list šIoTUiddh delavcev y AmerfldL
TELEFON: OOBTLAWDT 2876
Batwd m itoPBd Olaw —Iff. MpUmb«t> 11, IMS. at Um PoUOffiot ttlnr York, *. Y,
NO. 202. — ŠTEV. 202.
Aoft of OoBfTMi of Kanit S, 1971
WEI
NEW YORE, TUESDAY, APOU8T 2f, 1928. — TOREK, 28. AVQU8TA 1928~
TELEFON: OORTLANDT «87«
VOLUME XXXVL — LETNIX XXX VI.
Kelloggov proti-
PRVA JO PODPISALA NEMČIJA ZADNJA PA CEH0SL0VAŠKA
Nemški zunanji minister Stresemann je prvi podpisal pogodbo. — Cerimonije, ki so te vršile v navzočnosti ameriškega državnega tajnika, so bile zelo priproste.
PARIZ, Francija, 27. avgusta. — Od državnega tajnika Kellogga in francoskega zunanjega ministra Brianda zasnovani proti-vojni dogovor je bil danes podpisan od zastopnikov petnajstih narodov.
Dr. Gustav Stresemann, nemški zunanji minister, je stavil prvi svoje ime pod ta zgodovinski dokument. Njegov podpis je bil izvršen malo pred četrto uro popoldne ali malo pred deseto uro po newyorskem času. -
Nemškemu zunanjemu ministru je sledil državni tajnik Kellogg in čehoslovaški zunanji minister Beneš je podpisal dokument kot petnajsti in zadnji. Vsled podpisa dogovora zametuje petnajst dežel "vojno kot inštrument narodne politike/'
PARIZ, Francija, 27. avgusta. — Štirinajst vodilnih politikov starega in novega sveta se je zbralo danes v Parizu, "da posvete največji triurni miru izza haaške konference pred skoro tridesetimi leti."
Zbrali so se, da podpišejo pogodbo, kojih dva sta jo sestavila in ki ima namen "otežkočiti vojno". Veličina dogodka je bila še bolj poudarjena vsled priprostosti cerimonij, — kajti nikaki dolgi gov*-ri niso slabili vtisa.
Razven Nemčije in Združenih držav so bile zastopane naslednje signatarne sile:
Francija, zunanji minister Aristide Briand; Anglija, Lord Cushendun, poslujoči zunanji minister; Belgija, Paul Hyrnans, zunanji minister; Poljska, Avgust Zaleski, zunanji minister; Cehoslovaška, Dr. Edvard Beneš, zunanji minister; Canada, Mackenzie King, minister za zunanje zadeve; Irska prosta država, predsednik Cosgrave; Italija, baron Manzoni, poslanik v Parizu; Japonska, baron Uči-da, poslanik v Parizu; Avstralia, senator Maclach-lan; Južna Afrika, general Jan Smuts; Nova Zelandija, C. C. Karr; Indija, lord Cushedun.
VELIKA P0V0DENJ V DRŽAVI N. Y.
Vihar in povoden j sta zalotila stotine v Ulster o-kraju. — Ker se je utrgal oblak, so bile preplavljene vse ceste krog Kingstona in številni avto-mcbilisti so bili zajeti.
KINGSTON, N. Y., 27. avgusta. — Na stotine oseb je bilo v resni življenski nevarnosti, trije mostovi so bili demolirani in številni motoristi niso mogli nikamor naprej po preplavljenih cestah, ko se je včeraj utrgal oblak v Ulster okraju.
CALLES BO ZAGOTOVO ODSTOPIL
Mehiški predsed. Calles bode po poteku uradnega termina, dne 1. decembra zagotovo odstopil.
MEXICO CITY, Mehika, 25. av-jni-tfta. — Lwt Uiti versa l Grafico poroča, da bo. r*o|fla<sno z oficijoz-no "jaw miniMr« za industrijo, trgovino, in tlelo, ,Tose M h imela Bioj? Caoairrano. predsednik Cal-1<* dne 30. novembra odstopil.
Tek O (H liekeK« banket*, prirejenega nje um na east, je rekel baje minhter svojim znaneem:
— Lahko vam dani zagotovilo, da ne bo o>dal predsednik Calles pod nikakinvi pojpoji v urada po SO. novembru.
Že prej*» se je baje rzvazil Calles n* «di«Vn način napram svojim cnaitcMu.
Lwt dostavlja, da bo prejšnji delavski minister. Luk Moronm. v kratrkem vprizoril port ova nje v Evropo. Monones stanuje, kot preje, v tvoji hiii v iAižmi javnega Hila j« skrbno zastražena,
da se prepreči atentate ljudi, ki so še vedno mnenja, da je bil zapleten v umor Obregona.
V odsotnosti Callesa in članov kabineta je bila dane« krščena neka vnukinja predsednika Callesa od nekega župnika episkopalne cerkve.
Callesova hči je namreč poročena z Amerikaneem, Thomas Arnold Robinzonom iz New Yorka, v kojega hiši se je vršil krst.
Zupan Walker odšel zopet prati zapadu.
Žu pan Walker se nahaja na poti v Clinton, Iowa, kjer živi njegova ta-ača Mrs. Etta Traves Allen ter je kritično bolna v Jane Lamb Memorial bolnici.
Žntpan je odpotoval pozno včeraj zvečer, potem ko mu je telefonirala njegova žena, da njena mati umira. Mrs. Allen trpi na slabokrvnosti.
Ob polnoči so ognjegasci skušali rešiti šest in trideset deklic, zaje tih na Greenskill otoku, v bližini Rosendale, Policija je preiskovala poročila, da je šest oseb utonilo v Ulster okraju in dva v Sullivan okraju.
160 čevljev dolgi konkretni most na glavni cesti iz Kingston v Ellen-ville, se je prvi porušil in več sto avtomobil ost o v je obtičalo na obe straneh mostu.
Kmalu nato se je porušil kakih 110 čevljev dolgi železni in ost pri Xapanoeh, štiri milje proč in naraslo vodovje Napanoch potoka je Obkolilo Napanoch Country klub.
Kakih tri«rto oseb so odvedli iz klubne hiše na višje ležeče ozemlje državni orožniki in policisti s čolni.
Cesta iz Stone Ridge v Ash ok an je bila izpodkopana na številnih mestih in promet po tej cesti je postal nemogoč. Več kot ducat avto mobilistov je zapiustiLo svoje kare ter splezalo na veje dre\-es na obeh straneh ceste. Teižki nalivi so otež-koeaili reševalna dela.
Roundout Creek je narastel za štirideset ali petdeset čevljev ter izpodkopal ozemlje dvajset milj dolgo in šest do osem milj široko.
Xajbolj prizadeti kraji so pa Grahamsville, Eureka, LackaAvack, ceste, ki tečejo skozi te kraje so preplavljene do globine treh ali štirjh čevljev.
Sporočilo se je. da sta utonila v bližini Lackawack dva moška v kupeju, ki je nosil licenčno ploščo iz New Jersey. Trupel j niso še našli. Voda je odnesla številne t>un-galowe, ki so stali ob-bregu Round-out-a.
BOMBA VRŽENA V SO. CHICAGI
Chicago Heights Star je bil bombardiran. — Boril se je proti administraciji in živahni kupci« ji s človeškim mesom.
2506 romarjev umrlo na poti.
AMSTERDAM, Holandska, 27. avgusta. — Neko nepotrjeno poročilo iz Batavije pravi, da je umrlo na poti v Meko 2500 članov nekega mohamedanakega romarskega potovanja iz HoLandske iztočno In. dije T Mcho.
Del mornariških vojakov bo zapustil Kitajsko oktobra.
WASHINGTON, D. C., 27. avg. Monnaripki department je včeraj objavil, da bo odšel transportni parnik "Henderson" dne 6. oktobra s 1340 mornariškimi vojaki tretje brigade iz Sanghaja proti Ameriki. Brigada 'stoji na Kitajskem od spomladi 1927. Dne 12. oktobra bo'do»pel pa mrk v Guam, odkoder bo odšel naprej v Honolulu in San Diego. kamor bo dospel dne 4. novembra.
Šestnajsta žrtev nesreče
umrla*
* «
Skupno število smrtnih slučajev tekom nesreče v podu lični železnici na Times Square postaji v New Yorku, je poskočilo na šestnajst, ko je umrla v Bellevue bolnici Miss Elizabeta Siebold. stara devetnajst let s 75. ceste na Rocka-vrav Beachfu.
Miss Siebold se ni popravila po transfuziji krvi, h kateri sta prispevala njen oče in brat in predno je umrla, je rekla:
— Predno odidem, se hočem zahvaliti^ policistom, ognjegascem, zlravn&om itt strežnicam, ki «e storiti tolik« u mene.
OHICAGO, 111., 27. avgusta. — Močan argument, kojega namen je izpremeniti uredniško politiko lista "Chicago Heights Star", je bil izveden včeraj. Ta argument je imel obliko dinamitne bombe, ki je porušila sprednji del naprave na št. 86 Illinois Street ter zdrobila okna trgovskega okraja za celi blok naokrog.
Petdeset gostov v Victoria hotelu, ki se nahaja v bližini, je planilo, prevzetih od panike, iz svojih sob in kmalu se je zbralo kakih < pet tisoč oseb krog porušenega po- j slopja. List je last treh bratov' Williams, kojih eden. King Williams. načeljuje aktivno podjetju.
— List je naprotoval občinski administraciji. — je rekel. — ter je vodil razkritja glede gangster-jev, butlegarjev in družabnega zla. Mi smo dobili v zadnjem času številne pretnje. a se nismo brigali zanje. Ta izbruh je značilen za neupoštevanje postave in reda. ki obstaja med zločinskim elementom.
"Star", ki izhaja po dvakrat na teden, je natiska val vse policijske in kriminalne novice ter se udeležil smrtonosnega alkoholskega prepira v tem okraju, ki je imel za posledico osemnajst umorov v treh letih.
Zvezne oblasti so vprizorile številne napade na velike žganjekn-he ter dvignile več obtožb v Chicago Heights in okolici radi teh umorov in butlegarskili aktivnosti.
Župan mesta je Daniel P. Der-lin, demokrat.
Gozdni požar v Calif or-
• ••
m ji.
