Posamezna Številka 12 vtnarfev. Slev. 234 \r LMOI, v petek, dne 12. okioura 1917. Leto xlv. aas Velja po pošti: s ti. oelo teto naprej ,. K 30"— la . n rncsoc „ .. „ :>50 la Nemčijo celoletno . „ 34-— »a ostaloinozemstvo. „ <()•— V Ljubljani na dom: Za oelo leto uaorej.. & 2S-— zaenmeseu „ ..K 2-30 V opravi prejeman rnesefino „ 2*~ es Sobotna izdaja: == ka o = sprojemajo. — DroflnlSLTH^ le'efona stev. 74 = Knoatolpna petltvrata (72 mm široka la 3 mm visok,-. ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjih aaročiilli primoron popust po dogovoru« " 1 .,'■ Poslano: -Cnoalolpna petltvrata po 60 v filiala vsa'; dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. url pop. Bedna loina priloga vozni red. OpravnlStvo |e v Kopitarlevl oliol št S. - Račun poštne branUn'06 avstrljs e St. 24.797, ogrsko 26,511. bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškefla tslefona it 188. OKLIC LJUBLJANSKEGA ŽUPANA. Someščani! Jutri, v soboto, dne 13. oktobra 1917 ob 3. uri popoldne jc pogreb- umrlega državnega in deželnega poslanca drja. Jan. Ev. Kreka. Dolžnost slovenske prestolice je, da počasti spomin velezaslužnega bo-ritelja za našo jugoslovansko stvar. Prosim častite someščane, da po ulicah, koder se bo pomikal pogrebni sprevod, razobesijo žalne zastave. m. Mestni župan: Dr. Ivan Tavčar. POGREBNI SPREVOD DR, KREKA. V soboto, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne izpred kne;;oškofijskega dvorca. Pogreb vodi presvetli knezoškof dr. Anion B. Jeglič. Šolska mladina se zbira okrog 2. ure popoldne na Mestnem trg«, drušiVa pa na Vodnikovem trgu. Pevci »Glasbene Matic e« zapojo pred školijsktm dvorcem žalostinko: »Usli-ši nas, Gospodi« Truplo se blagoslovi v stolnici. Pri vstopa v stolnico zaigrajo orgle žalno koračnico (Stanko Premrl). Istotako pri odhodu. Pevci »Glasbene Matice« zapojo v cerkvi žalostinko »Beati Mortui«. Razpredelitev pogreba: Spredaj križ. Nato šolska mladina. Za šolsko mladino zastave društev. Za zastavami pridejo društva (spredaj ženske« potem moški). Dalje nositelji vencev. Za venci duhovščina. Krsta; Za krsto sorodniki. Nato državni in deželni poslanci. Za poslanci javni zastopi in oblastva. Nato ostalo občinstvo- Sprevod se prične pomikaii točno ob 3. uri naprej, In sicer izpred škoiije po Stritarjevi ulici, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Sodna ulica, Kornenskega cesta, Hradeckega cesta, trg Tabor, Vrhovčeva ulica, Ahacljeva cesta, Martinova cesta, Pokopališče. Pred dr. Krekovo vilo sprevod za trenotek obstane. Zastave se poklonijo. Pevski zbor »Glasbene Matice« zapoje žalostinko: »Vigred se povrne«. Na pokopališču pa zapojo pevci žalostinko: »Blagor mu, ki se spočije«. V imenu naroda in Jugoslovanskega kluba govori poslovilni govor poslanec dr. Anton Korošec. Dr. Krekovo truplo se pokoplje v središču pokopališča ob velikem križu, na odličnem mestu, kjer mu bo hvaležni na- rod mogel postaviti primeren nagrobni spomenik. DRUŠTVA IN ŠOLSKA MLADINA PRI POGREBU DR. JAN. EV. KREKA. Šolska mladina se ustavi na Ahacljevi cesti med Vrhovčevo in Prisojno ulico in napravi ob imenovani cesti globok špalir. Tukaj postoji tudi pogrebni aranžer, križ in žalna zastava. Društvene zastave in društva korakajo dalje po Martinovi cesti in se ustavijo šele, ko dospe pogrebni voz pred pokojnikovo vilo. Pogrebni sprevod postoj", kakor žc omenjeno, pred pokojnikovo vilo, kjer zapoje zopet zbor »Glasbene Matice« žalostinko. Po petju se počne sprevod premikati naprej, mladina pa se, ko odidejo zadnji žalujoči, razide, oziroma se neobvezno prikloni žalnemu sprevodu. Na cesti Med hmeljniki se ustavijo društva in organizacije ter napravijo na obeh f.lraneh te ceste špalir do cerkve, kjer čakajo toliko časa, da se dovrši cerkveno opravilo v kapelici na pokopališču. Ko ss prične sprevod iz cerkvice pomikati na pokopališče, se društva priklo-pijo temu sprevodu in korakajo do groba. VTIS DR. KREKOVE SMRTI V ZBORNICI. Dunaj, dne 11. oktobra 1917, Zbornica stoji pod vtisom smrti d r. Kreka. Poslanci slovanskih strank, pa tudi Romani, Nemci in socialni demokrati, prihajajo Jugoslovanskemu klubu izražat svoje sožalje. Veliko prijateljev je imel dr, Krek v zbornici, spoštovanje in občudovanje pa povsod, tudi pri nasprotnih strankah. V današnji plenarni seji zbornice je govoril predsednik dr. G r o s s dr. Kreku res topli prisrčni žalni govor. Spominjal se je njegovega dela v plenumu zbornice, kakor tudi v odsekih. Posebno niegovo delovanje v nagodbenem in socia!no-poli-tičnem odseku. »Jugoslovanski klub« je položil na dr. Krekov sedež v zbornici krasen šopek rož s slovenskimi in hrvatskimi trobojnimi trakovi. Popoldne ob treh je imel Jugoslovanski klub žalno sejo. Velikemu pokojniku v spomin je govoril načelnik kluba, njegov ožji sotovariš, sobojevnik in zvesti prijatelj dr. Anton Korošec. Molk, bridkost med tovariši. Solze v očeh. Poslušajo stoje. Klub pooblasti dr. Korošca, da govori dr. Kreku ob grobu v imenu naroda in Jugoslovanskega kluba poslovilni govor. SOŽALNA BRZOJAVKA PREDSEDNIKA DRŽ. ZBORNICE DR. GROSSA. Z Dunaja je došla danes sestri dr, Kreka, Cilki, od zborničnega predsednika dr. Grošsa sledeča sožalna brzojavka: . »Prosjm Vas, da sprejmete o priliki smrti Vašega častitega g. brata, državnega poslanca dr. Kreka v imenu predsedstva poslanske zbornice najtoplejše in najodkritosrčnejše sožalje. Gross,« V TRSTU. »Edinost« piše: Povodom smrti drž. poslanca dr. Janeza Ev. Kreka je izvešena na poslopju »Edinosti« črna žalna zastava. — Vest o smrti odličnega jugoslovanskega prvoboritelja je napravila v vsej tržaški slovenski javnosti naravnost porazen vtis, tembolj, ker je prišla vest popolnoma nepričakovano. GLASOVI ČASOPISJA. »Naša moč piše: Ni ga več! V tugi in bridkosti obstane srce, usta obmolknejo, samo oči govore solzne besede: Ni ga, ki nam jc bil dušni oče, voditelj in svetovalec , v vseh težkih urah. Ah, kako težka je ura slovesa za vekomaj, naš dragi, preljubljeni oče! Sredi, najtežjega, najvažnejšega dela, ki naj bi dvignil moč in polet od nekdaj zapostav-ljanega slovenskega posebe in vobče jugoslovanskega trpina — je splaval tvoj duh nad naše s trpljenjem preobložene glave, da bi pri Večnem zrl sad svojega plemenitega, nesebičnega dela. Roka, ki je z zamahom kazala nove smeri, je omahnila; glava, ki je s široko odprtimi očmi zrla v vrvež ljudstev in mislila o moči, vladi in pravici, se je uklonila smrti, ne — nasprotnikom njegovih idej; srce je otrpnilo pod težo dobrih del za druge, trpine, za velikega trpina — slovenski narod. Prestal je mož boje, ki si jih ni nikdar strašil, sredi svojega priljubljenega kmeti-škega naroda v prelepi šentjanški fari na Dolenjskem. V bližini treh dobrih prijateljskih poštenih duš je prenehalo biti vse ljubeče srce, srce, kakor jih je malo imelo slovensko delavno ljudstvo. Kaj naj bi še premišljevali? Solze so v naših očeh, trdo se suče roka, ki piše preljubemu očetu zadnji pozdrav. Naj Ti, predragi naš voditelj in svetovalec, Večni povrne tisočero vsako najmanjše dobro delo za javni blagor! Na svidenje — nad zvezdami! »E d i n o s t« piše: »Smrt dr, Krekova je udarec za narod slovenski; zasekana nam je rana, ki je ne bo lahko izlečiti. Odprla se je vrzel in mi gledamo s strahom okolo sebe, bo-li možno izpolniti zopet to vrzel? To občuti danes z britko žalostjo v srcu vsakdo, ki med nami Slovenci pošteno čuti in misli, pa naj se je že v tem ali onem strinjal a pokojnikom, ali ne! Kot mož dela in samo dela, ki nikdar ne misli na-se, ki mu ni bil njegov lastni jaz nič spričo ciljcv, za katere je delal in se boril: kot tak nam je bil znan dr. Krek že davno. Ali veličina njegova nam je stopila šele prav plastično pred oči v zadnjih časih velike borbe za bodočnost našega naroda. Šele sedaj smo prav videli dra. Kreka v vsej njegovi ljubezni in skrbi za usodo naroda. Tudi dr. Krek je bil strankar, tudi on je imel svoja naziranja, kakor pač ne more biti drugače to pri inteligentu, kaj šele pri takem intelektualcu nenavadne mere, pri taki individualnosti, kakršna je bil veliki, a pri tem vendar tako nenavadno skromni naš pokojnik. Strankar