MEDNARODNA SRECANJA 8. EVROPSKA KONFERENCA O DIGITALNIH KNJIŽNICAH, ECDL 2004 12. - 16. september 2004, Bath (Velika Britanija) Konferenca ECDL (European Conference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries) predstavlja najpomembnejši evropski forum za izmenjavo informacij, teoreticnega in prakticnega znanja ter izkušenj na podrocju digitalne knjižnice in obravnavo njenih tehnicnih, prakticnih in družbenih vidikov. Poseben poudarek konference je na obstojecih principih, metodah, sistemih in orodjih, ki prispevajo k izgradnji digitalne knjižnice in dostopnosti koncnih uporabnikov do le-te. Tudi letos je programski odbor konference sestavljalo 70 strokovnjakov iz 26 držav. Od 148 poslanih prispevkov je bilo za predstavitev in objavo v zborniku izbranih le dobra tretjina (47). Vsak referat so pregledali najmanj trije recenzenti. Povabljeni uvodni predavatelji so predstavili razlicne vidike razvoja digitalne knjižnice. Prof. Tony Hey, direktor Programa e-Science, je poudaril pomen digitalne knjižnice v kontekstu vsebinskega povezovanja znanstvenikov (semantic grid). Neil McLean, direktor IMS Avstralija, je navedel nujnost povezovanja okolja digitalnega izobraževanja z digitalnimi knjižnicami. Lorcan Dempsey iz OCLC, pa je govoril o hitro se spreminjajocem okolju delovanja digitalnih knjižnic. Dempsey se sprašuje, zakaj OPAC ne deluje tako kot Google/Amazon. Uvaja tudi termine kot "Amazoogle", "marchitecture" (digitalne arhitekture, ki so ustvarjene za prodajo - marketing), "techeology" (mešanica med tehnologijo in ideologijo). Na konferenci so bili predstavljeni sistemi za gradnjo digitalnih knjižnic, ki so namenjeni vse bolj razlicnim in distribuiranim uporabnikom. Ti sistemi podpirajo zelo heterogeno digitalno gradivo in s tem tudi veliko raznolikost digitalnih formatov. To je primer Dspace (MIT, Cambridge, ZDA), Kepler (Old Dominion University, Norfolk, ZDA in Los Alamos National Laboratory, Los Alamos, ZDA), MILOS (ISTI-CNR, Pisa, Italija) ali Greenstone (Nova Zelandija). Zanimiv je tudi projekt Connexions (Rice University, Houston, ZDA), ki ni v pravem pomenu digitalna knjižnica, ampak repozitorij, v katerem lahko avtorji ustvarjajo module znanja in jih vkljucujejo v svoja predavanja. Velik poudarek je na nekomercialnemu softveru (open source). Problem pri teh je, da so vecinoma kompleksni sistemi, ki so bili pripravljeni za dolocene situacije. Njihovo prilagajanje drugim potrebam je lahko zelo zahtevno glede strokovnih kadrov, financnih sredstev ali tehnologije. Razvoj aplikacij za digitalne knjižnice se približuje skrajni individualizaciji ali personalizaciji. En tak primer je digitalni knjižnicni sistem UpLib (Palo Alto Research Center, Palo Alto, ZDA), ki omogoca ustvarjanje svoje lastne knjižnice iz zelo razlicnega digitaliziranega gradiva. Za lažje iskanje pomagajo ikone, ki niso nic drugega kot skenirane naslovne strani dokumentov. Media Matrix (Michigan State University, East Lansing, ZDA), drugi primer, ki omogoca izbiro in analizo digitalnih objektov s pomocjo anotacij. Trend integracije digitalnih knjižnic v e-raziskave ali e-znanost je vse bolj prisoten in postavlja digitalno knjižnico v širši kontekst. Pri tem so bili predstavljeni razlicni sistemi za anotacije in evalvacijo znanstvenega dela. Sedaj se že govori o naslednji generaciji iskalnih vmesnikov, ki so trenutno v fazi prototipov. Ti temeljijo na metodah text mining in information extraction ter na semanticnih mrežah in vizualizaciji vsebin. Omenjene metode bodo omogocale dodano vrednost v znanstvenem raziskovanju. Kot primer naj navedem Sistem CITDEL (Virginia Tech, Blacksburg, ZDA) ali sistem, ki ga razvijajo v podjetju Lingway, Franciji. Tudi v NUK-u sodelujemo z Institutom "Jožef Stefan" pri uporabi metod vizualizacije vsebin elektronskih dokumentov. Naše izkušnje sem predstavila na delavnici "International Web Archiving Workshop", ki je potekala dne 16.9.2004. Poleg navedenega je bilo tudi tokrat govora o problemih interoperabilnosti med digitalnimi knjižnicami in razlicnimi protokoli za dostop do elektronskih virov, digitalizaciji glasbenih posnetkov, razlicnih sistemih za poizvedovanje ter implementaciji inovativne tehnologije v digitalnih knjižnicah. Ceprav v seznamu udeležencev nisem uspela zaslediti natancnejših naslovov in funkcij prisotnih (Britanci so mi povedali, da je razlog strogo varstvo osebnih podatkov), sem dobila vtis, da med prisotnimi prevladujejo racunalnicarji in tehnicno naravnani strokovnjaki, medtem ko je bilo knjižnicarjev zelo malo. To je bilo opaziti preko predstavljenih vsebin, kajti pri mnogih rešitvah, ki jih ponujajo kot aplikacije za digitalne knjižnice, niso sodelovali knjižnicarji in zato niso upoštevani minimalni standardi naše stroke. Kot posledica tako pomembni vidiki, kot je trajno ohranjanje elektronskih virov, upoštevajo v zelo redkih primerih. Preko predstavljenih prispevkov sem imela obcutek, da se skuša prenesti vizualno kulturo v podrocje informacijskih znanosti in na tak nacin poenostaviti uporabnikom proces poizvedovanja po digitalni knjižnici ali drugih virih. Vpliv racunalnicarjev se cuti tudi v že prevzeti terminologiji: "digitalni objekt" namesto "elektronski vir", "ontologije" v smislu naših "tezavrov" in pdb. Lahko bi rekli, da racunalnicarji nanovo odkrivajo podrocje, ki je že vrsto let del bibliotekarske in dokumentalisticne tradicije. Z uvajanjem nove terminologije in uporabo tehnologij navadnih internetnih brskalnikov nam ponujajo isto vsebino le v lepšem ovitku. Menim, da bi dosegli kakovostnejše rezultate, ce bi obe stroki tesnejše sodelovali. Zbornik konference je dosegljiv v citalniških prostorih Informacijskega centra za bibliotekarstvo NUK - INDOK. Nekateri prispevki pa so v celoti dostopni preko konferencnega programa na na URL: http://www.ecdl2004.org/. Tako kot v zadnjih letih so v okviru konference potekali tecaji (tutorials), in sicer: - Nove metode za digitalizacijo, iskanje in dostop do zbirk kulturne dedišcine, - Vecjezicni Informacijski dostop, - Dvalitativno uporabniško usmerjeno oblikkovanje v evalvaciji digitalnih knjižnic, - Tezavri in ontologije v digitalnih knjižnicah, - Kodiranje metapodatkov Dublin Core v XHTML, XML in RDF, - Uvod v digitalne knjižnice. Po glavnem delu konference so 16. in 17. septembra 2004 potekale štiri delavnice: - Uporabniško-usmerjeni pristopi k sistemih/storitvah