SAX BERNARDINO. Cal. 27. avgusta. — Po osem dni trajajočem gozdnem požaru, tekom katerega je bilo uničenih 1,000 akrov gozda, je požar v toliko ponehal, da je zadostovalo le sto ljudi, da ga spravijo pod kontrolo.
Ta požar je bil najhujši v tekočem letu v CalifornijL
15 ljudi umrlo v balkanskem boju.
ODŠEL JE NA VEČNE POČITNICE
Policist Dursee je opravil tvoje zadnje delo ter je odšel na večne počitnice, s katerih ni po vrat-ka.
Ko je zapustil policist Joseph 3. Dursee, star 35 let, svoj dom na Astoriji v soboto zjutraj, da se o-glasi za službo, je govoril s svojo ženo Ano in hčerko Elinor o predmetu, ki je bil v zadnjem času dostikrat v njegovih mislih, namreč o počitnicah, katere bi moral nastopiti dne 1. oktobra.
Rekel je, da je še skrajni čas, da se določi, kam bodo šli za tri tedne. Za njega samega je bilo precej vseeno, kam da gre, le proč iz mesta, vendar pa bi imel rad, če bi mogel nekoliko ribariti.
Ob štiri popoldne v soboto pa je ležal policist Dursee na tleh na nasproti št. 682 na Tretji Ave., kj er so 'trije moški izvršili roparski napad. Dursee bi seveda rajše streljal, stoječ pokonci, a če se vrti človeku po glavi vsled rane v želodcu, strelja pač v taki poziciji, kot mu je mogoče. Z zadnjo kroglo je podrl nekega bežečega moškega ter padel nato v nezavest.
Štirideset minut po streljanju pa je prišel zopet k zavesti, ko se je njegova žena sklonila nanj ter ga poljubila.
— All right, draga žena, ne razburjaj se.
Par minut pozneje je padel zopet v nezavest in ob enajstih zvečer je umrl. kljub štirim krvnim transfuzijam, katere je dobil
Pokapan bo s častmi inšpektorja. kajti bil je pri policiji devet le»t ter je bilo splošno priljubljen. Pogrebne eerimonije se bodo vršile v cerkvi svetega Janeza Evangelista na 55. cesti in Prvi Ave., kjer je bil krščen kjer je sprejel prvo sv. obhajilo in kjer se je oženil.
TRUPLO ŽENSKE ŠE VEDNO NI IDENTIFICIRANO
Čedna žrtev počiva se vedno v mrtvašnici in njena povest je ostala do-seda j nerazkrita in neizrečena.
BEOGRAD, Jugoslavijo. 27. avgusta. — Petnajst ljudi je bilo »bitih med Obidinom in Fflipovom, v macedonskih gorah, dne 22. avgusta tekom boja med pristaši Ivana Mahilova in generala Protoge-rorova.
Dol ž i se pristaše Mahilova. da so napadli skupino sedemnajstih, pripadajočih, opozicijski stranki, katerim načeljuje Izidor Izvorski tflf ukiii petna jet ajiL r
Kompartment št. 45 v brooklyn-ski mjbrtvašnici vzbuja še vedno pozornost.
Tam, v ledeno^mrzli shrambi, ki hrani trupla tako lepih kot nele-pih, leži že izza .preteklega četrtka truplo dobro izgleda joče mlade ženke, oblečeno v svilo.
Oblastim ni znano, na kakšen način je umrla. Izvedele so le, da niti od zastrupljenja, niti od nasilja, ko <so jo našli mrtvo na nekem travniku, na 65 cesti y Brook-lvnru dne 14. avgusta.
Na zunaj izgleda tako fina, da je rekel včeraj poslujoči superintendent Ward, da je prepričan, da jo nekdo i6če, a če ne bo ni kdo zahteval njenega trupla, bo zapustila droibo v mrtvašnici ter bo pokopana v enostavni leseni krsti na Potters Field.
Njena obleka je iz temno-zelene svile. Njen obraz je majhen, z malim nosom in ustnici sta ločeni kot na smehljaj ter kažejo izvrstne bele zobe. Njeni lasje ao temno-rjavi ter obilni. Prsti so dolgi, nohti doro negovani in roki meKki. Tehta kakih 125 fantov ter dobro oblikovane postave. ^
ZA VERSKO PROSTOST V MEHIKI
Katoliški lajiki bodo naprosili mehiški kongres, naj da deželi versko prostost ter predlagajo kot uzo-res Združene države. — Predlo? so odobrili izgnani mehiški duhovniki.
v MEXICO CITY, Mehika, 27. avgusta. — Združene katoliške organizacije te dežele so objavile včeraj zahtevo, naj se uveljavi postave, slične onim v Združenih državah, s katerimi bi se za jamčilo veirko prostost.
Kot se je izvedelo iz avtoritativ- r\Qt T^IITCV A nih virov je bilo «to ugotovilo odo- I/KUlIIijKA
breno od izgnanega katoliškega svečeništva. Program, se je glasilo, bo vsebovan v spomenici na kongres, ki se bo v kratkem zbral. Oni, ki podpirajo ta načrt, so obelodanili posebno prošnjo, naj sc program razširi v Združenih državah in namignilo se je, da se bo našlo način, kako obrniti nase pozornost ameriške vlade.
Mehiški kongres, ki se bo sestal dne 1. septembra, <bo naprošen od katoliških lajikov, naj dovoli pet naslednjih zahtev: politično pro-sost, prostost časopisja, prostost zborovanja, prostost vzgo-je in prostost bogoslužja.
—	Mi ne želimo politične protek-cije iz Združenih držav, — se glasi v komentarju, — ker bi pomp-njalo to kršenje narodne suverenosti. Mi si ne želimo vojaške pro-tekeije. ker bi to istotako nasprotovalo naši neodvisnosti. Priznavamo pa finančno protekc.ijo, a le pod gotovimi pogoji.
—	Želimo pa si protekcije (če dovolite nov izraz) in v tem se Čutimo počaščenim, juridično.
Pod juridično protekeijo razumemo smotreno ujiorabo postav Združenih držav z ozrirom na našo deželo in njih odnosno zakonodajo.
Ugotovilo ipovdarja, da nikaka sramota izposojati si postave in metode izvedenja od dnijrih narodov ter navaja zgodovinske precede nt e za to. Združene države, — vsaj katoliki mislijo tako. — bi bile zelo vzradoščene, če bi Mehika modelirala svoje postave po onih severne republike in odnošaji med obema deželama bi bili izboljšani.
Ugotovilo definira versko prostost za Mehiko na naslednji način :
—	Popoln aneodvisnost med državo, in verskimi izpovedanji in ž njo odkritosrčno priznanje njih juridičnih osebnosti, kot se ga razume in izvaja v Združenih državah.
ŽAL0IGRA
Mati je pustila utoniti o-troka v kopalni bani ter izvršila nato samomor.
V	zadnjem času je bila zelo otožna.
V	upanju, da bo obisk sorodnikov razvedril njegovo ženo Celijo, staro osem in dvajset let, ki je trpela na melanholiji izza rojstva štiri mesece starega .sina. je odšel Abraham Katz s svojega doma, da telefonira zvečer sorodnikom.
Par minut pozneje je slekla Mrs. Katz svojega otroka, ga položila v kopalno bano in odvila vodo. Dobro oblečena je nato zapustila hišo. Deset minut jk> osmi uri ja padla ali skočila poti podulicni vlak, ki se je pomikal v južno smer. Zdrobljena je bila do smrti in njeno truplo »o odvedli v Ford-ham mrtvašnico.
Ko se je vrnil Katz domov, je našel svojsga osem let starega sina, ki se je igral na ce>ti.
—	Kje je mati/ — je vprašal Katz.
—	Videl'sem jo leteti preko lotov. — je odvrnil sin.
Katz jp pohitel v hišo. poklical ženo. a ni dobil nikagega odgovora .
Slišal je- teč-i vodo v kopalnici ter našel otroka, utopljnega v bani. Poklical je policista, ki je poklical ambulanc-o. a zdravnik je proglasil otroka za mrtvega.
Katz je pohitel na Morrisania postajo ter prosil policijo, naj išče njegovo ženo. Tam je izvedel za žensko, ki je bila ubita od vlaka in svetovali so mu. naj gre v mrtvašnico. Katz je šel tja ter identificiral truplo svoje žene. Mrs. Katz je preživela več tednov ob morski obali ter se je vrnila domov šele pred par dnevi.
M - i
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40
" 2,500 ....... $ 45.76
" 6,000 ....... $ 91,00
" 10,000 ....... $181,00
M 11,113 ....... $200,00
v Italijo
Lir 100 .............$ 5.90
" 200 ....................$11.50
" 300 ....................$16.95
" 500 ....................$27.75
" 1000 ................$54.50
Stranke, Jci nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; xa$50 —$1;j»$10Q —$2;za$200 —$4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih do vol jn jemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
IZPLAČILA PO PO&TI ao REDNO IZVRŽENA V DVEH DO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
92 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
TKLJEFHONK: CORTLANDT 4(17
C; ''iMŽnrir"



/


GLAS NARODA
, I (SLOVENE DAILY)
,	Owned and Published by
' (3LOVENIC PUBLISHING COMPANY T~ (A Corporation) SftfcMr, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortlandt 8t., Borough a* Manhattan, New York City, N. Y.
I
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$5.00
Za pol leta ................................$3.00
Za četrt leta „..........................$1.50
Medtem se pa že vrže posveti in se delajo načrti, kako bi bilo mogoče v ugodnem trenutku drug drugega preciganiti.
Poveljnik Byrdove ladje
Kajzerju so nekoč strašno zamerili, ko je rekel, da so pogodbe kos papirja, ki ga je mogoče v prahu povaljati ali v blatu poteptati.
Marsikatero budalost je bleknil bivši kajzer, glede pogodb je pa govoril trpko, toda živo resnico.
Dopis.
Vem,
Gilbert, Minn.
da Vas bo moje skromno
Za New York za celo leto —$7.00 Za pol leta................................$3.50 j
Za inozemstvo za celo leto lzn™adilo, ker nisem že Za pol leta ..............................%3J>0 d<)lg0 casa *Por<*al v dnevnik
0 ;-7-77--—--Glas Naroda. Stvar je pa tale: roka
Subscription Yearly $6.00	L, ,	. - . «T * ...
trudna in mi je težavno prijeti za
peno.