je bil in pri tem oster bojevnik. Ali spričo veličine časov, ki odločijo usodo naroda, se je rešil vsake strankarske tesnosrčnosti in se je s smelim poletom dvignil v jasne višave, da se mu je odprl pogled na potrebe narodne skupnosti, na zahteve sodobnosti. S te jasne višine jc videl zahteve, ki jih stavlja zgodovinsko znameniti čas tudi našemu narodu imperativno; pred vsem zahtevo: združite svoje moči, ujedinite se, ker ]e ujedinjeni, s koncentriranimi silami, morete narodno ladjo dovesti v varno pristanišče — za vse čase! In Krekova ljubezen in zvestoba do naroda, skrb njegova za narodno bodočnost, se je brez pomislekov in vsake tesnosrčnosti pokorila imperativu: njegovo delo, njegova zasluga v prvi vrsti je, da smo Slovenci, da smo južni Slovani zadivili in presenetili svet s svojim složnim nastopom za politiko velikih potez in velikih ciljev. Dr. Krek s svojimi sedanjimi sotrudniki je dal narodu, česar je ta pogrešal do današnjih dni! Postavil je narodu cilj in s tem odprl rojakom oči, da šele sedaj vidijo z grozo in boljšimi nadami, kako malenkostno, pig-mejsko je bilo doslej vse naše narodno življenje, kako. malenkostne so bile vse tiste zadeve in zadevice, ki so nas razdvajale doslej v dva strupeno sovražna si tabora: kako malenkostne spričo velikih ciljev, ki nam morajo biti skupni! Dr. Krek se ni izneveril svojim naziranjem in gotovo ni zahteval — to jc izključeno pri takem veleduhu — kaj takega od nikogar. Ali, dal nam je — in to jc zapuščina svojemu narodu neizmerne dragocenosti — pouka, kako se mora v kritičnih časih manjše umikati pred velikim! In za-o — to je naša trdna vera, ki nam blaži bol ob tem mrtvaškem odru — dr. Krek ni umrl! Telo je obnemoglo in padlo, veliki duh njegov bo žive) dalje in nas vodil po pravi poti. Pouk, ki nam ga je osta- Krvave srage. (Dva utrinka smrtnega znoja.) Vinko Gaberc. I. v Albaniji nekje je služil cesarju. Ni bil prav tam na fronti, kjer se krha jeklo in v dimu raztreskavajo drobci granat, a opravljal je svojo službo kot oficir pri sa-perjih v etapi. Ždel jc tam mesecc in mesece in ni čudo, da se mu je zahotelo z onih neprijaznih skal drugam, morda celo v pravo njegovo domovino. Storil je korake in povzročil, da so začeli iskati zanj moža, ki bi menjal z njim. Sredi avgusta je prispela k pododdelku neke divizije ob Sočo depeša, glasom katere išče poročnik pri saperjih subalternega tovariša, ki bi bil voljan menjati z njim in iti v etape v Albanijo. Izbirali so in našli primernega, ki bi si moral kot »schonungsbediir-ftig« čuvati zdravje in sile. Nisem dalje mislil na oni intermezzo, in niti za trenutek bi se nc bil pobavil z njim, da ni bilo ime oficirja, ki jc hotel iz I albanske pušče na kršni Kras k Soči, slovensko, prav pristno slovenska oznaka najstarejim narodom znanega obrtnika, i Tako nenadano pa sem doživel dogodek, ! ki mi je pozval v spomin oni korak slovenskega oficirja. — Italijanski aeroplani živahno delujejo; po dnevu in po noči krožijo nad našimi postojankami in zahajajo za postojanke tja proti zaledju, zvedavo razmotrivajoč o vsakem pokretu naših čet. Nekega večera prav pod konec septembra so bili zelo živahni, a vrhunec je dosegla njihova delavnost proti polnoči. Krožili so iznad Grmade tja proti Trstu in vrgli sedaj tu, sedaj tam par bomb, kakor so pač opažali kak ogenj, ali kakor so mislili, da se mora nahajati na tem ali onem mestu kak primeren objekt. Naslednje jutro so pododdelki kakor vedno in večkrat na dan oddajali telefonskim potom svojemu višjemu poveljstvu poročila o položaju. Ostrmel sem, ko sem čital: »Pri saperjih ..... je vrgel sinoči ! proti polnoči aviatik bombo ravno na ba-j ruko, kjer se je nahajala oficirska kuhi-I nja. Žrtve: troje oficirjev (imenom navedenih) in četvero mož mrtvih. Nekaj ra-niencev.« — Mehanski hereš tn in sknrn da se Ti ne zmezi kri v otrplem solncu. Kdo sc bo razburjal danes radi posamez-| nosti, če sredi velikega mrtja gleda, kako leze v prah in pepel vesoljni kulturni svet? Take posameznosti so strašen dogodek le za one, ki jim je žrtev blizu, tako blizu, da so jim v primeri s to vse druge tuje. Med mrtvimi oficirji sem čital tudi ime onega saperja, ki se mu je bilo na njegovo pred šestimi tedni izproženo prošnjo posrečilo priti iz Albanije domov — umret. Drugi dogodki so vkovali mojo pozornost in nisem sc spomnil več onega neznanega človeka, kar pride drugi dan po onem usodnem dogodku, ko je bila rahla lučica izdala Italijanom, da je lam doli pod njimi nekje človeško selišče, druga depeša iz zaledja, tam iz dolenjske metropole. Naslovljena jc bila onemu oficirju pri saperjih, ki si jc bil zaželel iz Albanije na slovenski Kras. Glasila sc je: »Anica jc umrla za grižo. V nedeljo bo pogreb. — Olga.« Storilo se mi jc milo. Nc poznam lju-dij. Čc pade oče ali brat ali soprog, ni nič čudnega. Mislim, da to človek prenese kar tako. Ej, koliko se jih je žc zagrizlo v kraško skalo in kolikim še namečejo rdečkaste kraške zemlje na moške prsi! A tragika jc v dogodku, ki vam ga pripovedu- lenr. Mladega Slovenca jc ubila laška bomba iz zraka. Kdo bi si mislil, da li prileti ravno v trenutku, ko si mordu po večerji- ci zažigaš smodko, nad glavo angel smrti, ki tc s svojim krilom samo narahlo oplazi, toliko, da jasno čuješ njegov nedvoumni poziv, da imaš takoj oditi z njim. In kdo bi si mislil, da v onem trenutku, ko bi že obvestilo o dogodku lahko prišlo domov, če bi bilo poslovanje pošte bolj redno, umira doma pokojniku drago bitje. In tako javljajo sedaj iz nesrečne ro-dovine o smrti sestrice Anicc in pričakujejo vojaka s fronte na pogreb, ne da bi vedeli, da je žc tam nekje na Krasu izkopana i zanj mogila in tudi že zagrebena. Angel smrti je zaplul v rodovino in nc ve, kam bi prej potočil solzo sočutja. Odšla sta brat in sestra. II. Tekom enajste bitke pri Sodi sc ie naša divizija umaknila nekoliko nazaj na počitek, da odstopi svoje mesto drugi še ner izčrpani. Vesele so se odpravile naše če-< tc s svojih postojank in vsakdo je dobro volje zapustil svoje mesto, ker Inkozvano relabiiranje jc vedno prijetno, zlasti če uideš plohi njenega divjanja, nc pa šele tedaj, ko ic smrt žc končala svojo žetev in ustavila lc steptano strnišče. Prišlo pa jc, da smo mogli ostati tia počihku lc štirinajst dni, toliko, da smo 1« /.u silo zamašili vrzeli, lu so nuni uh udrjti vil dr. Krek, je: bodite le različnih na-ziranj v tem in onem, v ljubezni in zvestobi in na delu za skupne cilje bodite edini! Puljski »Hrvatski list« piše o dr. Kreku: Z njegovim imenoitt bo vedno združeno veliko delo naše zdmžitve. Bil je duša Jugoslovanskega kluba, naša narodna misel je imela v njem pravega apostola narodne sloge. Kot sveto dedščino nam je zapustil zapoved: Bodite složni v delu za narodno bodočnost, bodite neumorni v težnjah za združenjem, bodite neomajni v veri, da bo prišel dan osvoboditve in svobode!« Velike slike dr. Jan. Ev. Kreka se prodajajo v »Katoliški Bukvami« izvod po 2 K 20 vin. Odločitev svetovne volne no slovenski zemlji. ^ Med tem, ko se med prebivalstvom vseh dežel govori o možnosti in nemožno-sti četrte pozimske vojske, se je na južnem iTirolskem že pričela zima, po dolinah leži oktoberski sneg, po gorah divja snežni metež, mrzel veter veje po hribih in toplomer kaže 10 stopinj pod ničlo. Dunaj, 11. oktobra. {K. u.) Vojni tiskovni stan: Radi vremena — ob Soči je divjal vihar in jug (široko), na koroškem pozorišču slabo vreme, deževalo je, bili so snežni meteži, so se včeraj le malo bojevali. Le na gori sv. Gabrijela in v prostoru Asiago-Arsiero smo odbili italijanske patrulje, ki 6o napredovali. Bern, 11. oktobra. Iz Londona. Vojaški kritiki londonskih listov napovedujejo ▼ bodočih časih važne dogodke. Italijansko bojišče je postalo v sedanjem stanja svetovne vojske najvažnejše bojišče, ker je mogoče, da se tam odloči vojska. Zavezniki sodijo, da morajo Italijo pri sedanjih akcijah z vso silo podpirati. List se peča tudi zelo obširno z načrti osrednjih velesil. Pomoč zapadli velesil za nalilo. »Neue Freic Presse« piše: Iz ententinih držav zopet preplavljajo Svet s poročili, ki napovedujejo orjaške vojaške naprave. Po