mrežne organizacije znanja; - 2. delavnica digitalnih knjižnicah na podrocju zdravstva; - CLEF 2004; ter - 4. Mednarodna delavnica na podrocju arhiviranja spleta (IWAW04), ki sem jo prej omenila in katere sem se sama udeležila. Na delavnici IWAW04 so bili predstavljene razlicne izkušnje pri arhiviranju medmrežja. Naj omenim le nekatere od teh. Julien Masančs nas je seznanil s prvimi rezultati in nacrtom dela International Internet Preservation Consortium, katerega clani so nacionalne knjižnice Avstralije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Islandije, Italije, Norveške, Švedske, Velike Britanije, The Library of Congress (ZDA) ter Internet Archive (ZDA). Namen tega konzorcija je ohranjanje elektronskih virov na medmrežju, spodbuditi uporabo skupnih orodij, tehnik in standardov, ki bi omogocili ustvarjanje mednarodnih arhivov in podpreti nacionalne knjižnice pri njihovih prizadevanj za ohranjanje nacionalnega medmrežja. Pri tem je Gordon Mohr, Internet Archive, predstavili Heritrix, robot za zajemanje spleta, ki ga razvijajo v okviru konzorcija. Bilo je tudi govora o drugih izkušnjah pri arhiviranju medmrežja. Francozi so predstavili Dominos, oblikovanje robota za zajemanje spleta, jaz pa sem predstavila naše izkušnje z zajemanjem spleta z robotom WebBird-om v okviru prispevka, ki sem ga bila pripravila skupaj z Markom Grobelnikom iz Instituta "Jožef Stefan". Poleg nas je tudi Jose Coch iz Lingway, Francije, predstavil metode vizualizacije elektronskih virov, ki so jih razvili v sodelovanju s francosko nacionalno knjižnico. Avstralci so predstavili sistem PANDAS (Pandora Digital Archiving System) ter svoje izkušnje z arhiviranjem spleta. Julien Masančs, organizator delavnice, je obljubil, da bodo vsi prispevki kmalu dosegljivi na medmrežju. Naslednja konferenca ECDL bo potekala septembra leta 2005 na Dunaju. Vec podatkov dobite na URL: http://www.ecdl2005.org/. Alenka Kavcic-Colic, Narodna in univerzitetna knjižnica PREDSTAVLJAMO VAM PROJEKT ReUSE 25. junija 2004 se je v okviru evropskega programa e-Vsebine zacel izvajati nov projekt na podrocju gradnje digitalnih arhivov, ReUse! (ReUSE digital master files of printed material!). ReUSE bo vzpostavil zaupanja vredne zbirke digitalnih dokumentov, ki jih bodo vzdrževale nacionalne in univerzitetne knjižnice. Cilj upravljavcev teh zbirk digitalnih dokumentov bo zbiranje, hramba in posredovanje digitalnih razlicic dokumentov in publikacij, ki jih trenutno izdajajo javne ustanove samo v tiskani obliki. Javno upravo, univerze, vladne ustanove in založnike bomo spodbujali k uporabi te storitve in k vkljucevanju njihovih digitalnih vsebin v zbirke digitalnih dokumentov. Mnogo ustanov javne uprave, kot so upravne enote v vaseh, mestih, obcinah, regijah in državah izdaja razne publikacije. Te publikacije so zakoni, regulacije in odlocbe, zapisniki, porocila in študije ter delovne verzije raznih uradnih dokumentov. Zajete so tudi serijske publikacije, casopisi, dnevniki in revije. Širše gledano pa izdajajo publikacije javnega sektorja tudi institucije z izjavo o javnem poslanstvu, kar velja tudi ko publikacije ne bi bile realizirane brez javnega financiranja. Še vecje število publikacij je zajeto ko upoštevamo univerze in neprofitne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in izdajanjem znanstvenih del, revij, diplomskih del in disertacij, ter vladne ustanove ki urejajo in izdajajo letopise, študije in porocila. Zajeti so tudi zasebni založniki ki urejajo publikacije z javnimi sredstvi. Prakticno vse te publikacije so današnje dni izdelane z racunalnikom in shranjene v racunalniške datoteke, ki pa jih trenutno nobena institucija ne zbira, hrani ali nudi uporabnikom. Založniška hiša mora sama skrbeti za dolgorocno hrambo in prevzeti odgovornost za njih. Nekatere od teh publikacij zbirajo in do njih omogocajo dostop nacionalna knjižnica, univerzitetne in splošne knjižnice. V projektu ReUSE sodelujejo knjižnice iz cele Evrope z obsežnimi izkušnjami na podrocju digitalnih knjižnic in ki zdaj želijo razširiti svoje storitve tudi na elektronske publikacije in digitalne zbirke dokumentov: - Universität Innsbruck (UBI) – Koordinator projekta ReUSE, - Österreichische Nationalbibliothek (ÖNB), - Universitaet Graz (UBG), - Universität Linz (I3S3), - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FGG), - Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), - National Library of Estonia (NLE), - ie Deutsche Bibliothek (DDB) in - Humboldt-University at Berlin (UBER). Osnovna zamisel projekta ReUSE je, da so narodne in univerzitetne knjižnice že zadolžene za hrambo tiskanih gradiv (preko obveznega izvoda) in da bi to dejavnost lahko razširile še z zbiranjem digitalnih izvirnikov dokumentov, ki so bili osnova za tiskane publikacije. S tem pristopom bi bila dosežena dva cilja: digitalne vsebine, ki so bile do zdaj izgubljene, bi bile ohranjene za dolgi rok in do teh vsebin, ki so razpršene med tisoci ustanov javnega sektorja bi bilo mogoce neposredno dostopiti na centraliziran nacin preko uveljavljenih informacijskih kanalov knjižnic. Uvedena bo visoka standardizacija, omogocena bo dolgorocna hramba gradiv in omogocen bo dostop do vsebin preko digitalnih knjižnic. Prednosti dostopa do publikacij preko zaupanja vrednih digitalnih zbirk dokumentov so: - Knjižnice že zbirajo in urejajo tiskane publikacije, torej vkljucitev digitalnih izvirnikov tiskanih publikacij v primerjavi s celotnimi vloženimi sredstvi predstavlja le manjši del dela. Uporabi se lahko že obstojeca infrastruktura, kot je oddelek za pridobivanje gradiva, tehnicni sistemi za zbiranje in urejanje ter sledenje gradiv. - Ko so digitalni izvirniki že del sistema digitalne knjižnice se lahko izrabijo celotne prednosti digitalnega okolja: publikacije so na voljo preko uveljavljenih informacijskih kanalov, kot so nacionalni elektronski katalogi. Dostop do publikacij je mogoc brez casovnih in prostorskih omejitev, uporabniki imajo neposreden dostop do zapisa o publikaciji in do publikacije same. Uporabniki lahko izvajajo iskanje po polnem tekstu publikacije, jih tiskajo na svojih racunalnikih in tudi narocajo vezane kopije teh publikacije preko partnerskih storitev. - Tiskane kopije tako niso vec potrebne, saj so publikacije dostopne preko interneta po vsej Evropi. Knjižnicam tako ni vec treba delati s tiskanimi kopijami gradiv, jih