasen in Diplomatična ofenziva Italije proti Veliki Britaniji italijanske spletke v vseh angleških interesnih sferah Rim, 12. avgusta, m. italijanska diplomatična delavnost je zadnje mesece tako raznovrstna, da jo je ne samo težko zasledovati, ampak skoroda nemogoče najti idejno črto, katero zasleduje. Tako smo v marcu mogli zapaziti, kako Italija deluje na ustanovitvi trozveze med državami bližnjega orijenta, nekoliko pozneje smo jo našli v dvoboju s Francijo. Naenkrat se je pojavila na čelu držav, ki zahtevajo revizijo , mirovnih pogodb, potem pa zaslutimo njeno . roko v Bolgariji ali pa v ozadju avstrijske zunanje politike. Enkrat ima človek vtis, da išče prijateljstva z Nemčijo ali Madžarsko, drugič pa, da podpira poljske aspiracije. Zadnja senzacija, katero si je fašistična diplomacija privoščila. je prijateljska pogodba med Italijo, ki se nazivlje naslednica rimske slave in steber zapadne kulture in med sovjeti.. Spričo te nervoznosti, ki je glavna črta fašistične diplomacije zadnje mesece, se inozeanci sprašujejo, kaj prav za prav namerava. Eno je, gotovo, in to je edina stalna točka v politiki fašistične vlade, namreč, da pri vsej svoji vse-stranosti do sedaj še ni nikdar pokazala, da hoče sprejeti roko, ki ji jo ponuja kraljevina Jugoslavija za složno in lojalno sodelovanje v miru in medsebojnem sporazumu. Rimski dopisniki londonskih listov, ki skušajo svojo publiko poučevati o smernicah italijanske zunanje politike, so prišli tudi v veliko zadrego, ker so do sedaj lahko poročali, da obstojajo med Italijo in Anglijo vsekakor prijateljski odnošaji, zdaj so j>a naenkrat prisiljeni konštutirati, da se je nenadoma zvalila jezn fašističnih diplomatov na Veliko Britanijo in na njena posestva v dominijonih in kolonijuh. Vaš dopisnik se je razgovarjal /. nekaterimi, a nobeden ni bil v stanu razumeti globljih vzrokov za nenadno sovraštvo, katerega so deležni. Angleško kolonija I no ministrstvo se še rado spominja, kako jc pred leti fašistični tisk zagovarjal uisti evropeizem in ironiziral nekatere evropske države, ki so iz strahu ali p« pod vplivom :lažidemokracije« vpeljale v kolonije demokratičnejšo obliko vlade. Danes vidimo, da isii tisk v iiojiolnem nasprotstvu s teorijami, ki jih je zagovarjal pred štirimi leti, pozivlje indijske narode k uporu proti tujcu; Italija je postala zagovornik demokratičnih svoboščin \ Indiji iu Ghundi je postal heroj, pred katerim sc klanja vsako fašistovsko srce ... Leta 1927 sta angleško in italijansko zunanje ministrstvo sklenili tajno pogodbo, kako si bosta med seboj razdelili abesinsko državo. Pogodba je danes prišla na dan, a samo da osmeši doslednost italijanske politike, ki je sedaj sklenila prijateljsko zvezo z abesinskim kraljem Ras Tafarijem, katerega je osobito Italija podpirala v njegovi zadnji vstaji, ki je povzročila še danes nepojasnjeno nenadno smrt abesinske kraljice, Menelikove žene. Italija je sklenila z vsemi arabskimi državami prijateljske dn trgovinske pogodbe, tako /. Ibn Saudom v Arabiji, s kraljem llusseinom v Transjorduniji in celo s kraljem Iraku. Italijanske karavane se čestokrat zasledijo tudi v sinajskih puščavah in angleški krogi sc upravičeno vprašujejo, na kakšen način sc je italijanska trgovina v teli krajih mogla tako razviti. Stališče fašistov na Malti jc znano. Medtem ko je konflikt na Malti bil popolnoma cerkvenega značaja, se je vmešal fašizem in se hotel okoristiti pod plaščem verskih svoboščin ter diskreditirati tudi vatikansko politiko. Stališče italijanskega tiska ob priliki zadnjih nemirov v Egiptu je še bolj jasno. Egipt je resnično med inozemskimi državami poleg Albanije edini, s katerim je italijanska trgovinska bilanca aktivna. V celem Sredozemskem morju je Egipt najbolj naseljen z Italijani. Angleško zunanje ministrstvo ni prav nič prikrivalo nejevolje nad Italijani, ki so očividno netili nemire ali vsaj prehrupno izražali svoje veselje nad težavami angleške vlade. Italija bi želela svoboden Egipt, ker si jc svestu, da bi ga potem \ svobodni konkurenci poplavila s svojimi pridelki. Dokler