teh vesteh hočejo aliiranci s forsiranimi vpoklici vseh tačas razpoložljivih moštev spraviti stanje svoje vojaške moči na višek. V Italiji, Angliji in Franciji je že odrinilo pod zastave vsega vkup nad dva milijona novih moštev, nadaljni kontingenti se vpoklicujejo. Anglija sama je postavila na plan 750.000 svežih rezerv. S pričakovanimi pomožnimi četami upajo doseči nad sovražnikom toliko numerično premoč, kakor je doslej še niso imeli. Listi namigujejo, da gre za odločilno podjetje, ki bi moglo konec vojske pospešiti. Čeravno utegnejo biti gori navedeni podatki pretirani, vendar ni dvoma, da zbira ententa vse svoje moči, da se zavihti k odločilnemu udarci. Pod pričakovanimi ameriškimi pomožnimi četami utegnejo po vsej priliki razumevati tiste čete, ki so že na poti ali pa ki jih morejo v najkrajšem času pričakovati — če vse skupaj ni »bluf«. Ako cenimo te pomožne čete na 200.000 do 300.000 mož, nismo segli previsoko. Ti oblaki dima in sopare, ki jih kopičijo sovražniki, imajo najbrž namen, da prikrijejo pravo stanje njihovih moči in njihove namere. Kar se tiče prvih, smo že namignili, da so pretirane. Kar se pa tiče njihovih namer, je pa precej gotovo, da je določena italijanska fronta v to, da se odigrajo na njej odločilni dogodki. Vspored,-no z njimi se pa utegnejo pač tudi na dru- Maskirana cesta v okolici Sv. Gabrijela. gih bojiščih odigravati več ali manj važne akcije. Vse skupaj moremo označiti za jesensko generalno ofenzivo. Poleg drugih nagibov je, kakor se zdi, posebno bodoča zima, ki vihti bič nad entento. Kako bodo armade in narodi entente prenesli četrto vojno zimo, to utegne biti velika skrb vodilnih mož med sovražniki, ki so zločinsko podaljšali vojsko. Italijanska fronta kot bodoča glavna fronta pušča odprtih več vprašanj. S kakšnimi močmi se utegnejo zapadne velesile udeležiti italijanske ofenzive? S kakšnim napadalnim načrtom imamo po vsej priliki računati? Kdaj se začne ofenziva? Če vpošetvamo, da morajo biti armade razen na glavni, to je italijanski fronti, kjer se bo bila glavna ofenziva, tudi na drugih frontah tako močne, da bodo sposobne za napad, sledi iz tega, da bodo mogli poslati v Italijo s?mo preostanke svojih moči. Precej redke železniške zveze med Italijo in Francijo ne dovoljujejo, da bi se čete hitro metale z enega bojišča na drugega. Morska pota so na vsled podmorskih čolnov nevarna. Zato bi preveč tvegali, ako bi eno fronto oslabili. Za 550 kilomefrorv dolgo zapadno fronto moramo računati za prvo črto naimanj 55 divizij, ako naj pride na vsakih 10 km po ena divizija, kar je komaj še zadostno. S premikalnimi umetnijami se morejo potem ustvariti gostejši ali redkejši deli fronte. Ker moramo k temu računati še 20 do 25 divizij taktičnih in strategičpih rezerv, potem bi znašala potrebna celo-kunna dotacija sovražne zapadne fronte 70 do 80 divizij. Kar ostaia preko tega, bi mogli poslati v Italijo. Približno bi mogli ta preostanek ceniti na 20 do 30 divizij. Artiljerijska pomoč utegne biti posebno obilna. Na sovražni napadalni načrt na jugozaoadni fronti bi imel pozni letni čas precejšen vnliv ter jim ga utegne znatno prirezati. Ker ne moremo misliti, da bi naši sovražniki visokogorsko zimo naravnost izzivali in ji šli takoreVoč nasoroti, ostane ob danih vremenskih in drugih razmerah pač le soška fronta kot klavno boiišče. Kar se tiče časa ofenzive, bi bilo sklepati iz namicSavanj v italijanskem časopisju, da je položaj clo malega dozorel. Mum wlka. Državni zbor. 7. seja dne 11. oktobra. Predsednik dr. Gross se spominja umrlih poslancev dr. Jan. Ev. Kreka in Jožefa F o 1 i s a. Zbornica stoje posluša. Na predlog predsednika se čas, v katerem bi moral imunitetni odsek podati svoje poročilo o predlogih glede mandatov, podaljša za nadaljnih 14 dni. Minister za dež. brambo fml. Czapp odgovarja na interpelacijo glede uboja dragonca Moritza po poročniku v rezervi Zertiku, da jc častnik vsled dragonca bil prisiljen rabiti orožje. Natančnejše podatke bo mogel dati šele, ko bo končano sodno postopanje. Poslanec Zenker poroča o predlogih, da se odpravi politična cenzura. Minister Toggenburg priznava, da so se zgodije napake, katere vlada kar najbolj obžaluje. Vendar pa živimo v vojnih časih. Preventivna cenzura bo pač morala še ostati, vendar pa bo cenzura dobila navodila, da poseže vmes le tam, kjer nastopi sovražnost v državi. Nato govorita poslanca Trylowskij in Daszynski. Ta izjavi, da je današnja cenzura sramota za Evropo. Po sklepni besedi poročevalca Zenkerja se sprejmejo predlogi tiskovnega odseka z resolucijo posl. Friedmaftna, ki poziva vlado, da razveljavi prepoved uvoza inozemskih časopisov. Prihodnja seja v torek 16. t. m. ob 11. uri dopoldne. Politične oblasti na štajerskem. Dunaj, 11. oktobra. (K. u.) V pismenem odgovoru izjavlja notranji minister na vprašanje dr. Verstovška in tovarišev glede na nerešitev važnih aktov od strani namestništva v Gradcu in političnih oblasti na Štajerskem. Vojne razmere so tako pomnožile delo političnih oblasti, da ni mogoče redno sproti reševati vseh aktov. Dolžnost političnih oblasti je, da najhitrejše rešujejo zadeve, ki so neposredno v zvezi z vojsko, posebno zadeve, ki se tičejo zahtev vojne uprave, ljudske prehra-j in in preskrbe. Zato je umevno, da se zavleče rešitev ostalih zadev, ki niso tako važne. Mnenje, da so skoro vsi uradniki političnih oblasti na Štajerskem oproščeni vojaške službe, je napačno, ker so tudi sedaj precejšnje število teh uradnikov poklicali k vojakom. Vladna večina za proračun. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da je vlada dobila večino za začasni proračun. Zanj bodo glasovali: Nemci in Poljaki. Nemška narodna zveza, krščanski socijal-ci in Poljsko kolo razpolagajo v proračunskem odseku z 28 glasovi, medtem ko šteje opozicija 23 glasov. Nemški radikalci izstopili iz narodne zveze. Dunaj, 11, oktobra. Nemški radikalci so sklenili, da izstopijo iz nemške narodne zveze, cla si tako zagotove popolno prostost postopanja. Proti nameri vlacle, da bi z razpisom novih volitev otvorila vrata v zbornico pomiloščenim veleizdajalcem, nemški radikalci najodločnejše ugovarjajo. Italijani šc prve štiri dni bitke. Nismo se pomaknili več naprej na svoie prejšnje pozicije, ampak menjali smo z drugo divizijo tam preko svoje leve sosede. Tako smo prišli k morju, kar nam je bilo zelo prijetno. Da spoznam nekoliko kraje ob morju, ki mi še niso bili znani, sem vzel palico v roke in pot pod noge in hajdi tja proti Nabrežini. Dobil sem na stezi priletnega črnovojnika, ki sem ga na videz spoznal, ker je bil za ordonanco pri nekem poveljstvu, Prilike in vzroka govoriti z njim pa dotedaj nisem imel. Ker pa imam prirojeno slabost, da moram včasih z vsakim neznanim človekom pokramljati, sem starca ogovoril. Zvedel sem, da je iz Badna pri Dunaju, da ima trgovinico in da se njegovim ljudem niti sedaj slabo nc godi. Povedal mi je možak, da ima dva sina, oba pri cesarju v službi. Za enega ne ve že nad leto dni prav nič več. Ostal je nekje na Ruskem Poljskem in na opetovano vprašanje jc rodovini odgovorilo poveljstvo samo, da ga pogrešajo. Skrbi ga nekoliko za starejšega sina, tembolj ker zadnjih štirinajst dni tudi o svojem osemnajst let starem fantu ničesar nc ve. Izučil se je bil 7a m r-i n i Ir n nnfn na c rt lin V7(>li k vnin. — ------------- ------ t«— — ------- ■ -r kom in kar čez noč jc bil na bojišču, In tu nekje je moral biti, saj je govoril o Grmadi in pisal od divizije, ki je zamenjala svoje postojanke z našo. Pravil sem možaku, da ni čudo, da ne dobiva od sina ob Adriji nikakega obvestila, saj vendar sam ve, kako premikajo čete, kar povzročuje, da je pošta včasih vsa zmedena, ako ni naravnost popolnoma ustavljena. Ni pa izključeno, da fant ni mogel pisati, ali pa da se mu ni hotelo; saj se dogaja, da se človeku včasih niti dihati nc ljubi. Toliko je raznih možnosti in vzrokov, da se sin ne oglaša; čemu ne bi mož pritrdil meni, ko mu pravim, da sin radi položaja ne piše? Zdelo se mi je, da je mož mojega naziranja. Kar zapaziva pogreb. Mal sprevod; par oseb sc je premikalo tam preko ceste, toliko, da mrtvec sam