fizicno izposojati. Tako so osvobojene dolocene kolicine dela. - Nacionalne knjižnice kot profesionalne ustanove in specialisti na podrocju dolgorocne hrambe gradiv, skrbijo za dostopnost digitalnih vsebin za bodoce generacije. Digitalne vsebine, ki bi jim drugace grozilo, da bodo izgubljene v nekaj letih, bodo tako ohranjene za prihodnje generacije. Cilj projekta ReUSE je tako vzpostaviti zaupanja vredne zbirke digitalnih dokumentov v Avstriji (Universität Innsbruck – UBI in Universitaet Graz – UBG), Estoniji (National Library of Estonia – NLE) in Nemciji (Humboldt-University at Berlin – UBER), ki bodo omogocali zbiranje, hrambo in dostop do digitalnih originalov dokumentov, ki jih izdaja javni uprava. V projektu bo sodelovala tudi ekipa kriticnih opazovalcev, ki bodo opazovali razvoj digitalnih zbirk dokumentov in jih tudi ocenili na podlagi relevantnih standardov. Njihova naloga bo vzpostaviti evalvacijski okvir s ciljem pridobiti cimvec podatkov o teh zaupanja vrednih digitalnih zbirkah. Cilj ocene bo ponuditi drugim zainteresiranim knjižnicam v Evropi pregledne, nedvoumne ter objektivne informacije o zaupanja vrednih zbirkah digitalnih dokumentov. NUK sodeluje pri projektu kot koordinator evalvatorjev, skupaj z Die Deutsche Bibliothek (DDB) in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Obenem bo NUK pripravil nacionalno porocilo o izvedljivosti podobnega projekta v Sloveniji. Druga naloga projekta ReUSE bo doseci kriticno maso digitalnih vsebin ki bo ponujala storitve z dodano vrednostjo. Te bodo vkljucevale storitve, kot so tisk na zahtevo (print-on-demand), elektronska dobava dokumentov in zahtevno iskanje s ciljem izkoristiti zbrana gradiva v polnosti. Vse to tako v korist uporabnikov kot tudi v komercialne namene. Projekt reUSE ne bo samo izboljšal dostopnosti informacij javne uprave, reUSE bo tudi gradil trg za digitalne vsebine. Darko Majcenovic, Narodna in univerzitetna knjižnica KNJIŽNICARJI SE JIH BODO RAZVESELILI SKUPAJ S SVOJIMI UPORABNIKI Prvi doktorat s podrocja mladinske književnosti pri nas je sedaj dostopen v vecjem številu izvodov. Za to je poskrbela revija Otrok in knjiga oziroma njena prizadevna urednica Darka Tancer Kajnih. Letos je Mariborska knjižnica, kjer je sedež revije, razširila svojo dejavnost in zacela ob svoji reviji in prirejanju odmevnih posvetov, okroglih miz izdajati še knjige s podrocja teorije mladinske književnosti in mladega bralca. Njena odlocitev, da novi program predstavi z avtorico Marjano Kobe in njenim delom: Vedež in zacetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem: 1778-1850, tako kot odlocitev ministrstva za šolstvo, da izdajo financno podpre, nakazuje uredniško politiko, ki želi pokriti bele lise v založniških programih, odpirati nove poglede, predvsem pa poudarja kakovost v obravnavi teme, ki je v današnjem svetu potrošniških in poljudno prirocniških informacij, tudi na podrocju mladinske književnosti, prava usmeritev. Marjana Kobe nam je dala prvo temeljito komparativisticno raziskavo starejše mladinske književnosti na Slovenskem. Odstira nam razvoj razlicnih modelov mladinskega slovstva iz obdobja razsvetljenstva proti koncu 18. stoletja in njihov prenos na Slovensko: predstavi tako zvrsti kot oblike, njihov izvor v evropskem prostoru in povezanost slovenske književnosti in evropskih književnosti. Njihove vsebine se loti tudi s stališca vzgojnosti, v raziskavi pa ne spregleda pomena tega obdobja za razvoj slovenske mladinske književnosti, ki ga dokumentira s znacilnimi estetskimi prvinami, ki se pojavljajo v teh predliterarnih besedilih. 314 strani obsežna raziskava je hkrati dragocen vir literarnozgodovinskih podatkov, ki jih bodo knjižnicarji znali uspešno uporabiti, in zgled mnogim, kako je tudi možno brati knjige. Te pomoci pri razumevanju knjig, pri njihovem vrednotenju, bodo knjižnicarji gotovo veseli. Razveselili pa se bodo tudi antologije sodobne slovenske mladinske literature Tales Growing Up into Secrets, ki jo je izdalo Društvo pisateljev Slovenije. Ceprav je v angleškem jeziku, bo gotovo našla mesto na knjižni polici splošnih in šolskih knjižnic, kjer bo vabila k branju, zbujala radovednost, kako se znano slovensko besedilo, pesem sliši v anglešcini. Spodbuda bo za vrednotenje sodobne mladinskega leposlovja, pa tudi krasno darilo za tuje knjižnice, prijatelje, slovenska kulturna predstavništva…, ki nudi bralcu užitek in ga hkrati seznanja (z nami). Na razlicne vidike in pomene branja književnosti nas ponovno opozarja Meta Grosman z delom Zagovor branja: Bralec in književnost v 21. stoletju, ki je letošnja novost založbe Sophia. Njena opozorila so dobronamerna in potrebna. Je dobra poznavalka problematike pismenosti in široko razgledana po teorijah in praksah njenega razvijanja, predvsem v šolskem sistemu, zato zmore zaznati problem in nakazati njegovo rešitev. Strokovno argumentirana in prakticno uporabna knjiga bo v pomoc vsem, ki razvijajo branje na razlicnih ravneh izobraževanja, uciteljem vseh predmetov, knjižnicarjem, pa tudi staršem, ki želijo svoje otroke spodbuditi k branju. Ce so nas te knjige vabile k branju knjig, pa nas poucna slikanice Tilke Jamnik: Pika v knjižnici vabi v knjižnico, predvsem otroke, pa tudi njihove starše in druge vzgojitelje. Skupaj z ilustratorjem Petrom Škerlom sta se v družbi Pike Nogavicke podala v knjižnico, da bi ji pojasnila, kaj ji ponuja in kako. Bralec sledi (po)govoru Pike, njenih prijateljev, ilustratorja, vmes pa se vkljucujejo pojasnjevalne informacije (razlicnih zahtevnosti) knjižnicarke (si mislimo) in njena spodbujevalna vprašanja. Precej naporno branje za odraslega, ki mladih knjižnih junakov vec ne pozna, zato bo rabil pri branju pomoc otroka, otrok pa pomoc odraslega, da bo razumel strokovna knjižnicarska sporocila. Avtorica tako spodbuja sodelovalno branje, podobno kot skupni obisk knjižnice. Knjigo priporocamo v branje, ceprav bi v izogib strokovnim pomanjkljivostim svetovali v prihodnje tudi strokovni pregled besedila pred izidom. Da pa bo knjižica prišla do bralcev, svetujemo knjižnicarjem, da ji pri vsebinski obdelavi dodajo še geslo knjižnicna vzgoja, ki ga prva poucna slikanica o knjižnici, Povabljen v knjižnico (S. Novljan) nima. In zakaj ne? Morda Pika ve. Vsekakor pa vas bo, sedaj ko pozna knjižnico, popeljala tudi do teh štirih novih naslovov, ceprav le zato, ker govore predvsem o knjigah in branju za otroke. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica ŠTUDENTSKA ARENA (12. – 14. 10. 2004) IN DAN ODPRTIH VRAT NUK (13. 10. 2004) Narodna in univerzitetna knjižnica se je tudi letos predstavila na Študentski areni, ki je v casu od 12. do 14. oktobra potekala na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani. Skupaj s Centralno tehniško knjižnico, Centralno medicinsko knjižnico, Centralno ekonomsko knjižnico, Osrednjo družboslovno knjižnico Jožeta Goricarja, Centralno knjižnico Biotehniške fakultete in Knjižnico Fakultete za šport smo organizirali predstavitev knjižnic in njihovih servisov. Domiselna oprema razstavnega prostora z »Netko Sajbrovo«, ki so ga pripravile sodelavke ODKJG, informativno gradivo knjižnic, odvecni izvodi knjižnicnega gradiva, ki smo ga razdelili obiskovalcem in, ne nazadnje, jabolka, ki jih je darovala Biotehniška fakulteta, so bile razlog, da se je na našem prostoru ustavilo vec uporabnikov, kot prejšnja leta. V NUK smo za to prireditev posebej pripravili zgibanko, kjer smo predstavili najnovejše in najodmevnejše servise, kot sta oddaljeni dostop do informacijskih virov in elektronsko narocanje gradiva in jih razdelili vseh 300 izvodov. Ob tej priložnosti smo v Informacijskem in referalnem centru v sredo,13. 10. 2004, organizirali dan odprtih vrat, kjer smo obiskovalcem predstavljali dejavnost oddelka, še posebej: - elektronsko narocanje gradiva, ki omogoca clanom narocanje gradiva za izposojo na dom z vseh lokacij, ki omogocajo dostop do interneta in jim tako prihrani cakanje na gradivo in - oddaljeni dostop do informacijskih virov, ki nudi našim clanom možnost dostopa do elektronskih informacijskih virov s poljubne lokacije ob poljubnem casu. Po dogovoru s Sekcijo študentov bibliotekarstva pri ZBDS smo v Informacijskem centru za bibliotekarstvo pripravili za študente prvega letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete ogled NUK, kjer smo jim predstavili naše storitve. Poudarek obiska je bil na predstavitvi Informacijskega centra za bibliotekarstvo, študentom pa smo omogocili tudi obisk in predstavitev Informacijskega in referalnega centra, glasbene, kartografske in rokopisne zbirke, ogled velike in casopisne citalnice ter skladišca. Ogleda se je udeležilo 59 študentov, ki so bili zaradi lažjega vodenja razdeljeni v štiri skupine. Koordinatorji obeh prireditev bi se želeli posebej zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli prispevali k organizaciji in izvedbi dneva odprtih vrat, Damjani Vovk in Petru Ronchiju, ter vsem, ki ste predstavili delo svojega oddelka, Simoni Molicnik-Šivic, Marjanu Rupertu, Renati Šolar in Slavku Mužarju. Helena Drewry, Gorazd Vodeb in Valerija Žagar (koordinatorji študentske arene), Narodna in univerzitetna knjižnica ODMEVI KRŠKE KORENINE Ob stoletnici rojstva prof. Alfonza Gspana Veš, sodba tako je zapisana, z dletom zarezana v kamen – granit. A. Gspan: Srecanje Zlato vgraviranih crk na žlahtnem marmorju – dragoceni zapisi raziskav slovenske kulturne zgodovine. Tako nekako bi lahko potegnili malo-veliko vzporednico, ki je v sredo, 20. oktobra v sredo Krškega pritegnila precejšnje število strokovnjakov s podrocja bibliotekarstva in slovenske kulture. Spomin na literarnega zgodovinarja, bibliotekarja, pesnika in prevajalca prof. Alfonza Gspana je znova z vso pozornostjo zasijal v žarkih poznojesenskega popoldanskega sonca, ko sta mu župan Obcine Krško g. Franci Bogovic in sin Primož Gspan na plošcadi pred nekdanjo hišo št. 19 odkrila spominsko obeležje. Hiše 19, v kateri je bil prof. Gspan rojen 16. oktobra pred stotimi leti, že davno ni vec. Kot že sedemindvajset let ni vec moža, ki je Slovencem zapustil številna pricevanja o svojih sodobnikih in literarnih velikanih preteklosti: Linhartu, Vodniku, Prešernu, Kosovelu pa tudi Cankarju, Tavcarju, Kersniku… , o ohranjenih prvotiskih (inkunabulah) na Slovenskem in prvem zapisu slovenskih besed, o konserviranju in restavriranju bibliotecnega in arhivskega gradiva. Pripravljal je citanke za gimnazije, prevajal iz francošcine, urejal Mlado jutro (1921), Lepo Vido (1922), Mladino (1926-1928), Svobodno mladino (1928), Novi cas in Ljubljanski zvon (1932-1933) pa tudi Monumenta litterarum slovenicarum, Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slovenen in zakladni Slovenski biografski leksikon. In koncno - morda je deloma tudi mehkoba krških goric in polj ob srecanju z enako naravnanim kraškim Kosovelom v mladostnem zagonu pobudila še osebno liricno izpoved, ki se ji je v zrelem obdobju odrekel. Kako dobro smo ga poznali tudi knjižnicarji; kot vodjo rokopisnega oddelka pri NUK, kot predavatelja bibliotekarstva na Pedagoški akademiji in na strokovnih tecajih. Zdi se, da je prof. Gspan našel popolno osebnostno dopolnitev v svoji soprogi, prof. Nadi Gspan Prašelj. Razgledani, kultivirani slavistki, germanistki in bibliotekarki, ki je prav tako vecino casa službovala na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU (1963-1994). Prof. Gspanova je moževemu rojstnemu kraju - Valvasorjevi knjižnici v Krškem podarila njegovo osebno knjižnico, ki obsega 2.308 enot knjižnicnega gradiva in 18 kosov pohištva. Kot spominska soba prof. Gspana bo našla mesto v novi zgradbi krške splošne knjižnice, ki je že nacrtovana. Pogodbo sta 20.10. podpisali darovalka in ga. Ida Merhar, direktorica Valvasorjeve knjižnice. Nežni zvoki violin in donenje orgel (spored so pripravili ucitelji in ucenci Glasbene šole Krško) so svecani dogodek zamejili v ure, dneve, tedne, mesece in leta prof. Gspana, od casa, ko se mu je rojevala prva raziskovalna ideja, se krepila v vse krepkejših potegih, do casa, ko je izzvenela v mogocno bucanje življenjskega dela. Ljudmila Šribar, Valvasorjeva knjižnica, Krško SLOVENSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SLOVENSKI ZALOŽNIKI AV DEL MINISTRSTVO ZA KULTURO INŠPEKTORAT RS ZA MEDIJE IN KULTURO OBCINE USTANOVITELJICE SPLOŠNIH KNJIŽNIC NUK IN DRŽAVNA MATICNA SLUŽBA ZA KNJIŽNICARSTVO NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNICARSTVO VARUH CLOVEKOVIH PRAVIC AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE URAD ZA INTELEKTUALNO LASTNINO 15.10.2004 ODPRTO PISMO UDELEŽENCEM V ZADEVI SPLOŠNE KNJIŽNICE IN AVDIOVIZUALNA DELA Spoštovani, UVOD V zadnjem casu je aktualna debata, ki zadeva položaj avdiovizualnih del v slovenskih splošnih knjižnicah. Temeljna vprašanja, ki