Advertisement on Agreement.
*'Qlan Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
__Kakor običajno, se mi Slovani,
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se Kranjci ali Kibničani, dokaj radi blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- (snidemo, da se malo zabavamo pri kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje kakem dobrem prijatelju na samot-
najdemo naslovnika.	n<® kraju od velikih cest ali po-
tov. Naša navada je še vedno, da je nam najboljša zabava, če imamo 1 dober prigrizek in galonco.
Tako smo se pred kratkim zbrali mi Gorniki, Potoeanje, Gorenci j in Ložam je. Vseh skupaj nas je bi-tlo okoli 56 z olroei in ženami. Pro-
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876
New York, N. Y.
PRIJATELJSTVO" MED NARODI
Včeraj so se sestali v sijajni dvorani francoskega TT ,na™ dal naš vrli rojak
.. t i	A 1, .	. ,, , Frank Sterle, ki ima svojo farmo
zunanjega ministrstva zastopniki petnajstih narodov ter jugo-2a-padno od Chisholm. Dan
podpisali Kelloggovo proti-vojno pogodbo.	(prireditve oziroma kuhe mešani-
Ty • i	• *• i . -t j	■ * i i • j . 'ce je bil 12. avgusta t. I. Jaz sem
Fri tem so govorili lepC besede o prijateljstvu 111	t.
L	1 u °	bil najbolj presenečen, ko me je
elogi ter o silnem napredku,	ki so ga dosegli na	poti klub postavil za kuharja. Prevzel
proti svetovnemu miru.	jsem rade volje, ker me veseli ku-
m j v , .	... . ,	, 'hati, posebno še, kjer sem imel do-
Toda ee človek vse natančno premisli, pride neho- V0 rob(K Upain da je bila -uha te do zaključka, da je Kelloggova pogodba brez pomena, joku^na, ker oziroma, da bo celo olajšala velesilam pričeti vojno pod Je 10 k«k°ši- <No, eden je bil pete- ^)rav bomo pa poravnali ob »lični to ali ono pretvezo, ne da bi bilo treba vprašati Lige ^]opa se jc vseem> dobro *kupaJ -priliki, narodov za dovoljenje in prositi za preiskavo.	Bilo je še d ih stvari vse vp_ /redno ^kijučin
Kerže in Klun. Ti dve dami sta z Gore doma. Nadalje Mrs. Klun in njena sestra 3Iary in Sterletovi doma-či, Lovrieh z družino in par fantov, Louis Gornik je imel zelo lepo okrašeno harmoniko, tako da zazunaj jo je škoda, da bi se raztezala. Pa smo ga vseeno pregovorili, da nam je zaigral par poskoč-nic.
Sukali smo se kar po trati pozno v noč.
Tudi drugi .-so nas posetili, pa žal, da ni bilo meni kot kuharju znano. Bili so .Air. in Mrs. Gande, Mr. in Mrs. Bižol in nekaj tuje-rodcev.
Ko se je pričelo temniti, smo šli pa k Mr. Sterle-u v hišo in smo se sukali prav podomače. Bila je že deveta ura proč, ko smo se poslovili od Sterleta in smo šli proti Chishohn. Korajžni smo bili vsi in zadovoljni, čeprav ni bil v kopici vsa'k.
Ko smo prišli v Monrow. smo se ogla-sili pri Mr. in Mrs. J. Bovetz in smo se še tam zabavali. Oba sta nam zelo šla na roko. žal, da nismo mi tako storili, seveda prišla sta bila k jiam, pa prepozno.
Upam. da nam bo ta dan dolgo • če se ne motim, bilo v spominUj aii bilo pa kateremu
New York Edison Ura
8:00 do 9:00
Nocoj na WRNY
316 Meters	920 Julocjd«
The Edison Ensemble
JOSEF SON IME, VhrrcUr
Stalna radio-ixl at ba za udobu^st n&fiih odjemalcev in javnosti 'e na 124 W. 42 nd 3tre*C
The New York Edison Company
Vam na razpolago.
ZA ŠTRAJKARJE
'City of New York*\ s katero bo podal proti Južnemu tečaju, bo kapitan G. L. Brown, ki ga vidite na sliki.
SLEPARSKI TRGOVSKI POTNIK
Odbor slovenskih društev v New orku, ki ,ie prirelil za slovenske štrajkarjf veselico, ki je prinesla $950 <'-i.>tega dobička, je na .svoji zadnji seji natančno premotril vse prošnja, vpošteval razloge, ki so bili v njih navedeni te. takole razdelil podporo:
Frank Mikush ......................$ «><).—
Joseph Anžlovar .................. 15.—
Valentine Koritnik ............ 4U.—
Frank Vehar ........................ 30.—
Anton Lunder .................... 45.—
Jakob Dreschler .................. 30.—
Joseph V o v ko .................... 35.—
J ase pli Gruber .................... 45.—
Frank Guna .......................... 40.—
Martin Klemencich .............. 30.—
John Leskovec ...................... 45.—
Louis Koželj ........................ *J5.—
Mat hew Galicliich .............. 40.—
Navzlic temu jc pa tretoa poudariti, da je Kello^gov ste' še ceI° m:lIc J,(k|,ela i>ri51°
• - , -	j. i j j,- ^	- i i	ii n-otri. ker je bilo -zt-lo viharno vre
onginalni osuutek dosti vec pomenjal kot pa pogodba, ki se je sedaj razvila iz njega.
Francija in Anglija sta nekatere toeke omilili, toda že sedaj se* razodeva, da jih nista dovolj.
Anglija in Francija se bojita, da bi Združene države odločevale v mednarodnih zadevah.
Obe prav dobro vesta, da bi utegnil škoditi njunim ciljem in načrtom silen finančni vpliv, s katerim razpolaga Washington izza konca vojne.
Ako bi kaka imperialistična evropska država lahkomiselno napovedala vojno, bi se prav lahko zgodilo, da bi ji rekla Amerika: 44 Sto j!"
To Anglija in Francija predobro vesta ter skušata preprečiti vsako ameiriško intervencijo.
To se bo pa zgodilo potom tajne angleško-francoske
me, pa nič zato, ni bilo pa popra treba.
Jaz sem *s zelo zgodaj vstal, ta ko da smo šli do mojega brata in potem do Mr. Kordisha v Monrow Location. Tam je bilo že vse pripravljeno. Mrs. Kordish je imela nalogo obvestiti vse. kaj naj iv-I-nese vsak.
Torej naša ekspedieija ^ je zi-čela pomikati takoj po osmi uri zjutraj na določeno m-sto. Ko smo dospeli tja, nas je pr:iv uljudno sprejela družina Sterle Pustili smo nase erne konje pr! hiši In odkorakali kakih 5 minut orl hiše, v grmovje. Tam je bil že pro-;or za kuho pripravljen.
Precej je bilo dela, v<o meso raz-
Da ne bo zamere, oznneie;. kai mi je znanih imen. Bili smo: jaz in družina, Kordish z družino moj 'brat z družino. Šerjak z družno, Mrs. Mihelieh in par otrok, T. Kerže in tirnžina. Še iz Neir Yorka smo imeli dve gospe, ki sta se nahajali ina obisku pri sorodnikih
. . , .	,	[Sekati na male kose, pa vseeno jo
mornariške pogodbe, ki predstavlja staro antanto v no. bilo vse kuhano ob eni uri.
vi obliki.
Stari svet se postavlja v bran proti novemu svetu.
Zato je sklenil pogodbo, ki jc naperjena proti njemu.
Anglija in Francija slutita, da bi utegnil mogočni stric onkraj oceana križati njrnie imperialistične načrte, zato sta se dobro zavarovali.
i^azen obeli evropskih velesil je pa še tretja, ki neprestano čaka prilike, kje bi se dalo kaj pograbiti — in to je Japonska.
Ta azijska velesila, ki se je pred vojno prav rada nazi-vala *4azijsko Prusijo", se boji ameriškega vmešavanja v kitajske zadeve.	'
Združene države so namreč začele premeteno meše-tariti z novo Kitajsko.
Spoznale so, da bi z vojaško intervencijo v nacionalistični Kitajski ne opravile dosti, vsled česar si hočejo nabaviti simpatije nekdanjega nebeškega carstva.
Z drugimi besedami rečeno, Amerika je namignila, da je pripravljena sodelovati z nacijonalisti, če bi tudi **drugi" sledili njenemu vzgledu.
Amerika potrebuje kitajskih tržišč Na Kitajsko hoče eksportirati blago in denar, naložiti tam velikanski kapital ter kovati ogromne dobičke iz kitajskega prolo. ta ri jata'.
Japonska je bila v tem pogledu drugačnega mnenja.
Mikado in njegovi kapitalisti so hoteli igrati vlogo, katero si je Washington prisvojil.
Japonska namerava proglasiti nekako azijsko Monroe doktrino, čisto po uzorcu ameriške Monroe doktrine.
V temlslučaju bi smatrala ostale azijske narode sa svoje vazale ter bi jih po svoje kontrolirala, zatirala in izkoriščala.
Oba "prijatelja" Kitajske se vsled tega precej postrani gledata.
V Parizu so se sestali včeraj državniki ter prL-^ele-pi mizi podpisali pogodbo katera naj bi podaljšala mir ter
m ta moj skromni dopis, moram izraziti posebno zahvalo vrlemu rojaku Sterle in soprogi, ker sta nam bila tako naklonjena v vseh zadevah. Vode nam je pripeljal, soproga je pa prav izvrstno petieo razdelila in mleka <ta nam dala, tako da res ne vem. kdaj jiuia i>ovrneino.
Mr. Sterle živi šest let na farmi in moram reči. da je zelo napredoval. Večkrat pošlje kaj na razstavo (County Kaiir), razkazal mi je vse vrste žita in tudi divje rastlin«', lečo itd., kjer ima že vse v šopkih pripravljeno, potem mi je šel tudi pokazat od lanskega leta. kaj je bil vse razstavil. Povedal ml je, da je dobil do 45 dolarjev nagrade od Coutity-ja.
Najbolj me je pa presenetil, ko mi je šop lanu pokazal. Jaz sem bil ves iz sebe. ker ee bi Mr. Sterle imel letos njivo lanu. bi mu jaz gotovo škodo napravil, ker znam zelo dobro plavati po lanu. vode se pa bojim kot Kibniean.