ni legel v jamo. S starcem sva postala nekoliko zamišljena. O čem je razmišljal on, ne vem; jaz mislim pogosto o smrti. Motrim njeno grozotno veličanstvo od vseli strani. Občudujem jo, gnusi se mi, mrzim jo; a koncem koncev mi je vedno žal, da prihaja tako pozno. Neprijeten gost, nevabljcn; nikdo si ga ne želi. A če in +it □« t ri rl ni • n 11 n ii r» n r, v r. ,,! .1 j V M | Ul /^uvu • Ul/Vlll VI« *-» J.' t fck T l J U li 11 Alt« VJCl I l mora biti. " Tam za stezo v dolinici je krjž pri križu, Takozvano »grobišče junakov«. Tu leže. Ni eden teh ni mislil, da se vleže tu pod plitko rušo. Saj je vsakdo uverjen, da zapiha dih smrti v obraz ne njemu, pač pa morda njegovemu sosedu ali možu pred ali za njim. In vendar je ravno on tu legel v skromno zemljo. Z možem sva stala na grobišču. Prišli so tudi pogrebci iz onega sanitetnega zavoda tam pri gozdu. Ogledoval sem križe. Oh, koliko slovenskih imen je med njimi! Zdi se mi, da je proporcija nam v škodo. Novih grobov je bilo izkopanih; čakali so stanovnikov. Pogreznili so pogrebci zavito truplo v grob, cla ga zagrebejo. Čisto nesvečano so se razgovarjali in pušili Sa-nitejec je zabodel križec s skromnim napisom v zglavje groba. Krik ... »Moj sin,« jc zarjovel moj spremljevalec. Ime moža, ime na križu — isto; oče in sin. Ne vem kako: Zmuznil sem se z grobišča in se vrnil v svoje grmovje-. Nekoč pozneje bi bil imel srečali moža, ki je tam na grobišču našel svojega sina. Po ovinku sem se mu izognil. Ne recite, da sem surovina ali kukavica. Spoštovanje precl krvavo srago mc Politično nezanesljivi. Dunaj, 11. oktobra. (K. u.) Na razne interpelacije glede postopanja s politično nezanesljivimi osebami je domobranski minister odgovoril pismeno. Minister opozarja na dejstva, da so sedaj sovražne države že dolgo pred izbruhom vojske z vsemi mogočimi sredstvi uganjale v naši domovini propagando, da bi širše ljudske sloje odtujili svoji domovini in jih postavili kolikor le mogoče v službo sovražnika. Zato je bilo začetkom vojske treba obrniti posebno pozornost na gotove ljudi. — Kljub vsej previdnosti so ti ljudje v prvih letih vojske večkrat napravili veliko škodo in povzročili obilo nepotrebnih krvavih izgub. Minister ne taji, da so se v tem oziru mnogokrat prekoračile meje in sporoča, da je izdal podrobna navodila, da se prepreči neopravičena strogost napram posameznikom. Državni uradniki pri ministrskem predsedniku. Dunaj, 11. oktobra. (K. u.) Danes je odposlanstvo stalnega zastopa avstrijskih uradniških društev (Kranjsko zastopa občinski svetnik c. kr. davčni nadupravitelj Lilleg) posredovalo pri ministrskem predsedniku in pri finančnem ministru glede na ^edno večjo bedo v krogih državnih uradnikov. Izrazili so sledeče želje državnih uradnikov: dovoli naj se enokratna, po številu družinskih članov določena dra-ginjska doklada, ki bodi primerna sedanjim cenam obleke in perila. Iznova naj se ure-de pristojbine službenih potovanj in nadur, dvojno naj se štejejo vojna leta v korist vseh državnih uradnikov v vseh plačilnih stopnjah, v časnem napredovanju in z ozirom na zaračunanje v pokojnine. Oba ministra sta izjavila, da priznavata velike zasluge in bedo državnega uradništva v sedanji vojski. Rekla sta, da upata povodom proračunske razprave ugoditi kolikor to liko željam državnega uradništva. Brambni minister o vpoklica nepotrjenih« Dunaj, 10. oktobra. (Kor.) Na današnji seji brambnega odseka se je brambni minister Czap obširno bavil z iniciativami in željami brambnega odseka. Tekom razpravljanja o najnovejših objavah glede predstoječe pritegnitve nepotrjenih črno-vojnikov v črnovojniško službovanje brez orožja, je minister konstatiral, da ne gre pri tej akciji za nobeno novost. Dočim so bili izvršeni do sedaj le posamični vpoklici k službovanju brez orožja, je nastala tekom izmenjalne akcije večja potreba takih vpoklicev v svrho nadomestitve sposobnih za orožje. Le zato in ne, ker gre za kako novost, je bilo priporočljivo, da se javnost opozori na to s časopisjem. Vajaška uprava smatra namreč za svojo dolžnost, da pripravi prebivalstvo na kake predstoječe odredbe važnega značaja, da se zamore isto potem temu primerno urediti. Za enkrat gre le za relativno jako skromno število. Seveda ne smejo igrati pri vpoklice-vanju teh oseb socialni oziri nobene vloge. Minister je prečital dotična mesta v navodilih, poslanih političnim oblastim, Vpoklicani se bodo uporabljali pri vojaških poveljstvih, zavodih in četah za vojaške pomožne službe. Predstoječi vpoklic se izvrši na podlagi črnovojniškega zakona in ne na podlagi zakona o vojnih dajatvah. Razmere v Bosni in Hercegovini. V pismenem odgovoru poslanca dr. Korošca in tovarišev glede na protipo-stavne in brezustavne razmere v Bosni in Hercegovini spominja ministrski predsednik na znane okoliščine, ki so privedle do zaključenja in razpusta bosanskega sabora, ki je bil pravzaprav nepopolen, ker je skoro tretjina srbsko - pravoslavnih deželnih poslancev zaradi ubega ali veleizdajc izgubila mandate. Za prizadevanje vlade, celo pod pritiskom izrednih razmer zagotoviti gotovo sodelovanje ljudstva pri deželni upravi, ne govori samo namen vlade, da skliče posvetovalno komisijo za upravne zadeve kakor tudi da pritegne domače zaupnike k posvetovanju o gospodarskih stvareh, marveč tucli okoliščina, da se na primer obdrži institucija okrajnih svetov, kojih sadonosno sodelovanje uprav na polju aprovizacije in vojnega gospodarstva se mora priznati. Omenjene internacije v trdnjavo Arad so upravičene vsled vojaških ozirov kakor tudi vsled okoliščine, da so srbske in črnogorske čete naše srbsko-pravos'avro prebivalstvo dosledno izrabljale za vohunstvo in za vodnike. Civilne upravne oblasti so se ome'ile na najpotrebnejše internacije državi nevarnih velesrbskih agentov in oseb, na katere je vplivala velesrbska agitacija in ki so zaradi dolgoletnega rovarenja, katero so odkrili veleizdajniški procesi v Ba-njaluki, Sarajevu in Bihaču, prejeli zasluženo kazen. Vojaške in civilne oblasti so sc od tedaj skupno trudile z revizijo list popraviti napake pri internacijah. Ponovno so prihajale od delegatov vlade pritožbe in ovadbe, preiskava te pritožbene zadeve doslej še ni končana.- Minister brani bosansko-hercegovsko uradništvo pred nezasluženimi napadi in priznava delo tega uradništva med vojsko. Želje interpe-lantov, da se zopet vpostavi ustavno življenje v Bosni, se krijejo s prizadevanjem skupnega finančnega ministrstva. Težkoče obstojajo v tem, ker je sedaj v Bosni in Hercegovini večji del dežele vojno ozemlje, da je večina volilcev odsotna na bojiščih, da so upravne oblasti preobložene z delom in se zato ne morejo kar brez vsega razpisati nove volitve. jupsisvuRo vprašanje. Razgovor dr. Korošca z dunajskim dopisnikom »Hrvatske. Države«. »Hrvatska držav a« priobčuje razgovor svojega dunajskega dopisnika z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem z dne 7. vinotoka 1917. Dr. Korošec je najprvo obžaloval, da merodajni krogi v monarhiji še danes nimajo pravega razumevanja za jugoslovansko vprašanje. Krivo temu je tradicijonel-no nepoznanje pravega položaja pri vladah na Dunaju in v Pešti. Krivo je v gotovem oziru tudi nasprotstvo informirajo-čega uradništva nasproti našemu narodu. Krivi pa smo tudi mi sami. Ker nismo dovolj odločni, mislijo gospodje na Dunaju in v Pešti, da se nam dobro godi v sedanjem položaju. Vsak pojav separatizma registrirajo z veliko radostjo. V Pešti so vsled tega popolnoma zadovoljni s Hrvatsko. Na Dunaju pa nočejo verovati, da bi naš narod resno zahteval svojo državo. Zato je naša dolžnost, da vedno in povsod naglašujemo, da je dunajska deklaracija naš poslednji minimum in poziv in da pod ta minimum nobeden resno ne misli. Treba je vzbuditi v vsem narodu vero, da za . veliko idejo, ki si jo je koj in instinktivno osvojil, manifestira, kjer more. Treba je, da je izraz narodne volje tako močan, da bo vsak uvidel, da se lo pot nočemo zadovoljiti z malimi koncesijami, ampak da je treba sedaj ali nikoli urediti celo naše vprašanje. Radi tega je prejalislej potrebno, da se z b e r e m o e rtič r a t v Zagrebu vsi narodni