se ob tem zastavljajo so naslednja: - ali so av dela v splošnih knjižnicah po Zakonu o knjižnicarstvu in ustreznih podzakonskih aktih lahko/ (morajo biti) brezplacno na voljo clanom knjižnic; - ce je odgovor na vprašanje iz prejšnjega odstavka pritrdilen, ali so v tem primeru kakorkoli prizadeti interesi iz naslova avtorstva oz. pravic iz ustvarjalnosti, ali na ta nacin prihaja do nepoštene konkurence javnega interesa zasebnemu oziroma (nesorazmerne) prevlade pravice javnosti nad pravico avtorstva, in ali imajo ta vprašanja ustrezne zakonske odgovore v slovenski in mednarodni pravni ureditvi; - ali v zvezi z zadevno problematiko in težavami z uskladitvijo vseh pravnih interesov v okvir enotne in za vse udeležene strani sprejemljive razlage ne prihaja do obcutne materialne in moralne škode za vse udeležene; - ali je možno, z vseh strani željeno in upraviceno, da vse udeležene strani v vsebinsko jasno dolocenem, casovno natancno opredeljenem, maksimalno konstruktivnem in strpnem dialogu v katerem bodo postavile v oklepaj dosedanja nesoglasja in vso prednost dodelile najboljši možni, za vse zavezujoci, jasni in pregledni razrešitvi problema, ki bo sledila duhu veljavne zakonodaje in upoštevala realne možnosti in interese; POZICIJE AKTERJEV - splošne knjižnice (SK) imajo v zvezi z zaracunavanjem t.i. »obrabnin« za javno izposojo av del na voljo najmanj 3 razlicne interpretacije zadevne zakonodaje (Državna maticna služba za knjižnicarstvo pri NUK, Inšpektorat RS za kulturo in medije ter Ministrstvo za kulturo) obenem pa še vrsto pripomb dobaviteljev teh gradiv in razlicne reakcije svojih obcin ustanoviteljic v zvezi s temi vprašanji. SK imajo zato tudi zelo razlicne prakse v tem pogledu. SK imajo za izvajanje svojega poslanstva in strokovnega dela (kamor sodi tudi oblikovanje zbirk av gradiva ter njihovo dajanje na voljo javnosti) zelo razlicne poslovne možnosti, razlicne položaje glede naklonjenosti svojih ustanoviteljev, števila ustanoviteljev in njihovih razlicnih zmožnosti, da financno sledijo standardiziranim potrebam svojih knjižnic. Našteto kaže na izjemno zahtevno delo. Ce sledimo objektivnim uspehom slovenskih SK vidimo, da so njihova vodstva v sodelovanju s stroko, svojimi ustanovitelji in državo z dobrim delom vseh odgovornih – kljub težavam, zahtevnosti dela, pogostih nesporazumih - pripomogla, da imamo Slovenci enega najrazvitejših knjižnicno informacijskih sistemov na svetu. Ob vsem tem SK v boju razlicnih interpretacij zadevne zakonodaje glede zakonitosti pridobivanja lastnih sredstev z zaracunavanjem dela svojih storitev trpijo nedvomno moralno in poslovno škodo. SK so nenazadnje v prvi vrsti odgovorne svojim clanom, ki jih ne morejo glede svojih storitev obracati kakor lahko razlicni razlagalci zakonodaje obracajo besede. - Zveza bibliotekarskih društev Slovenije nudi okvire za visoko strokovno (posvetovanja, izobraževanje, strokovna publicistika…) in odprto stanovsko razpravo, ki bi lahko vkljucila med svoje teme tudi vprašanja in probleme ter strokovne prispevke v zvezi z novimi mediji, vkljucno z av deli in družabne okvire za bolj sprošceno komunikacijo. V obeh okvirih s pogosto najde prostor tudi za širši partnerski krog splošnih knjižnic. - Slovenski založniki av del že vec kot 15 let dobavljamo SK av dela. Poslovne stike imamo povsod po svetu kjer nastajajo av dela.Tako kot knjižni založniki in SK (gl. lestvice izposojenosti knjižnicnega gradiva) smo vpeti v globalne trende s katerimi k nam prihaja najvec globaliziranih angloameriških knjižnih in av del. V poslovnem smislu in nekateri tudi kapitalsko smo še vedno mocno navezani na sodelovanje s sorodnimi podjetji na obmocju nekdanje Jugoslavije. Taka je objektivna logika posla in globalizacije. Pogosto so (bili) nekateri izmed nas zato zaznamovani kot »podaljšana roka Holywooda« ali kot »hrvaški pod distributerji«. Tudi med nami so razlike, ki so dolgo preprecevale, da bi se konstituirali kot aktivno interesno poslovno združenje. Zato smo zamujali z vkljucevanjem v skupno oblikovanje slovenske avtorsko pravne zakonodaje pa tudi z navezovanjem konstruktivnih stikov z vsemi akterji , ki so pomembni za avdiovizualno polje in s tem tudi za našo poslovno dejavnost. Nekateri problemi, ki smo jih zgoraj opisali pri SK so izrazito tudi naši problemi. V zadnjem casu so se zgostili do te mere, da nismo imeli vec druge možnosti kot da se aktivno in odgovorno pridružimo vsem, ki vas problematika av polja (tu na segmentu položaja av del v SK) strokovno in delovno zavezuje. Razmere na trgu splošnih knjižnic so postale zaradi konflikta interpretacij zadevne zakonodaje in posledicno množice (iz tedna v teden iz meseca v mesec) razlicnih poslovnih odzivov nanje povsem nepregledne in so se dotaknile skrajnih meja možnosti normalnega poslovanja. Poprejšnjo neenotnost nabavnih praks in kriterijev (ki jih lahko do dolocene mere razumemo iz neenakega financnega položaja posameznih SK, razlicnosti &avtonomnosti v oceni, kaj posamezne knjižnice ocenjujejo kot primerno ponudbo svojemu clanstvu – kar vse spoštujemo in cenimo) je dopolnila popolna ali delna blokada naših poslovnih odnosov v posameznih knjižnicah glede prometa z av deli. Zato smo imeli - in imamo še – znatno gospodarsko škodo, ki se iz dneva v dan povecuje. - Ministrstvo za kulturo (MzK) je v sedanjem in prejšnjih mandatih pomembno pripomoglo k napredovanju slovenskega knjižnicno informacijskega sistema, kamor se izjemno uspešno vkljucujejo tudi SK. Dovolj je da pregledamo porocila MzK, da bi videli, da to tudi do splošnih knjižnic skozi zadnje desetletje in vec ni bilo brezbrižno. MzK je ocitno sposobno in pripravljeno nuditi prostor odprtega kulturnega dialoga, ce in kadar ga z razlicnimi kulturnimi pobudami ali pa tudi z razlicnimi pravnimi in poslovnimi interesi dovolj odgovorno nagovorijo nosilci teh pobud in interesov. To je dokazovalo veckrat, v našem primeru 8.10. letos, ko je pomagalo odpreti dialog med Zvezo splošnih knjižnic in založniki &distributerji av del. MzK je za podrocje knjižnicarstva zagotovilo pomembne zakonske in podzakonske dokumente. Ce so v dolocenih delih ostali nedoreceni ali pa premalo upoštevajo optimalen presek razlicnih pravnih interesov in ne odgovarjajo (vec) na cisto vsa vprašanja in probleme (in so potemtakem možne razlicne interpretacije) si MzK svojo odgovornost deli z nosilci (teh) razlicnih pravnih