163. številka Ljubljana, v četrtek 18. julija. XXII. leto, 1889 F-shaja vsak dan zve6«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti p reje man za avstro-ogcrske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefl, kolikor poštnina znaSa. oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Za Škofovo pojasnilo. Prevzvišeni gospod knezoškof je brez odloga v svojem organu zanikal besede, katere mu je položil justični minister na jezik, ob priliki, ko sta ga obiskala slovenska državna poslanca. Kje je resnica? Težavno je naše stališče. Katoliški škof tudi v časopisu ne sme druzega govoriti nego golo resnico. A tudi kavalir, kakor je grof Schonborn ne sme zavijati resnice. In mi imamo dokaza v rokah, da je grot Schonborn poslancema v istini zatrjeval, da je knezoškof Ljubljanski govoril, da se pri nas vsake dve uri govori drugo narečje, in da narod pridigarjev, če slovenski govore, ne ume. To je resnica, in sedaj naj se prevzvišeni knpzoškol in minister mej sabo poravnata, kakor jima drago. Karakteristično pa je škofovo pojasnilo glede koroških Slovencev. Justični minister je resno dvomil, da govore ti — slovenski jezik. Kako slabo mora biti poučen le-ta justični minister o naših razmerah, če kaj tacega z vso resnostjo dvomi. In vender je ta gospod vzraBtel z itako imenovane češke fevdalne stranke, a mi Slovenci smo mu „tena ignota", tako, da niti ne ve, kak jezik se govori v koroških Slovencih. Kako bi gledali slovenskega politika, ki bi dvomil o tem, govore li Čehi v Šle ziji — češki, ali pa o tem, so li bili predniki grofa Schonborna v istini kaj druzega nego Nemci! Imenovanja — n^stavljenje notarja v Rogatci in Bodnika v Doberli vasi — pričujejo o tem, da justični minister tudi v dejanji prezira slovensko narodnost, in dokazano je, da slovenski državni poslanci nemajo pri njem nikake veljave. Žalostno, ali resnično ! Nastuue za ms vprašanje, ko se nam šole in uradi germauizujejo v teh časih, imamo li kaj uzroka, tako vlado, in posebno takega justič-nega ministra še na dalje podpirati. Če se nam zatirajo slovenske gimnazije, če se v Slovencih nastavljajo sodniki in notarji strogo nemškega mišljenja, potem je gotovo, da bi tudi ministerstvo, kojemu bi baron Chlumeckv na čelu stal, ne posto palo drugače. Germanizacije učilnic in uradov ae nam je bati, če se spremeni zistema. To germanizacijo pa uživamo tudi sedaj, samo da jo moramo voljno požirati, mej tem, ko bi nam pri drugi vladi vsaj opozicija bila dovoljena. O tem bi se morali slovenski državni poslanci posvetovati, ker konečno pretrga se elastična nit potrpežljivosti tudi tako krotkemu narodu, kot je narod slovenski! Pa še drugo je, kar nam na grofu Schonbornu, ki je vender minister v konstitueijonelni državi, ne dopade. Pisali smo o tem, s kako brezobzirnostjo je vsprejel slovenska državna poslanca. Pustil ja je antišambrirati, in niti sedala jima ni ponudil takoj, ko sta prišla kot slovenska državna poslanca k njemu. To se od „najkompeteutnejše" strani ni dementovalo, je torej resnica. Ali vsprejel ja je minister resno, ter jima očital, da sta „uradnikaw. Gospod justični minister, kazal je pri tem razgovoru načelo, da mora slovenski državni poslanec, ki je slučajno tudi uradnik, pred vsem tudi uradnik ostati. Še le v drugi vrsti pride državno poslan st v o 1 Će bodo naši državni poslanci dopuščali, da se ž njimi tako ravna, potem stoje že tako nizko, da nižje pasti ne morejo! Tridnevna slavnost Vodnikova. (Dalje.) Praga: Nehy notici pamatce zaslonžileho bftditele a šlehetneho syna bratrskeho naroda slo-vinskeho Valentina Vodnika vzdava povinnovu podtu. Akademičky čtčuarsky Spolek v Praze. Praga: Tisočera slava Valentinu Vodniku prvemu našemu pesniku gromoviti „Na zdar" njega častilcem kliče peščica na daljnem severu v slovanski zlati Pragi živečih Slovencev živila slovenska pesen ! Trtnik, Petrovčič, Zmavc. Novo Mesto: Vodniku, uzoru slovenskega učitelja, kličejo ob odkritji njegovega spomenika večna mu slava. Slovenski učitelji Novomeške gimnazije. Novo Mesto: Zbranim častilcem Vodnika došlim iz Koratana in vseh slovenskih zemlja naudušeni živio zakliče dolenjska metropola. Mestni zastop. Metlika: Vsem prečastitim Vodnikovim slaviteljem in umetniku Gauglu naudušeni živio kliče zastop mesta Metlike, obžalujoč, da mu ni mogoče osebno udeležiti se slavnosti. Slava! Gangl, tajnik. Ljutomer: Prvoboritelju naroda večna slava, „Bralno društvo Sv. Križu na Murskem Polji. Ilirska Bistrica: Slava in neumrljivi spomin Vodniku, gromoviti živio in slava narodu, kateri se spominja svojih zaslužnih mož. Slov. Bistriški rodoljubi. Šoštani: Blag spomin probuditelju Vodniku, slava njegovim častilcem. Šoštanjski Slovenci. Železna Kaplja: Po opravilu zadržana udeležujeva se duhom Vodnikove slavnosti, gromovita Slava njegovim Častilcem. Muden, župnik; Sakelšek kaplan. Mostar: Slava Vodniku slovenskemu svečeniku, pesniku. St'iasny, Fajgelj, Zobec. Dunaj: Spomin na prvega dramitelja