hrvatski, srbski in slovenski poslanci, da javno in glasno izjavimo trdno voljo celokupnega naroda, da zahtevamo svobodno narodno državo. Treba je, da je ta irraz tako močan, da se čuje po celi monarhiji in preko njenih mej. Naša deklaracija obsega vse ozemlje, koder biva naš narod v monarhiji. Ona misli na Slovence in Hrvate v Istri in v Trstu, na Goriškem — naravno brez furlanskega ozemlja, ker naš program ne izključuje primorskih Italijanov. Na severu obsega naša deklaracija naš narod na Koroškem, ki je vkljub germanizaciji tja do Osojskih Tur, do Svinjskih planin še danes naš. Ona misli "na naš štajerski narod severno od Drave in na obeh straneh Mure. Jasno je, da obsega Medmurje, ki je bilo združeno z materjo Hrvatsko in na pastorko slovanstva na panonske Slovence, kojih pradedje so toliko napravili za kulturo Mažarov. V smislu doslednega izvajanja narodne ideje in samoodločbe narodov obsega deklaracija i hrvatski narod, ki ustvarja na severu panonske Slovenije živ in močan most med severnim in južnim slovanstvom. Deklaracija obsega logično gospodarsko tako močni in kulturno napredni srbski narod v Bački, Banatu ter sploh v nekdanji Vojvodini. Ona ni zabila tudi onih hrvatsko-srbskih naselbin, ki se drže na južnem Ogrskem narodnega telesa. Sava in Drava ustvarjajo kot velike prometne ceste iz tega ozemlja celino, ki se odpira na jugu k celemu svetu, k našemu morju. Na vprašanje, kako stoji z realizacijo onih velikih idealov, odgovarja dr. Korošec, da smemo biti z današnjim razvojem zadovoljni. Narod razume idejo in" jo sprejema s celim srcem. To je temelj vsega, to je veliko več, kot vse veliko politično delo. Naravno je, da ne morejo sedaj politiki hoditi po drugi poti kot po oni, ki nam je dana na podlagi ustave in zakona: pot dogovora z drugimi narodi v monarhiji. Priznam, da je videti danes pri Nemcih in Mažarih še malo naklonjenosti, a zopet je gotovo, da tudi oni danes drugače razumevajo slovansko idejo kot pred vojno ali v začetku vojne. Naloga nas in drugih činiteljev mora biti, da sodelujemo, da bo evolucija duhov pri gospodujočih narodih hitreje napredovala. Največja tolažba drugim jc, ako vidijo našo trdno voljo. Na vprašanje, kaj misli glede izjave pravosodnega ministra Schauerja v »Pesti Hirlapu«, izjavlja dr, Korošec, da je že podal interpelacijo in da skuša minister s Privatnim odgovorom, cla bi dosegel umak-nitev interpelacije. Ta pa ima smisel, ako se odgovarja nanjo javno. Zdi se mi, da se ne bo Scbauerjev odgovor mnogo odlikoval od izjave v mažarskih listih. Hotel bi 'zdati sodni odlok na podlagi § 66. kazenskega zakona ter poslati nekako okrožnico državnim pravdnikom. O zadevi bomo govorili, ko bomo imeli tiskan odgovor. V vsakem slučaju: Od našega dela nas nc odvrnejo preganjanja ne od desne ne od leve. Naš narod jc že pretrpel težka preganjanja. Ne bo klonil z duhom, tudi ako pridejo nova, upamo da poslednja. Bolj nas boli, ako slišimo od lastnih bratov strahopetne besede ali še grše, denuncijacije in intrige. Proti deklaraciji čujemo udarce tudi od strani, odkoder nismo nikdar pričakovali, da se bodo proti nam eksponirali s tako nasprotno politiko ... Krvavi Infl 11 ziketfB. — Nead pred Verieom iziroall sovražniku močne pesiojasKe. Angleži bodo na Flanderskem ves oktober nadaljevali svoje napade; ob vsakem napadu pribori sovražnik pol ali cel kilometer; megla in dež, ki značita novembra flandrsko obal, bosta pač začasno končali napore Angležev, Med tem, ko krvave francoske divizije na flanderski zemlji, da krepe Angleže, so nemške čete iztrgale na francoskem glavnem pozorišču sovražniku pred Verdunom važne postojanke. Na taktično važnost nemških uspehov 10. t. m. v gozdu Chaume nemško poročilo še posebno opozarja. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na ilandrijskem obrežnem odseku in med Blankaartom in Poel Cappelle je artilerijski boj popoldne postal zelo hud. Pri Draaibanku so Francozi vnovič napadli, ne da bi dosegli kak uspeh. Na bojišču vzhodno od Yperna je bil ogenj od časa do časa močan. Angleži niso napadli. Pri zračni bitki nad Zonnebeke-Zand-voorde, ki se je razvila zvečer in katere se je udeležilo okoli 80 letal, smo sestrelili tri sovražna letala. Bojna skupina nemškega ccsarjeviča. Na vzhodnem bregu Moze so nižjeren-ski in vestialski bataljoni po učinkapolni ognjeni pripravi z krepkim navalom iztrgali Francozom važno ozemlje ob gozdu Chaume. Sovražnik je napravil krepke protinapade, ki so se vsi izjalovili. Več kot 100 ujetnikov in nekaj strojnih pušk je prišlo v naše roke. Tudi jugozapadno od Be-aumonta in Bezonvauxa so imeli lastni sunki v francoske vrste popolen uspeh. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. MMrn nastopi m ruskem nojiščo. Rus s tremi ali štirimi rumunskimi divizijami, ki se še niso zapletle v boj, na bojnih črtah ob Seretu in ob Donavi živahnejše nastopa. Ta rusko-rumunska vojna skupina se nahaja v dobrem stanju. — Ujetniki so bili prav dobro oboroženi in izgledali so dobro; topov in streliva jim ne manjka. Zadnji sunek Mackensenove skupine je povzročil, da je ta del svoje bojne črte ojačil. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11, oktobra. Veliki glavni stan: Na več krajih fronte živahen ogenj je od cf.sa c Karla i. na no i o Njegove Svetosti i uapeža ter prosi Gospoda vojnih trum, naj da ljudomilemu vladarju kmalu doživeti izpolnjenje Njegovih srčnih želja, dan blagodejnega svetovnega miru! — v Ribnici, dne 25. septembra 1917. A. Skubic, Karel Skulj, Franc Ks. Pavšič, A. Lavrenčič, J. Ramovš, P. Vladimir, A. Orehek, Jan. .Tereb, A. Noč, Jos. Pravhar, I. Omahen, Fr. Lovšin, Fr. Traven, A. Grbec, A. Ramoveš, F. Vrhovec, Anton Žnidaršič, Petrič* Krumpestar, Fr. Kovačič. + »Leonovi družbi« jc pristopil Eks-celenca minister dr. Ivan vitez Žol-1 g e r kot ustanovnih z ustanovnino 200 KJ + Rekvizicija krompirja na Kranjskem. Deželni glavar dr. Iv. Šuster-š i č je na Dunaju pri vseh pristojnih mestih z vso ostrostjo protestiral proti pretirani rekviziciji krompirja na Kranjskem. Povdarjal je zlasti, da je dežela Kranjska pridelala komai toliko, kolikor dežela sa-j ma rabi in da sc tedaj ne sme iz dežele izvoziti niti cn kilogram krompirja, ker je sicer prehrana dežele same resno ogrožena, kajti ravno krompir tvori za velik: del prebivalstva glavno in skoro edino! hrano. Danes je dobil deželni glavar pis-i mo prehranjevalnega ministra Hoferja, v' katerem mu sporoča, cla je dežela od dobave krompirja za Primorje oproščena. S tem pa zadeva še dolgo ni rešena, ker, dežela sploh preko deželnih potreb sa-j mili ničesar dati ne more. Zato deželni1 odbor, odnosno deželni glavar, odločno nadaljuje svojo akcijo tako pri vrhovnem armadnem poveljstvu, kakor pri osrednji vladi. -j- Deželni glavar dr. Iv, šusteršič se, je s sinočnjim brzovlakom v nujnih, neod-j iožljivih deželnih opravkih odpeljal nai Dunaj. -j- Odlikovanja. Red železne krone 3,' vrste jc dobil pred sovražnikom padli po-( ročnik 27 črnovoj. pp. Viljem Trtnik. —| V drugič je dobil ponovno Najvišje pohval-j no priznanje črnovoj. nadporočnik dr. phil.l Anton Dolar, pri maršEormaciji neke strel-' ske brigade. — Najvišje pohvalno prizna-J nje z meči so dobili: poročnik 2. gor, streLi p. Franc Jurca, pri neki visokogorski stot-j niji, poročnik 2. gor. strel, p. Ladislav Mlakar, pri črnovoj, bat. st. 152, poročnik 29« pp. Ivan Ambrožič in nadporočnik 204. rez. polj. havb. p. Emil Končar. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoj. asistenčni zdravnik, dr. Rudolf Šorli. — Novi grobovi, V Tržiču je dne 28, septembra umrl posestnik in gostilničar gosp, Tomaž Pole. — Pri Sv. Ani je umrl gosp. Peter Lončar, c. kr, sodni kancelist v, pokoju. Služboval je mnogo let v Kočevju. Pred nekaj leti se je naselil v svoji rojstni vasi, kjer je izvrševal posle občinskega tajnika. — V cvetu mladosti je umrla gospodična Helena Kramaršek, hčerka c. kr^ pismonoše in članica dekliške Marijine družbe. Naj počivajo v miru! — Umrl je v Begunjah nad Cerknico posestnik in gostilničar Fr. Vidrih, brat pokojnega zagrebškega advokata dr. Vidrica. Pokojni France je bil sicer preprost mož, a vrl na-< rodnjak in imel odprte roke za vse dobrodelne naprave, tudi za cerkvene potrebe-i Bodi mu lahka žemljica! — Umrla je dne 10. t. m. v deželni bolnici Frančiška Toma-žič, posestnica iz Most 39, teta č. g. Ivana Tomažič, kaplana v Cerkljah, stara 62 let. — Istotam in istega dne je umrla Marija Lenče, posestnica iz Savelj 17, v starosti 53 let. Naj počiva v miru! — Umrla je dne 11. t. m. ob četrt na 7. uro zvečer v žup-. nišču v Št- Janžu na Dolenjskem g. Terezi-f ja Bajec, sestra vpokojenega župnika gosp. Jakoba Bajca. in teta g. župnika Ludovika Bajca. Rajnica je ležala v poslednjih trenutkih svojega ugašajočega življenja v sosednji sobi, kjer je bival dr. Krek, ki jo je še obiskal, a umrl pred njo. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Svetila ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! — Umrl je v Št. Petru na Sp, Štajerskem veleposestnik in veletržec g. Jožef Černelič star. — Povodom 60-lefnice rojstva pesnika Ivo Vojnoviča je v torek, dne 9, t. m., kralj, hrvatsko gledališče v Zagrebu priredilo slavnostno predstavo. Igrali so pesnikovo delo »Ekvinocij«. Po prvem dejanju se je pesnik pokazal na odru. Obsulo ga je cvetje. Pesnik jc občinstvo nagovoril. Svoj kratki govor je končal z besedami kneza Sorgo iz svoje »Triologije«: »In vrag vas še ni vzel?« ter je pristavil: »Ne, in nas tudi ne bo«, — Nova »Dinastična stranka« na Dunaju je ravnokar izdala svoje glasilo »Die junge Monarchie«. V prvi številki izjavlja »Monarchie«, ki jc doslej izhajala kot glasilo društva »Lega Monarchici in Triest« in je s priznanja vrednim uspehom trudila pripravljati tla za boj proti italijanskemu in srbskemu iredentizmu v južnih deželah, stopa s to številko pred javnost kot glasilo »Dinastične stranke, ki hoče organizirati trdno stranko na Tirolskem, Goriškem, v Istri, Dalmaciji,. Bosni in Hrvatski z glavnimi opirališči v Tridentu, Gorici, Ljubljani, Reki, Pulju, Sarajevem, Zagrebu, Zadru in Splitu, kakor tudi ustanoviti v 1 vsaki občini in kraju dihastični odsek, i brez razlike narodnosti, vero in stanu, da se z enotnim nastopom kar najuspešnejše varujejo pravice in koristi naše vzvišene dedne habsburške hiše.« —• Gospodom iz Trsta pač ni treba Slovence učiti dinastič-nosti. Program S. L. S. je patrijotičen program vseskozi patrijotičnega slovenskega naroda. Slovenci to povsod v dejanju kažejo. — Nemški ljudski shod na Dunaju. V nedeljo dne 4. novembra bodo imeli Nemci na Dunaju velik ljudski shod, na katerem bodo neodvisni Nemci vseh struj zavzeli svoje stališče napram perečim nem-škonarodnim vprašanjem v Avstriji in glede na svetovni mir. — Požar. V četrtek, dne 10. t. m. zju-(traj ob pol 7. uri je začel goreti pod Ja-j koba Kadivca, po domače pri Jaku v Rep-•njah pri Vodicah, kjer so bili nastanjeni nemški vojaki, ki so komaj ušli iz ognja. Hitri pomoči vaščanov in. vojakov se je za-j hvaliti, da ni pogorela tik poda stoječa hi-(ša s hlevom. Dobro je bilo, da je bilo mirno Vvreme in da se je nateklo v vodnjak nekoliko vode po zadnjem dežju. Kako je ogenj .nastal, se ne da dognati. Najbrže vsled neprevidnosti. Škode je nad 2000 K. Zavarovan je le za 100 K. Zadnji koniiniranci iz Dalmacije so se-ilaj oproščeni in se vrnejo sedaj v domovi-ino. i — Odlikovani so bili pri 2. gorskem strelskem pešpolku; s srebrno hrabrostno isvetinjo 1, vrste: četovodji Suhadolc Fran, Dobrova, in Novšak Josip; srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Žnidaršič Franc, Št. Jernej; poddeset. Novič Benjamin, Pener Josip, Rus Josip in iKunc Fran; strelci: Janko Kokalj, Ihan, Kuk Andrej, Kanal, Knez Andrej, Gorica, Guc Mihael, Galicija, Skočin Josip, Jakič Ludovik, Meršol Fran. Cene živine na Dunaju. Dne 1. oktobra so bili pa dunajskem semnju voli po |4 krone 20 vin., drobnice po 3 krone do >3 krone 50 vin. V Budimpešti za pitane tylole do 5 kron brez odbitka. 1 Iz redarstvene službe. Dosedanji voditelj redarstvenega oddelka okrajnega glavarstva v Pulju dr. Josip Mle-kuš je premeščen v Trst, a vodstvo v Pulju je poverjeno redarstvenemu komisarju dr. Maksu Platterju. Prešiči za Reko, Reški aprovizacijski urad je sklenil z ravnateljstvom velepo-sestva Mezohegyes pogodbo za dobavo 2800 ozir. če Ho mogoče 4200 prašičev po (določenih najvišjih aenah. Število in vrednost poslopij na Reki. Na Reki uvedejo nove pristojbine od poslopij, ki jih porabijo za vzdrževanje gasilstva. V to svrho so popisali vsa poslopja in dognali, da je v reški občini 2996 hiš, ki so vredne po predvojni cenitvi brez zemljišč 116,361.071 K; 1200 hiš je obteženih s hipotekami. . Odvetniški tarii so zvišali na Ogrskem za 100 do 150 odstotkov. Roparski umor. 191etna železniška praktikanta Fran Teschner in Dimotrij Krenicean sta umorila trgovko Marijo Hos-,su v Osjeku in ji oropala 12.000 K, Zločin se je izvršil v stanovanju umorjenke že 23. septembra, a odkrili so ga šele te dni. Oba morilca so zaprli in sta zločin priznala. "r;i — Izgubila se je 301etna dekle Marija Punčoh, iz Repenj Jožkova. Šla je v ponedeljek, dne 8. t. m., v Ljubljano k svojim sorodnikom. Od tam se je ob pol 2. uri popoldne poslovila in zdrava in vesela odpravila proti domu, Domov pa je ni bilo do srede zjutraj. Kdar kaj ve o njej, naj to naznani žalostni njeni materi v Repnjah. ■ "H Prijeti tatovi. Na Reki so prijeli več oseb, ki so sodelovale pri veliki tatvini popra. Eden tatov je ob aretaciji izjavil, da je bil pri prodaji ukradenega blaga ogoljufan, kajti dočim so listi pisali, da je cena popru 150 K kg, je on prijel le 50 K za kg. Tatove in kupce so zaprli, pričakujejo pa še senzačnih aretacij. •< •-•v?:. 'V ♦ Primorske Novi predsednik Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani. V seji, ki se je vršila povodom smrti preč, g, dr. Jan. Ev. Kreka, v prostorih Posredovalnice za goriške begunce dne 11. oktobra, je bil izvoljen za predsednika prejšnji podpredsednik g. prof. Ivan Berbuč, za podpredsednika pa preč, g, dr. Alojz Fogar. V odbor je bil sprejet preč. g. Evgen Legat, ravnatelj »Zadružne Zveze«. Poroka. Poročil se jc v Ajdovščini voj. sodni praktikant Ivan Forčesin z gdč. Do-^ro Posega iz Gorice. Iskreno čestitamo! Umrl je 9. t. m. v deželni bolnišnici 'Jožef V o g r i č , 45 let stari trgovec s sadjem iz Stritarjeve ulice št. 7, rojen v Št. Ferjanu na Goriškem. Umrl je v Radgoni stražmojster Anton Milačič iz Pulja. Ivan Sivec, doma iz Drežnicc pri Kobaridu št. 23 se nahaja v ruskem ujetništvu. Njegov naslov sc izve pri Antoniji Gruden na Dunaju — Wicn III. Stammgas-se 6/13. Umrla je z umobolnici v Kromerižu Frančiška Novak iz Štjaka na Krasu. ,«, • LjuDljansKe novice. lj Dr. Krek nr Ifcrtvaškem odru. Med svečami pa spava *aliož — Krek in krog zelenje. — Nepregledne množice ljudstva romajo k njegovi krsti in se prihajajo poslavljat od velikega sinu naroda. Solze v očeh — bridkost v srcu--. Trenutki, ko nam je smrt vzela največjega moža, ne bodo pozabljeni nikoli. J.j Rodbinska sv. maša zadušnica za ftjftim dr. Krekom bo v ponedeljek, dne 15. oktobra 1917, ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. lj Z ozirom na oklic županov povodom pogreba dr. Jan. Ev, Kreka omenjamo še enkrat, da se pogreb pomika po naslednjih ulicah: Iz knezoškofijske palače v stolnico, iz stolnice na Mestni trg — Stritarjeva ulica — Marijin trg — Miklošičeva cesta — Sodna ulica — Komenske-ga cesta — Radeckega cesta — Trg Tabor — Vrhovčeva ulica — Ahacljeva cesta — Martinova cesta — Med hmeljniki na pokopališče. lj Počastite spomin narodnega prvo-boritelja dr. Kreka. Iz slehernega slovenskega doma naj plapolajo v spomin velikega narodnega prvoboritelja dr. Kreka žalne zastave. Razobesite slovenske troboj-nice ovite s črnim žalnim trakom in črne žalne zastave. lj Namesto venca na krsto dr. Jan. Ev. Kreka je izročil deželni glavar dr. Iv. Šusteršič našemu uredništvu 100 K za goriške begunce. lj Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, vabi vse begunce in drugo občinstvo k sv. maši v stolno cerkev, povodom smrti g. predsednika dr. Jan. Ev. Kreka, v torek, dne 16. oktobra, t. m., ob 8. uri zjutraj. lj »Glasbena Matica« zapoje pri dr. Krekovem pogrebu sledeče žalostinke: »UsHši nas Gospod«, ;>Beati mortui« (v cerkvi), »Vigred se povrne« in ->Blagor mu«. Vabimo pa tudi druge pevce, ki imajo omenjene skladbe naštudirane, naj sodelujejo in se udeleže današnje skupne pevske vaje ob 8. uri zvečer v »Glasbeni Matici« (pevska dvorana). Dolžnost vsakega pevca je, da počasti na ta način spomin odličnega blagopokojnika, velikega Slovenca in Slovana. Doprsni kipi dr. Kreka. Akademi-čni kipar Lojze Dolinar izvrši po mrtvaški maski umetniške doprsne kipe pokojnega dr, Kreka, Kipi bodo v različnih velikostih občinstvu v kratkem času na Razpolago. lj Žalni spomin dr, Kreku. V izložbi Katoliške Bukvarne je izstavljena zadnja slika dr. Kreka, posneta po letošnji fotografiji v železniški legitimaciji. Istotako bo razstavljena dr. Krekova slika v izložbi Katoliške tiskarne in nekaterih drugih prostorih. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in katoliško mladeniško društvo se udeležita pogrebadr. J. Ev. Kreka s svojima društvenima zastavama. Dru-štveniki se zbero v soboto ob pol 3, uri v Rokodelskem domu. Odborniki posredovalnice za goriške begunce in vsi Primorci se vabijo, da se zberejo k pogrebu pokojnega g. predsednika dr. Jan. Ev. Kreka, jutri, v soboto, ob tričetrt na 3. uro popoldne na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. IjNamesto venca na krsto nepozabnega dr. Janeza Ev, Kreka je darovala neimenovana gospodična za Vincencijeve sirote »Dobrodelnosti« 50 K, V imemj sirot: najsrčnejši Bog plačaj! lj Mesto venca na prerani grob velikega dobrotnika revežev darujeta za njegove ljubljence uiboge goriške begunce Te-rezina dr. Jenkova in dr. Eleonora Jenko-Groyerjeva 50 K s pristavkom: Venec si je spletel sam, a venčalo ga bo odprto mu nebo. lj Smrt za domovino. Glasom došlega obvestila pristojnega kora je padel 30. septembra t. 1. na jugozapadni fronti finančni uradnik in rezervni poročnik Osvald Žiž-kovsky, sin c. in kr. voj. teh. višjega ofici-a!a Frana Žizkovsky. Mlajši sin oziroma brat je padel že lani junaške smrti za domovino. Njegovi predstojniki in tovariši žalujejo za njim kot. za enim izmed naj-hrabrejših. Njegovo ime bo v zgodovini polka večno živelo! lj Mesto venca na krsto svoje hčerke Katarine, učenke 5.b razreda mestne slovenske dekliške osemrazrednice, je daroval g. Alojzij Novak 20 kron za revne učenke omenjene šole, za kar se mu vodstvo najtopleje zahvaljuje. lj Aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih slojev je podaril neimenovan dobrotnik ponovno K 500 in drug neimenovan dobrotnik tudi ponovno K 100. lj Za dnevna zavetišča za ubogo šolsko mladino jc podaril gosp. Fran Drofc-nig, veletržec v Ljubljani, ob obletnici smrti njegove blagopokojne gospe soproge 200 kron. lj Umetniška razstava. Povodom pogreba preč. gospoda dr. J. E. Kreka ostane razstava v soboto popoldne zaprla. lj Uradne ure poštnega in brzojavnega urada v Ljubljani. Od 15. oktobra t. 1. do 31. marca 1918 bo imel poštni in brzojavni urad Ljubljana 1 (glavni poštni urad) ob delavnikih sledeče uradne ure za stranke in sicer: a) za predajanje in izplačevanje poštnih nakaznic, za poštno-hranilni-čni promet in za prodajanje poštnih vred-notnic cd 9. ure dopoldne do 12. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 6. ure zvečer; b) za predajanje pisemske pošte od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3, ure popoldne do 7, ure zvečer; c) za oddajanje pisemske pošte od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer; d) za predajanje vozne pošte od 9. ure dopoldne do 12. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 6. ure zvečer; e) za oddajanje vozne pošte od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 6, ure zvečer; f) za brzojavni promet od 7. ure zjutraj do 8, ure zvečer. Ponoči se bodo sprejemale brzojavke na dosedanji način. Dostavljanje zavitkov in denarnih pošiljk ostane omejeno na dopoldanske ure. Za isto dobo bodo imele mestne poštne podružnice Ljubljana 3 (Cesarja Jožefa trg), Ljubljana 4 (Stari trg) in Ljubljana 5 (Vodmat) uradne ure za stranke ob delavnikih za vse službene panoge nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, Ob nedeljah in praznikih ostanejo dosedanje uradne ure za stranke pri poštnih uradih Ljubljana 1, 3, 4 in 5 nespremenjene, Uradne ure za promet s strankami na poštnih in brzojavnih uradih Ljubljana 2 (južni kolodvor) in Ljubljana 7 (Spodnja Šiška) se pa niti ob delavnikih, niti ob nedeljah in praznikih ne spremenijo, lj Deželna zadruga brivcev v Ljubljani poroča, da se bodo brivnice z ozirom na vtesnitev razsvetljave počenši s 15. oktobrom zapirale zvečer ob 7. uri. V soboto in pred praznikom pa zadnji čas ob 8. uri. Opoldanski odmor traja vsak dan eno uro, to je od pol 1. do pol 2. Gospode naročnike se prosi, da si striženje las priskrbe pri dnevni svetlobi. lj Oddaja kislega zelja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto, dne 13. oktobra 1917 v cerkvi sv. Jožefa zelje na rumene izkaznice C štev. 601 do 1200. Določen je ta-le red: od 8. do 9. št. 601 do 800, od 9. do 10. št. 801 do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do 1200. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin. lj Oddaja krompirja za L okraj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v ponedeljek, dne 45. oktobra in v torek, dne 16. oktobra, iz svojega skladišča na Dunajski cesti strankam prvega okraja krompir. Določen je ta-le red: v ponedeljek, dne 15. oktobra, dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 110, od 9. do 10, št. 111 do 220, od 10. do 11. št. 221 do 330, popoldne od 2, do 3. št, 331 do 440, od 3. do 4. št, 441 do 550, od 4. do 5. št. 551 do 660. V torek, dne 16. oktobra dopoldne od 8. do 9. št. 661 do 770, od 9. do 10. št. 771 do 880, od 10. do 11. št. 881 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 30 vinarjev. Držite se reda! lj špeh za V. okraj št. 500 do konca. Mestna aprovizacija bo oddajala v ponedeljek, dne 15. t. m., dopoldne na Poljanski cesti št. 15 prebivalcem petega okraja na nova nakazila za mast št. 501 do konca špeh. Od 8. do 9. dopoldne pridejo na vrsto št. 501 do 700, od 9. do 10. št. 701 do 900, ^d 10. do 11. št. 901 do 1100, od 11. dalje št. 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 1 četrt kilograma. Kilogram stane 8 K 80 vin. Prinesite s sebo tudi mesečno ma-ščobno izkaznico. lj Oddaja mesa na rdeče izkaznice. Mestna aprovizacija bo oddajala v soboto dopoldne dne 13. t. m, v cerkvi sv. Jožefa meso na rudeče izkaznice, določen je tale red: od pol 9. do 9. ure št. 1—200, od 9. do pol 10. ure št. 201—400, od pol 10. do 10. ure št. 401—600, od 10. do pol enajste ure št. 601—800, od pol 11. do 11, ure št. 801 do konca. Ena oseba dobi četrt kg, dve osebi pol kg, 3 do 4 osebe tričetrt kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kg stane 2 K. lj Meso na rdeče in rumene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo delila v soboto dopoldne dne 13. t. m. v cerkvi sv, Jožefa meso na rdeče in rumene izkaznice A. Določen je tale red: Od 11. do pol 12. ure vse rdeče izkaznice A, od pol 12. do 12. ure rumene izkaznice A. lj Izgubila se je včeraj zvečer pred kolodvorom v Šiški moja lovska psica »Dina«. svetlosive barve, vveimaranske pasme. — Odda naj se proti visoki nagradi! — Dr, Hubert Souvan, Kongresni trg 15. Rusko ofenzivo v Perziji. Carigrad, 11. oktobra. (K .u.) Uradno: Rusi so napadli 8. oktobra zjutraj s tremi bataljoni in z enim konjeniškim polkom in topništvom naše čete v Perziji. Borba sc razvija v našo korist dalje. Naše čete, ki stoje severno od Revvanduza, je tudi napadel ruski oddelek. Sovražnika smo s krvavimi izgubami zanj odbili. Na ostalih bojnih črtah se ni nič posebnega zgodilo. K Razne novice. — Prvo vojašnico za letalce v Avstriji so 11. t, m. v cesarjovi navzočnosti slovesno otvorili v Dunajskem Novem mestu. — Kongresa zdravnikov v Badnu se je ob otvoritvi udeležil cesar Karel. — Zgodna zima. Češki listi poročajo, da je po nekaterih krajih na severnem Češkem že zadnje dni snežilo. Tudi na Zg. Štajerskem imajo že pobeljene doline. Uganke v naravi. Kolikor so dognala dosedanja opazovanja, sprejema zemlja na splošno iz zraka več pozitivne nego negativne elektrike, dočim je pa vendar trajno nasičena negativno. To pa nasprotuje temeljnemu zakonu o vzdrževanju elektrike. Potemtakem mora nekje v električnem gospodinjstvu ziemlje tičati napaka, katero hočejo razjasniti z zračnoelektričnimi raz-iskavanji, s katerimi se posebno vneto peča tajni svetnik Wiechert, ravnatelj geo-fizičnega zaveda v Gottingah. Smrt na odru. V Budimpešti so dne 8. t. m. predstavljali neko igro pesnika Tom-pe. Glavno vlogo je igral igralec Elias, ki je v smrtnem prizoru res umrl. Sodijo, da je Elias, ki je bil čez dan zaposlen v vojaški pisarni kot vojak, podlegel naporom. Pred torpedi varna ladja. Ameriški iz-najditelj Hutson Maxim trdi, da je končno rešil nalogo, da napravi pred torpedi varno ladjo. Ta iznajdba ima baje prednost, da ni treba graditi novih ladij, marveč da se varnostna naprava lahko pritr-i na stare ladje. Ognjegaske. Iz Vratislave poročajo:: Pri tukajšnji mestni požarni hrambi so zaenkrat nastavili osem žensk, ki so uniformirane podobno kot železni-čarlte. Nauk o orožju. »Oče, kakšen je pa razloček med puško in strojno puško?