interesov, ki so/smo se bodisi premalo aktivno ali premalo natancno vkljucevali v oblikovanje zakonodaje. Ce se bo boj za interpretacijo nadaljeval še dolgo in se bodo moralne in materialne oblike škode iz tega naslova povecevale bo MzK solidarno s stroko, SK in nosilci drugih pravnih interesov odgovorno za takšno stanje. Zato ne dvomimo, da bo MzK na vprašanje iz cetrtega odstavka uvoda v to odprto pismo odgovorilo pritrdilno ter vložilo vse potrebne napore, da – raje danes kot jutri – prekine škodljiva zaostrovanja, doloci optimalen rokovnik za ureditev odprtih vprašanj ter prevzame vodenje in povezovanje med zainteresiranimi stranmi. - Inšpektorat za kulturo in medije je v preteklem obdobju kar zadeva nadzor nad izvajanjem knjižnicarske zakonodaje opravljal zahtevno delo, zlasti ker gre za razmeroma novo aktivnost. V pripravah na vstop v Evropsko skupnost in po njem je dosledno izvajanje in spoštovanje zakonodaje v državnih okvirih toliko bolj pomembno saj ta teži k uskladitvi z normativi širše meddržavne povezave. Inšpektorica svetnica ga. Ruža M. Baric Bizjak je na tem podrocju zaorala ledino in trcila ob knjižnicarje z vsemi problemi, ki smo jih navedli pri SK (in še vec je tistih, ki jih nismo mogli navesti, jih pa dobro poznamo). V letih od sprejema Zakona o knjižnicarstvu (23.11.2001) so se SK soocale s konstituiranjem v samostojne javne zavode, s financno konsolidacijo v odnosu do ustanoviteljev in MzK kot sofinancerja, se prilagajale vse vecjim (tudi upravicenim) zahtevam MzK in Državne maticne službe za knjižnicarstvo po razvidnosti poslovnega in strokovnega dela ter - brez možnosti bistvenih kadrovskih okrepitev – potrebam vsako leto bolj zahtevnega in številcnejšega clanstva. Ob tem je podzakonski del zakonodaje, ki bi naj jasneje opredelil zakonska dolocila nastajal razmeroma dolgo (Uredba o osnovnih storitvah knjižnic izide v UL šele 21.3.2003, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe pa 29.7.istega leta) vsekakor veliko dlje, kot to sam zakon v prehodnih dolocbah nalaga. To je le del razlogov, zakaj bi veljalo upoštevati Mnenje MzK (tocki f) in g) ter druge) o pravici knjižnic do zaracunavanja obrabnin za izposojo AV gradiva uporabnikom od 08.10.2004, ki je diametralno nasprotno Odlocbi inšpektorice svetnice, datirani s 7.10. (prepis 8.10.), ki so jo nekatere SK prejemale v zacetku tedna od 11.-15.10. Ob tem velja ugotoviti, da je bila inšpektorica vedno na voljo, kadar smo jo s strani av založnikov potrebovali, ko smo se tudi pri njej zanimali, kaj bi se utegnilo zgoditi glede zaracunavanja uporabnikom SK za av gradiva. Žal je kot kaže slabše potekala komunikacija med njo in SK ter koordinacija med njo, SK in MzK v vseh medsebojnih relacijah. Tu morda tudi je razlog, da je na voljo za pravocasno preobrnitev poteka reševanja problema iz negativne v pozitivno smer kvecjemu še kak dan sicer bo ta proces veliko daljši in za vse strani bolj naporen in škodljiv ce se bo primer reševal po rokovniku iz naslova Zakona o upravnem postopku. Ce se primer zaustavi pravocasno je koncna rešitev morda bližje sam nesporazum in dosedanje zaostrovanje pa se lahko preobrne v »zmagovalno ekonomijo« vseh prizadetih pravnih interesov. - Obcine ustanoviteljice SK (obcine) so tiste, ki jih vsaj dobavitelji av gradiv najbolj pogrešamo kot partnerja in nosilca v teji diskusiji. Dobavitelji smo brez izjeme zasebna podjetja, ki moramo dnevno skrbeti za celoto svojega poslovanja enako kot so ali bi vsaj bile dolžne to opravljati obcine za svoje SK. Menimo, da je zakonodajna ureditev (in premislek, ki jo vodi), da lokalne skupnosti ustanavljajo in vecinsko financirajo svoje splošne knjižnice prava. Glede na vse težave s financiranjem pa tudi menimo, da je bilo tvornega sodelovanja med SK, stroko, MzK, obcinami in drugimi stranmi in vladnimi podrocji (v vseh medsebojnih relacijah) morda premalo in bi to bilo v bodoce nujno popraviti. Delež lastnih sredstev SK (kamor sodijo tudi obrabnine in sorodne kategorije) ni zanemarljiv in je v skupni skrbi prej naštetih, da bi SK cimprej lahko bolj zadovoljivo uredile svoje financno stanje pomembna postavka. Tudi tu prej navedeno Mnenje MzK dovolj tehtno in z upoštevanjem duha Zakona predlaga SK in ustanoviteljicam kako ravnati. Ker so priprave na sprejemanje financni nacrtov za leto 2005 aktualne bo vsako zavlacevanje reševanja tukajšnjega problema tudi za obcine pomenilo znatno gospodarsko škodo. - NUK in Državna maticna služba za knjižnicarstvo (DMSzK). DMSzK je nosilec interpretacije 8. clena zakona o knjižnicarstvu, kateri dosledno v svojih intervencijah sledi tudi inšpektorica svetnica. V mnenju, ki ga DMSzK 15.09.2004 naslavlja na MzK (v vednost Joža Ocepek, ZSK in Ruža Baric, inšpektorica za knjižnice) je prepoznati skrajni radikalizem v tolmacenju naše knjižnicarske zakonodaje. Vlogo, pomen in dejavnost DMSzK ter strokovno in akademsko pristojnost obeh podpisnic poznamo in tudi izjemno cenimo. Radikalnost s katero interpretirata 8.clen Zakona o knjižnicarstvu zato tudi razumemo kot nalogo in smer v katero bi moral razvoj splošnega knjižnicarstva v Sloveniji iti in k cemur bi morali po najboljših moceh prispevati vsi akterji, na katere se to pismo naslavlja. Avtorici mnenja izhajata iz najžlahtnejših teoretskih in humanisticnih predpostavk , kar potrjuje pristnost in živost bibliotekarskega erosa in slovenske knjižnicno informacijske znanosti obenem pa se DMSzK s to izjavo obnaša kot najboljši poslovnež, ki ve, da mora cilje in pogajanja zastaviti in zaceti visoko, ce želi doseci najboljši rezultat v danem trenutku. Dani trenutek pa ravno narekuje pogajanja, kajti država Slovenija še zdalec ni dovolj materialno bogata, da bi lahko v tem trenutku celoti uresnicila teoretsko najvišje postavljene cilje. Zato v mnenju DMSzK ne vidimo ovire za doseganje optimalnega sporazuma med vsemi obstojecimi pravnimi interesi. Ce bi tega mnenja v procesu iskanja najboljših rešitev ne upoštevali bi se vsi skupaj ustavili na poti, ki jo je treba nadaljevati. - Nacionalni svet za knjižnicarstvo bo po naših informacijah kmalu razpravljal o tej problematiki. Verjamemo, da bo podprl v tem trenutku najboljšo možno rešitev, ki bi lahko pomenila zadovoljiv presek vseh udeleženih pravnih interesov in mnenj. - Varuh clovekovih pravic je prispeval v diskusijo stališce, da se z zaracunavanjem obrabnin ali drugih oblik otrokom kršijo