slovenske zavednosti naj nas spodbudi h krepkejšemu zlasti pa složnemu delovanju za vsestransko pro-sveto narodovo, vsi za narod, vse za narod bodi nam gaslo! Anton Stritof. Dunaj: Slava Vodnikovemu spominu, živeli njegovi častilci! Slovenski veterinarji na Dunaji. Dunaj: Duhom v sveti domovini praznujemo spomin slavnega budnika. Sledimo mu verno, posveti vsi vse moči Bvoje predragi domovini, da ji zazori čas srečen, da bode mili naš narod ('vrstim deloval sinom matere Slavije v bodoči dobi slovanski. Slava Vodniku, slava našemu Ganglu! Gregorčič, Jareb, Jošt, Loučarič, Rohrmann. D u na j: Slovenski klub Dunajski javlja iskren pozdrav slaviteljem prestavnega našega Vodnika. Ivan Navratil, Josip Ciperle. LISTEK Primorski sprehodi. ni. V Liburnijski Arkadiji. 'Konec.) Kaj zanimiva pa je ondu kuhinja, zlasti po karakteristnem svojem ognjišči. To je navadno prav nisko, da! po Kvarnerskih otokih sem videl kuriti in kuhati kar na tleh na kamenem tlaku. Ognjišče je zidano jednostavno, na štiri vogle, spredaj ima polukrožno udolbino za kuharico in zgoraj okrog je obrobljeno z belokamenimi, gladko rezanimi ploščami. Na sredi ognjišča je plitva jama, v kateri se kuri in vzdržuje, rekel bi, večen ogenj, kajti prhavica Vam tu ne ugasne po vse leto. Nad ognjem obešen je bakren kotel na železnem lanci, kateri se po potrebi podaljša ali skrajša. V tem kotlu se običajno kuha polenta, dočim imajo za druga jedila posebne kotličke, kozice, ponve, pa-delice, lončiće, ražnje itd. Poleg kotla stoji ob ognji poprečki železno stojalo z raznimi klini katerega postranske sohe imajo na vrhu okrogle koške, kamor se postavljajo lonci in po zimi steklenice z vinom, da se ogreje. Najznamenitejša pa je nad ognjiščem se razprostirajoča streha, po laško „napatt imenovana. To Vam je četverokoten krov, sliče n strehi nad prižnico istotako uzidan, zdolaj širok ter zgoraj konično završen. Sprednja vogla sta ponajveč odrezana, umetno prikrojena. Ob zdolenjem robu strehe okrog je dvostročua polica, po kateri je razsvetljena različna kuhinjska posoda: šalice in množica neke vrste lončičev z dolgimi ročaji, podobnih tistim „dtikljem", v katerih se po dolenjih Slovenskih Goricah ušeja „zvara". Sploh pa je tukaj v Primorji mnogo lepe posode, zlasti fine Marsiljske poreelanine, katero mornarji znosijo z daljnih angleških in američanskih pristanišč. In konečno so neka posebnost primorske kuhinje na ognjišči postavljene klopi z naslonjali, po katerih Vam ondu poseda mlado in staro po ves božji dan v pozno noč, zlasti po zimi, ko tuli burja okolu hiše. Ognjišče Vam je pravo središče vsega družinskega življenja v našem Primorji. Ob njem se zbirajo posamični članovi obitelji, bližnji in daljni sorodniki; ob njem se shajajo sosedje, znanci, prijatelji in — ljubimci; skratka ob ognjišči se vrše vsakovrstni shodi, zbori, razgovori, seje, posvetovanja, da! i tako imenovani Jour-fixiu, kjer se razpravljajo vsi dnevni dogodki. Pa Vam je tudi precejšne odlikovanje, ako Vas tujca, potnika povabijo mej se na ognjišče! No, i jaz sem ondu presaujaril marsikatero uro, zlasti zvečer, ko sem se vrnil z vsakdanjih sprehodov in izletov po okolici. Sploh sem Vam tukaj živel v resnici prav po arkadijski! Zjutraj zarano, ko je izza Kapele vzhajajoče solnce posvetilo v mojo sobo, opravil sem se brzo, pa hajdi venkaj na obalo ! Tu sem plezal in lazil, skakal in posedal po cele ure doli okrog ob morji, ter se naslanjal ob jednakomernem šumenji pod menoj pluskajočega valovja, nad manoj pa so vzletevale tolpe „golobov-dupljašev". Ko sem se tu naveličal, vrnil sem se gori na strmino h kapelici D. Marije ter ondu na lici mesta prebiral ljubeznivo Kumiči-čevo pripovest o „Jelkinem bošiljaku" — • okrog mene pa so bingljale in cingetale ovčje črede s svojimi zvončki. In ko se mi je duh napil preslastne primorske romantike, katera je razlita po vseh spisih Jenija Sisolskega, zaprl sem knjigo ter se ozrl po predivnej okolici. In tu še le, gospod urednik, razgrnil se je mojim očem bujni pašnik! Pohodil sem že Liburnijo ob različnih časih. Najprej sem dospel tjakaj v jesen, o trgatvi, ko je po brajdah in latnikih viselo kakor zajci veliko grozdje, katerega sem se navžil, kolikor si ga je zaželelo srce. Potem sem bil ondu po zimi, ko je žvižgala rezka burja nad golimi obronki — oh, kako mi je takrat dobro delo, sivkasto zelenilo nevenljivega listja olj-kiuega! Naposled sem prišel semkaj o vzgodnji spomladi, ko so cveli mandljeve!, breskve in mari-lice — takrat se nesem mogel naužiti milobe než-Dorožastega cvetja. Toda zdaj ne prehodu spom- Dunaj: Neumrljivemu geniju, prvemu pesniku in buditelju naroda slovenskega, kliče slovansko pevsko društvo slava, slava, slava! Vodnikov duh naj prešine narod slovenski v složni krepki borbi za narodove svetinje. Bouchal, dr. Lenoch, baron Salia, Jifik, Brlič, Chladek, Zahradniček, Šavs, Pukl. D u n aj: Bog živi nas Slovence ; kranjske pa posebej še združuj. Dr. Hudnik. Meidling: Slava Vodniku, živio Gangl! Grgurič. Dunaj: Slava Vodniku, slavnemu pjesniku Ilirije oživljene, dika vama, koji takove ljudi slavite. Budućnost je vaša Rod bo samo, koj si mrtve štuje, — Na prošlosti, budučnost si snuje. Zvonimir. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. julija. Vlada ogerska je baje vprašala administracijo Karlovškega patrijarhata, bi li bilo sedaj umestno, razpisati novo volitev patrijarha. Odgovor se je glasil baje tako, da sedaj čas za volitev ni ugoden, ker je prebivalstvo še jako razburjeno zaradi prepovedi Kosovske slavnosti. I nanje države. Na prošnjo metropolita Mihajla je naučni minister srbski sestavil komisijo za revizijo cerkvenih zakonov. Kakor se govori, mislijo razveljaviti vse cerkvene zakone, ki so se izdali za napred-njaških vlad. — Govori se, da se kraljica Natalija v kratkem vrne v Beligrad. Mi mislimo, da bode še toliko časa počakala, da Milan zopet ostavi Srbijo. — Ce je verjeti nemškim listom, si je ruski poslanik mnogo prizadeval, da bi preprečil prihod bivšega kralja Milana v Beligrad. Dolgo časa je nagovarjal regentstvo in vlado, da mu zabranita povrat. Ko je pa videl, da svojega namena doseči ne more, je pa odšel na dopust in se tako dolgo ne povrne, da Milan zopet ostavi Srbijo. Dolgo mu ne bode treba čakati, ker Milan bode kmalu spoznal, da mu ne kaže bivati v deželi, kjer skoro nikdo ne mara zanj. Vlada bolgarska nakupila je več topov, ki bodo nastavljeni v utrdbah okrog Sofije. Bolgari se morda boje, da bi Srbi utegnili prodreti v bodoči vojni do Sofije, kar bi Be jim bilo Že v zadnji vojni kmalu posrečilo. Stambulov je odšel na potovanje. Ogledaval bode RušČuk, Varno in Burgas. V poslednjem mestu se hoče prepričati, kako napreduje grajenje kolodvora. — Zadnje dni se je mnogo govorilo, da se hoče princ Ferdinand dne 14 avgusta proglasiti za nezavisnega kralja bolgarskega. To se pa iz Sofije sedaj oporeka. Ta stvar pa vender menda ni baš izmišljena. Ko so zadnji čas nekatere države se kazale nekoliko prijaznejše Bolgariji, so mogotci v Sofiji prišli na to misel. Ko ao pa po-zvedeli, da bi jih nobena vlast ne podpirala, pa hočejo za sedaj opustiti ta nevarni eksperiment. 60 ruskih ženijskih častnikov z jedno stot-nijo konjice preiskuje in riše teren ob avatrijskej meji. Posebno preiskujejo globokost mejne reke Zbrucz. Tako poročajo poljski listi, katerim ni mnogo verjeti, predstoječega pa že celo ne, ker je vsemu svetu znano, da so Rusi v topografiji, kartografiji itd. ladi v poletje — to Vam je tukajšnja okolica toli bujno zarasla in b toli sočno zelenim rastlinjem opletena, da sem kar ostrmel , rečem da sem jedva zasledil hiše mej košatimi vej-nirni brajdami in latniki, mej širokolistnimi figovci in kostanji! To Vam je vsa Beršeška okolica sam vrt, poln vsakovrstnih slikarskih motivov, tihožitnih skupin in veledražestnih pokrajinskih prizorov, katerih ni moči popisati, temveč treba njih je ogledati na svoje oči . . . Da pa sem v tem arkadijskem raji užival i zgolj ambrozijo in nektar, o tem naj Vam priča naslednji rnoj vsakdanji „menuu: Za zajutrek: Tri posušene smokve s požirkom tropinovke ali „drapavice" Za obed: „Riži na mlek«?", „jaja na masi«?" ali pa na špehć". In za večerjo : prgišče „ulik", komadić sira, dve, tri sveže sardele, par barbonov, ali kako orado, sfoljo ali brancina in to z grenkim radićem in nikolo. In vrhu vsega tega pa „žmuljtt (kozarec) rujne malvazije, železovitega terana ali pa vzkipečega refoška — vidite, gospod urednik, po takej večerji se Vara spava kakor kak grški bog na visokem Olimpu zlasti če mu pod odprtim oknom vso noč žgoleva stotero slavcev — ni Čuda, da se mi cede sline po tej Arkadiji zdaj tu gori ob koroški ječmenovki. V Cel ovci, 13. julija 1889. Prosto8lav Kretanov. prvi in gotovo mejnih postojank neso zanemarjali do poslednjih dnij. Organ ItaliJ nuskega vojnega ministerstva priobčil je članek o francoskej vojski. Ta list jako hvali francosko vojsko in našteva napredke njene od 1870 leta. Nadalje pa piše, da je vojna neizogib-Ijiva, tripelalijanca more je le odriniti za nekaj časa. Zato je pa treba, da se javno mnenje seznani s položajem, da ltilijM m» stori iste napake, kakor so jo Francozi 1870. 1 , ko so popolnoma prezirali poročila polkovnika St iffla o nemškej vojski. Bliža se čas, ko se bode moral general Bou-langer zagovarjati pred francoskim državnim sodiščem Da bode obsojen, je skoro gotovo, ne ve se pa, če bode obsodba tudi imela tak moraličen uspeh, kakor se pričakuje. Da bi ga ložje uničili, tožijo ga tudi zaradi izneverjenja. A baš ob to točko sj ut?gnejo potakniti. Veliko vprašanje je, če je državno sodišče kompetentno soditi o tej zadevi. Če ga obsodijo, bode si narod mislil, da so nasprotniki Boulangerja le zaradi tega to zločinstvo izumili, da bi ga uničili. Če bi bilo kaj resnice na celej stvari, bi bili to zadevo izročili navadnemu kazenskemu sodišču. Zaradi tega tudi s tem utegnejo Boulangerjevo popularnost le še