« — »To ti lahko čisto natančno pojasnim: to je ravno tako, kakor če govorim jaz ali mati.« Gospodarske Beležke. Sukanec za čipkarice ima Zavod za pospeševanje obrti že pripravljen za razpošiljanje, Treba je pa počakati, da bo zopet odprt poštni promet. Priglašenke, katerim sukanca pe bo mogoče dati, bodo dobile odklonilno obvestilo, druge naj pa iz navedenega vzroka počakajo. Za čas vojske ne bo nobenega sukanca za čipka-nje več dobiti, ker se ves materijal rabi za vojaške namene. Ljubeznivi Mažari. Z Dunaja se poroča: Ogrska vlada je prepovedala prevoz sliv iz Bosne skozi Ogrsko v Avstrijo. Taki so pač naši »bratje« onstran Litve. Zasebni uradniki na Ogrskem so za-pričeli akcijo, da se vsled vojske nastali bedi s pritiskom od strani države po možnosti odpomore. Plinarno zapro tudi v Gradcu, ako v kratkem ne dobe premoga Zakaj ni sukanca (niti). Pri nekaterih galiških trgovcih v Mor. Ostravi so pokupili v začetku vojske brezvestni špekulan-tje velikanske zaloge sukanca. Sukanec se je tako dolgo pritajeval po skrivnih skladiščih, da so nastopile današnje, silno pretirane cene, namreč cevka (vretenec) 18 K. Polagoma prihaja sukanec v promet, ali njegove cene so majhnim ljudem in realnim obrtnikom nedosežne. Ostravskim varnostnim uradom niso ušle te špekulacije in so začeli po njih virih poizvedovati. Vspeh preiskavanj je bil nepričakovan. V nekaj dneh se je posrečilo policijskemu komisarju v Mor, Ostravi odkriti skladišče sukanca, v katerem je bilo 5000 vretenc. Sukanec je bil zaplenjen. Pri tem se je prišlo na sled večji špekulacijski družbi in je bilo najdeno na poti iz Perova do Krakova v Buhominu pol vagona vretenc in pozneje še veliko skladišče sukanca v Tešinu. V afero je zapletenih tudi nekaj vojaških oseb. Preiskava sc še vrši. — Vse to pa jc delo sleparske židovske drhali v Galiciji. Prisilno pobiranje divjega kostanja in želoda uveljavlja vladna naredba. Želcd se lahko tucli popase. Deželna mesta za krmila imajo določiti, koliko kostanja in želoda sme kdo ohraniti za lastno gospodarstvo, ostalo mora prodati deželnemu mestu za krmila, ki bo prevzemala kostanj po 30 K, želod pa po 70 K metersk' stot. Za krompir — življenje. »Nar. Politika« poroča: Dne 2. t. m. je izoraval kmet na polju blizu Plzna krompir. 1» nabralo sc je h krompirjevi njivi mnogo ljudi iz okolice in so čakali, da bi »paberkovali«. Kmet ni dovolil, a ker ni nič pomagalo, je šel po vojaško pomoč. Na njivo sta prikorakala dva vojaka. Kmalu je prišlo do prepira med njima in množico. V tem je rabil starejši vojak puško ter ustrelil v srce 33 let. starega delavca V. Mahovca, očeta štirih otrok. To jc do skrajnosti razburilo ljudi. Začel se je pretep in po* kalo je iz revolverjev. Ranjena je bila neka žena in eno dete. Starejši vojak je zbežal, ali mlajšega je razkačen-'1 množica silno pretepla in težko poško* dovahi. • Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina« dobro posušenih QlllI>kO¥ Mak fa gabolk vsako posebej, po 2 K in dobro posušene pireleisilng faraisfe in iaboltt po ao vin, kg. Ponudbe in poSiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani. z dežele se takoj spre:Hieta, k boljši hiši bliro Ljubljane. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo pod št. 1583. zmotna slovenske in nemške Stenografije, si žaia primerne z-lHiž&e. Naslov se izve pri upravi lista pod 2603, v vseh množinah in velikostih kupi eksportna veletrgovina s sadjem Ivan Kazboršek, v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). 2586 črno, za kuhanje brinjovca, izbornc kakovosti ima v večji množim naprodaj Abel GiobJo, trgovec, Koc-Rlugla, IsSra. Kdor je želi kupiti, naj so izvoli javiti tokom 15 dni ter navede količino in ccno. Vzorci so na razpolago. 118 SGiO Več v upravništvu ^Slovenca", pod št. 2604. takoj sprejmem proti dobri plači in hrani. Sprejmem tudi takoj asnlarshega vajenog. o^a v mu. Avgust Trpine, usnjar v Kamniku. Občinski odbor občine Brezovica pri Ljubljani javlja pretužno vest, da je dolgoletni, neumorno delavni župan gospod ■^■PRiHHBmai Fran Stopica, trgovec v Ljubljani, javlja v imenu svojih bralov in sester ter vseh sorodnikov pretužno vest, da je umrla njihova ljubljena mati - vdova, gospa Pozdrave pošiljajo: Podlovec Joško Zorko, inf. Šuc Dragotin, topničar Karel Mirt, inf. Gregor Miklavc, Obid Emil, Je-rina Valentin, Drašler Anton, Hvala Fr., Babič Joško. — Šusteršič Alojz. — Fran Lomovšek, Dole pri Litiji; Franc Stare, Sodražica; Jožef Kranjc, Koroško; Franc Kranjc, Notranjsko; Franc Meserko. — Desetnik Anton Baučer. — Narednik Mihael Kncfelc, Postojna; četovodja Val. Jug, Zagreb; desetnik Janko K0lenc, Mirna; desetnik Franc Urh, Kamnik; poddesetnik Franc Krasna. — Narednika Kra-ševcc Ivan, Hribarjevo, Laittpe Rihard, Trst; desetniki Petrič Anton, Planina; Beč Bartolo, Wekjet Ivan, Trst; Matelič Andrej, Istra; poddesetniki Princ Bartolo, Piran; Komel Alojz, Čok Ivan, pešci Prodan Aloiz, Ivičič Jurij. KIftrič Rudolf, Istra; Marc Alojz, Planina; Stegovcc Rudolf, Erzel. — Predmojster Jožef Grk- Iščejo se: Terezija Ipavec, Svibnik 8, pošta Črnomelj, Dol., išče svojega moža Franca Ipavec, ki je bil v rez. bolnišnici 3, II. odd., v Ljubljani, — Kdo ve, kje se nahaja Matevž Forlunat iz Ročinja, službujoč pri c. kr. Lir. Reg. 4, Baon 22, 4 in Mihael Gerbic iz Ročinja po domače Butara in Anton Drešček, po domače Avški iz Ročinja, Franc Perše po domače Grebenjakov iz Ročinja. Naj se oglase pri Ed. Meznaršiču v Metliki na Dolenjskem, da se jim dostavijo pisma iz Italije od njihovih družin poslane. — Marija Jov-šček iz Banjšic, vas Ravne št. 33, zadnji čas bivajoča z družino v Žireh, išče svojo hčer Pavlo Jovšček. Kdor bi vedel za njo, naj mi naznani pod naslovom: Marija Jov-ek, sedaj v Metliki št. 128, Belakrajina. Avgust Gorjan, k. u. k. I. R. 97, II. Ers. Ljutomer, Štaj., išče svojo ženo An- Izdihnila je svojo blago, ljubečo dušo v četrtek dne 11. oktobra ob 1/4 na 6 zvečer, v 73. letu svojega življenja, previdena s Svetotajstvi in vsa vdana v voljo Najvišjega. Predrano truplo se prepelje dne 14. f. m. ob 9. uri na pokopališče v Dob, kjer se položi v rodbinsko rakev. u'liana, 11. oktobra 1917, Modrost božja je sklenila v Svoji neskončni ljubezni poklicati v Svoje naročje našega preljubega brata, svaka in strica, gospoda l-iSt 5«? v ponedeljek 8. oktobra ob desetih zvečer v Št. Janžu na Dolenjskem. Njegovo truplo prepeljemo v četrtek 11. oktobra v Ljubljano, fcfer ga položimo v drugem nadstropšu knezoškof p J$slp Šiaisie, Fr^ic Prelessiilt, svaka. Mlekarska zveza naznanja svojim članicam pretužno vest, da je umrl v St. Janžu na Dolenjskem dne 8. t. m. ob 10. uri zvečer državni in deželni poslanec itd., itd. Blagopokojni je začrtal Mlekarski zvezi novo pot življenja in napredka, zato ostane njej v trajnem hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 10. oktobra 1917. Matej Hafner, predsednik. Ing. Jan, Rataj, odbornik in ravnatelj.