pravice. Tudi njegovo mnenje je enako kot mnenje DMSzK izjemnega pomena v casu ko otroci ne placujejo le obrabnin v SK pac pa je vse dražje tudi slovensko »brezplacno šolstvo« v okviru katerega morajo otroci na šolske izlete vzeti s seboj tisocaka ali dva za placilo vstopnin muzejem, galerijam, rojstnim hišam slovenskih pisateljev in pesnikov… Delo varuha je izjemnega pomena tudi za spoštovanje ustavnega nacela socialne države in ne le, da je dobro, da je opozoril na ta vidik v SK, pricakujemo, da bo s podobnimi izjavami nagovoril tudi druge javne (ki jih (so)ustanavlja/financno podpira država) in zasebne ustanove in njihove ustanovitelje/lastnike od gledališc, oper in drugih glasbenih ustanov, prek Cankarjevega doma, Slovenske kinoteke do muzejev in galerij, da bo na te reci opozoril tudi šolskega ministra (sedanjega in bodocega) in še koga. Upamo, da ne bo ostalo zgolj pri izjavi za slovenske SK, saj bodo te v tem primeru upraviceno terjale opravicilo. - Avtorska agencija Slovenije (AAS) je v naši državi verjetno najbolj pristojna za presojanje avtorsko pravnih problemov. Ker so nam v AAS potrdili, da gre v našem primeru za hudo zapletena in še zdalec ne dokoncno rešena vprašanja smo toliko bolj zavezani, da vztrajamo pri tem, da se stvari razcistijo. Za pomoc pri tem smo jih že zaprosili in cakamo na odgovor. Ker imajo SK ob odprtih vprašanjih v zvezi z av deli podobna vprašanja tudi v zvezi z drugimi informacijskimi viri bi lahko bilo koristno za vec strani, ce bi AAS tem vprašanjem v prihodnje lahko namenila dodatno pozornost. - Urad RS za intelektualno lastnino (UIL) ima vrsto pristojnosti po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (UL RS, št. 21/95, 9/01, 30/01, 46/01- v nadaljevanju ZASP) in ustrezen obseg znanj in vedenja z zadevnega podrocja. Slovenski založniki av del smo neformalno že navezali stik z UIL v kratkem pa bomo preverili tudi formalne možnosti sodelovanja pri reševanju zadevnih problemov. Preverjamo tudi možnosti iz naslova posredovanja v avtorskih sporih (osnutek Uredbe 04.08.2004). Glede na vse navedeno, - glede na dejstvo, da sta bili z enodnevno razliko napisani tako Odlocba inšpektorice svetnice za knjižnicarstvo (7.10.2004), (ki dolocenim SK prepoveduje zaracunavanje obrabnine v roku osem dni od prejema; nekatere druge SK so zaracunavanje obrabnine zaustavile že ob prejšnjih pozivih inšpektorice, preostale pa je v pomanjkanju jasne razlage sploh niso zaracunavale, op. pisca) kot Mnenje o pravici knjižnic do zaracunavanja obrabnin za izposojo AV gradiva uporabnikom (8.10.2004), ki dobesedno navaja »Dejstvo je, da Uredba daje knjižnicam možnost zaracunavanja dolocenih storitev in da so tudi otroci, zaradi katerih so bili sproženi tudi postopki (podcrtal M.G.) pred inšpektorico v zvezi z njihovo domnevno neenakopravnostjo pred zakonom, lahko med zavezanci za placevanje nekaterih postavk, npr.obrabnin.« - glede na dejstvo, da sta tako inšpektorica (os. razg. 15.10.) kot MzK (osebna ustna in pisna komunikacija, mag. Gazvoda, g. Baškovic 14. in 15.10.) izrazila pripravljenost, da se zaostritev cimprej prekine v korist bolj ustvarjalnega reševanja problema; - glede na dejstvo, da se z vsakim dnem odlaganja rešitve povecuje moralna in materialna škoda vecine akterjev celotne zadeve in bodo SK že s ponedeljkom oz. torkom (18., 19.10.) prisiljene spoštovati Odlocbo inšpektorice, kasneje pa najverjetneje zopet spremeniti svoje ravnanje do uporabnikov; - glede na dejstvo, da se bo povecala stopnja sporov in medsebojnega nezaupanja, ce in ker se utegne potrditi, da v tednu od 11. do 15.10., ko so zadevne SK prejemale Odlocbo inšpektorice in je tekel rok za njeno – pritožba ne zadrži izvršitve – realizacijo, niso stekle potrebne uradne komunikacije in ker bi tisti najbolj prizadeti utegnili poleg »nesrecnih nakljucij« in »prezaposlenosti uradnih oseb« kot možnih razlogov videti pravi razlog v zainteresiranosti MzK in/ali inšpektorice da se rešitev problema po Zakonu o upravnem postopku odmakne za nekaj mesecev. Škodljivost take rešitve smo dovolj natancno utemeljili zgoraj v tekstu. Pojavili bi se lahko tudi sumi, da »država z zapiranjem vrat/zaostrovanjem pogojev za dobavitelje av medijev v izteku leta nelojalno ustvarja ugodnejši tržni položaj za druge, konkurencne oblike ponudbe splošnim knjižnicam«, da »je treba problematiko razumeti iz konteksta, da želi država z implementacijo Zakona o javnih narocilih za podrocje knjige in v povezavi s Skupnimi pravili delovanja slovenskega knjižnega trga na racun založnikov av del in SK izboljšati tržni položaj morebitnim pretendentom na levji delež javnih sredstev za knjiž(nic)no gradivo«; - in ker bi takojšnja izlocitev veljavnosti Odlocbe inšpektorice, kot rezultat njene avtonomne odlocitve potem, ko je uradno prejela Mnenje MzK udeleženim stranem sprostila prostor, cas in novo energijo, da v duhu cetrtega odstavka Uvoda v to pismo razbremenjeni sporov, nezaupanja in sumov poišcejo kvalitetno rešitev. PREDLAGAMO Da inšpektorica svetnica v ponedeljek, 18.10. z nadomestno odlocbo izloci veljavnost prvotne Odlocbe. Da takoj ko je mogoce istega dne poklice vse knjižnice,ki so prvotno Odlocbo prejele in jih seznani, da je niso dolžne izvršiti ter jim obenem faksira in takoj tudi pošlje nadomestno odlocbo. Da Ministrstvo za kulturo v tednu od 18. do 22. pripravi rokovnik po katerem bodo zainteresirane strani (SK, založniki av del, MzK, inšpektorica svetnica, obcine ustanoviteljice in DMSzK) na novo ocenile situacijo in pripravile rešitve. Predlagamo, da MzK prvi tak sestanek poskuša izpeljati v tednu od 25.do 29.10. Ce iz zakonskih razlogov ali zaradi spleta okolišcin naš predlog ni sprejemljiv pricakujemo, da bo MzK sprejelo odgovornost, da kot pritožbena instanca po Zakonu o upravnem postopku odloci še v tekocem mandatu t.j.kot dober gospodar, ki je v prehodni fazi prenosa imovine, zanjo dolžan skrbeti enako kot pred tem. ZAKLJUCEK: To pismo vsem na katere se naslavlja priznava njihovo veljavo. Nobenih ambicij nimamo, da bi sami reševali, kar morajo drugi. Želimo, da se zakonodaja in razmere na trgu uredijo zaradi naših poslovnih in pravnih interesov enako kot za vse (slovenske in evropske ter druge ponudnike), ki lahko slovenskim splošnim knjižnicam in drugim subjektom v javnem sektorju karkoli relevantnega ponudijo. Želimo »pošteno igro«, želimo odgovoren odnos vseh zainteresiranih do javnih sredstev za katera pri vsej tej zadevi nenazadnje tudi gre. Žalimo odgovorne medsebojne odnose in odnose do uporabnikov v splošnih knjižnicah. Zaupamo krogu naslovnikov, da se lahko brez sodnih sporov in »pranja umazanega perila« pred najširšo javnostjo v medijih sami dogovorimo. Ravno tako ocenjujemo, da ni potrebe po politizaciji strokovnih, pravnih in poslovnih problemov. Verjamemo, da je v vsej navidezni zapleteni situaciji skrita cela vrsta odnosov, ki jih sodobna marketinška in poslovna stroka popularno navajata kot »obojestransko zmagovita menjava vrednosti/vrednot« ali » You win, I win«. Da bi te »skrite obojestranske zmagovalne kombinacije« lažje odkrivali predlagamo vsem naslovnikom, da skupaj cimprej pripravimo Eticni in poslovni kodeks vedenja pri nabavi in dobavi knjižnicnega gradiva (prevod britanskega (National Acquisition Group) primera iz leta 1993 je leta 1996 z dovoljenjem avtorjev v reviji Knjižnica 40(1996)2, str.137-147 prevedel gospod Jože Piano). Že sama širina izraza, »knjižnicno gradivo« nas obvezuje, da k skupnemu oblikovanju povabimo tudi vse, ki niso med naslovniki tega pisma in lahko splošnim in drugim knjižnicam pod sprejemljivimi pogoji ponudijo ustrezne izdelke in informacijske vire. Z odlicnim spoštovanjem in z upanjem na dobro sodelovanje Marjan Geohelli (v imenu in z zaupanjem založnikov av del) OBVESTILO »BEST LIBRI STUDENT PAPER OF 2005« LIBRI International Journal of Libraries and Information Services vabi dodiplomske in podiplomske študente bibliotekarstva in informacijske znanosti k sodelovanju na natecaju »Best LIBRI Student Paper of 2005«. Z natecajem želi LIBRI pridobiti za objavo najboljše prispevke naslednje generacije bibliotekarskih in informacijskih strokovnjakov. Tema natecaja ni dolocena. Izvirni clanki naj obravnavajo katerega od aktualnih problemov, ki se pojavljajo v stroki. Zaželeno je, da prispevki vsebujejo študije primerov ali raziskavo. Prispevki v angleškem jeziku naj obsegajo približno 5 000 besed. Besedila pošljite do 31.5.2005 na naslov LIBRI Editorial Office, Statsbiblioteket, Universitetsparken, DK 8000 Aarhus C, Denmark ali po elektronski pošti na libri@statsbiblioteket.dk. Najboljši prispevek bo izbrala neodvisna komisija sestavljena iz clanov uredniškega odbora, clanov posvetovalnega odbora in drugih mednarodnih strokovnjakov. Clanki bodo ocenjeni na podlagi originalnosti misli in opažanj, natancnosti raziskave, aktualnosti in razširjenosti zastavljenega problema. Najboljši clanek bo objavljen v 3. številki leta 2005, njegov avtor pa bo nagrajen s 500 ameriškimi dolarji. Narocnino na LIBRI za leto 2006 in 25 separatov bodo prejeli vsi zmagovalni prispevki. Podrobnejša navodila za sodelovanje na natecaju si lahko ogledate na: http://www.librijournal.org/authorinst.html. IN MEMORIAM SILVESTRI GOMIŠCEK– ŠIBILA višji bibliotekarki v spomin (1950-2004) Težko nam je, ko Vam, dragi kolegi, sporocamo, da smo v soboto, 9. 10. 2004 v rodnih Staršah na zadnji poti pospremili Silvo Gomišcek – Šibila, našo dolgoletno sodelavko in prijateljico. Silvestra Gomišcek - Šibila se je rodila 10. 12. 1950 v Staršah pri Mariboru. Leta 1985 se je zaposlila v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Svoje delo je opravljala na razlicnih oddelkih, od domoznanskega oddelka kot katalogizator in klasifikator domoznanskih clankov ter kot informatorka - izposojevalka na oddelku za odrasle in študijskem oddelku. Kot univ. dipl. umetnostna zgodovinarka je bila odlicna pri dajanju informacij domoznanskih vsebin, prav na podlagi izkušenj pri obdelavi clankov domoznanske bibliografije in študija umetnostne zgodovine. Leta 2000 ji je Komisija za pridobivanje kvalifikacij iz bibliotekarske stroke podelila strokovni naziv višji bibliotekar. Vodila je nešteto skupin pri organiziranih ogledih Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Leta 2002 je pridobila licenco turisticnega vodnika regije za Dolenjsko in Belo krajino, da bi lahko pomembne goste vodila tudi po Novem mestu. Predavala je tako o zgodovini in arhitekturi Knjižnice Mirana Jarca, splošnih pravilih izposoje, poslovniku dela z bralci, iskalnih strategijah, kot tudi o literarni zgodovini na podlagi knjižnih dragocenosti, ki jih hrani knjižnica v knjižnem trezorju. Vodila je tudi skupine po tematskih razstavah, pri postavitvi katerih je skoraj vedno sodelovala. Prav tako je vodila in sodelovala pri predstavitvah gostujocih umetnikov oziroma predavateljev v Knjižnici Mirana Jarca (npr. spominski vecer posvecen Otonu Berkopcu). Pripravila je temeljito strokovno besedilo o arhitekturi in zgodovini naše knjižnice za video kaseto ter diapozitive, kar je danes osnova za predavanja vseh ostalih kolegov, ki vodijo skupine. Bila je v delovni skupini, ki je pripravljala osnove za digitalno in klasicno artoteko knjižnice, ko jo je smrt iztrgala iz naših vrst. Vedeli smo, da ima hude težave z zdravjem, a niti predstavljali si nismo, da bi se lahko zgodilo kaj takega. Vrsto let je bila odlicna mentorica mlajšim kolegom, vedno je imela posluh za druge, znala je sodelovati, zaupati in tako uspešno delovati v timu. Rada je brala in se izpopolnjevala na razlicnih podrocjih, bila je tudi aktivna clanica Bralnega društva Slovenije od njegove ustanovitve dalje. Delovala je tudi v organih ZBDS, in sicer v letih 1997-1999, od 1999-2001 pa je bila clanica Komisije za podeljevanje Copovih diplom in priznanj knjižnicarske stroke. Aktivna je bila tudi v naših dolenjskih knjižnicarskih krogih. V mandatnem obdobju 1990-1995 je bila predsednica Društva knjižnicarjev Dolenjske, kasneje pa je bila (1995-1999) podpredsednica istega društva. V naših srcih in v naših mislih bo za vedno ostala kot dobra kolegica, topla prijateljica, cutec clovek. Zahvaljujemo se življenju, da nam je podarilo bližino njene cutece prisotnosti. Andreja Plenicar, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Sedaj sem zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju, kjer mi delovno razmerje potece z 31.12.2004. Po tem datumu sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici… Aktivno govorim nemški jezik, pasivo pa angleški ; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. V mesecu novembru bom opravila strokovni izpit v NUK- u , hkrati pa sem se tudi sicer pripravljena izobraževati in dodatno izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031 216 548.