povekšati. Predvčeraj zvečer streljal je nekdo na cesarja brazllijsitega, ko se je peljal iz gledišča. Cesar ni ranjen. Napadovalec je Portugalec. Dopisi. Z dežele 16. julija. [Izv. dop.] (O Ljubljanskem deželnem gledišči.) O tem predmetu se je nedavno razpravljalo pri volilnem shodu v Logatci. Gotovo bode slovensko razuroništvo zanimalo, ako tudi še mi o tem velevažnem vprašanji objavimo svoje misli in nazore. Pomen gledališč in njih upliv na narodno življenje je tako obče znana stvar, da bode sleherni domoljub pritrdil, ako Slovenci tudi temu zavodu obračamo svojo pozornost. Prejšnji „nemški teater" je v Ljubljani popolnoma okužil narodui duh v glavnem mestu ter pačil lepo slovenščino s tako zvanim „kuheltajč", ki se je posebno širil mej našim ženstvom. Ptuji upliv pa se je z gledališčem tudi šopiril v razgovoru omikanih stanov, v javnih napisih, plakatih na voglih ter kazal na ta način svetu drugo lice, kakeršnega ima mesto v resnici. Jednake razmere bile so tudi {poprej v Zagrebu in Pragi, kjer so tudi nemška gledališča mnogo uplivala na socijalno življenje prebivalstva. Novejša narodna „divadla" in „kazalište" pa so prejšnje razmere v kratkem času radikalno spremenila. V Zagrebu je nemški žitelj zginil popolnoma ter Be je celo pohrvatil žid; v Pragi je pa nemštvo tudi popolnoma potisnjeno v svoje naravne meje. Pri sedanjih razmerah ne moremo sicer nemščine iz deželnega gledališča izbacniti čisto, pač pa je dolžnost narodne stranke delati na to, da od dežele vzdržanem zavodu, vlada popolna jednako-pravnost. Vsak drugi dan naj bi bila slovenska predstava. Marsikomu se bode to morebiti zdelo nemogoče; toda če pomislimo, da je bil pri Čehih in Hrvatih začetek še veliko težav-nejši. ker mi imamo sedaj vender že mnogo več izvirnih hrvatskih in čeških iger na razpolaganje. Ako bode talija stalna, nam tudi ne bode manjkalo igralcev, vsaj imamo že mnogo izvrstnih močij na ptujem. Stalni zaslužek bi pa še druge talente privabil na oder Strokovnjaški igralci bi gotovo bolje igrali, kakor zdanji diletantje in po tem bi tudi občinstvo bolje obiskovalo gledališče. Narodna stranka ima ravno sedaj priliko ob zidanji novega gledališča preporoditi belo Ljubljano in jo otresti usiljene ptujščine. Zagrizeni nasprotniki bodo sicer naše veljavne može obirali nekoliko časa po nemških židovskih listih ter jih psovali s „hetzerji in hetzapostelnia, akoravoo oni svoje narodne probuditelje pouzdigujejo v deveta nebesa. To naj naše prvake le še spodbuja k veči odločnosti, ker narod in kulturna zgodovina bode drugače sodila o njih delovanji. Leta 1889. stavili smo „Vodnikov spomenik" in to leto naj se sveti v zgodovini slovenskega naroda. Pokažimo svetu, da je „Ilirija res oživljena" in da Slovenci nesmo več gnječa, okovana v ptuje verige, ampak zavedni in kulturni narod ! Ako bi se tej reformi nasprotna stranka branila, naj se potem naša Bredstva uporabijo na to, da bodemo v „narodnom domu" imeli stalni slovenski oder in varno zavetje domači dramatiki. Pomisliti je še treba, kako bi uplivalo stalno slovensko gledališče na naša manjša mesta in veče trge po deželi, kjer bi Ljubljanski gledališčni igralci v poletnem času dajali predstave po raznih krajih širne Slovenije. Radi obiskovanja Ljubljan- skega gledališča po zimi se pa nam menda tudi ni treba bati, kajti največa narodna sramota bi pač bila, ako bi v glavnem mestu slovenstva par tisoč Nemcev več premoglo, kakor 2 5 tisoč Slovencev! Nam ne manjka pač druzega, nego poguma, dobre organizacije in naudušenosti za narodno stvar in napredek 1 Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 16. julija. Navzočnih 25 občinskih svetnikov. Predseduje župan Grasselli, ki overovateljema zapisnika imenuje obČ. svetnika dr. Gregoriča in Ravnikarja. Glede zapisnika zadnje seje oglasi se obč. svetnik Ravnikar in opomni, da je v listih čital, da se je v razpravi o „Sokolskem domu" čul klic »Pereat." Ker ta izraz ni parlamentaren in ga župan ni zavrnil, vpraša, je li ta klic v zapisniku? Župan odgovori, da tega klica ni v zapisniku in da ga on tudi slišal ni. Župan Grasselli čita potem obč. svetnika dr. Moscheta dopis, v katerem naznanja, da je odložil mandat kot obč. svet. Ljubljanski. Mestni aastop gotovo obžaluje, da je tako odlična moč poslala svojo odpoved, a Be morda danes ne bode izrekel, se li odpoved vsprejme ali ne, zato se dopis izroči personalnemu in pravnemu odseku. Prečitajo se potem in odobre soglasno pogodbe, sklen ene mej mestno občino Ljubljansko in podjetniki za vodovod. Ti so: Gustav Tdnnies, (reservoir na hribu nad Tivoli za 52.941 gld. 66 kr. in pozomoljske stavbe pri Klečah za 28-565 gld. 84 kr.), Josip Regali in L. Widmayer (mizarska dela za 700 gld.), Matej Š kr a b ec (kleparska dela za 354 gld. 37 kr.). Reservoir nad Tivolskim gradom mora do 15. oktobra biti popolnoma gotov, sicer zapade Tonnies vsak teden 250 gld. Ko bi reservoir vodo puščal, sme mesto na Tonniesove troške postaviti si nov