Rodoljubni pozdrav vsem. družini Sterle pa želim obilo sreee in zdravja.
S spoštovanjem
L. Vessel.
Frank Jaksh ... Joseph Skerlj . John Mlaehnik
itfostarska policija je te dni izročila sarajevski nekega Juraja Bo-Ijata, trgovskega potnika, ki je sleparil trgovce po Bosni in Hercegovini. Po zaslišanju so potnika izročili državnemu -pravdniku. Toži •ra trjrovee Jakob Levi iz Sarajeva zaradi številnih prevar. Levi je potnika naznanil |w>l>ieiji že mese-ca junija z nalogom, da se ga are-lj"™1'* Lipovšek . tira. Boljat je bil potnik pri tr-|Thomats Llkovich govern Leviju. Prodajal je njegovo'Louus Zf,lnr-S''1 -blago po deželi in si pridržal ves simon Strmljan izkupiček. Sprva je bil potnik pošten in priden. Nekega dne je pa zašel na stranpota. Zahotelo se mu je denarja in začel je slepariti. Xajprv'o je zniža'1 vse Levijeve cene za polovico. Tako je delal dobre kuj)čije. Ljudje so se čudili nizki cenam in kupovali blago kari
na debelo ter dajali potniku veli- Valentine Leskovec ............
ke svote na račun. Ta je seveda vsej Frank Barlv ........................
vtaknil v svoj žep. Ponaredil je Joseph Ga.shte ....................
tudi potrdila svote. ki jih je prejel na račun. C'e je prejel .">00 dinarjev. je naredil iz tega 200 dinarjev, katere je poslal Leviju, sam je pa obdržal ostanek Levi pro daja samo mami fakturno in galanterijsko blaigo. Boljat je pa začel prodajati v njegovem imenu tudi moko in sladkor, čeprav Levi tega ni nikoli prodajal. Tudi to blago je potnik prodajal globoko pod tržno eeno. Tako je dobil veliko odjemalcev in je veliko zaslužil. Slednjič je Levi odkril potnikove sleparije in ga ovadil policiji, ki ga[ je aretirala. Sedaj čaka kazni za zamreženimi okni. kjer lahko nemoteno premišlja o svojih trgovskih transakcijah.
Iz Anglije poročajo, da je neki angleški brigadni general napca-vil sijajno karijero.
V mladih letih je pomival po londonskih hotelih in restavrantih posodo, danes je pa brigadni general.
To je vsekakor lepa karijera. ee se pomisli, da je po londonskih in pariških restavrantih vse polno starih ljudi, ki so bili še pred kratkim ruski <rrot'i, baroni, in brigadni generali, dandanes pa
jK)sodo pomivajo.
*
Tista o frajtarju vam je znanaf kaj ne. ki je rekel majorju, da morajo sarži skupaj dr/ati, če ne, da bo šlo k vrairu ee-sarstvo.
Toda take stvari se dogajajo danzadnem.
Najnižji bančni uslužbenec je šel s svojo ljubico na izprehod.
Mimo privoai velik avtomobil, v katerem je .>edel eleganten gospod.
Uslužbenec ga je spoštljivo po-izdravil.
—	Ti. kdo pa je to? — pa je vprašala nevesta.
—	T. v banki delava skupaj. Toda odkar ima avtomobil, je nekam čudno j>onosen in moški.
—	Kaj pa dela v banki?
—	O nič. Ti>(a pisma podpiše, katera jaz potem na pošto neseni.
45.— 45.— 40.— 20.— 40,— 40.— 30.—
Mat hew T^rkaj .................. 40.—
Anton Butalja .................... 45.—
Frank (Vrnuta .................. 35.—
Josephine Oeepek ................ 20.—
Stephen Yenko .................... 15.—
John Speek .......................... 15.—
John T'rbas ........................ 15.—
Mathew Smith ...................... 5.—
5.— 5.—
John Verščaj ...................... 5.—
§ - ■ ■
Ceki so bdi poslani po posti.
Ugrabljena žena.
WORCESTER, Mass.. 26. avgusta. — Detektivi v Woreestru iščejo po celem mestu E. Schakctt. ženo Leona Shackett, ki je bila nasilno odvedena v četrtek ponoči, od petih mož. par ur po njeini poroki.
NAPBODAJ JE FARMA
TUNNEY SE BO POROČIL
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NAROČA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
170 akrov. Star homestead v Otsepro. X. Y. 20 molznih krav. 4 konji. (> prašičev, 50 kokoši, orodje, pridelek. Cena $8500. Del na roko. Ostanek po $200 letno. Prodam radi smrti svojega moža. Pišite v arrsleščim- -— 407 Mohawk St., Herkimer, N Y., Box 171.
ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, Id Izvirajo iz poslovanj* v velikem (bratu, pridejo našim strankam v korist.
Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled lesar so cene pri nas nižje kot pri agenta ali zavodu, Id mora
p—lati Vašo raka mi co t iz vršenje t New York.
'
Hitrost našega poslovanja Je nedosegljiva, radi natega velikega proeneta lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveča našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparni* kom, Id edptnje iz New Yorka — teraj brez zamude in na-
Naie
so objavljene temo v listu "Glas* Naroda".
nižjo cene. ka-pošljete nalog.
Mi imamo največ poslov s strankami izven New Torka, kar dokazuje, da ae lahko okoristi s našim poslovanjem vsak.
še tako daleč prt* od poslovnega središča Amerike.
Pošljite teraj Vašo
Vpokojeni boksarski šampjon Gene Tnnney se bo vkratkem poročil z milijonarko Mm Polly JLauder. Priča pri poroki mu bo Sa-
Marsikatera ženska se samo za-strantega rada ozira v svetlo bodočnost. ker si ne upa v temno
preteklost pogledati.
*
Dandanes mora biti človek pri ženskah previden.
Današnji dan ni tako kot je bilo prejšnje ea.se. Tako ti bo zaso-lila, da ne boš vedel, kje se te glava drži.
Na,priiner:
Mlad. čeden fant jr- vprašal osemnajst let no dekle:
—	Zakaj se pa ne poročiš 7. menoj, če me imaš res rada ?
—	.laz ne potrebujem moža. j
—	Zakaj ne ?
—	Moja prijateljica «ra ima. «
Ej. z mojo poroko v> bili p<» križi in težave, — je pripovedoval drajri rojak. — Ne rečem, .ia je nisem rad imel, toda vselej pa t id: ne. In tndi ž njo j«* bilo t-iko. Vea-si jne je rada imela, v čas i pa tudi ne. ('e sem se fra malo n&^ekal, sem jo silil, da bi se poročila. Pa ne in ne. Le kadar sem bil t reze«, me j;? gonila po lajsens in v cerkev. Takrat pa jaz nisem hotel. Popravi-ei povem, da še danes ne vem, kako sva se vzela. In če njo vprašate, vara tudi ona ne bo mogla povedati.
*
Živela je stara devica, ki je hrepenela po možu in zakonu ko duša po svetem raju.
Neke noči jo prebudi iz spanja pridušena hoja po sobi. Najprej je hotela zakričati, pa se je potuhnila in samo boječe pogledala skozi trepalnice.
Po sobi je stikal mlad pustolovec. Vse omare je prevrgel. vse predale je odprl, pa ni našel nič primernega.
Slednjič se je približal postelji, Stari devici je začelo burno utripati srce.
Na stolu poleg postelje je imela ročno torbico in v nji bankovec za deset dolarjev.
Ko je tat vse prebrskal, je tudi torbico odprl in ves vesel spravil bankovec za deset dolarjev.
Pa je že moral biti dober tat.
Morda se mu je tmiilila žrtev v postelji.
Sklonil se je k nji in jo žarko poljubil na ustnice.
In je izginil neslišno kot je prišel.
V stari devici se je pojavila velika sprememba.
Sre6aa je in zadovoljna In veselo poje.
Le malo shujšala je in poCbledela.
Kajti vse noči prečuje v ooste-Iji. Čuje od mraka do zor-.
Čnje in čaka.
Na stolu polejf postelj* ima ročno tohbico.
-* A*
Toda v torbici je bankovec za dvajset dolargcT.
Sllifilš&l&šifii; ■
GliAfi NAHODA, 28. ATG. 1928
HENRI K18 TEM A EC KER: '
"GoMpod!M
" Izvolite f"
"K<t *te, kakor jaz, prepozno dospeli si-tnknj, .la bi he lahko postavili v za.M-do, £»e vam drznem dati duller avet.'*
"In ta je?"
"Svetujem vam, «la ne presto naprej. Ostanite tu v praproti. Ta ko .se ne boste utrudili, za merjenje pa bo«fte imeli imenitno priliko. <»ozii poznam kakor stezice v h\o-jem domaiVtn parku."
"Hvala za ljubeznivost!"
"Prosim lejvo. In dovolite, da se predstavim : grof Sinet."
"llaron d'Arnault.... zelo mi je dra>»o.''
"Tudi mene vea**li.... Že zato. k«'r ste mi bili na prvi pogled (simpatični. Videl sem va.s že včeraj na dineju in sedaj sem va> hr«ji"'al tu iin razpotju.... Simpatije ko časih int«tinktivne...."
"Preveč se mi laskate!"
"Prosim, prosim.... To je tako na;*io.,., Mogoee izvolite cigareto?
Kmalu bodo vzleteli fazani. To ho vam prekleti ptiči; koliko smodnika uničite, preden jih }»ogodite! .... 1 te*ilično, goHpod baron, kar mi na vrh tako .silno ugaja, je vaš dražestni nastop, ki očara vsako damo...."
"Oprostite, to je pretirano." "Niti najmanj ne pretiravam, verjemite! Nikdar se tie delajte tako skromnega! Sami veste, kako vpiva vaša navzočnost na kra.sni Hpol.''
"llfxlite prepričani, gospod...."
"Ampak ne branite se vendar! Saj ste prijatelj dam! Vi spadate v posebno kategorijo moških. Vedite, da .sem vas samo pogledal, pa sem že vedel, s kom imam opravila.... Želite ognja? Prosim — tu je moj prižigalnik! Prosim! Ej baron, takoj seni vas spoznal .... In sem si rekel: srečal si somišljenika! Bog mi je priča, da sem tako ini.sli! Saj tudi jaz nisem okoren, ali vendar.... Saj me razu mete: vi ste čisto drugačni...."
"Hvala vam, grof!" "V dvorcu ste od predvčeraj, kaj ne?"
"Od predvčeraj zvečer, če dovolite."
"Hm, to ste mojster. Kes mojster! Še pomnite tisto plavolasko, ki ste po spremljali skozi grmovje?"
"Dovolite, da pripomnim: čisto pošteno.... Kako ste naju videli? Ostro oko imate!"
"Hotel ste reči: ostre oči.... Oči somišljenika, prosim!"
"Hatha! Izvrstno!"
"Smešno, kaj ne? Sicer moram
pa reči, da mi je plavolaska zna-11
na....
"Tako? Ali jo dobro poznate?"
"Nu da.... Saj nisem indiskre-
Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem,
ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja,
ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo,
ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je,
si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj
GLAVNI STAN
v vseh bančnih poslih	x
DOMAČO
SAKSER STATE BANK
n Cortlandt Street New York. N. T.
i ■
LOVSKI INTERMEZZO
ten, če vam povem, da se že diskretno razgovarjava.,.."
"Dama t''<la j rada flirta?"
"Mislim da. A časih je strašno rezervirana. Jaz sem ji na primer
moral dvoriti tri mesece, preden _''
"Vra^a, to ste bili potrepcžlji-vi! Jaz nisem tak. Priznati pa že moram, kar je res: plavolaska jo dražestna.... Očarljiva.... Sentimentalna.... Ah — in niti ne vem, kako se kliče...."
"Le pogum, boste že zvedeli. l"verjen sem, da vam ostane začetek tega Flirta nepozaben.... Stavil bi. da ste skrivaj že pripravljali naskok!"
"Saj ne tajim, ne tajim! A na tiiioma.... Sentiitientalke imajo rade skrivnosti.... Takoj sem opazil, da me rada vidi. Njene oči — veste — govore za cele knjige.... Govoril sem ji o modi, o gledališču, o konjskih dirkali, volne o stvareh. ki mi prej niso nikdar prišle na misel.... In mahoma sem začutil, da je prišel pravi čas in da moram govoriti. Priznal sem ji, da jo ljubim...."
"Saj to je bilo kakor v evangeliju! Nu, in kaj vam je rekla na vse?"
"Zardela je in rekla: Prijatelj moj! Sla sva dalje in nisva več govorila.... Ali najtežji korak je bil storjen. Ni dvoma, da jo pridobim zase, kadar pride ugoden trenutek."
"Imenitno! Xe veste. kakšno breme mi boste odvzeli!"
"Breme?"
"Strašno breme! Leži mi na srcu kakor kamen.... Zdaj se vsaj lahko oddahnem."
"Oddahnili se boste? Zakaj? Jaz vas ne razumem, grof!"
"Razložim vam vse.... Lepa dama, hudiček. s katerim ste se včeraj sprehajali—"
"Ta dama...."
"Ta dama z oranžastim šalom...."
"Prosim, prosim, to je robee moje žene!"
"Torej ke nisem varal — ta dama je vaša min!'
"Tako je, vidite!"
"Res. divna dama!" Oprostite, baron, da sem tako odkrit: priznam vam čisto resnico: To damo sem baš prejle poljubil na tilnik!"
"Ali ste zblazneli?"
"Zblaznel od veselja! Moram vam napraviti poki on — zakaj o-na je v resnici dražestna! In prav nič ni v zadregi. Sama lahko je zardela in zašepetala: Prijatelj moj! Niti za hip ne dvomim, da bo moja, samo da pride prilika in si je zaželim!"
"Oprostite, gospod — vi se šalite?"
"Šalim se? Prvič to ni šala in drugič mi je vse eno, kaj mislite o tej šali: povem vam, da ste mi bili simpatični samo zato, ker sem poljubil vašo ženo na tilnik! Poprej na žalost nisem imel sreče, da vam bi bil predstavljen. To me je strašno jezilo. Rekel sem si: Saj ne moreš ljubiti žene, dokler ne poznaš njenega moža!"
"Grof.... grof...."
"Nikar se ne jezite, baron.... Za to nimate niti najmanjšega vzroka. Zdaj j** vse v redu. Lahko mi sežete v roko.... Tista mala plavolaska, kateri sem tri mesece dvoril, je moja žena, moja zakonska žena.... Kaj pravite k temu? Poravnal sem svoj dolg.... Čutim se sreč nega, prav za nič nisem prikrajšan Zdaj sem kakor prerojen.... Smejem se lahko.... Pozor! Fazani so vzleteli! Mimo naju letijo — sprožite petelina I"
Senzacijonalna afera v cirkusu.

Te dni se je raznesla vesi o tragični smrti svetovno znanega cirkuškega akrobata Cliffa Aero-sa, ki je nastopal v raznih vetjih varijetejih in cirkusih in je bil znan po smrtnem skoku iz višine 30 m. Inozemski listi so poročali, da je Cliff Aeros v Neapolju med galapredstavo v cirkusu smrtno ponesrečil. Cliff Aeros je nastopal pod psevdonimom. V resnici se je pisal Viktor Hummel. Mož je bil eden najboljših cirkuških akrobatov, ki je tvegal že opetovano skok izpod kupule iz višine 30 m. Pri najmanjši neprevidnosti bi pomenil ta skok neizogibno smrt. Pri zadnjem skoku v Neaplju je pa skočil Cliff Aeros baje tako neprevidno. da je obležal sredi arene mrtev.
Občinstvo se je kar teplo za vstopnice, ker je hotel vsak videti smrtni skok. Dozdevni Cliff Aero* je tik pred predstavo rotil pravega akrobata. naj umakne svojo zahtevo, ker je dobro vedel, da gre v smrt. Toda pravi Cliff Aeros je vztrajal pri svoji zahtevi in tako je Viktor Hummel .splezal poti visoko kupolo, od koder je skočil in obležal z zlomljenim tilnikom «redi eirkutsa mrtev. To sleparijo lahko potrdi tudi akrobatka Amalija Kueckel, ki je bila angažirana pri cirkusu Adol-fi in ki se mudi zdaj na Dunaju. Oblasti so zaslišale tudi njo in i» povedala je, da je moral Cliff Aeros vedeti, da čaka Viktorja Ilummla neizogibna smrt. Po njegovem prepričanju je Cliff Aeros dobro vedel.da pošilja Viktorja ! Hummla v smrt. Zato je tudi on edini odgovoren za tragedijo nesrečnega moža.
Toda na Dunaju se je oglasil brat Viktorja Ilufcnmla, ki trdi, j da je Cliff Aera«, ali v eivilu Fritz ! Jaeger, živ in zdrav v Hamburgu, j Ta vest je vzbudila med eirku-Mož je baje pregovoril Viktorja jškimi akrobati splošno ogorčenje, numla. naj tvega smrtni skok na-! Emil Hu-mmel zatrjuje, da se je mesto njega, in ko se je njegov dal Cliff Aeros zastopati tudi pri namestnik smrno ponesrečil, je po drugih vratolomnih produkcijah.
V Trnovski gozd,
ki je bil nekaj čudovito lop. izleta jo fašisti, iz Gorice in Trsta nedeljo za nedeljo. Tudi veselice prirejajo. Takle avangvardistični razposajeni iz Trsta divjajo po gozdu in delajo škodo. Domačini zmajajo i. glavami, ko vidijo, kako se obnašajo in kaj počno fašistični fantički po gozdu. V Trnovskem gozdu gori že celo poletje! Potem pa še pravi "Popolo", da se domačini čudijo disciplini rednih skupini tržaških mladeničev! S takimi pohodi hočejo utrjevati ita-lijanstvo med drugorodei in kontrolirati njihovo čustvovanje do Italije!
ADVERTISE in GLAS NARODA
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od ▼take.
Blagajna velikega vojvode, roman ................. jf
Čebelica...................
Iz deiel potresov, Bankart. JSft Izbrani spisi Hinko Dolenc JI Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in uaeboen Življenju, Bonton ..........L*t
Liberalizem ............... .71
Materija In Energija, Čermelj v6-	.71
Otroci Solnca, Pregelj, t. v. L— Predhodniki in idejni ntcsaeljl-teljl ruskega realizma —
(Prijatelj) .............
Pravo In revolucija, —
Leo Pitamlo JI
Sosedje, Cehov .......... M
Tigrov! lobje. Mamice Le-
blanc ................... JN
Vojska na Turftkem ...... .23
Pesni v prozi. 49, t. v. .. £0
Sodnikovi. Stritar......... M
Tri legende o razpelo, h
Zejer, t. v.............. .ft
Vladar.....................SS
Večerna pisna, Kmetova .. jM
Uvod v. Filozofijo, Veber .. 1__
Znanost in Vera, vedoslovna
študija, Veber .........
Zbranl spisi Ft. Maaelj Pod. Umbarskl .............. LR
Crtvo, Fr. Zhainlk. povest M
begnil baje na Ilolandsko. Emi. Hummel je bil zaslišan in njegovo izjavo so uradno protokolirali. Dunajske oblasti so že obvestile o tem nemško poslaništvo na Dunaju, da uvede preiskavo. Brata Hunrm"] sta namreč Nemca, rodom iz Beutt-lingena na Virtemberškein.
Emil Hummel trdi, da je Clift Aeros cirkuško publiko često vlekel za nas. ker je skakal k večjemu iz višine 23 m. Nedavno ga je povabil lastnik nekega cirkusa v Neapolju, ki mu je obljubil mastno plačo, obenem pa zahteval, da mora skočiti iz višine m. Cliff Aeros odnosno Fritz Jaeger je ponudbo sprejel, ker so se mu obetal mastni dohodki, na drugi strani mu niti na misel ni prišlo, da bi tvegal skok. o katerem je vedel, da pomeni sigurno smrt. Zato se je obrnil na svojega impresarija Vitkorija Hummla in ga prosil, naj tvega skok on, češ da se sam 'ne počuti dobro in da bi se mu u-jtegnila pripetiti nesreča. Ni mu pa povedal, da je sklenil z lastnikom cirkusa pogodbo v kateri je rečeno, da mora skočiti iz višine m. — !Viktor Hummel se spočetka ni mo-|gel odločiti za smrtnonevarni skok. i On in brat sta bila pa v težkem j finančnem položaju in zato se je ;slednjič odločil tvegati svoje življenje, da reši sebe in brata iz denarne stiske. Z bratom sta se domenila, da bo nastopal 7. vratolomno cirkuško produkeijo tri mesece in da ustanovi z zaslužkom v rojstnem mestu Beuttlingen pekarno, od katere bi mogla živeti oba bra-• ta. V Beuttlinfrenu je zapustil 'Viktor Hummel tudi nevesto.
Emil Hummel trdi tudi, da je pomagala Cliffu Aero.su njegova tajniea Dorina de Paula, ki je napela vso svojo zgovornost, da je pridobila Viktorja Hummla za vratolomni skok.
Cirkus v Neaplju, ki je last Aetella Padre, je bil nabito poln.
lent
s nccjo, Igra v 8. dejanim ,,..» Lokalna ieteznica,
v 3. dejanjih............ J
Pepetah, narodna pravljtea,
9. dejanj ............... J
Skopuh, komedija v 5. dejanjih ................... S
Vrtinec, drama ▼ 8 dejanjih Veleja, drama v 8 dejanjih J
"CULAH NARODA"
ta Oorthufit Btt
ZA POGOBELCB V JEZERU.
GORNJEM
_ ___* -. — ._____
VeČ rojakov nam je poslalo prošnje za pogorele iz vasi Gornje Jezero na Notranjskem, katero je požar popolnoma uničil.
Mi smo kmalu po katastrofi objavili dOpls ameriškega rojaka-državljana, 'ki se slučajno mudi tam. V dopisu je ipozval tukaj živeče sorodnike prizadetih, naj jim pomagajo in omenil, kam naj drugi da-( rovalci pošiljajo svoje darove.
Značilen je tudi poziv rojaka Jerneja Krajec, Box 156, P. O., Durant City, Pa.
Piše, da je dobil več prošenj iz stare domovine oziroma iz vasice Gornje Jezero, .v katerih se o-bračajo ubogi pogorelci na tukajšnje rojafke za ,pomoč. Rojak požira vse rt tamošnje okolice, naj priskočijo na pomoč pomilovanja vrednim pogorelcem.
Darove pošljite »rojim sorodnikom, aiipa na občino liri trg pri Jvfoaburija.
:■ žsžLi
tako pri strelu iz topa, ki so ga izvajali pod njegovim imenom v raznih varijetejih. Nedvomno je, da ; pravi Cliff Abros še živi in da je šel nekdo drugi namesto njega v smrt. Preiskava bo dognala, koliko je na tem resnice in kdo je tvegal svoje življenje za pustolovca, ki je nastopal kot cirkuški akrobat.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA< "GLAS NARODA", NAJVEČJI1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDEL DRŽAVAH.	7f
Pozor, rojaki!
Ig naslova na listo, katerega prejemate, je rarvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da ae Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov:
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar. Son Francisco, Jacob Isnah.
COLORADO Denver, J. Scbutte. Pueblo, Peter Cnllg, «ohn Germ, Fr. Janesh. A. SaftiC. Sslida, Louis Costello. Walsenbnrs. M. J, Bursfc
INDIANA Indlimpdli. Ixrala Banlcb
ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago: Joseph Bli«* J. BevCUS, Mrs. F. Lauricb-Cieero. J. Fabian. De Pne, Andrew Splllar Mlet, A. Anzelc, liarJ Bamblcb. Zaletel. John Kren. Joseph Hrovai La Salle, J. Spelicb. Maacoutata, Frank Augnattu North Chicago, Anton Koba) SpHnsfidd, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank PetkovBak
KANSAS Girard, Acnes Mo«nl> Kansas City, Frank 2aga* Pittsburg, John Hepovi.
MARYLAND Stejer, J. černo. Kitxmiller. Fr. Vodootvea
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. Barlcb. Ant. Janesleb.
MINNESOTA
CUsbolm, Frank Goals, A Panlan, Frank PucelJ.
Bj, Jos. J. Peehti. It. Rveletfa, Louis Gonla Gilbert. Louis VesesL Hlhbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatlcb
MISSOURI St. UmIsl A NatecoL
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOSCE
10 Inches po 75c.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremlieT&njca orkestra.
UlfrlF (Nočni Čuvaj
(Pevec na Nota	.
SL\KY ITDOVICH in JOSEPHINE LACSCHE
Skladba Dr. Wm. J. ]>ausche. 25e85F (Clngel — Conge!, Duet (So Ptičice Zerar.e, Duet
ANTON SHI BEL. Bariton s spremijevaujeB orkestra.
S50S6F	Kikeljco Prodala Bom
(Gor Čez Jezero
10 inch 75c. ANTON' SHLBEU Bariton
tSe^Sf (Bod' MoJa. Bod' MoJa (Nebeška Ženitev
MARY UDOVICH in JOSEPHINE L.\USCHE
250R3F (S'adkl Sporrinl ,	(Čez Savco v Vas Hodli
VOJAŠKA GODBA "KRUG" ' 2SOT7F (Štajerski Lendler f	(Dolenjska Polka	v
HOVER BRATA
25078F (Neverna AnCka, ValCek
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET
IS004F
25006F 25007F 26011F
25080F 25081F
(Kukavica (Upanja
SIMONČIČ BRATER
(St. Clarski Valček (Newburgh Marcn
(Ainc Potka (Štajrrii
(Splc Polka (Pokšotlš
ŠTRtKELJ TRIO
(Ober Štajeriš (Slovenski Poskočni Čotli (Nemški Valček (Cerni&ka Polka
J. LAU8CHE In M. VDOVICn, Duet 25079F (Danici
(Domače pesmi
25075F (V it°vo
(Slovenske pesmi
2607IF (En let in pol
(Ljubca meja
HOVER TRIO s Petjem 25070F (Ar Me Boš Kaj Rada Imela
(Odpri Mi Dekle Kamrica
SSM7F
MOŠKI KVARTET "JADRAN"
(Na planine 'Fantje se zbirajo
HOVER TRIO 25065F (Samo ie enkrat. Valček (Ven pa not. Polka
2RM2F (PoSter Tanc
(Ribenčka Polka
25074F (Sokolska Koračnica
(Kde Je moja Ljubica, Valček
COLUMBIA ORKESTER 2S068F (Dve črni Oči
(Carlotta Valček
12070F V finskih dolinah, Šotll Na krovu ladije, Valček
Jahrlov Novltetnl Kvintet
12069F Lastovk valček
Usmili se me. Valček
Ruski Novltetnl Orkestet
12072F Spomladnl Valček
Sladke vijolčice. Valček
Ruski Novltetnl Orkester
25v?lF ftebelska korafniea
Regiment po cesti gre (s i»etjem)
2504SF Polka štaparjev
Ti si moja. Valček
25059F Jaka ne St. aairu. Polka Clevelandski valček
n.-jer Trlo floyer Trlo tioyer Trlo
12 inrh £1.25
Člani jadranskega kvartei \
s Bpremljevanjem Orkestra. f8005F I Kmeeka Svatba, Del 1 \ Kmečka Svatba, Del 2
VSAKI POSlLJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO
Manj kot šest plošč se ne pošlje.
SL0VENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street
New. YorlEy N. Y.
OHIO
John Balant, lee Hltt. Anton Bobek, Gbarles Karllnjc«r. Louie Bndmsn. Anton 81m-dch. Math. Hapn F.BaJt.
PENN8YIVANIA Ambridge, Frank JakBe. BeeseaMr, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ Brengbften, Anton Ipavec. Cfauidga, Fr. Toahar. A. Jerlna. Csnwnsngh, J. Brezovec. J. Pike, V. Rovaniek.
Craftoa, Fr. lfachek. ■zpert, Q. Previa, Lcnia BnpančK, A. Bkerli
FarraB. Jerry Okorr Forest City, Math. Kamln. Oreensbnrg. Frank Novak. Heeser City in ekeUee, Frank Fa-rencback.
Irwin, Mike Panshek.
John Polanc. Martin Ko.
Ant. TanfdJ.
1, Anton Osolnlk. Fr. Demshar.
_ J. Kopiiviak Midway, John 2ast Moon Ron. Fr. PodmllAek Ptttsbnrch, Z. Jakshe. Ig. Magister, Viae. Ark In U. Jakobich, J. Qersa J. Pogača r. Presta. J. Dereshsr.
J. Pesdlre.
WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos.
Koren.
Racine in ekellco. Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. West AUis. Frank Skok.
WVOBftING Rock Springs, Louis Tauchse. Diamondville. A. Z. Arko.
Vsak asstopnik lada potrdilo sa svo. to, katero je prejel. T&stopnlke rojakom toplo priporočamo Naročnina aa "Olas Narorfa^ Za eno leto fft.00; sa pol leta 98JM>$ u iti rt meecc 92.00; aa Četrt leta 9LSA
Naročnina m »v rope Je ft. sa «M
PRAV VSAKDO
kdor kaj išče? kdot
kaj
kdor kaj
ponuja; kupuje; kdor kaj pro-vsakdo
GLAS NAHODA, 28. AVG. 192B
=MONT ORIOL'
toiiv.
Spiaal Onj da Macpascant. — Za O. N. priredil O. P.
ZANIMIVI
rORBION LANOUAOK INFORMATION SKRVICK — JUGOSLAV BURKA«
53
(Nadaljevanje.)
Ona ni bila le mlado in čisto bitje, pač pa je tudi izvirala ix primitivnega rodu. HLla je resnična hčerka zemlje v trenutku, ko je bila na tem, da postane mestna ženska.'
PROBLEMI PRISELJENCA.
je bilo dodatno naturaliziranih 11,323,503 tujerodcev.	|
| V te številke je sicer vštetih nekoliko ljudi, ki so postali državlja-'ni vsled očetove naturalizacije, ali presežne večine tvorijo drža vi ja-1 ni volilne starosti.
Veterani morejo zahtevati odškodnino do 6. aprila 1930.
Vprašanje:
Pristojbine za vizo.
Mestno in podešelno prebivalstvo.
Vprašanje: — Kakšno je raz-
Vprašanje: — Koliko treba pla-Ali je na kak na- čati za priseljeniško vizo in količin mogoče za' bivšega vojaka v koza vizo n priseljencem *— mer je med prebivalstvom v mc-! On jo je poveličeval, kljub medlemu odporu, katerega je še ved-sveitovni vojni, da bi vložil proš- D., Joliet, lil.	istih in na deželi v Združenih drža-
no čuti! v svojem sreu. Pre<l njegovimi oensi so vstajale pesniške(ni° kompenzacijo, ako je že pre-] Odgovor: — Redna pristojbina va^	newenglandskih drža-
prikazni. stvarstva Scotta, Dickensa ali C»eor«re San<la in to je še bolj^klo pet let, odkar je ]X>stal one- za priseljeniško vizo je $10, nam- Posebej ! -— P. S.,.Lowell, Me.' razburjalo njegovo domislijo.
Gontran je opk«| nj«ga na naslednji na«"in
Odgovor: — Leta 1900 je bilo 40,
Sposobljen ? — E. F., Fresno, OaL reč $1 za prošnjo in $0 samo za vi-
Odgovor: — Veteran's Bureau zo. Pristojbina za vize za neprise- otlsto> leta WJO P« 45.8 odsto m je ravnokar podaljšal rok do (i. Ijenee (osebe, prihajajoče zaeas- leta 1920 cel° 514 od?to y«ga Pre-— Paul je konj, osedlan s Kupidom na svojem hrbtu. Kadar ga'aprila 1J*3(> za vložitev prošenj za no v Združene države radi posla bivaLstva Zdru^enih državah mest-vrže na tla, skoči »Irugi na njegovo mesto.	|odškodnino, ki jo bivši vojaki sve- ali zabave) pa je različna. Viza|ne?a (unbaTI) značaja, t. j. stano-
mestih ali vaseh »d 2500
I i i	lil	---------—'	i™ W|™»uuti Ji •") " »niru WWIU1A Apnua, /.aiut'Vil duš ali \e<_.
sklenil v m rta se v hotel.	-i^i	. .	„
vojske. 1 reba pa navesti tehten za enafco vizo od Amerikaneev. Na
razlog, zakaj ni bila vložena v ro- podlagi vzajemnih sporazumo ne
Ko je š»'l mimo novih kopalni*-, je n-j^el Andermatta, in oba Oriola, ki so pregledovali in merili vinograde. Iz njih kretenj je spoznal, da so vsi trije razburjeni.
Eno uro pozneje je prišel "William obrana cela družina, ter reke] inark i ju :
v posestnico, kjer je bila
ku petih let po nastalem onespo- zahteva se nikaka vizna pristoj-sobljenju. To treba razložiti v obli-.bina od nepriseljeneev iz-Albani-ki zaprisežene izjave (affidavit) nije. Belgije, Danske, Estonije, pred okrajnim uradom (Regional Finske, Nemčije in Švice. PrLstoj-Office) veteranskega urada.	jbina za nepriseljence iz Avstrije,
— Moj dragi tavt. želim vam povedati, da se bo vaš sin, Gon-|	'Luksemburga in Jugoslavije znaša
tran, poročil v šestih tednih aLi dveh mesecih z gospodično LujizorPastorski ameriških državljanov. '$2, za one iz Portugalske $3.50. Ne-
Oriol.
Markij de liavenel je bil ves presenečen. — Gontran, pravite.'
Vprašanje:
Oženjen sem z
priseljenci pa iz Velike Britanije
vdovo, ki ima dva majhna otroka. in Irske	p!aSat} *10- kajti
Ona in otroka živijo v starem kra-
ti dve državi nimata nikakega do-
—	Jaz pravim, da se poroči, z vašim privoljenjem, v šestih ted-iju. Nedavno sem postal ameriški "<nora z Združenimi državami, nih ali tako z gosj>odii-no Oriol, ki bo zelo bogata.	{državljan. Ali morem poslati-po'
Nato pa je rekel markij enostavno:	jženo in otroka kot priseljence iz-j	Tujerodni VOlilci.
—	Mon Dieu. če je tako, sem popolnoma zadovoljen.	(ven kvote f Ali bi bilo lažje dobiti Vprašanje: — Ivo se sedaj to-Jn bankir je povedal nato v svoji kupčiji s starim kmetom. |vizo za otroka, ako ju zakonito liko govori o "foreign vote" v Zdr. V trenutku, ko je izvedel od grofa, da bi mlada deklica privoli- adoptiram? — 15. K., Harrisburg, državah, bi se moglo doznati, koli-
la. je hotel Andermatt takoj govoriti s starim vinogradnikom, ne da ^a.	,ko je pravzaprav teh tujerodnih
Li mu dal časa, da si izmisli kake intrige._
Pohrtel je v njegovo hišo. kjer ga je našel pri sestavljanju ra
V šestorici newenglandskih dr žav je skoraj 80 odsto prebival stva bilo mestno. 'Največ mestnega! prebivalstva je bilo v državi Mas-| sachusetts, kjer je znašalo 97.5 vsega prebivalstva.
Breadvomno bo prihodnje ljudsko štetje, ki se bo izvedlo leta 1930, izkazalo še večje razmerje mestnega prebivalstva, kajti pritok iz dežele v mesta je mnogo večji od pritoka iz mesta v poljedelske olrraje.
Odhajajoči inozemci in dohodninski davek.
Vprašanje: — Bom kmalu odpotoval iz Združenih držav. Kakor slišim, si moram preskrbeti potr-
čunov, na robu umazanega jM,pirja. Kolos mu je pomagal. Kakorhitro so vsi sedeli, je rekel Andermatt:
Jaz bi zelo rad izpil čašo vašega dobrega vina.
Odgovor - _ Ya~- ~ ' - '	jvolicev najbolj številnih narodno- dilo o plačilu dohodninskega dav
vi če na do priseljeniške"^!! izven £ tej deželi ' ~ C- K" NeW kvote, ali ne njena otroka. Ona ,
morata priti le kot kvotna priseljen'. 0d^OVOr: ~ GIas0,n Irskega ca. Adopcija ne bi nič pomagala. «et>* od !etH 3924 biI° * V Zdr
državah 3,314.910 naturaliziranih
ka. Prišel sem v Združene države začasno na obisk. Ako moram plačati dave»k, koliko znaša tisti ? Prosim. razložite mi to. — P. O., N. Y. C.
Odgovor: — Nikak inozemec ne sme oditi iz Združenih držav, ako
Kakorhitro se ie vrnil Jacques s polnim vrčem, je vprašal An- kajti le oni adoptirani otroci uži-	., . ___..
. .	. .. - .. ..	, ■ ' ,a;n • U111J • ,	- moških m 2,893,i8< naturalizira
cprmatt, ee se je trospodiena Lujiza ze vrnila domov, nakar je pro-,Aa.K> iste pra\ ice. kar se tn-e pri- ... , * .
i • •	1-1 i ■ * i i -	• i j m* 'mJW««!. i ♦ • 4. • • "di ženskih, skupaj torej 6,208,691
sd, naj to j»okhcejo. Kakorhitro je stala pred njim, se je dvignil ter.^J^anja. kot lastni otroci ameri- , ,	,	. i , , -	^ .-i
,»,,,■ . ,	,	• , državljanov. Od teh 1.213,451 ie'ne dokaze, da je vzadostil svoji
rekel z globokim poklonom:	državljanov, ako se je adop- ... .	... , _ . T J i, . , » . . ,	. _r 7
f :-	- 1	, T , prišlo iz Nemčije, 6/4,921 iz Irske, davkoplacevalni dolžnosti. V to
— Gospodična, ali se hočete ozreti ob tem času name kot na svo- C!ja zak0rilt0 mršila pred dne 1.	»i
jega ]wijatelja, kateremu se lahko zaupa vsako stvar? Da, vi hočete, ■}anuarJa 1924.
o tem sem uverj»n. Dobil sem zelo delikatno misijo glede vas. Mojj yaša žena pa 1110re po SVOJein iz Jtalije 308,635 iz Poljske svak, grof Kaoul (iontran de Kavenel, je zaljubljen v vas ter mi na- prihodu v Ameriko zahtevati, da 238.032 iz Norveške '>04 6660 dz •^vprašati vas pred vašo družino, če bi privolili postati njegova se njenima otrokma prizna pravica Avstrije. 158.660 iz CehoslovaskeJ (income tax). — Tako potrdilo
J "	*	' "	(Form 1040C) se zahteva toliko!
od inozemcev, -so t-ukaj nastanjeni (resident), kolikor od onih,
koj pošlje otrokoma
rot žena
509.561 iz Rusije. 487.639 iz An-Jsvrho treba x>reskrbeti sa od dav-yrlije. 423.692 iz Švedske, 419.713 karja (Collector of Revenue) potrdilo, da se je v za d ost H o predpisom glede, dohodninskega davka
[do prednosti v kvoti. Tako pravi-1327.539 iz Danske, 106,183 iz Ma-V>a zmedena, je vr-la vznemirjen pogled na svojega očeta. Pere.eo imajo vsi inozemciv zakonito'dzarske. 58.873 iz Finske. 38,816 Oriol p« se je divje ozrl na svojega sina, svojega običajnega sveto-|pripiršeeni v Združene države. Naj iz Jugoslavije 33 233 iz Litve itd valea in Kolos je zrl na Andermatta, ki je zopet pričel:	(takoj pošlje otrokoma "affidavitI Treba pripomniti, da treba spre-
ki niso nastanjeni (non-resident).
Vi razumete, gospod k-na, da sem se lotil te misije le z oblju- of support", na kar naj se otroka'j^ti z veliko reservo one številke. Vsi priseljenci, ki so bili pripušče-
žavljanka, na kar bo imela pravico zaprositi za izveifkvotno vizo za svoja otroka.
bo, da bom prinesel takojšen odgovor svojemu svaku. On se popol- priglasita na ameriškem konzula roma dobro zaveda, d* vam mogoče popolnoma ne ugaja in v tem tu. Na drugi strani pa more Vaša slučaju bo zaptMtil jutri ta kraj, da se nikdar več ne vrne. Razven-jžena po enoletnem bivanju v Zdr. tega pa vem, da ga dosti poznate, da mi lahko rečete: — Jaz privo-jdržavali postati sama ameriška (lr-ljujem! — ali pa: — Jaz ne privoljujem!
Sklonila je glavo, zardela, a trdno odgovorila :
—	Jaz privoljujem, gospod.
Nato je abežala proč tako hrtro, da se je mimogrede zaletela v vrata.
Nato je sedel Andermatt, nalil sebi čašo vina, jk> kmečkem običaju ter rekel:
—	Sedaj pa govorimo o biznesu.
Ne da bi priznal celo možnost, "kakega obotavljanja, je prišel takoj na vprašanje dote, zanašojoč se na ugotovilo, katero mu je dal vinogradnik pred tremi tedni.
Cenil je premoženje Gontrana na •tristotisoč frankov, razven pričakovanj, ki bo gotovo znatno pri grofu- Ravenelu.
Kmet zolo vznemirjen a irolaskan. je skušal braniti svojo lastnino.
Razprava je bila dolga. Ugotovilo Andermatta pa je napravilo od prvega počet ka stvar zelo lahko:
—	Mi ne maramo denar ali čefce, patč pa le zemljo, katero ste že določili kot doto gospodione Lujize in par podatkov, kar vam bom pokazal.
Izgled, da ne bo treba plačati denarja, polagoma nagromadene-ga, ki je prišel v hišo, frank za frankom in cent za centom, dobrega denarja, belega ali rmenega, ki bi lahko pripovedoval toliko povesti od žrtvah — je bil takoj veliko olajšanje in duš tako očeta kot sina sc je lakoj lotila želja do sprave.
Kljub temu pa sta barantala ter skušala ohraniti par nadaljnih a krov te zemlje.
Razprostrla sta po mizi podroben oris Mont Oriola ter označila na mestu s križem dele. katere naj hi dobila Lujiza. Trebalo je več ur za Anderma-tta, da je zavzel zadnja dva kvadrata. Da bi ne bilo nobene sleparije od te ali one strani, so odšli na lice mesta ter vzeli zemljevid s seboj. Tam so skrbno primerjali kose zemlje ter jih od-cekirali.
Andermatt pa je bil zelo nemiren, ikajti domneval je. da bosta oba Oriola zanikala dol koncesij, tikajoč se koncev vinogradov, ki so bili prav posebno prilični za njegove načrte. Skušal je najti varen in praktičen nač.in, kako napraviti kupčijo za sklenjeno.
Skozi glavo mu je šinila ideja, ki mu je privabila na obraz smehljaj.
—	Če vama je prav, — je rekol, — bomo sedaj napisali to, da ne pozabimo pozneje.
Vrnili »o se v vas ter se ustavili pri trafiki, da kupijo dve poli papirja. On je vedel, da .bo dobil seznam zemlje, ugotovljen na papirju, v očeh kmetov nekršljiv značaj, kajti pole papirja bi predstavljale postavo, ki je vedno nevidna in preteča in za katero stoje žan-darjd, globe in ječe.
Ko so napisali we to in podpisali, je odšel Andermatt nazaj V hotel, s pisanjem v žepu.
Vsakdo se je smejal povesti in Gontran več kot vsi ostali.
Nato je rekel markij svojemu sinu z veliko odvažnostjo:
—	Danes zvečer bova odšla midva na obisk k tej družini in jaz sam bom obnovil to prošnjo, da bo izgledala stvar bolj redna.
i - ■ ■;• .- -i-:

ki se nanašajo na one dežele, glede katerih so nastale politične spremembe v letu 1918. Jako mnogo naturaliziranih državljanov, baje izvirno iz Avstrije ali Madžarske, prihaja pravzaprav iz Jugoslavije.
Od leta 1920 pa do vtevši 3927
POROČNIK BYRD IN NEWYORSKI ZUPAN
Predno se je podal raziskovalec Bvrd proti Južnemu tečaju, ga je - sprejel župan Walker ter mu podaril gorko potarno ofbleko.
ni v to deželo za stalno bivanje, se smatrajo kot "resident«" in imajo] pravico do istih odbitkov kakor državljani Združenih držav. Normalni davek na njihov obdačljiv dohodek (t. j. na dohodek, ki preostaja ipo vseh odbitkih) znaša 1 in pol odsto na prvih $4000, 3 odsto na prihodnjih $4000 in 5 odsto na ostali dohodek. Za nepriseljence pa znaša normalni davek 5 odsto za ves čisti dohodke po osebne odbitku od $1500.
Turisti, dijaki in drugi, ki so začasno pripuščeni, ne postanejo "residents" in morajo plačati 5 odsto na svoj obdačljivi dohodek. O-sebm odbitek (.personal exemption) znša isto $1500, naj bodo samci ali poročeni, in oni nimajo pravice do nikakih odbitkov za odvisne osebe (na pr. za otroke). Edina izjema velja' za nenastaujen-ce iz Kanade ifi Mehike.
Nastanjeni inozemci, kakor znano, pa imajo pravico do odbitka za sebe v znesku $1500. ako so samci. in $3500, ako so poročeni in živijo skupno z ženo in še do odbitka od $400 za vsako odvisno ose bo, naj ista stanuje kjerkoli. Davčni odstotek, kakor rečeno, znaša le eden in pol odsto na prvih $4000 dohodka, ki preostanejo po od-štetiu zgornjih odbitkov.
KnrtmjNfi parniifo? •• Shipping Nm
tt. tvgutti:
R* liane«, Cherbourg. Bamburg. M. avgusta:
Bcrencarla, Cherbourg. America. Cherbourg. Bremea. SO. avgusta:
Dresden. Cherbcurg •1. avgusta: Olympic, berbovrg.
1. septembre:
Paris. Havre <1. A M.) Belgenland, Cherbourg, Antwerp«! Hamburg, Cherbourg, Hamburg' .New Amsterdam. Boulogne but Mer. Rotterdam
4.	septembra:	<
Resolute, Cherbourg, Hamburg
5.	septembra:
.Mauritania, Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg
1 septembre:
lie de France, Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Minneara&kii, Cherbourg Pennland, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg Columbus. Cherbourg, Bremen Conte (Jrande. N'apoli Genova .Rotterdam, Boulgne sur Mer, Rotterdam
12. septembra:
Aquitania. Cherbourg Pres. Roosevelt. Cbcrbcurg
14.	septembra:
Republic, Cherbourg, Bremen
15.	septembra:
Franc, Havre (I A. M ) Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg Levithan. Cherbourg Augustus. Napoll. Genova. (Prvič nov parnik.)
18.	septembrs:
Orinoco, Hamburg, direktno
19.	septembra:
Berengaria. Cherbourg. Skupno potovanje.
George Washington. Cherbourg, Bremen
20.	septembra:
Stuttgart. Bremen
Colombo, Palmero, Napoli, Genova
21.	septembra: Saturnia, Trst
22.	aeptembra:
Paris Havre (1 A. M ) Olympic. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Minnetonka, Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen Volendam, Boulogne sur Aler. Rotterdam
25.	septembrs:
Relinace, Cherbourg, Hamburg
26.	septembra: Mauretania. Cherbourg
27.	septembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
28.	septembra:
America, Cherbourg, Bremen
29.	septembra:
He de France, Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwerpen
Conte Crande. Napoll, C-.nova Veendam, Boulogne, sur Mer. Rotterdam

COSULICH LINE
IZLET V SLOVENIJO
Vsi potniki, ki bodo tako srefni. da bodo potovali s tem izletom, bodo s svojo prtljago vred spremljani prav do Ljublja ne pod osebnim vodstvom Mr. JAKA GORJANCA, znanega spremljevalca. On bo skrbel za zabavo tn ples ter bo tekom potovanja s vami. Vožnja po železnici Iz Trsta traja samo par ur. Nobenih stroškov tsl vlzej. Velike, zraOne kabine. Soba Za ženske, soba za pisanje, kadilnica in bara. Ogromen jedilni salon, kopeli in pršne kopeli. Godba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu.
SATURNIA
odpluje iz New Vorka 22. SEPT.
CENE ZA HI. RAZRED iz New Yorka do LJubljane »J06.37 — za tja In natal 1180.74. Davek posebej. Nabavita sl zgodaj permit. Vozni tistkl po vseh
agencijah. Druga odplutja: Presldente Wilson — 2. okt., 13. nov. Sattirnis — — — 6. nov^ 11. dec Cene tn znižane cene za drugi razred de Luxe in Medrazredni drugI razred po vseh agencijah.
PHELP8 BROS. & CO.. Gen. Agentje 17 Battery Pisce. New York
Pretep V baraki
V mestna stanovanjski baraki ob Ižanski cesti je prišlo med delavcem Martinom Žibertom in istotam stanujoč-im kleparskim „ pomočnikom Antonom Ambrožem ter njegovo ženo Marijo zaradi nekega premoga do hudega iprepira. Spor se 'je kmalu poostril in se na vse zadnje rate vil v pretep.
Med pretepom jc po izjavi Ambroževih pograbil Žibert malo sekirico ter je udarih al po nasprotnikih. Ran rt je Ambroža -dvakrat na glavi ter na nogi, povrh n pa je usekail še njegovo ženo na rami.' Ambcrodseve poškodbe so bdte tako otpasne, da so ga morali z rešilnim-' avtom odpeljati v bolnico, kjer so ga obvezali ki na to poslali toičo oskr bo.
Pratik in Koledarjev
imamo ie nekaj v zalogi. Pratik a ftane 25 eentov. Koledar pa SO ccntov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino: razprave, povesti, slike, iala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je aaftim rojakom jako priljubljena. Še v starem krajn so je bili vajeni in js tudi tukaj ns morejo pogrešati Naročite takoj.
ilovenis Psblishisf Company. 99 Cortlandt St. Haw York City
r
OC SiUi
Pozor otateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ete z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.
i y Mj » W*^ Naroai\
t. oktobra:
Pres. Wilson. Trst
Resolute, Cherbourg. Hamburg
Aquitania, Cherbourg
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
(. oktobra:
France, Havre <1 A. M ) Majestic. Cherbourg. I'ennland. Cherbourg, Antwerpea llinnewaska, Cherbourg Himbum. Cherbourg, H&mburg Leviathan, Cherbourg. Bremen CulumbuB. Cherbourg, Bremen Roma, Napoti, Genova
10. oktobra:
Berengnria, Cherbourg Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bra-men.
13. oktobra:
Paris Havre (1 A. M.)
Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg Lapland, Cherbourg Albert Bailin. Cherbourg Hamburg Conie Orano.', