8. številka
Mavec Izhajavsak drag petek s datumom naslednjega dne. — Naročnina w» celo teto K 32’—, j:a pol leta S16'—, za Jetri: leta K 8'—. Posamezna Številka 80 vin. aaročnina v inozemstvo sorazmerno več. Pošilja tv e na uredništvo la upravništvo Ljubljana, Šel ^nburgova rile« ate v. S. 1L uadstr.
Telefon it 225.
PavšataS tfiinke v eSrSav! SMS,.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1921; '
Via, leto.
Rokopisi se ne vračajo. — luserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri Šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. ta vsakokrat. — Za razna lajaveitd. stano mm vrstic* K !•— Reklam, so poštnino proste. — NefranJdra-na pisma se ne »prejemajo.
Veličastno in dostojno proslavimo prvi maj!
**•
Roke proč od delavstva.
Narodno gospodarstvo leži na tleh, produkcija peša, brezposelnost narašča, nezadovoljnost se širi, vse pričakuje, da bodo vendar enkrat prišli drugi časi, toda to pričakovanje se kar noče izpolniti. Kako lepo znajo meščanski vodilni krogi eovoriti o domovini, o ljubezni do ljudstva, nam je vsem znano in je že vsakdo do grla sit teh fraz, toda kako hudo lenarijo ravno ti vodilni krogi in ne delajo za ljudstvo prav nič, pa nočejo priznati. O vsem hočejo govoriti ti vodilni gospodje, vse hočejo znati, vse vedeti, le tega nočejo znati in le tega nočejo vedeti, kako hi se odpomoglo narodnemu gospodarstvu, kako bi se odpomoglo propadajočim tovarnam, železnicam itd. in prišlo v oliom čimdalje večji bedi in pomanjkanju v delavskih krogih. Ničesar, prav ničesar vodilne meščanske stranke niso napravile in ne delajo. Pač ne, ni res, da niso Popolnoma. ničesar storile, storile so, vse narodno, gospodarstvo so zafurale, prodale bankam, oderuhom in verižnikom! In ta družba bi preko bednega proletarijata igrala še vedno rada glavno vlogo, obdržala bi se rada na krmilu. Da odvrne pozornost proletarijata od svojega zločinskega početja, meče ubogemu ljudstvu pesek v oči na eni, na drugi strani pa meščanske stranke hujskajo in ščujejo del proletarijata proti drugemu delu.
Delavci, tepite se med sabo za prazna nič, pri tem tepežu pa, tako si mislijo meščanske stranke, bo delavstvo pozabilo na svoje gospodarske in socijalne potrebe, pozabilo bo, da ga odirajo banke in verižniki.
V izmišljevanju norih frikov, kako &i prevarili delavstvo, je liberalna in klerikalna gospoda naravnost neprekosljiva.
Kdor hoče priH na dno ostudni igri meščanstva, mora toku časa pazno slediti in dobro opazovati vsako kretnjo meščansko kapitalistične klike. Pri vsem tem pa nikoli ne sme pozabiti, da ima pred seboj nad vse spretne glumače, ki si navidezno nasprotujejo, v resnici pa imajo med seboj razdeljene vloge kakor Igralci na odru. Enkrat gre za eno, drugič zope* za kako drugo stvar, ki daje povod, da se razvije med klerikalci in liberalci „hud boj“. Ob priliki takih papirnatih prask in bliskanja kolofonija kličejo liberalci tudi delavstvo na pomoč zoper klerikalce in obratno klerikalci zoper liberalce.
Pri tem si pa vsaka stranka skuša zagotoviti med delavstvom nekako gardo, klerikalci v obliki krščanskih socijal-cev, liberalizem pa v obliki narodnih so-cijalcev in samostojnih kmetov. Končni cilj obeh pa je seveda namen razcepiti proletarijat, da postane za vsako razredno borbo nesposoben in da se neorijenti-ran pusti izrabljati v meščansko kapitalistične namene. Skratka, odpraviti hoče nevarnost, da postane proletarijat nevaren kapitalistični bisagi, pač pa ga hoče pridobiti po možnosti, da postane opora kapitalističnih teženj. Meščanski kapitalizem rabi razburjenja med .delavstvom samim, rabi, da se proletarijat jezi in medsebojno sovraži. Kapitalizem se dobro zaveda, da j® mogoče v kalnem prirejati izdaten ribolov in da v trenotkih, ko strast zatemnjuje vid, pozablja proletarijat na slabe gospodarske In življen-ske prilike, v katerih živi. Med tem ga seveda banke in verižniki na tihem odirajo dalje, si polnijo s proletarsko krvjo svoje žepe, ki so podobni brezdnu.
Skrajni čas je že, da se delavstvo od meščanstva vseh struj popolnoma
emancipira in da proti enotnemu nasproU niku solidarno krene na pot razrednega proletarijata.
Delavske plače so —%, previsoke! S'5
Vsak dan čitamo v časopisju noViče o ogromni brezposelnosti, ki dnevno narašča. V Ameriki je že nad tri milijone delavcev na cesti, na Angleškem pa pre-» ko en in pol milijona. Pri nas v Jugosla-r viji številke niso tako velike, vendar ču« timo, da se brezposelnost veča. Preprost delavec si tega pojava ne ve tolmačiti, čeprav o stvari premišljuje. Na *rvi po-gled bi rekel vsakdo, da bo po vojni veS dela in zaslužka kakor pred vojno.
Med vojno se ni zidalo hiš, kmetijskih strojev in drugih potrebščin za gospodarstvo. Vsa industrija se je v vojni prilagodila vojnim dajatvam. Ne samo to, da se med vojno ni izdelovalo človeštvu potrebnih predmetov, temveč se je vi veliki meri uničilo še tiste, ki so bili že pred vojno izgotovljeni. Ce to takole premislimo, bi napravili logičen zaključek: „kar je uničila vojna, se bo moralo nadomestiti, torej bo dela in jela dovolj.4*
Naenkrat pa vidimo, da je prišlo ravno nasprotno od tega, kar je mar% kdo pričakoval. ■■■-=■  ------------*-- *~
Zaltal?	,	....	^	_
Vojna je od človeštva zahtevala ogromnih žrtev. Zmanjkalo je najootreb« nejšega za življenje, kdor je hotel blagoj kupiti, ga je moral iskati. Vsako blagoj pa, če ga primanjkuje, se podraži. Šoeku* lanti so to priliko izrabili, pokupili so vsej najpotrebnejše predmete za življenje teij jih držali v svojih shrambah, da je pe*
LISTEK.
Industrija v Srbiji.
I. M. po „Q. V.**
Tvomici K Evsa in V. Schumacherja v Veliki Plani, ki sta bili last nemških državljanov, sta nastali v najnovejši dobi. Za okupacije sta bili v obratu. Sedaj sta pod sekvestrom. Za nacionalizacijo se Intereslrajo različne skupine, med njimi todi Praška kreditna in Mesarska banka v Beogradu. V Jagodinl se nahaja tvor-nica salam g. Klefiša, ki je kakor C3tali dve, v polnem obratu. Leta 1907. je bilo tam zaklanih 364.000 kosov razne živine. Vso je bilo Izvoženo v Italijo. Dalje se nahaja tovarn im mesne konserve v Kra-
gujevcu, ki dela v prvi vrsti za vojaške potrebe, ker vojaški erar nima lastnih konservnlh tovaren. Razvoj industrije za predelavo mesa je velikega pomena, ker ostanejo stranski proizvodi tega klanja, predvsem kože, dlaka, kosti, rogovi In kopita, čreva in drugi odpadki v deželi za domače Industrije, usnjarsko, klejsko, gnojilno itd. Razen tega se na ta način izognemo rizika vednih prepovedi uvoza živih živali v inozemske države radi kužnih bolezni ter sigurnim izgubam na teži pri dolgotrajnih transportih. Želeti Je, da bi se ta industrija v skladu s potrebnimi prometnimi uredbami tako razvila, da bi izvoz živine popolnoma prenehal. V prvi vrsti je seveda treba preskrbeti potrebne hladilne vagone in urediti promet ž njimi. Neva tovezna carinska tarifa fa-
vorizira na izvoz mesnih izdelkov to loča na živino prohibitivno carino. v
4. Sladkorna industrija obsfoja SJ Srbiji od leta 1902. in jo reprezentirata dve tvornicl. Večja tvomlca je v Čnprijl* ki je sezidana po večini s češkim kapita^ lom ob sodelovanju Praške kreditne banke. V Cupriji se nahaja razven tovarne za surov sladkor tudi rafinerija. Okoln« moravska dolina nudi izredno ugodna močvirnata tla za sladkorno peso In tudi premogokopi so v neposredni bližini. Družba je sama lastnica nekaterih pre* mogovnih kopov. Delniška družba Cup« rijskega cukrovara je lansko leto za po;« lovico reducirala kapital in ga potem pO« dvojila z izdajo novih delnic v svrho potrebnih Investicij. Tvornica eb' vojni nj Irta poškodovana. Med okupaefja so y
sfalo’ povpraševanje In poTreba p« njffi
še večja.
Cim večje je bilo povpraševanje po blagu, tem više so bile ponudbe. Ta kupčija (verižništvo) je pognala cene na tako višino, da so tisti, ki so morali kupovati tako blago (hrana, obleko), znosili ves zaslužek verižnikom. Plače so se seveda tudi višale, vendar ne v. razmerju z naraščajočo draginjo.
V štirih letih so bile najširše plasti ljudstva tako izropane in obubožane, da žive danes le še iz rok v usta.
Od leta 1914. pa do danes sl ni niti 'delavec, niti uradnik ni mogel nabaviti kako obleko, perilo ali kaj sličnega, čeravno hodijo ljudje že oblečeni v cape. Najširše množice ljudstva so bile na ta način prisiljene k največjemu varčevanju.
Kaj sledi iz tega?
Ljudske množice iz opisanih vzrokov blaga ne morejo kupovati. Če nihče ne kupuje tudi nihče ne prodaja. Ako se pa blago, katero se je izgotovilo v tovarnah, ne proda, se napolnijo magacini. In ko so magaclni prenapolnjeni, se obrat v tovarni ustavi.
Torej sedaj vemo, zakaj se tovarne zapirajo.
Radi visokih' plač? «-» Neif
rČe bodo tovarnarji hoteli svoje izdelke prodati, jih bo moral nekdo kupiti.
Delavci, ročni in duševni, ki so obenem tudi konzumenti (kupovalci), bodo mogli kupiti to blago šele takrat, kadar bodo imeli zato tudi sredstva. Ta sredstva so pa njihove plače, ki se bodo morale zvišati vsaj na eksistenčni minimum, ki znaša ob sedanjih cenah K 125.— do 130.— na dan. Šele tedaj, če bodo imeli delavci in drugi konsumenti take plače, Je verjetno, da si v enem letu prihranijo toliko, da si ta ali oni nabavi obleko ali obutev, dasi bi jo že danes nujno potrebovali.
Isto velja za druge potrebščine. Hiše se preje ne bodo gradile, dokler ne bodo oni, ki jih potrebujejo, imeli zato sredstva. Če se hiše ne bodo gradile, ne bodo Imeli zidarji, tesarji, klučavničarjl, železnice Itd. dela.
Iz tega bodo čitatelji razvidell, kako Zamotana so ta vprašanja. Neobhodno potrebno je, da se prične tudi država s takimi socijalnlmi problemi pečati. — Ali ne tako kakor minister Draškovič. ki je začel s tem, da je delavske strokovne organizacije (na Hrvaškem in v Srbiji) razpustil.
njej obratovali Nemci. Sedaj je dovršila le dve kampanji, seveda z reduciranim obratom, ker je za obdelovanje zemlje primanjkovalo umetnih gnojil fn noliedel-skih strojev. Kapaciteta čuprijske tovarne je v polnem obratu v kampaniji 12 vagonov dnevno. Druga tovarna se nahaja na čukarld pri Beogradu. Tam se je nrl-'delalo 1907. leta 741 vagonov sladkorja,, leta 1908. pa 713 vagonov v vrednosti '4,136.752 dinarjev. Tvornica Je pred vojno zaposlovala nad 700 delavcev in je dobivala sladkorno repo deloma Iz Banata In zemunske okolice. Tudi ta tvomlca Je sedaj že davno v obratu. K sladkorni industriji bi bilo tudi še prišteti tri manjša podjetja v Beogradu, namreč tvormco čokolade In kakava K. M. Šonde in izdelovalce bonbonov Kosta P. Jankovič in drug. ter Albala i JeŠmenlca. Produkcija Šondove Jvornice ie znašala leta 1908.
Volitve v občine — !n strokovne organizacije.
Bližajoče se občinske volitve nas silijo, da delavstvu kratko pojasnimo naše stališče k temu vprašanju. Kot strokovna organizacija se volitev aktivno ne udeležimo. Vendar pa tudi strokovni organizaciji ni vseeno, kdo odločuje v občinskem odboru. Strokovna organizacija ima nalogo ščititi delavstvo pred izkoriščanjem. Izkoriščevalec delavstva pa ni samo fabrikant, temveč tudi tisti, ki ga pri izkoriščanju podpira in to je tudi občina in država, če sta v kapitalističnih rokah.
Strokovni organizaciji na primer ni vseeno, kakšna stanovanja imajo njeni člani.. Zato pritiska na delodajalce, da zidajo primerna delavska stanovanja. To delo gre pa vse lažje od rok, če pritiska na istega tovarnarja tudi dotična občina, v .kateri se tovarna nahaja, kajti občina ima v tem vprašanju zakonodajno moč.
Do sedaj so bile vse občine v rokah meščanskih strank. Sicer za rešitev pereče stanovanjske mizerije, ki je posebno v industrijskih občinah na višku, ne zadostuje samo dobra volja, toda meščanske stranke v občinah doslej še dobre volje niso pokazale.
Pa zakaj naj kažejo dobro voljo, če pa zanje stanovanjska kriza pravzaprav ne obstoja? Meščan, pa bodisi obrtnik, fabrikant, trgovec ali duhovnik Ima po večini vsak svojo hišo. Če pa že nima svoje hiše, ima dobre zveze in vpliv, da si stanovanje z lahkoto dobi. Delavec pa seveda vsega tega nima in zanj more rešiti to vprašanje le dobro organizirana akcija s strani občine, katero pa mora tudi država izdatno podpirati.
Občina bo pa to storila le takrat, če bodo v njej odločali ljudje, ki imajo predvsem dobro voljo, da kaj store. Občina pa nima samo to nalogo, temveč še mnogo drugih. Pospeševati mora šolstvo, izobrazbo sploh, ustanavljati javne naprave in poobčiniti ono, kar služi javnemu blagru.
Z eno besedo, občina v mnogi meri lahko izpolni ono, za čemer streme tudi strokovne organizacije. Nastane seveda vprašanje, koga naj delavstvo voli?
Delavstvo naj voli ono delavsko stranko, katera ima vse to v svojem pro* gramu.
Delavski stranki imamo v Sloveniji dve. To je socljalno-demokratično in komunistično.
Najboljše za delavstvo bi bilo, če bi vsaj v občinah nastopilo enotno, In sicer
124.406 kg čokolade, bonbonov in drugih I slaščic.
5. Pivovarska Industrija šteje med
najstarejše industrije Srbije. Ze leta 1890. je bilo v Srbiji 11 pivovaren, ki so predstavljale 2,398.200 frankov investiranega kapitala In so letno producirale 45.744 hi. Pozneje se je število podjetij reduciralo na 9, ki je ostalo do danes. Kapital, ki je Investiran v ta podjetja, je znašal I. 1909. 4,548.317 frankov. Produkcija je dosegla 1909.1. 111.789 hi. Ne samo, da Je na razvoj te industrije ugodno vplival vedno rastoči konzum piva na notranjem trgu, se je začel pred svetovno vojno naglo razvijati izvoz srbskega piva v Bolgarijo in Turško. Uvoz piva Iz inozemstva v Srbijo je pred vojno konstantno padal. Leta 1900. je dosegel še 4106 hi, leta 1909 pa Je že padel na 1764 hi. Izvoz se je Istočasno dvignil od 1874 hi leta 1900. na 3450 hi leta 1909. Od velikih pivovaren
na podlag! fega programa, Katerega smo razložili. Ni nam znano, če bodo šil komunisti v boj za občine, ker je, kakor znano, njihova stranka od oblasti razpuščena. Gotovo pa je, da bo šla soc. demokracija v boj povsod, kjer Ima svoje organizacije. V vsakem slučaju pa naj strokovno organizirano delavstvo glasuje za ono delavsko stranko, ki bo šla v boj za to, da za delavstvo res kaj doseže.
V teh resnih časih Je nujno potrebno, da delavstvo složno nastopi proti enot* nemu kapitalizmu. Medsebojni boj bi delavstvu odvzel še ono moč, ki Jo ima.
Niti enega glasu pa naj delavci ne dajo meščanskim strankam.
Pobožne želje.
Francoska vlada bi z vlado Jugoslavije rada sklenila pakt, po katerem bi naša vlada dala Francozom na razpolago gotovo število poljedelskega delavstva. Kakor delavsko časopisje Iz juga poroča, se je naša vlada v principu izrekla za to. Njen namen je poslati v Francijo poljedelsko delavstvo iz Vojvodine, v prvi vrsti delavstvo nemške in madžarske narodnosti.
Ni Izključeno, da rabijo gospodje Francozje tudi druge delavce za obnovo po vojni opustošenih krajev.
Če upoštevamo besni šovinizem Francozov in neobzirno izkoriščanje delavstva po francoskih kapitalistih ln veleposestnikih. sl lahko predočimo, kakšno bi bilo življenje teh delavcev.
Svojega kmeta hočejo imeti francoski kapitalisti pod orožjem, da s silnim militarizmom ogrožavajo vso srednjo Evropo. tuje delavstvo pa bi radi upregll v svoj kapitalistični jarem, da bi kot sužnji robotali na polju In v tovarnah. Upamo, da delavstvo Jugoslavije francoskim pijavkam ne pojde na Hm. Da pa nam Francozi ne bodo mogli očitati sebičnosti, smo pripravljeni podpirati njihovo akcijo v toliko, da jim Jugoslavija pošle vse svoje verižnike iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada ln drugih mest ter vse ostale postopače, ki v brezdelju žive na račun jugoslovanskega proletarijata. Vrhutega smo pripravljeni odstopiti jim za delo na pclju in v tovarnah celo vrsto korifej. ki se kot korltarji sučejo zlasti okoli centralne vlade v Belgradu.
, Naročajte in širite
list ,D E LAVE C«’
I se nahajata dve stari lukrativnl v Beogradu ln sicer DZ. Vajfertova ln J. Bajlo-nova, ena v Jagodini, ki je last delniške dtužbe M. Kosovljanin. Beograjski pivovarni obratujeta že celo leto dni, Jago-dlnska je pričela vsled pomanjkanja nekaterih armatur z obratom šele sedaj. Pivovarne v ostalih mestih In sicer v Valjevu, Čačku, Zaječaru, Negotinu In Nišu so le lokalnega pomena ln so producirale po 1000 do 6600 hi. Pivovarska Industrija je zaposlovala leta 1908. 364 delavcev. Hmelja v Srbiji ni In se je dosedaj cela potreba hmelja uvažala Iz inozemstva. Hmelj raste divji. Za uvoz hmelja se je ustanovila letos posebna delniška družba pod egido Praške kreditne banke. Brezdvomno bo sedanja prepoved uvoza piva ugodno vplivala na razvoj pivovarske Industrije, ako ne bode previsok nlnski davek pokvaril konjuktur«
(Dali* nribodniičJ
Avstrija.
Kolosalnl prevrat v vsem narodnogospodarskem življenju, katerega je povzročila vojna, nam postane šele popolnoma jasen, ako sl predočimo številke cen živežu. O drugih stvareh niti ne govorimo, !e o najnujnejšem živežu, brez katerega še tako preprost človek izhajati ne more
Z vojno samo, razume se, kalamiteta ni odstranjena, temveč se v vsej svoji grozoti nadaljuje.
Iz poročila, ki ga je avstrijska stro-Kovna komisija izdelala za mednarodni kongres strokovnih organizacij v Londonu. posnemamo nastopne podatke, ki se tičejo naraščanja, kakor že omenjeno, ren živežu. Tako je veljal
1914	1920
K K
kilogram sprednjega govejega mesa z doklado vred 1.95 120.— kilegr. prekajenega svinjskega mesa (trebušnega) 2.— 160.— kilogram svinjske masti 1.90 180.— liter mleka	0.30	10.50
kilogram navadnega surovega masla	3.20	240.—
jajce, komad	0.07	12.—
kilogram	bele moke	0.44	1L—
kilogram	krompirja	0.24	7.20
kruh iz mešane moke 1250 gramov težek	0.32	6.—
kilogram	čebule	0.40	11.—
kilogram	leče	0.64	56.—
kilogram	graha	0.48	56.—
kilogram	sladkorja	0.84	46.—
kilogram	koruznega	zdroba 0.16	11.—
kilogram	pražene kave	5.—	200.—
liter piva	0.32	8.40
kilogram	sira	2.50	210.—
kilogram	kislega zelja	0.25	6.—
liter petroleja	0.26	20.—
100 kilogramov kamenitega premoga	4.16	300.—
kilogr. koštrunovega mesa 1.92	95.—
kilogram konjskega mesa 1.05	85.—
1.	t. d. Pri nekaterih vrstah živil so, kakor številke kažejo, poskočile cene za stotine in celo tisoče procentov, dočim so se delavske plače povišale povprečno le za 25-krat.
Danes je draginja v Avstriji seveda zopet že veliko večja. Vse kaže v Avstriji na splošen krah.
Madžarska.
Le redkokdaj prihajajo kake vesti iz dežele, v kateri vlada teror tako brezmejno kakor nikjer drugje. Razume se. da trpi pod barbarstvom madžarske oligarhije v prvi vrsti in največ delavstvo in pa zlasti njegove strokovne organizacije, ki bi jih Hortijeva banda najraje spravila iz sveta. Kako strašen je položaj delavstva in kako neznansko težek je boj, ki ga morajo voditi strokovne organizacije na Madžarskem, je najbolj pokazala zadnja stavka tiskarjev v Budapešti, ki Je kot prvi akt odpora proti nezaslišanemu zatiranju delavstva postala važen dogodek.
Za malenkostno povišanje plač in za priznanje zaupnikov so morali tiskarji v Budapešti stavkati, ker se drugače posestniki tiskaren zavedajoč se Hortijeve-ga režima, niso hoteli pogajati. Sramoten ln uničujoč je ta dokument za vladajoče razmere na Madžarskem.
A navzlic temu. čeprav so tiskarji napeli vse svoje sile. se ni posrečilo uve-
ljaviti opravičenih' zahtev V polnem obsegu. Povišanje plač se jim je sicer pripoz-nalo ali pripoznanje zaupnikov krvniki In morilci, ki se na Madžarskem imenujejo vlada niso dovolili. Ta pokret vendar pomeni ne le uspeh v materijelnem oziru, temveč pomeni tudi velik uspeh zlasti v moralnem oziru. Treba je namreč imeti pred očmi, da je Hortijeva roparska družba strokovno organizacijo tiskarjev razpustila. a navzlic temu je to delavstvo izvedlo stavko naravnost vzorno. To prvo dejanje delavstva za časa vladajoče brez-primerne brutalnosti pač jasno dokazuje, da pogum madžarskega delavstva m upadel.
Kakšno stališče je v tem slučaju Hor-tijevo? Njegova vlada je parlamentu predložila zakonsko osnovo, po kateri Je vsakomur prepovedano širiti »napačne« j vesti, (to se pravi resnico), ki bi znali j škodovati »krščanski« vladi, ne le na | Ogrskem, ampak tudi v inozemstvu. V j istem smislu je namignil tudi poročevalcem inozemskih listov. Pripomniti je treba. da je že dosedaj, čeprav ni bilo zakona. vsakega doletela strašna kazen, če je zinil kako resnično besedo o »krščanskem« barbarizmu na Madžarskem.
Obratni sosveti v Čeho-siovaškL
Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo zakonski načrt o ustanovitvi obratnih sosvetov. Ti sosveti imajo biti ustanovljeni samo v podjetjih, kjer je stalno zaposlenih najmanj 20 delavcev. Izvzeta so državna podjetja, železnice in nidokopi. Pravice sosvetov so: kontrolirati izpolnjevanje mezdnih in delovnih pogodb. pregledovati mezdne zapiske, posredovati pri nastalih sporih, posvetovati se s podjetnikom . v interesu uspešnega razvoja podjetja. Dolžnosti: obratni sosveti ne smejo samovoljno posegati v upravo in vodstvo podjetja in morajo vse svoje naloge izpolnjevati tako, da redno obratovanje podjetja ne bo kršeno. Izdajanje trgovskih ali produkcijskih tajnosti je strogo kaznjivo. O vseh sporih končno veljavno odloča razsodišče. Ako je pri podjetju nadzorstveni svet, odpošilja v njega obratni sosvet dva svoja zastopnika, ki sta jednakopravna člana nadzorstvenega sveta z razliko, da ne smeta podpisovati listin.
Začetek z obratnimi sveti na Čeho-slovaškem je torej storjen. Pravica obratnih svetov bo sicer minimalna, toda začetek je tu, in možnost bo dana, da se sistem obratnih svetov sčasoma izpopolni in njih pravno razmerje razširi.
V Avstriji delavski sosveti že zdavnaj funkcijonirajo in zanimivo je čitati poročila o razpravah na konferencah teh obratnih svetov. Obratne svete kakor tudi delavske zbornice smatra delavstvo v Avstriji za instrumente svojih strokovnih organizacij. Zanimivo je tudi to, da se delavstvo v Avstriji zaveda tega, da more kot predpogoj za pravo funkcijoniranje takih naprav imeti dobro zgrajene, močne strokovne organizacije in da smatra delavske zbornice kakor tudi obratne svete kot eksekutivne organe teh svojih strokovnih organizacij.
V Jugoslaviji seveda capljamo vedno zadaj ker pri nas za stvari kakor so delavske zbornice in obratni sveti nema vremena in bog zna koliko časa bomo na take delavske institucije še čakali.
na Angleškem.
Stavka angleških rudarjev traja It nad teden dni. V stavki se nahaja nad en milijon rudarjev, ki so jih podjetniki vrgli na cesto, ker niso hoteli privoliti v zni« žanje plač. Boj radarjev je torej velikan« skega pomena in utegne silno uplivati na razvoj delavskega gibanja in vpliva, če se radarjem posreči odbiti ta napad z uspehom.
Res je, da se nahaja angleška indth strija v veliki krizi, a vzroki krize so raz* lični. Odjemalcev blaga ni, zaloge so pol« ne, brezposelnost narašča. Vojna je obre« menila angleške finance, davki so narasli in tudi kapitalisti potrebujejo zase mnogo več zaradi draginje kakor so potrebovali pred vojno. Vrhutega so angleški kapita« listi naložili denar, kar so ga imeli odveč, v kolonijalnih industrijah ali pa po tistlK evropskih deželah, kjer so delavske plače nižje kakor na Angleškem, kar zlasti po« vzroča ogromna razlika v valuti. Tako so zanemarjali izpopolnitev tovarn in nabavo potrebnih strojev vso vojno dobo, ko sq imeli denar, dočim jim sedaj ta denar pri« manjkuje. ker so ga drugod bolj plodo« nosno naložili. Seveda nastaja vsled tega kriza tudi v vseh onih industrijah, ki od« dajajo sicer sedaj brezposelnim konsu« mentom svoje blago.
__Med največje vzroke angleške indu« strijske krize spada tudi valutna kriza. Vso srednjo in vzhodno Evropo je vojna uničila. Zato te dežele ne morejo kupo« vati angleških izdelkov, pač pa silijo ev« ropski izdelki, ki so tako silno pod ceno angleškega blaga v Anglijo kot konkurenčno blago. Nemčija mora dajati celo po mirovni pogodbi premog Franclji, zato, pa ne potrebuje angleškega premoga. In Evropa si mora pomagati v svoji beračiji s konkurenco, ki jo Angleži sedaj najbolj občutijo.
Angleški kapitalisti hočejo torej najprej znižati delavske plače in s tem od« praviti krizo. In sicer pravijo, če znižajo delavcem plače, bodo imeli dovolj de« narja. da izpopolnijo in grade tovarne ter, da bi rajši investirali denar doma kakor v inozemstvu. Na tak način mislijo kapi« talisti odpraviti industrijsko krizo na An« gleškem.
Delavstvo se temu načrtu seveda upira. Delavstvo zahteva v prvi vrsti re« vizijo mirovne pogodbe, ki je uničila go« spodarski razvoj srednje Evrope in Ru« sije. Če se te dežele opomorejo^ bodo zo« pet kupovale angleške izdelke, poskočile bodo plače delavcev v srednji Evropi in konkurenca srednjeevropskih delavcev! bo odpravljena. To bo prisililo tudi an« gleške kapitaliste, da bodo nalagali svej denar doma.
Veliko razliko med angleškim in ev« ropskim delavcem tvori tudi čin življenja. Angleški delavec živi mnogo bolje nego srednjeevropski. Če se način življenja ne zenači- krize ne bo mogoče premagati Angleški kapitalisti hočejo razmere an« gleških delavcev potisniti na življenske razmere evropskih delavcev, delavci pa hočejo dvigniti svoje srednjeevropske to« variše na višino angleških delavcev. Boj, so začeli delodajalci. V nekaterih strokaU so že znižali plače, a rudarji so se temu uprli. Od tega boja je mnogo odvisna usoda vsega delavstva. Če pa rudarji zmagajo, bo to velika zmaga mednarod« nega proletariiata.
Gospodarsko stanje Italije ja razvoj naše industrije,
„T. L.“
Pri' indnstrnalizaciii. katere !e izvršila večina evropskih držav v preteklem stoletju, se je Italija morala boriti z naj-,večjimi težkočami. Strmela je kakor druge države, da bi po možnosti krila gospodarske potrebe doma z lastnimi fabri-kati in da bi se po možnosti pojavila kot izvoznik tovarniških produktov na svetovnem trgu in na ta način preprečila izseljevan ie prebivalstva ter dvivnila domače blagostanje. Med tem pa, ko so Skoro vse države imele največji del satovja, doma. je bila Italija glede najvažnejšega predmeta — glede premoga odvisna od inozemstva. Razen tega je primanjkovalo kapitala in je plašila domačega podjetnika inozemska konkurenca ter fiskalne naredbe države. Da bi se osamosvojili glede premoga od inozemstva, so začeli Italijani izkoriščati vodne sile. Od leta 1906. pa do 1913. se je dajalo letno povprečno 120 koncesii za električna podjetja. Najbolj se je to razvilo seveda v srednji in severni Italiji, posebno v Lombardiji, kjer so se ustanovile Velike družbe „Edisonu na reki Adi (leta 1908 z 90.000 konjskih sil) in „Lombar-do“ na Ticinn (1. 1908. z 70.000 konjskih kil). Koncem leta 1910. je Italija že producirala s svojimi vodnimi silami 5S0.000 konjskih sil. medtem ko se jih je sprva Droizvaialo le še 270.000 konjskih sil. {Vendar pa radi tega uvoz in poraba premoga ni prav nič padla. Baš nasprotno. Uvoz premoga se je povečal od 48 milj. fon leta 1906. na 81 milj. ton v vrednosti 370 milijonov lir v letu 1913. to pa zaradi naglega razvoja industrije, predvsem kovinske. Devet desetin potrebe premoga je krila Anglija. Med vojno, ko je VsJed podmorske vojne postal transport premoga vedno težji, dražji in nevarnejši, je začela Italija še v večjem obsegu izkoriščati svoje vodne sile/
Izmed industrij je Italija najbolj razvila kovinske industrije. Vrednost izdelkov kovinske industriie 5e od 122 milijonov Ur leta 1897. skočila že pred vojno na 650 milj. lir, 1. 1913. Največje so tovarne in livarne Ferni, Fossati. Sestriju Pomente, ki izdelujejo železne konstrukcije. stroje in oklepe. Poleg tega je dr-Zava delovala na to, da bi se razvila tnočna orožarska industrija, ki se je med vojno kolosalno razvila in dosegla naj-večje dobičke. Večina teh vojnih industrij je sedaj že prešla v mirodobsko industrijo in namerava s svojimi produkti preplaviti naš trg. Nekatera velika podjetja so se združila in osnovala družbo „llva alti Ferni e Acoiairie d‘ Italia“ s kapitalom 300 milijonov lir. Na ta način se je razvila izvozna strojna industrija, Jd dela za Južno Ameriko. Španijo in Rusijo. Tudi proti Nemčiji, ki je v tem oziru najbolj razvita, je sedaj konkurence zmožna in uvoz tujih aparatov in strojev ivedno bolj pada. Avtomobilna industrija se je začela razvijati od leta 1903. Njeno središče je okolica Turina. Največla tovarna je „Fiat“. Izvoz avtomobilov je znašal leta 1907. 115 milijonov lir.
Tekstilna industriia šteie 7200 podjetij s 450.000 delavcu Od tega se bavi z izdelovanjem svile 2100 podjetij s 192.000 delavci. Povprečna letna produkcija surove svile Je znašala 5 milijonov kg y vrednosti 300 milijonov lir.
Mehaničnih razvijalnic svile ie bilo 1913. leta 7600 z 1,800.000 vreteni. Vrednost svilenih tkanin je. doseglo 100 mili-
jonov lir. Sviferstvd Je najstarej5« industrija v Italiji in sega v benečansko dobo nazaj kot domača industrija.
Zraven nie ie naiboli razvita bombaževa industrija s 780 podjetij in 3Ys milijoni vreten ter 140.000 delavci. Povprečni izvoz surovega bombaža znaša IV2 milj. centov v vrednosti ISO milijonov lir. V tel industriji ie dandanes investirano nad pol milijarde lir. Njen izvoz gre k nam, v Malo Azijo, na Grško in v Južno Ameriko. Volnenih predilnic je 7198 z
37.000 delavci in ie v stanju predelati 190 tisoč stotov volne, od česar gre dve tretjini tkanine, eno tretjino na izdelavo klobukov. Te tovarne so največ koncentrirane v Pijemontu, Lombardiji in Benečiji. Izdelovanje konopnenlh, lanenih in jutnlh tkanin datira Šele iz novejšega časa, pa vendar že prihaja tudi za Izvoz v poštev. Na klobučevini izvaža okrog 4 milijone kosov v vrednosti 9 milijonov lir. Enako razvita je tudi slamnikarska industrija.
Produkcija usnjarjev se ceni na 350 milijonov lir. Izvoz gotove obutve ni posebno razvit. Od 450 sladkornih tovaren znaša letna produkcija 1 milijon meter-skih stotov sladkorja, kar Da ne zadošča za domačo porabo in se more primanjkljaj uvažati iz Češke in Nemčije. Sadni soki se posebno izdelujejo •>- Siciliji. Zelo razvita je produkcija sveč in mila, ki se tudi mnogo izvaža. Tovarne za umetna gnojila ne krijejo domače potrebe in se je primanjkljaj uvažal iz Nemčije pred vojno. KetoičSfea industrija se je komaj sedaj začela razvijati. Mlini zaposlujejo 66.000 delavcev. Znana je italijanska industrija testenin, specijalno makaronov. ki se jih izdeluje v 4S00 podjetjih z 20.000 delavci. Središče te industrije je Neapol].
Rudniških podjetij ie bilo leta 1910. v Italiji 1100 z 70.000 delavci. Produkcija je znašala 6 milijonov ton v vrednosti 110 milijonov lir. Največja je produkcija žvepla. V 760 jamah se je leta 1910. pridobilo 3Vj milijonov ton žvepla v vrednosti 42 milijonov lir. Italija Je imela do nedavno o žveplu svetovni monopol, češ, da dela kaliforniško in kemično žveplo konkurenco. Razen tega ima Italija rudnike 'za. svinec, baker, antimon, mangen, asfalt, banksit, žvepleni kisec, cink, grafit in živo srebro. Produkcija železa je zelo znatna, kar je tudi pripomoglo k razvoju kovinske industrije. Znana ie produkcija mramorja, ki se pridobiva v
12.000 kamenolomih z 60.000 delavci. S orodukciio opeke, cementa maiolik. porcelana in stekla se bavi 11.500 podietii z 98.000 delavci. Papirna industrija ie odvisna od tuiih surovin, vendar krije domačo potrebo.
Priznati se mora. da se je italijanska industrija v zadnjih dveh desetletjih zelo razvila, mnogo tudi s pomočjo cene delavne sile. Razvoj razmer po Yoinj pa dela italijanski industriji ravno v vseh smereh naivečje skrbi.
Najvažnejša industrija, katere je treba v našem kraljestvu razširiti oziroma osnovati, le plavžarska industriia. Pri sedanji situaciji moramo izvažati železno hkIo v inozemstvo da dob:mo od tam surovo železo v zameno. Emancipacija na tem polju je zelo potrebna, ker razpolagamo z zadostnimi surovinami in rudami v državi in ker bo železarska industrija igrala veliko vlogo pri stavbi železnic. ki so nam potrebne. Ako bi morali za zgradbo železnic naročevati žeiezne konstrukcije in tire te inozemstva, pogreznemo 'e zopet v položaj progresivnega zadolževanja napram inozemstvu j« s tam tftdS	Cm*
"fruiti bodoče Sele&arske Industrije 2tns
postati Bosna s svojim velikim rudninskim bogastvom in precej razvito železno industrijo.
Druga nujna potrebna industrija jo kemična industrija mineralnih olj. destilacije in rafineracije. da bi doma pridobivali za železniško in industrijsko obratovanje potrebna mazila in olja ter uvažali le surovine. Surovine so nam v kolikor jih ne bomo našli doma, lahko dostopne po vodi po Savi in Donavi ter Črnem morju na Kavkazu. Prvi početki te industrije se nahajajo v Slavonskem Brodu, ki ima bodočnost, da razvije to industrijo v polnem obsegu, ki ie za naše domačo porabo potreben. Skoro gotovo je. da se bo s časom razvila tudi v kakem našem morskem pristanišču, kakor je bilo svoječasno v Trstu in na Reki, To • sta dve naivažnelši panogi industrije, k) jih nam manjka, ki pa v sedanjih časih zahtevajo ogromne kapitale. Na te dve osnovne industrije bi se le ozirale potem vse druge, ki bi podedovale njih polfa-brikate ali fabrlkate. Na kreiranju teh industrij je naša državna uprava tudi iz vojaško defenzivnih ozirov interesirana in ni dvoma, da bo storila primerne korake, da omogoči njih snovanje, kakor je nekdaj maia Srbija že smotreno podpirala razvoj svojih Industrij.
V ta namen je potrebno, da bi se v najkrajšem času razširil srbski zakon o podpiranju domače industrije tudi na naše ozemlje. Glavna določila tega zakona so bila sledeča: 1. Domača industrijska podjetja so smela vse potrebščine za instalacijo in opremo tovarne do 20 let carine prosto uvoziti 2. Bila so oproščena od vsake davščine in pristojbin. 3. Stavbni materija! so smele dovažati po železnici za režijsko ceno. 4. Imela so pravo razlastitve. 5. Dobivala so brezplačno državno zernliišče in Dravo razkorišeania vodnih sil. 6. Na tuj istovrstni produkt se je udarila 10 odstotna carina. 7. Surovine in polfabrikate. ki so Kh potrebovale za obratovanje so smela carine in pristojbin prosto uvažati. Potrebni predmeti so bili v koncesiiskl listini enume-rativno našteti.
Take olajšave je treba naši obstoječi in bodoči industriji koncendirati. da bo zamogla preboleti sedanje valutne fkijktuaciie. Razen tega le treba odpraviti sedanjo prohibitivno izvozno carino, da bodo eksportne industrije mogle začeti s polnim obratom. Prenehati pa se mora tudi z enostranskim orotežiraniem zadruž-ništva. ki je vsled oproščenja od poslovnega davka napram industriji preveč ugodovano.
Te ukrepe ima storiti naša vlada še pred trgovsko pogodbo z Italijo, ker je minimalna carinska tarifa za našo industrijo zelo neugodna in dopušča v mnogih predmetih uvoz fabrikatov pod ugodnejšimi pogoji kot uvoz polizdelkov, ki jih rabijo nekatere industrije.
Dogodkiv strojilni tovarni v Polzeli.
Kdor hoče poznati brezobzirnost, s kakršno zna postopati napram delavstvu izkoriščevalec prve vrste, ta se mora potruditi v Polzelo v tovarno strojil tvrdke K urica in VVildi. Tam bo našel in videl brutalnost kapitalizma v vsej svoji na-, goti.
Drugače tako strog in brezobziren delodajalec pa se takrat, kadar bi moraj opravičiti svoje nečloveško postopanje proti delavcem, skriva kakor paglavec, ki e* ouravičeoo boji zaslužene šibe.
Raffi zahteve po malenkostnem po Vitanju mizerne plače je ta „vestna“ firma svoje delavstvo izprla in ga *edaj skuša s pomočjo lakote spraviti na kolena, da se ponudi za še mizernejše plače. Sama ta tvrdka po svoji „previdno-?ti“ sprejema delavce nazaj v delo, interesantno je pri tem opažati, kako „prai Vično“, obzirno in socijalno pri tem posla postopa. Tako na primer ima sedaj v »voji tovarni večinoma delavce, ki imajo kot posestniki kmetij doma najete hlapce in dekle, katere morajo seveda plačevati. Onih delavcev pa, ki nimajo ničesar drugega kakor svoje delovne roke in družine preživljati, pa tovarna noče spre-ifttU
Tvrdka Kurka in Wildi kakor po navadi vsi ostali podjetniki, na svoje obrate doplačuje, česar pa so krivi seveda v Hrvi vrsti delavci. No, talce izgovore se Se že vsakdo naveličal poslušati, ker se gospodje tovarnarji ob samem doplače-vanju debele. Delavstvu vseh krajev priporočamo, da ne išče dela pri tvrdki Kurka in Wildi, dokler se tamošnje stvari ne urede.
Ob tej priliki ne moremo zamolčati, da igra v zadevi med delavstvom in tvrdko Kurka in Wildi celjski obrtni nadzornik g. Debelak neko nekam čudno ulogo. Imamo vtis, da vlada med g. inž. Debelakom in tvrdko Kurka in Wildi očitno, precej debelo prijateljstvo. Ako je le količkaj resnice na tem, da asoirira g. inž. Debelak v slučaju sr^^a izida nekega procesa na mesto ravnatelja v strojilni tovarni, tedaj je naše Tv’*"t'nje, da g. inž. Debelak kot obrtni nadzornik 2e zdavnaj ne spada na svoje mesto.
Glavna skupščina Unije slovenskih radarjev.
'
K točki II. dnevnega reda glavne Skupščine Unije slovenskih rudarjev, ki se bo vršila dne 24. aprila 1921 v Celju, predlaga načelstvo sledeče:
Predlog načelstva glede preosnove pravilnika, regulacije prispevkov in povišanja dajatev.
1.	Splošna določila.
Točka 2, Vpisnina se zviša od 4 K na 8 K.
Točka 4. Tedenski prispevki I. razreda se zvišajo od 2.30 K na 4.60 K. Tedenski prispevki II. razreda se zvišajo od
1.50 K na 3.— K. Tedenski prispevki III. razreda ostanejo isti.
Točka 6. Podružnicam od prispevka aosedaj 50 vin., v bodoče 1 K.
Točka 7. Duplikati (legitimacije) do-sedaj 4 K v bodoče 8 K.
II.	Rezervni sklad se zviša od 30 vin. na 60 vin. Stavkovna podpora od 10 K na 20 K.
IV. Brezposelna podpora
z 52 plač. ted. prispevki od 6 K na 12 K dnevno, od 24 K na 48 K tedensko, od 288 K na 576 K letno;
z 156 plač. ted. prispevki od 8 K na 16 K dnevno, od 56 K na 112 K tedensko, od 384 K na 768 K letno;
z 260 plač. ted. prispevki od 10 K na 20 K dnevno, od 70 na 140 tedensko, od 480 K na 960 K letno.
V. Bolniška podpora ostane kot do-sedaj.
VI. Podpora za potovanje se zviša od 4 K na 8 K.
VII. Pogrebnina se zviša
z 52 pl. ted. prispevki od 100 K na 2C0 K:
7, 156 pl. tod' prispevki od 150 K na 3f0 K;
z 260 pL ted. prispevki od 200 K na 4',)0 K;
z 520 pl. ted. prispevki od 250 K na 500 K;
za umrlo ženo od 60 > K na 120 K.
Resolucija k točki III.
Na občnem zboru Unije slovenskih rudarjev z dne 24. aprila 1921 zbrani zastopniki iz vseh rudokopov v Sloveniji sklenejo sledečo resolucijo:
Principielno stoje organizirani rudarji na stališču, da se vpelje splošno socijalno zavarovanje (starostno, invalidno ter zavarovanje vdov in sirot) za vse delavstvo brez razlike stroke ali spola, ker pa v doglednem času vsled sedanjih razdrapanih razmer v Jugoslaviji ni pričakovati splošnega socijalnega zavarovanja in sedaj obstoječe bratovske skladnice ustanovljene na podlagi zakona z leta 1889. 28. julija državni zakon št. 127 kakor tudi bolniške blagajne pri sedanji decentralizaciji ne nudijo rudarjem istega, kakor bi lahko nudile, če bi bile večje, sklene občni zbor:
1. Vse bolniške blagajne- obstoječe pri posameznih, rudnikih, naj se združijo v eno. Članom združene blagajne se mora nuditi najmanj to. kar se nudi vsem drugim delavcem včlanjenim pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, ki Ima po celi Sloveniii.iS^oje poslovalnice.
2. Brai&vske skladnice, ki dajejo starostno zavarovanje, ki so sedaj razcepljene po vsej Sloveniji in večinoma pasivne, naj se jih združi v eno. Penzijsko razmerje, visokost starostnih rent za člane same kakor tudi za vdove in sirote, naj se odmeri po sedanji vrednosti denarja. Pokojnina pa mora znašati najmanj toliko kolikor se daje sedaj od bratovske skladnice skupno z dokladami od začasne zavarovalnice, in sicer za člana ali vdovo in siroto.
Socijaino demokratične narodne poslance se opozarja- da takoj po sprejemu ustave predlagajo zakonsko spremembo glede zakona bratovskih skladnic. ki ne odgovarja več sedanjim razmeram. 1. Ker je pomanjkljiv, ki dopušča raznim podjetnikom v svoje lastne namene izrabljati zakon, posebno člen 10., ki omogoči podjetniku, da se odtegne plačilu bratovski skladnici, ravno tako pa je tudi potreba glede organizacije same. bodisi za bolniško blagajno, kakor tudi za starostno zavarovanje temeljitih sprememb.
Resolucija k točki IV. (socijalizacija rudnikov in rudniška zakonodaja) se glasi:
Zbrani delegati na občnem zboru »Unije slov. rudarjev dne 24. aprila 1921 v Celju
r.
se pridružujejo sklepom internacijonalne-ga rudarskega kongresa, ki se je vršil dne 2. do 6. avgusta 1920 v Ženevi. V smislu tozadevnih sklepov prav posebno povdarjajo. da je podružabljenje (socijalizacija) vseh rudnikov jedina podlaga za dosego boljše bodočnosti rudarskega delavstva. posebno za ureditev pravilnih mezdnih zahtev delavstva. S socializacijo pa ne bo samo delavec obvarovan in rešen kapitalistične eksploatacije, ampak tudi konzument, ki mu bodo rudniški produkti dostopni za pravične cene. Bodoče Unijsko vodstvo se pooblašča, da v zvezi z rudarji celega sveta zastopanega v londonskem internacijonalnem komiteju deluje na podlagi zgorajšnjih smernic če
treba tudi z najradikalnejšim nastopom za njih uresničitev.
II.
Dokler ni izvedena v naši državi so+ cijalizacija rudnikov je treba, da urejuje eksploatacijo rudnikov in normira položal rnlarjev sedanjim razmeram vsaj za silo odgovarjajoč rudarski zakon.
Kot najnujnejše pa smatramo vsaj noveliranje obstoječega rudarskega za-, kona s sledečimi določbami:
a) V pogledu varstva delavcev v Jami ifl v obratih,
§ 172 splošnega rudarskega zakona naj se nadomesti s sledečim dodatkom}
Rudniški podjetnik jamči z vsem svojim premoženjem, če se pregreši on sam: ali njegovi uradniki ali pazniki zoperi rudarski policijski red ali druge varnosti ne predpise in nastane vsled tega nezgo« da ali pa je varstvo zdravja in življenje delavca ogroženo.
b) V pogledu na rudniško nadzorstvo.
Nastaviti je posebne rudniške nad« zornike. Ijj naj opravljajo ločeno od rud-! niškega urada svoj posel in ki so podre-, jeni naravnost ministrstvu, od države plačani in jih delavstvo voli iz svoje sredine v svobodnih volitvah. Nadzorniki imajo eksekutivno moč in jih mora biti to-> liko, da je mogoče, vsaj dyakrat mesečno vsak rov jame, delavni kraj in delavnice nadzorovati.
Izvoljeni nadzorniki naj bodo tudi kol izvedenci pri rudnikih in se jih v vseh slučajih oritegne, kjer pridejo izvedenci v smislu §§ 173, in 221 in 222 sploš. rud. zakona in v smislu § 27 izvršilnih predpisov spl rud. zak. z dne 14. avgusta 1896. drž. zak. št. 156, v poštev.
c) V pogledu sSu/benega reda pri rudnikih,
§ 2C0 sploš. rud. zak. je v tem smi'-slu preurediti, da imajo rudarji in delavci pri rudnikih paritetični vpliv pri sestavi Ijanju in preurejevanju službenega reda Določil o obnašanju in zadrževanju de-i lavca izven dela se v službeni red ne sme sprejeti.
§ 201 sploš. rud. zak. je v tem smislu preurediti, da se sme uradnikom in paznikom le s trimesečno in delavcem le s šti-i rinajstdnevno odpovedjo služba ali delo odoovedati oziroma jih iz službe aU dela odpustiti.
§ 202 snloš. rud. zak. naj vsebuje slsi deče besedilo: »Uradnike, paznike in de<~ lavce, ki so bili zaradi zločinov, radi de< liktov iz dobičkaželjnosti ali zaradi pre< stopkov proti javni nravstvenosti prec sodnijo za krive spoznani in je vsled tegj nastala za podjetnika, uradnika, paznika ali delavsko osobje kaka škoda, se srn« takoj iz službe odpustiti.«
§ 203 sploš. rud. zak. je popolnomj razveljaviti.
Delavci smejo v nastopnih slučajil takoj delo zapustiti:
a) Ce jih podjetnik, pazniško in urad) niško osobje osebno žali ali jim s tepežen preti,
b) Če podjetnik, uradnik ali paznil ne drži dogovorjeno pogojnino ali plačo ako plačo pravočasno ne izplačuje ali p? tudi, če oodjetnik. uradnik, ali paznik i? kateregakoli vzroka delavce ne pust celi'delavnik delati in jim ukaže delo za-pustiti.
c) Če se delavcem nakaže delo, pt katerem je njih zdravje ogroženo ali nji! življenje v. nevarnosti.
a> 'Ce se 'delavca premesti od enega dela k drugemu in se mu vsled tega plača zniža.
e) Če se delavce zadržuje pri izpolnjevanju njih državljanskih pravic ali če se od delavcev zahtevajo stvari, ki službenem redu ali drugim varnostnim predpisom nasprotujejo.
d'1 V pogledu dejavnega časa, nedeljskega počitka in dela mladoletnih in ženskih delavcev.
a) Pri rudnikih se osebe izpod 16 let ne sme v delo jemati. Oseb izpod 18 let se k nočnemu delu ne sme uporabljati, temveč le po dnevu in smejo upravljati le ■ cJelo. katero telesnemu razvoju ni škodljivo.
Delavni čas v jami pri vročini nad 28° cels., plinih, mokroti, ali vodi ter hudih prepihih ne sme trajati nad 6. ur. Odmore je v delavni čas vračunati.
Ob nedeljah mora vse delo tako v jami kakor na dnevu počivati.
c)	V pogledu podsodnosti za rudarje in pri rudnikih zaposlene delavce.
Za razsodbe v zasebno-pravnih prepirih, ki nastanejo iz delavnega plačilnega ali kateregakoli drugega razmerja med delavcem in podjetnikom kakor tudi uradnikom in paznikom se vpeljejo poklicna ali obrtna sodišča.
Poklicna ali obrtna sodišča, ki so v sodnosti drugim sodiščem jednaka se ustanove v vsakem revirnem okrožju. Kot predsednik posluje od države plačani sodnik, kateremu se doda prisednike delodajalcev in delojemalcev v enakem številu. v
Prisednike volijo delodajalci v ločeni volltvi zase in delojemalci v ločeni vo-litvi zase.
f) V pogledu plače.
Zaradi slabih zaslužkov pr! rudnikih ;c zdravje rudarjev najbolj ogroženo. Nizke pogojnine, premijski sistem in priganjanje silijo rudarje k prenapornemu delu. Vsled tega je rudar primoran zanemarjati svoje zdravje in življenje. Iz tega vzroka zahtevajo rudarji, da se rudniške podjetnike zakonito primora sklepati z delavcem delavne in plačilne pogodbe, v katerih je izražena draginjskim in delavnim razmeram primerna minimalna plača.
g) V pogledu stanovanji.
Delodajalec je dolžan na lastne stroške skrbeti za brezplačna, zdrava, primerno velika stanovanja svojim uslužbencem In delavcem.
h) V pogledu Izobraževalnih pripomočkov.
Istotako je vsako rudarsko podjetje dolžno, da postavi primerne stavbe, ki naj brezplačno služijo v izobraževalne namene vseh delojemalcev, kakor bralnice, igralnice, zborovalne dvorane, gledališke odre i. t. d.
Kongres 'naproša klub soc. dem. poslancev v parlamentu, da po donešeni ustavi takoj povzame inlcijativo za noveliranje spl. rud. zak. v smislu zgorajšnjih smernic.
Reakcionarnost osnutka o delavskem zavarovanju.
Reakcionarnost vladajočih strank povzroča že ogorčenost celo v buržoaznih krogih.
Mi smo o osnutku delavskega zavarovanja^ kali or «a_ predvideva .vlada, že
J poročali. Danes pa podajemo SočnSo o ?em osnutku, kakor jo je izrazil meščanski list »Trgovec« z dne 17. pr. m., da pokažemo, kako celo buržoazija sama misli o delavskem zavarovanju
List piše:
»Vlada priznava, da je zakon o delavskem zavarovanju v Sloveniji najboljši in najhumanejši. Toda kljub temu tega zakona ni sprejela, temveč izdeluje novega, konservativnejšega in slabšega. Zakaj? Ali morda le zato, da država, ki izdaja za vojaštvo dve in pol milijarde, za vere 80 milijonov, za muslimanske glasove eno milijardo, za razne odvišne komiteje v inozemstvu na stotine milijonov dinarjev, za agrarne reforme ogromne množine denarja. prištedi nekaj pri najbolj potrebni ureditvi socijalnega življenja v tej napredni državi? Ali se g. minister za soc. politiko ni mogel ozirati na načrt zakona, ki ga je izdelal g. Korač? Ali je to morda posledica Draškovičeve »Obznane«, ki bije na ta način tako delodajalce, kakor delavce same?«
Dalje pravir
»Ravnotako je odprto vprašanje, zakaj se poljedelski delavci oproščajo obveznega zavarovanja, in zakaj se tudi kmetje oproščajo prispevkov k zavarovanju. dočim ni glede obrtnika, drugega delodajalca in delavca prav nobenega ozira ?
Kardinalna napaka celega pačrta pa je prav v tem. da pri njem niso sodelovali niti delavski, niti delodajalski zastopniki, kojih interesi so pri tem največ tangirani.«
Ta sodba meščanskega lista o načrtu delavskega zavarovanja, kakor sl «a je zamislila vlada, menda vladino reakcionarnost že dovelj označuje. — O stvari sami bomo pa že še ob priliki iz-pregovorili.'
Delavci, organizirajte se tudi kulturno pri svoji organizaciji »Svoboda«! Vsled razkola med proletarijatom je, kakor znano, trpela tudi delavska kulturna organizacija »Svoboda«. V mnogih podružnicah »Svobode« je delavsko izobraževalno delo, skoro bi rekli, popolnoma zaspalo in danes, po končani politični krizi med proletarijatom. čaka ta organizacija le še Izobrazbe željnih delavcev in naraščaja delavskega razreda, da ga more,
— kakortudi meščanski razred skrbi za svojo izobrazbo, — izobraziti In obdelati, da bo zmožen za uspešnejšo vršitev zgodovinskih nalog delavskega razreda. Strokovne organizacije imajo že po svojem bistvu in cilju, za katerim stremijo,
— prevzetje produkcije in distribucije v delavske roke — poleg drugih svojih so-cijalnih nalog, tudi eno izmed najvažnejših nalog, če hočejo uspešno delati za svoj končni cilj. t. j. izobraževanje delavcev vseh strok! In v prvi vrsti se je v ta namen ustanovila delavska izobraževalna organizacija »Svoboda«. Ni dovolj in nikakor še ni zadoščeno dolžnosti delavca, če je delavec organiziran strokovno zgolj v svrho izboljševanja svoje mezde. Zavedati se mora tudi končnega cilja svoje strokovne organizacije, katerega cilja pa brez izobrazbe ne bo mogel prav doseči, oziroma ga izvršenega ne bo znal prav izvajati. — Delavci v Ljubljani! Osnovala se je zopet na novo delavska izobraževalna organizacija »Svoboda« v Ljubljani. Ustanovil se je v njenem območju pevski zbor. ki pa še ni polnoštevilen. Pozivamo Vas. da se vsi, ki čutite zmožnosti za petje, priglasite k temu pevske-
mu zboru, 13 Ima re&to svoje vaje vsak torek in petek ob pol 8. uri zvečer v še-lenburgovi ulici 6, II. nadstropje 1 — Opozarjamo tudi Že vnaprej strokovno organizirane delavce v Ljubljani, da se bodo v kratkem začela prirejati zelo podučna predavanja s skioptikonom (s slikami), dalje da se bo v društvenih prostorih če mogoče že v najbližjem času otvorila čitalnica in bogato preskrbljena delavska knjižnica. Tudi že obstoji v okviru »Svobode« telovadni odsek. — Priglasite se torej kot Člani »Svobode«! Predvsem pa se priglasite k pevskemu zboru in vaše otroke k telovadnemu odseku, da bo tudi zavedno delavstvo Ljubljane imelo svoj pevski zbor, kakor ga Ima malone že vse delavstvo celo v podeželskih krajih. Lep in tfopolen pevski zbor bodi temelj našega nadaljnega Izobraževalnega dela! — Odbor ljubljanske podružnice »Svobode«,
iz stro&mme organizaciji«.
Vsem podružnicam strokovnih organizacij na znanje. Zdravstveni odsek pri deželni viadi za Slovenijo izdaja poljudno pisano revijo pod imenom „Zdravjew. Članki, ki jih prinaša „Zdravje“, obravnavajo vse, kar je v zvezi z zdravjem ljudstva. Obravnava pa „Zdravje“ odno-šaje glede zdravja posameznih delavskih kategorij in poklicev, v kolikor se nanašajo na prehrano, stanovanja, opisuje snovi, s katerimi posamezni poklici delavcev delajo itd. itd. Sploh je označena revija take važnosti, da bi jo v lastnem Interesu kakor tudi v interesu svoje družine moral čitati vsakdo. Zdravstvenemu odseku je očividno zelo veliko ležeče na tem, da prihaja revija med naJSirše slpje ljudstva. Zato je tudi strokovnim organizacijam dala gotovo število izvodov na razpolago, in sicer brezplačno. Posamezne podružnice naj torej od svojih glavnih odborov oziroma tajništev zahtevajo primerno število izvodov, katere pa naj se potem razdeljuje med članstvo brezplačno.
Delegatom, ki se udeleže glavne skupščine Unije slovenskih rudarjev dne 24. aprila 1921 v Celju nujno priporočamo, da vsak prinese en izvod te Številke »Delavca« s seboj.
Podružnica kovinarjev v Celju naznanja vsem svojim članom, da je na svoji seji dne 17, marca t. 1. ustanovila sekcije v posameznih malih obratih v Celju. Tako na primer so se ustanovile sekcije električarjev mestne elektrarne, zlatarjev tvrdke Pacclaffo, Rebek, Rakuš In drugih. Izvolil se Je v vsaki sekciji odbor, z načelnikom In zapisnikarjem, kateri bo imel vsak teden svoje seje. Načelniki in zapisnikarji teh sekcij se morajo brezpogojno udeležiti vsake redne seje po* družničnega odbora, ki se bo vršila vsak drugi četrtek. Prva seja se je vršila 31, marca, kar naj upoštevajo vsi odborniki, ker se za redne seje ne bo izdajalo posebnih vabil. Izredne seje skliče predsednik potom vabil, ali razglasa, ki jih nabije na za to določene deske pred tovarnami. Odborniki sekcij bodo na sejah podružničnega odbora poročali in prečitali vse zapisnike, na kar bo šele podružnični odbor konstatiral upravičenost in sklepal. Sklenilo se je, da brez odobrenja s strani podružničnega odbora ne smejo sekcije ničesar ukreniti.
Zbirajte za tiskovni sklad.
Dopisi.
Zidan! most. Podružnica Osrednjega društva kemičnih delavcev v Zidanem mostu, je imela dne 20. marca t. 1. občni sbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Gajšek Ivan, predsednik; Zibret Ivan. namestnik; Kramžer Ivan, blagajničar; Kovsca Jože, zapisnikar; Ban Ivan, odbornik; Fajdiga Ivan, odbornik; Roter Alojz, odbornik; Birsa Anton tn Sarnik Stefan, preglednika računov; Kolander Anton, Jakuš Janez, Pepelnak Karl, Jeraj Alojz, Skutnik Ana, za glavne zaupnike.
Radeče. Podružnica Osrednjega društva kemičnih delavcev Radeče naznanja, da se je vršil dne 20. marca 1921 občni zbor papirniških delavcev, na katerem so bili izvoljeni sledeči sodrugi v novi odbor: Frlic Janez, predsednik; Fr. Knaus II., namestnik; Eni Jožefa, blagajničarka; Souc Jože. namestnik; Baš Fr., zapisnikar; Kovač Valentin. Brelih Ant., Čop Franc, odborniki; Povše Friderik, Zupanc Jože, Odlazek Janez, namestniki odbora; Lipec Alojzij. Sotler Antonija, pregldenika računov; Knez Martin. Kramžer Alojzij, Upec Pavel, Novak Julka, glavni zaupniki.
PtujL V nedeljo dne 6. februarja i. I. se je vršil vrlo dobro obiskan občni zbor podružnice Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok z običajnim dnevnim redom. Po podanih poročilih od strani funkcljonarjev so bili v novi odbor podružnice Izvoljeni, ln sicer:	Matevž
Smidt. predsednikom; Zupič Karol, namestnikom: Levanič Franc, blagajnikom; Pintarič Jurij, namestnikom; Levanič Franc, tajnikom; Dolinšek Franc, namestnikom. Kot revizorja sta bila določena sodruga Hahn Emerik in Dolinšek Franc. Nadalje so bili kot zaupniki izvoljeni, in Sicer za tvrdko »Petovia« tovariši Primožič Izidor, Tušek Ivan, Piller Štefan, Ilešič Josip, Dobrin Mihael, Domenko Josip, Šteffel Maks in Petrovič Ivan. Za tvrdko Pavel Pirich Lamut Ivan, Plohl Anton in Repec Martin. Kot pomožni blagajniki za tvrdko »Petovia« so bili določeni tovariši: Širer Franc, Pintarič Jurij, Sveceny Karol. Klepač Tomaž, Hlavaček Stefan. Kramar Karol in sodružlca Cvikl Rezi. Končno za tvrdko Pirich tovariš Orešek Franc. Skrb za stavkovni sklad so prevzeli tovariši Princi Mihael, Caisar Anton, Kranjc Maks ter sodružica Polak Karolina. Občnega zbora sta se udeležila (udi sodruga Tokan in ranjki Novšak Iz Ljubljane, katera Sta v daljših govorih razlagala naloge strokovnih organizacij. Nato je predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor. Na tovariših, ki so uposleni v usnjarski industriji in vseh drugih panogah produkcije usnjatih proizvodov je leže, da ostane njihova strokovna organizacija na višku sposobnosti varovati njihove interese. Porazdelitev zaupnikov in pomožnih blagajnikov po posameznih oddelkih v poštev prihajajočih obratov je zelo praktična in pametna ureditev. Vsak naj po svojih močeh dela ter prispeva k razvoju in utrditvi strokovne organizacije, ki edina, ako Je dobro in pravilno izvedena nam daje Jamstvo za uveljavljenje delavskih teženj in delavstva kot razreda.
MUanov vrh. Prejeli smo in objavljamo: V „Delavcu“ št. 6. z dne 13. marca t. 1. dopisnik ni povsem točno poročal glede tukaj zaposlenih delavcev. Res je, da smo odcepljeni od sveta, toda
zavedamo se trdno, 'da najdemo zaslom- f bo le v svoji strokovni organizaciji, katere se vsi zavedni delavci trdno oklepamo. Kar se tiče onih delavcev izven tovarne, je pa seveda še nekaj nevedne-žev, kateri bi radi samo uživali sadove, ne da bi za to tudi kaj žrtvovali. Mi lesni delavci v tovarni smo kljub temu prepričani, da bodo tudi ti spoznali, kje je nji- j hov prostor, kajti svet se suče, in prišel bo čas, ko bodo tudi oni z nami eno.
V omenjenem članku dopisnik poziva, da si delavstvo izbere iz svoje srede moža, ki je popolnoma podučen v vseh zadevah. Pripominjamo, da imamo popolnoma dobrega voditelja, kateremu vsi organizirani zaupamo, če ga pa neorganizirani črtijo, to le obžalujemo, da niso prav podučeni. Pridejo naj med nas in prepričali se bodo, da delamo le za korist delavcev.
Toliko v pojasnilo, da se ne bi dopis napačno tolmačil.
Sever Anton, Furlan Franc, Turk Valentin, Božič Franjo, Ludvik Wolf, Kolčič Anton, Mikolc Ivan.
Milanovvrh, dne 19. marca 1921. Uredništvu »Delavca«, Ljubljana. Sklicujoč se na § 19. tisk. zale. prosim, da prinesete v eni prihodnji številki V. cenj. lista na istem mestu k notici »Milanovvrh« priobčeni v »Delavcu« št. 6. z dne 12. marca t. 1. sledeči stvarni popravek: Ni res. da ni hotela tvrdka Žagar upoštevati naredbe o 8urnem delavniku, ampak res je. čim je tozadevna naredba izšla- to tudi upoštevala. Ni res, da se je tedaj že bolni-a danes že umrli gospod Žagar ustrašil in priznal osemurni delovni čas, res je, da je pokojni g. Žagar umrl že 16. decembra 1918. leta, torej mnogo preje kot pa je tozadevna naredba izšla. Ni res, da je pozneje obratovodja skušal pridobiti delavstvo za podaljšanje delovnega časa. ampak res je, da je delavstvo na lastno inicl-jativo obratovodja zaprosilo, da bi delalo namesto 8 ur, 10 ur dnevno- katero rez-urno delo jim je bilo tudi po zakonu z 50% poviškom za dobo 3 mesecev nadoplača-no. Tudi je res, da je šlo podjetje delavstvu brez razlike v vsakem oziru vedno na roko tako. da ni imelo do danes povoda se pritoževati. — Z odličnim spoštovanjem Jak. Krašovec, obratovodja.,
Kropa. V pondeljek dne 4. aorila se je vršil pri nas sestanek v svrho ustanovitve podružnice Osred. društva kovinarjev. Poročal je s. Golmajer, ki nam je v daljšem govoru raztolmačil potrebo stanovske organizacije. Ta organizacija je že mnogokrat pokazala, da razume ščititi delavske koristi. Zastopniki te organizacije so se na enketi v Belgradu toplo zavzeli tudi za delavstvo v Kropi, dasi Še takrat ti niso bili pri kovinarjih organizirani. Zastopniki so vedeli samo. da vlada v Kropi velika beda radi nezaposlenosti in to jim je zadostovalo, da so ukrenili korake, ki so imeli gotovo kaj uspeha. Osrednje društvo kovinarjev nima namena razdirati tamošnjo produktivno zadrugo, ker se že iz principa ne bori proti zadrugam, pa naj bodo te v čigarkoli rokah. Razume se pa, da bo znalo najti pot, da se njegovim članom tudi pri zadrugi ne bo delalo krivice. Kovinarji v Kropi, delajte za svojo organizacijo.
Dvor-Sofeska. Tukaj je ustanovljena strokovna organizacija lesnih delavcev, ki dobro napreduje, ali delavci pozor! Kakor se čuje iz zanesljive strani, hočejo gotovi elementi zanesti vanjo razdor. Ne delavci, pač pa drugi ljudje In to taki, katerim bi samim bila tudi potrebna stanovska orga-
nizacija. Danes tega še ne uvidijo, ker so tako zaslepljeni, nahajajoč se popolnoma na napačni poti, a uvideli bodo pa to gotovo ob svojem času. Ti zaslepljenci so naši sovražniki in govore, da se mora v, enem letu ta organizacija razdreti. Opozarjamo vse delavce, da prav dobro pa-, zijo na to, kar imajo, ker če organizacijo: izgubite, boste izgubili vse drugo, a nazaj težko priborili. V združitvi je moč! Naj bo še toliko sovražnikov, organizacija ne sme pasti, mora ostati trdna. Med delavstvom mora biti popolno zaupanje, čeprav! se tu pa tam dogodi kaka stvar. Člani morajo varovati organizacijo in svoje tovariše, nikdar jih pa tožariti in raznašati njih načrte in sklepe. Vsaj smo delavci vendar ena družina!
Iz kovinarske organizacije.
Pozor, ljubljanski kovinarji! Vsled poziva centrale glede povišanja prispevkov v zadnji številki „Delavca“ je po-| stalo nesporazumljenje med tistimi člani, kateri niso bil: navzoči na rednem občnem zboru podružnice, zato dotičnikom v vednost to-le: Redni občni zbor kovinarjev z dne 13. februarja t. 1„ vršeč se v plzenski.restavraciji, je sklenil soglasna povišati prispevke z osmim tednom. Na skupščini centrale je pa bilo predlagano, da se povišajo prispevki s 1. marcem, kat pa vsled krize v industriji in majhnih plač ni bilo sprejeto z mesecem marcem, temveč s 1. aprilom. Kar je pa ljubljanska podružnica povišala prispevke prej, to je nji v dobro. Dotičnim članom pa, ki nisa informirani o sklepih občnega zbora, priporočamo, da se drugič istega udeleže, Ker na občnem zboru je mesto za kritiko, tam se lahko glasuje za ali proti. Tolika v vednost. — Odbor podružnice kovi* narjev.
Mezdna gibanja.
Krojaški pomočnik! v Celju se nahajajo v mezdnem pokretu. Krojaške pomočnike vseh krajev opozarjamo, da ne iščejo dela v Celju, dokler javinio, da je mezdni pokret končan.
Zalivale.
Ob priliki smrti mojega moža Valentina se mi delavci usrvjame g- Vošnjaka podarili 537 K pisarniško osobje »te tvrdke 230 K ter gospod Vošn'ak sam 200 K. Vsem se za blagonaklanjo* nest iskreno zahvaljujem. Jožefa Čas, vdova.
Za dar, katerega tni je v znesku S69 K na* kfU-nik) delavstvo tvrdke Voftniak v Šoštanju, k* sem pogorel, se darovalcem lepo zahvaljuje« Tomaž Jože, Družmlrje.
Zahvaljujem se tem potom delavcem v Ste nišču za podporo, katero so mi naklonili za časj moje bolezni. Viktor Novak, ključavničar.
Podpisani se najpresrčneje zahvaljujem vsert lesnim delavcem ta delavkam za znesek 300 K katerega so mi ob času moje bolezni nabrali h) naklonili. Ramšak Ivan, Mislinje,
Srčni hvala vsem, ki so kaj daroval! k znesku 200 K, katerega sem sprejel od zaupnikov kot podporo ob moji bolezni. Založnik Rudoll Mislinje,
Rasoo.
Tržne cene najvažnejšim živilom v Ljubljani, 1. marca t. L kg govejega mesa I, vrste 30 Ki 1. aprila t J. kg govejega mesa I. vrste 30 K; H marca kg govejega mesa H. vrste 28 K; l. aprila kg govejega mesa U. vrste 28 K. Prašičevo me« so 1( marca kg I, vrste 32 K; 1, aprila 32 K;
vrste T. marca 30 K; V. aprila 30 TC. Teletina T. marca I. vrste kg 25 K; 1. aprila 24 K; II. vrste 22 K; slanina 1. marca kg 46 K; 1.	aprila	46	K;
boljša 1. marca 50 K; 1. aprila 50	K;	mast	1.
marca kg 54 K; 1. aprila 54 K; mleko 1. marca liter 6 K; 1. aprila 6 K; kruh bel 1. marca kg 16 kron;	1. aprila kg	16 K; kruh črni	1. marca	kg
10 K;	1. apnila 10	I<; kruh rženi 1,	marca 12	K;
1. aprila 12 K; moka 0 1. marca 18 K; 1. aprSa 17.50 K; moka za kuho 1. marca kg 17 K; 1. aprila 16 K; moka kruSna be!a 1. marca kg 15 K; 1. aprila	14 K; rnoka	krušna ržena 1.	marca kg	13
bron;	1. aprila 13 K; kaša 1. marca	kg 9.60 K;	1.
aiprila 9.60 K; ješpren 1. marca kg 9.11 K; 1. aprila 9.15 K; koruzna moka I. marca	kg	7	K;	1.
aprila 7 K; koruzni zdrob 1, marca	kg	8	K;	1.
aprila 8 K; premog 1. marca 100 kg 63 K; 1. aprila 63 K; trda drva 1. marca meter 230 K; 1. aprila kubični meter 230—250 K; jajca 1. marca kom. J.50 K; 1. aprila kom. 1.50 K; pražena kava 1. marca kg 112 do 120 K; 1. aprila 112 do 130 K; sladikor kristalni beli 1. marca kg 52 K; 1. aprila 52 K; sladkor v kockah 1. marca kg 54 K; 1. aprila 52 K; kavne primesi 1. marca kg 22—24 K; 1. aprila 22—24 K; riž I. vrste 1. marca 26—32 K; 1. aprila 26—32 K; riž II. vrste 1. marca 24 K; 1. aprila 20—28 K; jedilno olje 1. marca liter 43—52 K; 1. aprila 48—52 K; kis 1. marca 4 K; J1. aprila 4 K; sol 1. marca kg 7 K; 1. aprila 7 K; petrolej 1. marca liter 23 K; 1. aprila 22 K; testenine 1. marca I. vrste kg 26 K; 1. aprila 22— 28 K; II. vrste 1. marca kg 19—22 K; 1. aprila X9—22 K; kislo zelje 1. marca kg 3 K; 1. aprila 3 K; čebula 1. marca kg 6 K; 1. apnila 6 K; krompir 1. marca kg 2.20 K; 1. aprila 2.20 K; kisla r^pa 1. marca kg 2 K; 1. aprila 2 K.
Naš izvoz pšenice v Avstrijo. Avstrijski listi konstatirajo, da je Jugoslavija v minulem letu izvozila v Avstrijo 2774 vagonov pšenice in 2331 vagonov pšenične moke v. vrednosti 168 milijonov 'dinarjev.
Aktivnost čehoslovenske trgovinske bilsnce v trgovanju z Ameriko. V letu 1920. je čehoslovenska republika izvozila v Združene države blaga za 10,155.000 dolarjev, uvozila pa za 7,078.000» tako da znaša activum 3 milijone in 77 tisoč dolarjev. Nemčija je v istem letu v Ameriko Izvozila blaga za 89 milijonov dolarjev, uvozila pa za 311 milijonov dolarjev. Avstrijski izvoz je imel vrednost 1.8 milijonov dolarjev, uvoz pa 19.3 milijona dolarjev. Tudi druge srednjeevropske države so v trgovini z Ameriko pasivne — edino Čehoslovenska republika je aktivna.
Zvišanje premogovne produkcije v Nemčiji. Nemška državna statistika izkazuje za december 1. 1. 11,926.000 ton premoga proti 10,656.000 tonam decembra 19.19. Vsega skupaj je producirala Nemčija leta 1920. premoga 131.346.000 ton proti 116,680.000 tonam leta 1919. Isti čas Je Nemčija producirala 111,633.000 ton rjavega premoga proti 93.843.000 tonam leta 1919. V teh številkah ni všteta produkcija Alzacije-Lorene. Saarske kotline In Palacije. — Na svetovno-gospodar-skem polju je zahteval Mac Kenna. da se čim prej obnovi Evropa in da se čim prej obnove mednarodne trgovske zveze. Dokler bo ostal evropski trg Angliji zaprt, si Anglija ne bo mogla popolnoma gospodarsko opomoči. Angleška industrija se naslanja na velikansko izvozno trgovino, ki dovoljuje 47 milijonom ljudi, da žive dbstojno. Doseči moramo zopet maksi- ! mum prdukcije in prosto izmeno živil proti industrijskim proizvodom. Evropa potrebuje miru. Vlade so sklenile mir. pogojev ! pa še niso sprejele. Šele ko se to zeodi. bomo videli zopet jasno.
Amerikanska moka dela že občutno konkurenco naši moki. Iz Reke nam javljajo, da se tam ponuja amerikanska moka nularica po 2.30 do 2.50 lir. franko Trst ali Reka. Današnji kurz lire je 5.80; amerikanska moka stane torej v Trstu ali na Reki okroglo 13.50 do 14.40 kron. Naša moka pa stane v Vojvodini čez 15 K.
Štrajk asjslešklh rudarjev. Razni telegrami poročajo: Ministrski predsednik Lloyd ueorge je v spodnji zbornici preči-tal kraljevo poslanico, s katero se proglaša izjemno stanje. Uradni list priobčuje celo vrsto odredb, s katerimi se vlada predvsem pooblašča, da zahteva zase rudnike in prometna sredstva ter jih prevzame v svojo posest. Dalje se dovoljuje policiji širša oblast glede hišnih preiskav in aretacij. — Na shodih v Londonu ter drugih angleških industrijskih mestih se zavzemajo transportni delavci in železničarji za složno pomoč stavkajočim rudarjem. Finančni minister Horne je opisal položaj v posameznih krajih kot zelo kritičen. Več rovov se nahaja že pod vodo. — Ministrski predsednik Lloyd George je iz-iavil v spodnji zbornici, da vlada, kolikor (udi si prizadeva poravnati nesoglasja med rudarji in posestniki rudnikov, vendar ne misli na to, da bi pozvala obe stranki pred razsodišče parlamenta. — Stavkajoči rudarji so v splošnem mirni. Sedaj je nekaj rovov, ki pa niso posebnega pomena, poplavljenih. V rudokopih delajo prostovoljci s sesalkami. To pa je vsak dan težje. — »Star« javlja, da je na Škotskem prišlo do ponovnih spopadov med stavkajočimi in delavoljnimi rudarji. Pri tem so se opu-stošile obratne naprave. Več redarjev in drugih oseb je bilo ranjenih. Kakor javlja isti list, so se pri vojski in mornarici ukinili vsi dopusti. Vsi odsotni vojaki in mornarji so bili poklicani k svojim oddelkom.
Uporaba šolskih prostorov. Vlada je sklenila, da se smejo šolski prostori uporabljati na polju umstvene in gospodarske prosvete pod vodstvom učiteljstva. Telovadnice služijo le namenu šolske telovadbe in telovadnim društvom. Uporaba šolskih prostorov za politične shode in sestanke je splošno prepovedana.
Državni proračun za leto 1921—1922. Kakor se poroča, bo finančno ministrstvo znižalo državni proračun tako. da ne bo presegal 5 milijard dinarjev. — Samo po sebi se da kajpada sklepati, da za vojno ministrstvo vlada ne bo zmanjšala izdatkov. pač pa izdatke za socijalne, kulturne in gospodarske izdatke. Militarizem bo požrl zopet milijarde, kmet in delavec bosta pa plačevala davke ob vsakem svojem koraku in pri vsakem grižljaju kruha!
Padanje sladkornih cen. V zadnjem času je sladkorna komisija v Pragi znižala ceno sladkorja za izvoz. — Upajmo, da bodo vsled tega tudi pri nas kaj kmalu znižali ceno sladkorju.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tilka jjUSiteljska tiskarna* v Ljubljani.
I
registrirna zadrega i oasisao mm
vprejema hranilne vlot;e vsak delavnik od 8. do H. or»
tn obrostujfc po Satih
!Wr 4% "W8
Rentni darek plača ilruStvo la svojega. Obrcati c« fcapttalhrfralo polletno. Večje in elalae vlo&e se obreetujejo po dogoveru. PomojUfl.dale arojloi zadru&nikom proti vknjižbi, ne osebal kredit proti ooroStvu ali aaotavi vrednostnih papirjev. M eni o« eo eskomptalejo po ban&ri obrestni meri.
Mii, us Steli tani zarot
COSULICH-LINE
= TRST-aMERSKA =
New - Sorii — Buenos — Ayres — mo JssneSro-SažtSos Moniavidoo
Brezplačna pojasnila In prodaja voznih listkov z* potniko za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska nllca 26.
V:'”'
UČITELJSKA T1SKARNTV LJlliSM FraiHta ulica sim. 6.
r~a	rigmrmiM artrnri i notioti mm.	
	Tiskovine za Sole, županstva ln urade. Najmodernejše plnkaite in vabUa - za sliodo ln voseUce. •	
LETNE ZAKLJUČKE
«s»
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Sur itd. Itd. - V
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
Okrajna bolniška blagajna
55------1 v Ljubljani. | *
Pisarna: Turjafiki trg Štev. 4. prvo nadstropje. Uradne u re so od 8. zjutraj d« 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih n .M -- je blag tjna zaprta.  ....—
Zdravnik blagajno	Ordtnira	Stanovanje
	dopol. | napni.	
Sr. iioMa Peter splošno zdravljenje	»11 —Val	TurjaSki trg št 4. v o kr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec	'j10—Vali	InjiSU trg SI. 1.
splošno zdravljenje	2—3	iiasJI&Msboia.
iir. Sikior Breskvar	11—»/412	Jilivjtti ol. 12.
splošno zdravljenje	1-2	iw|im tri«. 4.
Dr. £!ojz firalaiift	8—9	Tarjifld trg il 4.
sjplefino adravljanje	1—3	falska tisti It
Clanl, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): br« tb ordinirajo zdravniki le v nujnih glučajfo. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah In praznikih se or-dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico Je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bol* niščnina se izplačuje vsako soboto, če le ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj, do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajno bolniške blagajne.
Načelstvo.