reservoir. Pri naslednji točki prevzame predsedstvo podžupan Petričič, župan Grasselli pa poroča o zahtevi Posavcev iz Kleč, Savelj in Malevasi, katerim sta se pridružila tudi dva posestnika iz Stožic, da da se mestna občina Ljubljanska zaveže, poglobiti jim vodnjake ali pa napeljati vodo, ako bi se vsled vodovoda vodnjaki posušili. Ker so vaški vodnjaki od meBtnega vodovoda 2 do 21/, km oddaljeni, je ta bojazen pač neosnovana. Zahteva Posavcev se odkloni. V imenu personalnega in pravnega odseka poroča obč. svet. Gogola o dopisu vodstva otroške bolnice (Elizabetišča), glede odpisa nekaterih prodanih parcel, na katerih sta uknjiženi dve mestni ustanovi z 2400 in 1200 gld. Otroška bolnica od-prodala je 3 parcele, a na 4. parceli zgradila novo poslopje vredno 30.000 gld. Izvestitelj dokaže, da je za rečeni ustanovi dovoljna pupilarna vrednost in nasvetuje, da se odprodane parcele odpišejo brez dolga, da se pa ob jed nem izbrišeta hranilnični terjatvi. Vsprejeto. V ime personalnega in pravnega odseka poroča dr. Stare o prestanku pogodbe s tovarno za plin. Ta pogodba se je podpisala 30. marca 1860 in ker je v njej določeno, da se ima odpovedati v prvih 6 mestih tridesetega leta, sicer je molče zopet podaljšana na 30 let, treba jo je odpovedati do 30. septembra t. 1. Obvelja. Dr. Stare poroča dalje v stavbinskega odseka imo o makadamizovanji ulic sv. Florijana od začetka Karlovške ceste do Starega trga, za kar se je proračunilo 2122 gld. 85 kr. Poročevalec nasvetuje, da bi se makadamizovali tudi Stari trg, Mestni trg, Marijini trg, Gradišče. Obč. svet. Hribar opozarja, da bode vse to makadamizovanje veliko stalo, da bi trebalo torej proračuna. Ker makadamov tlak prouzročuje veliko blata in prahu bilo bi umestno, da bi se po vzgledu drugih mest na Starem trgu in ne Mestnem trgu napravil asfalt. Asfaltna družba se je že izjavila, da bi □ meter asfaltskega tlaka stal samo 3 gld. 17 kr. Govornik predlaga za ta dva trga asfaltski tlak. Obč. svet. Ravnikar želi, da bi se kaj storilo za jako slabi trotoar na Mestnem trgu, ki je izmej najvažnejih ulic Zato on predlaga, da bi se ondu položil samotni tlak, sicer pa pritrjuje predlogu Hribarjevemu. Obč. svet. Murnik pripominja, da se je o trotoarjih že govorilo, a stvar odložila, dokler bode vodovod gotov in v hiše upeljan. Sedaj je vse raz- kopano, zato ne kaže, da bi Bedaj polagali nov tlak, katerega bi potem zopet morali mzriti. Obč. svet. župnik Rozman opozarja, naj bi se oziralo pri makadamizovanji ulice it. Flonjana tudi na erarični koB Rožnih ulic, koder je velik promet tovornih voz. Obč. svet. Hraskv je za to, da se uvede pristno makadamizovanje, kajti doslej se je proBto posipalo. Omisli naj se za makadamizovanja valjar in potem se bode uspešno delalo, ker je tukajšnje gradivo izvrstno. Ko je še župan Grasselli v istem zmislu govoril, sklene se, da se v Florijanovih in Rožnih ulicah že letos napravi nov makadam in po Hras-kega predlogu omisli nasvetovani valjar. V stavbinskega odseka ime poroča občinski Bvetnik Mu mik o deželnega odbora kranjskega dopisih zaradi gledališkega stavišča. Znani „Theater-verein" bi namreč gledališče rad imel v „Zvezdi*. Na to pa se ne more ozirati, zato prestopi mestni zbor o „Theatervereina" ulogi na dnevni red. V stavbinskega odseka ime* poroča dr. Stare o računu za pnevmatične aparate, za katere se je bilo v proračun stavilo 1000 gld. Proračun se je za 653 gld. 60 kr. prekoračil, kar zbor odobri. Obč. svet. dr. Vošnjak poroča v šolskega odseka ime in nasvetuje, da se učitelju Hribarju, ki je šel na Dunaj v tečaj za deška ročna dela, dovoli 30 gld. podpore. Vsprejeto. Glede ustanovitve šeste lekarne poroča občinski svet. dr. Vodnjak. Deželna vlada odbila je prošnjo za šesto lekarno. Ko so se potem lekarnarji Ljubljanski pozvali, da bi se kdo nastanil na Poljanah ali na sv. Petra predmestji, ni se nobeden temu pozivu odzval. Ker je potreba Šeste lekarne velika, obrniti se je še jedenkrat do visoke vlade, da dovoli šesto lekarno. Obč. avet. Hribar stavi nujni predlog, da se je takoj do trgovinskega ministerstva s prošnjo, da se državni proračun za 1890. leto stavi primerna vsota za novo poslopje za poštne in brzojavne urade v Ljubljani, kakor se je to zgodilo že po druzih mestih, da bodo uradi dostojno reprezentovani. Sedanji prostori, za katere poštni erar plačuje 5 tisoč 200 gld. na leto, so nedostatni, vrhu tega poteče pogodba že 1892. leta. Govornik predlaga torej, da se takoj odpošlje mestnega zbora deputacija, da pri trgovinskem ministru in referentu vse to izposluje. Po predlogu Hribarjevem izvolijo se v to deputacijo vsklikom gg.: župan Grasselli, podžupan Petričič in ces. svetnik M ur ni k. Potem tajna seja. Domače stvari. — (O drugi gimnaziji v Ljubljani) še ni ne duha ne sluha. Potrebna pa bi bila silno, kajti v prvi razred upisalo se je že sedaj 130 Slovencev in 21 Nemcev. Izmej Slovencev sta pri vspre-jemnem izpitu propala dva, izmej Nemcev trije. Ra-čuniti