pu sedijo Angleži v Kajiru in kontrolirajo Sueški prekop pa bombaževe nasade v gornjem delu Nilu, je prostor za Italijo zelo omejen, ker ji je izhod iz Sredozemskega morju zaprt na obeh straneh. Klic po svobodi Sredozemskega morja je sedaj naperjen proti Angliji. Zadnje čase pa se fašistični tisk v sklenjenih vrstah zaletuva v angleško politiko v njenih mandatih. Anglija zaporedoma daje jnikra-jinam, ki se nahajajo [Ktrl njenim mandatom, svobodo in si ob isli priliki / mednarodno pogodilo potem zusiguru kontrolno postojanko. To se je zgodilo z Arabijo, to se je zgodilo z Irakom, lo se bo zgodilo s Palestino, isto se namerava v Tanganiki. Nam Italijanom bodo ponudili mandate, ko nobenega več ne bo,« piše fašističen list iz severne Italije. Prijateljska zveza z Moskvo je najbrže le. člen v dolgi verigi italijanske diplomntičm-ofenzive proti Angliji, ki so vrši na celi fronti od Malte pa do kitaju. \i pa še /nuno, kdo bo pri tej igri vlekel krajši konec... Zborovanje jugoslovanskih školov Zagreb, 12. avgusta, p. Včeraj in danes so prišli v Zagreb vsi nadškofje in škofje, da bodo pred evharističnim kongresom imeli letno konferenco jugoslovanskega episkopata. Konfcrenco je sklical in ji predseduje nadškof dr. Bauer. Konferenca se je pričela dopoldne ob 9. Po kratki molitvi v kapelici škofijskega dvorca so se škofje podali v veliko dvorano. Konferenco je otvoril nadškof dr. Bauer in pozdravil navzoče. Po formalnostih je nadškof dr. Bauer v kratkem orisal, kaj vse je storil od zadnje škofovske konference lanskega leta kot predsednik konference. Obenem je podrobno orisal današnje stanje katoliške cerkve v Jugoslaviji. Sledila je druga točka dnevnega reda: referat o notranjem cerkvcnem življenju, ki se je tikal tudi odnošaja med državnimi in cerkvenimi oblastmi. Sklenilo se je, da sprejmejo škofje slovesno papeškega odposlanca za evh. kongres nuncija Pe-legrinettija. Na kolodvoru ga bo sprejel nadškof dr. Bauer. Škofovska konlerenca se je ob 12 prekinila in se popoldne ob 5 nadaljevala z istim dnevnim redom. Prisostvovali so vsi ordinariji osebno razen kotorskega škofa Ucelinija, ki radi visoke starosti ni mogel priti. Ker je senjsko-modruška škofija izpraznjena, jo zastopa kapitularni vikar msgr. dr. Starčevič. Sprejem papeškega odposlanca Zagreb, 12. avg. p. Ob prihodu papeškega odposlanca na evharistični kongres PelegrLnettija bodo v četrtek ob tričetrt na 5 zvonili vsi zagrebški zvonovi in s tem pozvali meščanstvo k sprejemu. Ob 5 bodo zvonili drugič, ko bo prišel nuncij v mesto. Papeškega delegata bo spremljal škof dr. Nja-rady in tajnik nunciature Paccini. Opravičilo nemške vlade radi Treviranusovega govora, hi ga Francozi ne smatrajo za opravičilo Pariz, 12. avg. as. Pariški listi opisujejo včerajšnjo demaršo nemškega poslanika na Quai d'Or-sayu kot ofici;ozno opravičilo nemške vlade radi nedeljskega govora ministra Treviranusa. Kakor omenja »Eeho de Pariš«, jc poslanik naglašal, da jc Treviranus govoril le v lastnem imenu. List navaja, da je tako razlikovanje praktično brez pomena, če se pomisli, da je Treviranus glavni svetovalec Hiadenburga. Sicer pa so vsi Nemci različnega mnenja samo kar se tiče notranje politike, toda kar se tiče zunanje politike, je v Nemčiji sklenjena enotna fronta od komunistov do nemških jiacijonalcev. Večina nemškega naroda pričakuje možnost nove vojne, posebno, če se likvidacija poljskega koridorja ne bo mogla doseči z mirnimi sredstvi. Voditelj nemške ljudske stranke dr. Scholz je izdavil v »Excelsioru« v intervjuju, da glede revizije mirovnih pogodb vlada soglasnost med vsemi Nemci od desnice do levice. Kar pa se tiče sredstev za to, ve vsakdo, da pridejo v poštev samo diplomatska sredstva. Tudi dr. Stresemann ni bil za zbližanje za vsako ceno, temveč je imel zelo določene nazore o potrebi revizije pogodb. V danem trenutku bi ne okleval, sprožiti vprašanje revizije v Parizu ali Londonu. Berlin, 12. avg. as. Poročilo »Matina«, da je nemški poslanik v Parizu pri včerajšnjem sestanku z Briandom skušal oslabiti govor ministra Treviranusa in da je celo izrekel opravičilo, se tukajj označuje kot popolnoma netočno. Turčija za balkansko unijo Atene, 12. avg. AA. Papanastasiju jo dobil pismo od turškega ministra zunanjih zadev Tevfik Ruždi-beja, ki ga obvešča, da turška vlada pristaja na idejo balkanske unije in da sc turški poslanik v Atenah udeleži balkanske konference kot opazovalec. V pismu minister dalje, pravi, da bo poseben odbor še razpravljal o tem, kdo naj bo v turški delegaciji, ki pojde na to konferenco. težak. Mi ne vemo, kako bo v jeseni, ko se sestane novi državni zbor. Veliko so zagrešile dosedanje stranke, ki so se ena za drugo izmikale iKivedati ljudstvu vso resnico in mu pokazati položaj tak, kakor je v resnici. Raz sebe so valile odgovornost, enu stranka zu drugo, pričenši pri socialistih tja do demokratov in ljudske stranke. Svojo dolžnost je ves čas vršil centrum, se žrtvoval za državne interese, a ob demagogiji drugih strank izgubljal med volilstvom. Ali sc bo tudi pri teli volitvah zgodilo isto? Težko je biti političen prerok. Toda za politične stranke v Nemčiji je usoden nek fatalizem, ki sc jih polašča in v katerem ne vidijo rešitve iz sedanjega položaja drugače, kakor v diktaturi, ali pa v pučovskih eksperimentih. Nekaj divizij divjih nasilnežev, ki sc v svoji brezumnosti ne straše nobenega riziku, si je v stanu ilegalno in nasilno osvojiti položaj, in sc polastiti, čeprav le začasno, oblasti, Priznati je treba, da Hitler raz|K>Iuga s četami, ki so vedno pripravljene za nasilna dejanja. Gospod glavni urednik, morda gledam pre-61110. Toda težko sc je v tem strašnem političnem labirintu spoznali. Bog daj, da ljudske mase nc izgube razsodnosti in / volitvami ne spravijo države v nemogoč mednaroden položaj. Dr. W, Belgrad, 12. avg. z. V finančnem ministrstvu dela posebna komisija na zakonskem načrtu o znižanju davkov za celo državo. Ta načrt bo predložen predsedniku vlade. V zakonu se bodo zlasti znižali davki gospodarskim krogom in kmetijskim posestnikom, da se ublaži splošna gospodarska kriza. Znižanje se bo izvajalo tako. da ne bo na škodo proračunskega ravnotežja in obče finančne politike naše države. Belgrad, 12. avg. z. Kmetijske organizacije iz vse države so izročile merodajnim činiteljem vlogo, v kateri zahtevajo, da se posojila, ki jih dajejo državne ustanove kmetom, dajejo na dolge roke, da bi bila učinkovitejša pri ublaževanju kmetijske krize. Na merodajnih mestih so obljubili kmetijskim organizacijam, da bodo njihove zahteve upoštevali. Znižanje pristojbin in taks Belgrad, 12. avg. p. V finančnem ministrstvu se proučuje vprašanje znižanja pristojbin in laks, s katerimi so preobremenjene banke in denarni zavodi. Znižanje bi imelo za posledico, da bi ti zavodi znižali obrestno mero. To znižanje sc bo izvedlo prihodnje tedne. Posvete o novem žel. tarilu Belgrad, 12. avg. z. 1. septembra se bo pričela v prometnem ministrstvu konferenca zastopnikov prometnega ministrstva in gospodarskih krogov o novem železniškem tarifu, ki je že dogotov-ljen. Novi tarif določa za gospodarske kroge velike ugodnosti. Obvezno zavarovanje proti toči Belgrad. 12. avg. z. V kmetijskem ministrstvu izdeluje strokovna komisija zakon o obveznem zavarovanju žitne setve pred točo. Ko bo imel zakon končno veljavno besedilo, bo predložen zakonodajnemu svetu. 20 novih kmetijskih šot Belgrad, 12. avg. 7.. Kmetijski minister je odobril kredit za otvoritev 20 novih kmetijskih šol, od katerih se otvori največ v vardarski in savski banovini. Najboljši absolventi teh šol bodo po končanem šolanju poslani nu državna posestva, da se izpopolnijo in sicer na državne stroške. Proti Bat'i Belgrad. 12. avg. z. Proli ustanovitvi Bat'ine tovarne v naši državi, se je pričela velika kampanja. Obrtniški krogi so jioslali trgovinskemu ministrstvu vlogo, v kaleri ga prosijo, da bi to vprašanje najresnejše obravnaval. Konec pivovarnišhega kartela 7 Belgrad, 12. avg. /.. Zastopniki p i vovam iške industrije so imeli v Belgradu več sej, na knterih so obravnavali vprašanje rajoniranja prodajanja pivo. Pogajanja niso dovedla do nobenega rezultata. Zato izgleda, da se ie kartel pivovarnarjev razšel. Nemiri med severnimi državami Norveška zasedla nekaj pokrajin na Gronlandu — Kmetje se vzdigniti proti delavstvu na Švedskem London. 12. avg. os. I/ Kopenliagena poročajo, da so člani norveške ekspedicije zasedli tri otoke. s[Wi mednarodni pogodbi samo pravico do ribolova in še to le proti vsakoletni dovolitvi danskega trgovinskega ministrstva. Pred norveškim i>oslanstvoni so se vršile že demonstracije in policija je imela veliko opravka, da je preprečila vsak incident, ki bi bil položal le poslabšal. Dansko zunanje ministrstvo v oficijelnetn komunikeju izjavlja, da mu o kakšni aneksiji ni ničesar znano in tlu bi podvzelo potrebne korake, če bi kaka tuja država nameravala krši-tii neodvisnost in nedotakljivost danskega teritorija. Po vsej priliki gre tukaj za kakšno neprevidno gesto voditelja norveške ekspedicije, ki je morebiti nahujskau od norveških šovinistov, ki že davno zahtevajo odkup Gronlandu, hotel »anektirati« tu velikanski polotok. Norveška vlada bi v tem slučaju ne bila odgovorna za dejanje tegu poedincu in tako je zelo mogoče, da se bo konflikt mirnim potom rešil v pisarnah obeh zunanjih ministrstev. Berlin, 12. avg. pp. Podobno kot na Finskem, se je tudi po severnem delu Švedske zelo razširil kmetski pokret. Listi poročajo, da jc dela provincija okrog Sundesvnll-a popolnoma v rokah organiziranih kmetskih organizacij. Gibanje pa ima tukaj drugi cilj. Kmetje so se namreč, po informacijah, ki so dospele v Ber-lin, vzdignili proti gozdnim delavcem, ki so jim mislili onemogočiti delo pod pretvezo, da niso organizirani v delavskem sindikatu. Kmetje so sc nato postavili v bran, z silo zasedli vse gozdove in solidarno napovedali bojkot delavstvu s tem, du so jim odrekli najprej mlečne dobave. Delavstvo je nato mlečne transporte napadlo z orožjem v roki, nakar so kmetje dejansko napadli delavske kolonije. Med delavstvom se nahaja veliko komunističnih agentov. Marksistični tisk sicer trdi, da je kmetsku pobunu sud vplivov finskega kmetskega fašizma a v resnici izgleda, da so napol komunistični sindikati tu cl i nn švedskem mislili terorizirati revno kmečko ljudstvo, in da je prišlo dobil isto idejno ozadje kot na Finskem. Predsednik vlade Ektnan sc je že odpeljal na lice mesta, da sc osebno i>ogaja s kmeti in z delavci Vsekakor se zopet potrjuje domnevanje, da se bodo vse severne države polagoma uprle invaziji komunistov, in du bodo osvoboditelji kmetje organizirani v pol verskih pol strokovnih organizacijah. Slaba žetev v Ameriki Newyork, 12. avg. as. Po zaključku včerajšnje žitne borze v Chicagu je končno izdalo poljedelsko ministrstvo dolgo pričakovano poročilo z dne 1. avgusta o stanju letine, ki predvideva senzacionalne izgube. Koruzna letina se ceni za 590 milj. bušlev manjšo, kakor je bila lansko leto ter se bo najbrže od 1. avgusta dalje zmanjšala še za nadaljnjih 100 milj. bušlev. Celotna žetev vseh žitnih vrst se je od 1. julija do 1. avgusta zmanjšala za 7%. Pridelek je za 5.5% za 1 aere nižji kakor lansko leto. V Chicagi se po tem poročilu pričakuje na borzi hud dan z veliko hausse in z zvišanjem koruzne cene za decemberski termin za najmanj 4 cente. Boji za Pešavar London. 12. avg. as. Med napadi Afridov na Pešavar je bilo mesto razen brezžične postaje nekoliko časa odrezano od zunanjega sveta, ker so bile telefonske zveze prekinjene iu železnica razdejana. Napadi so trajali vso noč. Pozneje so zopet za silo popravili telefonske zveze, iz Lahoreja pa je prišel do mesta oklopni vlak. London, 12. avg. as. Položag v Pešavarju je Se vedno resen. Sicer so imeli Afridi na stotine mrtvih vendar imajo še vedno zasedene vrtove okoli mesta in napadajo celo vlake, ki vozijo nove čete v Pešavar. Zveze z zunanjim svetom so sicer vpostavljene. Bati pa se je, da bi Afridi ne porušili velikega mostu pri Atoku. Splošno pa se je , Opazilo, da Afridi pokončujejo samo vladno imetje 1 m da puščajo ves privatni promet popolnoma ue-moten, Tajfun nad Japonsko London, 12. avg. as. Po vesteh iz Tokia je nad otokom Kiušiu divjal strašen tajfun, ki je napravil ogromno škodo. Zveza med Nagasakijem in Tokijem je prekinjena. Domneva se pa, da je mesto Nagasaki posebno trpelo. London, 12. avg. as. Po poročilu iz Šangaja se je v bližini železniške proge Tjencin—Pukav vnela huda bitka med vladnimi četami in vstaši. Na vsaki strani je udeleženih po 25.000 mož s topovi in letali. V bližini Čangšc so se zopet pojavile komunistične čete. Vsi japonski državljani so zbežali na japonske topničarke. Pogajanja za most čez Donavo Bukarešt, 12. avg. as. Danes dojK>Idne so se r prometnem ministrstvu začela romunska-jngoslovanska pogajanja za nov most čez Donavo. Jugoslovansko komisijo vodi ravnatelj ministrstva za javna dela Peter Milenkovič. Med obemu komisijama je še sporno, kje naj se most zgradi. Že I. 1914. se je sklenil dogovor med Romunijo in Srbijo, da se zgradi železniški inost pri Turn-Severinu. Sedaj hoče Romunija, da se inost zgradi v Banatu. dočim želi Jugoslavija izvesti iz 1. 1914. Upanje je, da bo prišlo do sporazuma. Zborovanje podmladka apostolska sv. Cirila in Metoda Zagreb, 12. avg. p. Danes je pričel tečaj po-mladka apostolstva sv. Cirila in Metoda. Pred pri-četkom tečaja je bila sveta maša. Tečaj .je otvoril Ivan Lindič, predsednik pomladka. Navzoči so bili zastopniki katoliške akcije in katoliških organizacij. Uvodno predavanje o delovanju sv. Cirila in Metoda je imel dr. Kolarek. Prav tako so imele sestanek danes članice pomladka apostolstva sv. Cirila in Metoda. Najprej je bila staroslovenska maša. nato pa pridiga. Zborovanje je bilo v Samostanski ulici. Otvorila ga je Anka Blaževičeva, stud. fil. Bili sta dve predavanji. .lutrajšnji sestanek se prične ob 7 s sveto mašo. Popoldne priredijo izlet v žestine in na Zagrebško goro Licitacija lovov Tx>x občine Videmske se bo oddal v zakup za dobo otl 1. oktobra 1950 do 31. marca 1935 na javni dražbi v pondeljek t. septembra 1930 ob 13. uri v občinski pisarni v Vel. Laščah. Dražbcni pogoji se lahko vpoglcdujo pri srez-kem načelstvu v Kočevju. Lov občine Sodraške se bo oddal v zakup sa dobo od 1. septembru 1930 do 31. marca 1935 nn javni dražbi v četrtek dne 28. avgusta 1930 ob 11 dopoldne pri srezkem načelstvu v Kočov-jn, kjer se lahko vpogleda jo dražbcni pogoji. Dunajska vremenska napoved: Od zapada je pričakovati pooblačenja, pozneje pa zopet padavin ia nižje temperature. Reiorma zakonskega prava sa a ••• V Krščanski socialisti polagaio na to vprašanje največjo važnost Možnost, da se razbije koalicija z Vetenemci Dunaj, 12. avg. as. »Grazer Tagblatt« doznava od vodilne politične osebnosti, da je bil na zadnjem sestanku zveznega kanclerja dr. Schobra z voditelji Heimwehra glede majorja Pabsta govor samo o tem, da se bo v ministrskem svetu obravnavala prošnja za kratko bivanje v Innsbrucku, kar se bo dovolilo, če se izpolnijo zahtevani pridržki, lo je, da Pabst ne bo imel političnih pogajanj, da lieimvvehr v Innsbrucku ne bo priredila nobenih manifestacij in da major Pabst sam umakne svojo pritožbo pri upravnem sodišču radi izgona. Zvezni kancler dr. Schober smatra za najnujnejšo politično nalogo bližnje bodočnosti reformo zakonskega prava s stališča pravne varnosti in morale. Tudi je stvar vsega naroda, da sam končno zahteva odstranitev zmešnjav v zakonskem pravu. Dr. Schober smatra, da bo pri prihodnjih volitvah odvisen uspeh avstrijskih meščanskih strank od tega, kakšno stališče bosta zavzeli v zadnji uri obe veliki stranki glede izboljšanja volivue pravice. Saj lahko zvezni kancler sam izvede volitve, če bi bili pomisleki proti temu, da bi volitve pripadle v kompetenco notranjega ministra Schummyja, ki pripada Landbundu. »Neuigkeits Weltblatt« že piše o tem, da gre pri zahtevani reformi zakonskega prava za stvar odločilne važnosti za katolike, katere v parlamentu zastopajo krščanski socialci. To vprašanje bi bilo »usodno vprašanje za obstoječo vladno koalicijo«, četudi so se Velenemci že hoteli začasno zadovoljiti s kompromisno rešitvijo in zahtevati vložitev tozadevnega predloga šele po končanem ostalem programu zasedanja, kar bi praktično pomenilo toliko, kakor odgoditev vprašanja do časa po volitvah, obenem pa so razkrili svoj namen, da se bodo reforme zakonskega prava posluževali za svoj volivni šlager. Kle te Bethlen? Skrivnostno potovanje Bethlena % inozemstvo — AH gre za balkanski agrarni blok - ali avsirijsko-madžarski? Budimpešta, 12. avg. d. V Balatonfoldvaru je madjarski poljedelski minister imel zelo važen govor, v katerem je razložil stališče Madjarske v vprašanju agrarnega bloka tla Balkanu, h kateremu bi se pritegnila tudi Madjarska. ki je že odposlala tozadevne delegacije v Jugoslavijo in v Romunijo, da stopijo v stik s tamošujimi poljedelskimi krogi. Najvažnejše pa ni bilo to, kar je minister Meyer povedal v prisotnosti velikega števila poslancev in šestih aktivnih ministrov, ampak dejstvo, da je bil predsednik vlade grof Bethlen odsoten. Zborovalci so predsednika vlade z medklici zahtevali, a navzoči ministri niso hoteli naznačiti njegovo sedanje bivanje. Po mestu se je razneslo mnenje, da se nahaja grof Bethlen sedaj v Bukarešti, kjer prisostvuje konferencam med kraljem Karlom, Titule-sconi in Maniujem. Baje je šel v Romunijo pred- Sesianek Trocksj-Čičerm? Dunaj, 12. avg. as. Bratislavski »A Naplo« poroča, da je Lev Trockij včerajj ineognito potoval skozi Bratislavo v Františkove Lažne, kjer se bo baje sestal z Lunačarskim in Cičerinom, da se pogovorijo o možnosti povratka Trockega v Rusijo. Dalje se trdi, da so češkoslovaške oblasti bile o tem potovanju obveščene. Dunajski komunistični krogi sicer nočejo potrditi te vesti, vendar vedo tudi na Dunaju, da je Trocki naročil prostor v spalnem vagonu za progo Carigrad-Budimpešta Bratislava-Františkove Lažne. Osem otrok zgorelo Sofija, 12. avg. as. Vas Jarenica v bližini Sofije je včeraj skoro popolnoma pogorela. Vzrok požara je še nepojasnjen. V neki hiši so zgoreli štirje majhni otroci, katere so pustili starši doma, ker so morali hodili na poljsko delo. Ko je mati otrok opazila požar, je hotela v obupu s silo vdreti v gorečo hišo, kar so ji ljudje le s težavo zabranili. Drobne vesti Sarajevo, 12. avg. p. Sem je prispelo okrog 20 turistov iz inozemske in sicer na avtomobilih. Izlet je organiziral hrtaški potniški urad. Iz Benetk so prišli na Sušak, od tam pa preko Primorja v Sarajevo. Ogledali so si tnesto in nadaljujejo pot proti Moslarju in Dubrovniku. London, 12. avg. as. Pokrajina med Mukde-nom in Tjencinotn je poplavljena. Železniške proge in mostovi so porušeni. Mnogo vasi je poplavljenih. Število mrtvih in ranjenih znaša 300 do 400. Paril, 12. avg. as. Francoska topničarka »Ta-hure.-: je bila odposlana v Hankov, da bo tam skupno z drugimi francoskimi vojnimi ladjami »Garnieri, »Doudart« in »La Grandiere« prevzela varstvo francoskih državljanov. Cherbourg, 12. avg. A A. V Pariz so poslali za 252 milijonov zlata, ki je prišlo iz Amerike na perniku »Berensaria«. lagat ratifikacijo madjarsko-romunske meje, nakar da bi Madjarska bila voljna tesneje sodelovati z balkanskim agrarnim blokom. Druga poročila iz Rima pa trde, da se Bethlen nahaja v Rimu, a dosedaj ni bilo mogoče dobiti potrdila. Najbrže se nahaja predsednik vlade sedaj v Avstriji, kjer se vrše v nekem znanem alpskem letovišču pogajanja med avstrijsko in madjarsko vlado za ustanovitev carinske unije med obema državama, ki bi naj paralizirala balkanske poskuse z istim ciljem. Baje se nahaja na sestanku tudi italijanski poslanik na Dunaju, kar se zdi zelo verjetno, ker je Italija že od nekdaj podpirala av-stro-madjarske aspiracije. Najvažnejše vprašanje v Budimpešti danes je: Kje je Bethlen. Vsakdo čuti namreč, da bo Bethle-novo skrivnostno potovanje vrglo novo zagonetno točko v evropsko politiko. . P) i m se vrača London, 12. avgusta AA. Po 25 urnem poletu nad Niagarskimi slapovi in večjimi kanadskimi mesti, kjer so ga povsod pozdravljale velike množice ljudi, se je zrakoplov »R 100« vrnil na letališče SI. Hubert v Montrealu. Na povratku se je zrakoplovu nekoliko pokvaril eden izmed motorjev. Navzlic temu -R 100« ne bo odložil povratka v Anglijo. Sodijo da odplove v sredo in sicer s pogonom samo 5 motorjev na mestu vseh 6. Najbrž se bo obrnil nekoliko južneje ter bo preletel Bristolski preliv in London v smeri proti Cardingtonu. Na kanadsko vlado je R 100* napravil velik vtis in baje namerava tudi ona v kratkem zgraditi tak mogočen zrakoplov. Montrenl, 12. avgusta. AA. Snoči sc je semkaj vrnil zrakoplov »R 100«. Na trupu nad propelerjem so ugotovili 60 cm razpoko, ki jo bodo takoj popravili in ne bo imela nikakih posledic za nadaljni polet zrakoplova. Turki vkorakali v Perzijo London, 12. avg. as. Iz Angore se poroča, da je turška vlada sklenila, ignorirali proteste perzijske vlade in nadaljevati akcijo proti Kurdont. Turške čete so pod generalom Šalih pašo prekoračile perzijsko mejo in zasedle strategične točke na perzijskih tleh. Stavka ponehuje Lillc, 12. avg. AA. V uradnih krogih trdijo, da se prav v kratkem konča slavka kovinarjev in tekstilnih delavcev v Roubaixu in Tourcolngu. Ogenj na Marconijevi jahti Rim. 12. avg. AA. Velik ogenj je uničil prednji del Mareonifeve 800-tonske jahte »Electra« z dragocenimi brezžičnimi aparati vred. Vendar se je posrečilo rešiti Marconijev radio tehnični laboratorij z njegovimi najnovejšimi izumi. Škodo cenijo na blizu pol milijona lir, Reforma zakona o davku na poslovni promet Belgrad, 12. avg. AA. Nj. Vel. kralj Aleksan. der I. je podpisal 12. avg. t. I. zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se izpopolnjujejo in izpreminjaio določbe zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja in njegove kasnejše izpremembe. Sedanja davek na poslovni promet, ki se pobira še otl polovice 1021. leta, je doživel niz izprememb. Navzlic temu je pa bil predmet stalnih in pogosto prav upravičenih pritožb skoro vseh gospodarskih krogov z izjemo kmetovalcev, ki neposredno niso bili ž njim udarjeni. Novi zakon je okvirni zakon, a g. ministru financ so dana pooblastila, da sme z naredbami z zakonsko močjo ta zakon izdelati ter ga v soglasju z gg. ministri in po predhodnem zaslišanju gospodarskih krogov uveljaviti. Osrednja misel davčno-tehnične reforme te davčne oblike je v tem, da osredotočuje davčno obvezo na eno mesto in ua eno osebo za vse prometne izpremembe, ki doletc v gospodarskem življenju posamezno blago v ne-izpremenjeni obliki. To velja za vse promete, ki jim je podvrženo posamezno blago od proizvod-nika ali od uvoza do konzumenta. Nadalje predvideva novi zakon enkratno davčno breme (pavšal) in to na enem mestu in za eno prometno osnovnico, ne glede na to, ali je prometna pot daljša ali krajša od določene povprečne poti. Iz te osrednje misli izhaja druga misel, ki naj omeji obseg davčnih ob-vezancev te davčne oblike na čim manjše število. Skupni davek naj obsega po možnosti s posebnim ozirom na davno tehniko ne samo promet (nabav-ke) blaga v neizpremetijenem stanju od proizvodnima in uvoza do konzumentov (takozv. trgovske faze), temveč tudi nabavke predproizvodov, ki so potrebni ali ki jih uporabljajo za izdelavo zadevnega blaga. Nadalje spadajo semkaj nabavke kasnejših proizvodov, ki so sestavljene iz blaga, podvrženega skupnemu davku. Čimbolj bodo gospodarski in tehnični pogoji tega kombiniranega skupnega davka izpopolnjeni, tem bolje bo rešena naloga, ki je bila postavljena s to reformo. Tako na pr. more skupni davek na moko istočasno obsegati prometni davek na kruh, prometni davek od živine v klavnicah lahko vsebuje obenem davek na sirove kože, meso in klobase, skupni davek za tekstilna tkiva tudi davek za nabavke siroviu (volne in bombaža), kakor ttidi davek za vse njihove izdelke do konfekcije, davek na strojeno kožo (usnje) sme obsegati i davek od vseh usnjatih izdelkov, skupni davek od papirja lahko krije davek od vsakovrstnih nabavk papirja do časopisnega papirja in izgotov-Ijenega papirnatega blaga. S tem se bo dosegla izredna poenostavitev davčne odmere, ki bo dobrodošla tako davčnim oblaslvom kakor vsemu narodnemu gospodarstvu. Velik krog oseb bo ostal izven okvirja davčnih obveznikov in ne bo dolžan prijavljati ta davek in voditi posebne knjige o poslovnem prometu. Ako abstrahiramo od uvoza, bo to veljalo tudi za večino trgovcev. Nadalje bo to veljalo tudi za znaten krog obrtnikov-proizvodni-kov, na pr. za peke, čevljarje, krojače, proizvodnike papirnatega blaga itd. Ako upoštevamo tudi to, da je med temi mnogo takih, ki ne vodijo knjig ali pa zelo nezadostno, lahko ocenimo, kolikšna bo olajšava pri vseh teh poslih za trgovce in obrtnike s tem, da izpadejo iz kroga tovrstnih davčnih ob-vezancev. Davčna obveza po sistemu skupnega davka na poslovni promet ne bo nalagala vodstvu tovrstnih davčnih knjig in davčni kontroli posebnih težkoč in bo zato vodstvo lakih knjig omejeno samo na številna večja in manjša industrijska podjetja. Kar se tiče manjših proizvodnikov, ki jih kombinirani skupni davek iz gospodarskih ali davč-notehničnih razlogov ne bo mogel zajeti, ostane zanje dosedanji sistem davčne ocene po davčnih odborih brez obveze vodstva davčnih knjig, ako njihov promet ne presega 360.000 Din. Ce se bo dovolj izkoristila elastičnost novega sistema, bo ž njim ugodeno potrebam našega gosjX)darstva in se bo mogla davčna obremenitev lažje prilagoditi posameznim produktivnim vejam celokupnega gospodarstva. V tem oziru so posebno obdelana takozv. nekoncentrirana jx>djetja. Skupni davek prinaša nove, povišane davčne stopnje (napram obči 1% stopnji dosedanjega davka na poslovni promet), lahko povzroči merjenje konkurenčne sposobnosti med koncentriranimi in nekoncentri ranimi podjetji v toliko, ker plačajo koncentrirana podjetja ta davek samo enkrat pri nabavi izdelanih proizvodov, nekoncentrirana podjetja j>a, ki izdelujejo izgotovlje-ne proizvode iz polproduktov, plačajo še skupni davek za |->o!r»rodukte. Da se to konkurenčno tekmovanje, kjerkoli to tehnični razlogi omogočajo, čimbolj izgladi, se uvede za tipične gospodarske primere sistem zmernih davčnih doklad, tako da pro-izvodnik, ki izdeluje izgotovljene proizvode iz polproduktov, ne plača drugemu proizvodniku pri prodaji svojih izgotovljenih proizvodov polni, za iz-gotovoljene proizvode določeni skupni davek, marveč samo zmerno doklado. Ta doklada se odmerja tako, da bodo izgotovljeni proizvodi teh proizvodnikov obremenjeni s letni davčnimi dokladami tako, kakor bodo pogodeni kombinirani proizvodi s polnim skupnim davkom. Naš zakon o davku na poslovni promet ne obremenjuje ne uvoza ne izvoza in ne prevoza blaga preko naše carinske meje. Izvoz naših proizvodov in pridelkov tudi v bodoče ne bo obremenjen s tem davkom. Skupni davek ne tansrira prevoza blaga preko carinskih področij. Glede uvoza blaga iz inozemstva bodo izpremembe napram dosedanjemu davčnoformalnemu postopku o soglasju z bistvom skupnega davka v tem, da se prenesejo plačilni nalogi davka na poslovni promet od uvoženega blaga v notranjost iz zadevnih prometnih faz in njenih subjektivnih nositeljev v državi v carinarnico iu na ttvozničarje. Medtem ko je dosedanji zakon o davku na poslovni promet prepovedoval izrečno prevaljenje davka, novi zakonski predlog o skupnem davku tako prevaljenje izrečno celo dovoljuje osebi, ki ta davek plača. S prevalilvijo davka v fakturah je dana možnost trgovcem naknaditi prejšnji del pavšalno plačanega davka, ki bremeni gotovo blago (trgovske naknade). lasno je, da se mora izvozna nadoknada le prehodne obremenitve gibati največ v višini razlike med domačo in diferencijalno vsoto skupnega davka. Ugotovljena stopnja skupnega davka glede na tehnični pomen proizvodov in glede na prilike v posameznih gospodarskih panogah se mora izvesfl v najožjem kontaktu z zastopniki posameznih panog narodnega gospodarstva in sporazumno s pristojnimi resori kraljevske vlade. Ugotovljena stopnja skupnega davka se mora na isti način, če se pozneje r>oknže upravičena potreba, (udi izpretne-nlti, ker bi drugače odrvenela glavna oblika skup nega davka, a to je njegova elastičnost. Belgrajske vesti Belgrad, 12. avg. z. V trgovinskem ministrstvu proučujejo vprašanje o ustanovitvi dveh novih tovarn za svilo. Ena bi bila v bližini Osijeka, druga pa v bližini Skoplja,