se sme, da se jih bode v septembru upisalo zopet precejšnje število in prvi razred bode zopet štel okolu 200 učencev ter imel zopet 4 oddelke Te številke najbolje govore, kako nujno potrebna je druga gimnazija v Ljubljani. — (Izlet v Divačo.) O ljudskej veselici dne 4. avgusta v Divači pela bodo vsa pevska društva skupno dva zbora. Razen tega bodo pa nastopala posamezna pevska društva vsako zase in bode po tem takem občinstvo imelo priliko opazo vati, kako na raznih krajih naše domovine napreduje umetno petje. — (Kapitelj kranjsko-hrvatskefran čiškanske provincije) volil je včeraj nov de finitorij. Provincijalom je bil izvoljen o. Placid Fabiani, dosedanji gvardijan v Ljubljani, kusto som dosedanji provincijal o. Evstah Ozimek, de-finitorji pa oo.: Julij Brun ner, gvardijan na Tr Batu, Stanislav Skrabec v Gorici, Hugolin Satt-ner v Novem Mestu in Robert Doli nar, gvardijan v Karlovci. — (Iz Vipave) so nam piše; Tekom t 1 obhaja nada čitalnica, kot tretje najstarejše narodno društvo na Kranjskem svoj 251etni obstanek. V slovesno praznovanje te nenavadne dobe narodnega napredka treba je sloge, raznih nasvetov in podpore V to svrho sklenil je odbor povabiti vse p. n. ude in p. n. narodne neude iz Doline na dan 21. t m. v nedeljo ob 6. uri zvečer v društvene prostore, na skupno posvetovanje, kajti v slogi je moč in podvzetje. Obile udeležbe pričakuje odbor. — (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji) bo imela v nedeljo 21. t. m. ob petih popoludne v gostilni ,Prf Tortuni" zbor, da izvoli zastopnika za veliko skupščino. Načelništvo uljudno vabi vse častite ude k obilni udeležbi. — (IzPostojine) se nam piše: Naše tržno gospodarstvo prevzelo je vse instrumente godbenega društva, katero je pod vodstvom viteza Schwarza tako žalostno končalo. — (Redni občni zbor čitalnice v P ulj i) bode 21. t. m. ob 4. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Glavna sku pščina „Učiteljskoga društva za Postojinski šolski okraj") bode v 2. dan avgusta ob 10. uri dopoludne na Razdrtem z nastopnim dnevnim redom: 1. Verifi-kovanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. „Didak-tofonu v praktičnoj skušnji, — iz prijaznosti predava izumitelj „didaktofona" g. Al. Luznik, učitelj Škrbinski na Primorskem. 3. „Kmetijstvo v ljudski šoli", — poroča g. M. Mežan, učitelj na Slapu. 4. Poročilo tajnikove, blagajnikovo in pevovodje. 5. Pregled letnega računa in volitev treh pregle-dovalcev. 6. Poročilo odseka o knjigah, spadajočih v pedagogično in kmetijsko stroko, ki so izšle v tekočem društvenem letu. 7. Upisovanje novih dru-štvenikov. 8. Pobiranje društvenine za bodoče društveno leto. 9. Volitev društvenega vodstva. 10. Volitev delegatov za bodoče glavno zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". 11. Volitev odseka za ocenjevanje na novo izišlih knjig. 12. Razni nasveti. Društveno vodstvo. — (Mesto Tržaško) imelo je pretekli teden 158.084 prebivalcev brez vojaštva. — (Toča) pobila je v noči od nedelje do ponedeljka po Kranjski gori in okolu Dovjega. — (Obesil) se je v Cerkljah na Gorenjskem kmetski fant, Jauez Po djed, ki je bil nekoliko topoglav in je rad popival. — (Za III. letno zasedanje porotnih razprav v Novem Mestu,) ki se prično dne 29. avgusta t. I., izžrebani so naslednji gospodje glavni porotniki: Kermesec Ivan, posestnik iz Ro salnic; Kraker Miha, posestnik iz Jerneje vasi; Barle Ig , posestnik iz Rojev; Malešič Mat., posestnik iz Radovič; Jurčec Ant., klobučar s Krškega; Bižalj Jos., trgovec iz Predgrađa; Ogulin Mat., posestnik iz Brezove rebri; Zorko Flor., posestnik iz Družinske vasi; Sterbenc Andr. iz Toplega vrha; Kerin Fr., posestnik iz Sv. Križa; Cerle Jan., posestnik iz Sv. Lovrenca; Balkovec Pet., posestnik iz Preloke; Zavodnik Karol, posestnik iz Žužemberka; Kupljen Anton, c. kr. notar iz Črnomlja; Pevec Josip, posestnik iz Terbinec; Penca Fr., posestnik iz Mokronoga; Dolar Ferd., graščak iz Kota ; Lopič Št., kolar s Krškega; Fleišman Leop., posestnik iz Metlike; Šušteršič Jan., posestnik iz Sela pri Otavci; Pehani Fr., posestnik iz Žužemberka; Kure Jan, posestnik in obč. predstojnik iz Zagozdeca; Kulovic Fr., posestnik iz Zgor. Sušic; Šlajpach Fr., usnjar iz Žužemberka; Derganc Matija, posestnik iz Draudul; Premer Ig., posestnik iz Primosteka ; Do-linar Jos. (Janez), posestnik iz Povhovce; Jugovic A., posestnik s Krškega; Gabr č Jan., trgovec s Krškega; Stermec Nace, posestnik s Kamnega potoka ; Leckner Andrej, gostilničar iz Črnomlja; Schever Moric, gozdar iz Radeč; Plut Jan., posestnik iz Ručetne vasi; Spreitzer Jan., posestnik iz Stare žage; Jerman F., mesar iz Črnomlja; Koren Jan., posestnik iz Metlike. — Nadomestni porotniki so gg.: Pavček Jan, posestnik iz Cegelnice; Ogo-reutz Jos., posestnik in trgovec iz Novega Mesta; Gaspar Ant., posestnik iz Birčne vasi; BarboriČ Jan., posestnik iz Toplic; Hude Jos., posestnik iz Mirne peči; Klemenčič KI., posestnik na Kapiteljskem hribu; Jak'e Martin, posestnik iz ŠkerjanČ; Galič Jan., posestnik iz Ivane vasi; Knoll Jan., trgovec iz Novega Mesta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Vrhnika 18. julija. Gabrijel Jelovšek jednoglasno s 33 glasovi županom izvoljen. Peterburg" 17. julija. Car in carica z vso carsko rodbino ostavita dne 17. avgusta Petergof in se popeljeta v Kodanj, kjer ostaneta najbrž do 1. oktobra. Berolin 17. julija. Waldersee poslal iz Drontheirna v „Hamburgische Nachrieliten" brzojavko, v kateri zanikava, da bi bil cesarju izročil spomenico z nasvetom, da naj se vojna z Rusijo kmalu prične. Brno 18. julija. Strajk tkalcev skoro končan. Razen 6 tovarn, vse druge v polnem delu. Pričakuje se, da se bode tudi v teh tovarnah delo v ponedeljek pričelo. Budimpešta 18. julija. Poslanec Tibrad imenovan državnim tajnikom v notranjem mi-nisterstvu. Pariz 18. julija. Boulangistični odbor v Londonu sklenil, da naj Boulanger na obtožnico odgovori z novim manifestom. Hammerfest 18. julija. Cesar Viljem ostavil Tromsoe ob 11. uri dopoludne, dospel ob 9. uri v Hammerfest, odplul v najboljšem zdravji proti severnemu nosu, kamor dojde ob 3. uri zjutraj. Razne vesti. * (Nezgoda na železnici.) Iz Vratislave se 15. t. m. lavlja: Včeraj popoludue trčila sta vkupe v Saganu dva tovorna vlaka. Jeden stroj in sedem voz se je popolnem zdrobilo. Jeden zaviralec je lehko ranjen. * (Nezgoda na železnici.) V Moiransu pri Grenoblu na Francoskem trčil je 13. t. m. to vorni v osobni vlak. Pet osob je mrtvih, petnajst pa smrtno ranjenih. * (Poneverjenje.) Vsled ovadbe poštnega komisarja Vojteha Čupuela prijelo je redarstvo 16. t. m. zjutraj poštnega asistenta D rago t i na Maver j a, 27letnega samca rodom iz Linca, v njegovem stanovališči na Dunaj«, ker je poneveril 90 gld., in ga izročilo deželnemu sodišču. Če si je nezvesti uradnik prilastil še kaj več, nego 90 gld., dognala bode preiskava. * (Ubežni knjigovodja ujet) Knjigovodja Ludovik Funk iz Kirchberga na Virtember-škem ponaredil je pretekli mesec nekaj pisem, poneveril nad 21.000 mark ter pobegnil iz Hofa Na Dunaji so pa redarji 16. t. m. zasačili 4 5letnega ubežnika, katerega bodo poslali bavarskemu deželnemu sodišču v Hof in prejeli razpisano nagrado 500 mark. «5 »LJUBIMKI ZVON" za vso leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 17. julija. Pri Malici t de Griea z Dunaja. — Wilsen iz Londona. — Schniidhofer, Landhaus z Dunaja. — Stich, \Vos seli z Duuaja — SesanUky iz Velike Kaniže. — Jerau iz Kranja. — Putik ti Planinu. — Martinelli iz Trata. Pri .Slonu: Knitic iz Vipave. — Bottmayer iz Trata. — Friedman z Dunaja. — Stoiuiltz iz Berolina. — Mallner z Dunaja. — Lonček iz Sevnice. — Uellmer iz SlovenBke Biatrice. Umrli s«» v 1 Jul>IJ«uil: 14. julija: Ana Schuater, trgovčeva hči, men., Špitalake ulice št. 7, za oslabljonjem. — Ana Bergant, sirota, 4 leta, Poljanaka ceata št. 18, za edemom v možganih. — Anton Anžlovar, delavčev sin, 4 leta, Poljanska ceata št. 18, za jetiko. 15. julija: Reza Schreyer, poaeatnica, 79 let, Špitalake ulice št. 9, za utrpnoojem pluč. V dežolnej bolnici: 12. julija: Ivan Taraninua, delavec, 36 let, za jetiko. 14. julija : Filip Šavšek, delavec, 17 let, za arčno hibo. 15. julija: Štefan Krašovic, krojač, 66 let, za oalab-Ijenjem. 16. julija: Viljem Drašler, poštni asistent, 37 let, za otrpnenjem. 16. julija: Marija Šušteršič, sobnega slikarja žena, 48 let, za vnetjem trebušne kožice. Meteorologično poročilo. 'i 1 q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-jn rut.ui\. Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 17. julija | 7. zjutraj 2. popol. y. zvečer 7357 mm. 732'8 mm. 7316 mm. 20 8° C 254« C 20-00 C al. vab. al. zah. al. zah obl. obl. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 22 1°, za 3 1° nad oormalom. ID-CLZ^si-jslsza, borza dne" 17 julija t. 1. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Srebrna renta . . ■ Zlata renta ... 5l7„ marčna renta . ■ Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London ..... Srebro ..... Napol...... C, kr. cekini . . v-ir.Ak« marke . . včeraj — danea gld. 83-95 - gld. 83 90 84 75 — „ 84-70 n 109 75 109-85 ■ 99 75 ■ 99 70 n 907- — 907 •— t 304 — —~ a 303 50 11910 * 119-06 n — ■ —'— 9-46 * y-45v, 5-64 S «4 ■ 58-27 '/i 58 25 4% državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4" „ . . . Qgerska papirna renta 5% . *}ci0 Btajerske zemljifid. odvez, ohlig. Dunava reg. srećke 5° 0 . . 1 gld. Zcmlj. obć. avstr. 4' ,° 0 zlati zast. listi . Kreditne srećko.....100 gld lludolfove srećke..... 10 ., Akcije anglo-avstr banke 120 „ 1 vammway-druAt. velj. I7U g Id. a v. 133 gld. — Ur. 173 10D 96 122 118 163 19 126 230 20 30 20 26 7* 75 20 50 Zalivala. Srčno lahvalo izrekamo vsem, ki so mej boleznijo gonpoda (554) JANEZA DEAŠLERIA c. kr. poštnega uradnika, skazovali nam sočutje, daljo gospodom poStnim uradnikom za udolezitev pogreba iti pevcem za ganljivo nagrobnico. Žalujoči ostali. V Ljubljani 18. julija 1889. Trgovski pomočnik, 22 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, izučen v trgovini mešanega blaga, posebno izurjen manufaktorist, želi Mojc mesto takoj ali pa tlo 1. septembra p remeni t i. Ponudbe prosi pod fit. 18 na upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (548—2) Patentovane Strakosch-Boner jeve stroje za pranje in munge priporoča ^57 37) ALEXANDER HERZOG Dunaj. Orabfti, r.r.'>un>i-ir.t .• 6. Katalogi zastonj in franko. cM-—- Proti ogDju varne železne kasete, ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi ene in nove, Na brano in stanovanje vsprejmeta se dve že bolj odrasli učenki ali pa dva odrasla dijaka iz boljših rodbin. Kje, pove uredništvo »Slovenskega Naroda". (553) lavno občinstvo opozarjamo, da nesmo plačniki za dolgove, katere naredi, kakor tudi ne za blago, katero vzame Ivana Potočnik na ime katerega si bodi. (5 1-D Sorodniki. V Smariji pri Jelšah se da v najem prodajalnica po selo nizki ceni. — Ker je poslopje v trgu in trg sam sedež c. kr. okrajne sodnije in davkarije, ne more se dovolj priporočiti ta prostor. — Več se zve pri posestniku .Timezu Anderluh*u. (552 -1) Št. 12.081. Razpis natečaja. (547—2) Pri vodovodu deželnega stolnega mesta Ljubljane je oddati službo mašinista z letno plačo 800 goldinarjev, prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prošnje s spričevali o popolni sposobnosti jo do 31. dne julija letos poslati magistratu Ljubljanskemu. Prosilci, kateri znajo slovenski, imajo prednost, če so sicer jednako usposobljeni. Službo je nastopiti 16. dan avgusta t. I. V Ljubljani, 14. dan julija 1889. Župan: Grasselli s. r. vise Dne 22. julija 1889. ob 11. uri dopoludne bode v pisarni Puljskega vojaškega preskrbovalnega magacina pismena ponudbena obravnava za zagotovljenje zakupne oddaje: slame za steljo in postelje, premoga in olja za svečavo za postajo P ulj, nadalje sena, slame za steljo, slame za postelje in trdih drv za postajo Vodnjan za Čas od 1. septembra 1889. do dne 31. avgusta 1890., oziroma premoga za čas od dne 1. januvarja 1890. do 31. avgusta 1890. H kratu se bodo vsprejemale tudi pismene prodajne ponudbe zaradi zalaganja: 74.000 kg sena, 24.800 kg slame za steljo, 137.400 kg slame za postelje, 2.700 m trdili drv, 100 m mehkih drv, 2.400 (j premoga. Obsirneji pogoji morejo se zvedeti iz v uradnem listu časopisa „Osservatore Triestino", potem v Graski „Tages-post" in v Ljubljanskem „Sloveuskem Narodu" dne 12. julija t. 1. v popolnem obsegu objavljenega razglasa in iz pri preskrbovalnem magaeinu v Pulji razpoloženih dotičnih zvezkov o pogojih, kateri se (na željo tudi po posti) dobe* po 4 kr. za tiskano polo. Upravna komisija (535-J) c. kr. vojaškega preskrbovalnega magacina. Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Drag o t in Hribar. zaradi prekidanja prostorov v mestni hiši premestili sta se morala začasno urada mestne blagajnice in davkarije v meščansko bolnicu (kresijo) v Špitaiskih nlicali, II. nadstropje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. julija 1889. [550—3) 1211-10) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ? Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja so posebno pripo-P roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobo ae v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva ae v ra/Jienih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo r Mino svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah. I Dobiva se v ljubljeni pri PRA.N CHRISTOPH, Ptttatsttt T TTr'TnVT A TvTM TT izumitelj, itf Jedini isdelovRtel) pristnega K 1V AJN U Li U LJvMAJN iN - U. BVetlega laka za tla, PRAGA & BEK0LIN. Profesorji e. kr. klinike na l>unnji, profesor Orascbe, profi'Nor Selmitzb'r. pok, profesor Oppol/.er. kakor tudi več družili slovečih /, milo a 'dO kr. l'rert kupovan;em ponarejene Auatberiu ustne vode, ki ie |>o analizi le Iz kislin uapravUeni prcjmral. s k..ter»m se r.obje __l>rergodnj nnlel|o, se jtreciio svari. '$1X2 ,.;!;, t■;, Dr. J. G. POPP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekar jih J. Swo!)otla, V. Mayr, U. pl. Trnkoezy, E. Bir-schitz, G. Pioooli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso PetričiO, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krispor; v Postojhu: Pr. Baccaricb. lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; R. Engelaberger, trgovina z galantertfskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kretnji: K. šavnilc, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Skofjej I^oki: C. Fabiani, lekar; p Kočevji: J. Braune, lekar: e Ajdovščini: M. Guglieluao, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Pr. "VVacha, lokar; v Radovljici: A. Roblek, lokar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ri zoli, lokarja; A. Gustin, trgovina I galanterJlJBkim blagom; V Kamniku: J. Bfofinik, lekar; o Trebnjem: J Rupreollt, lekar; v Crnomljt: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lehan, lekar. Narodue Tisaarne4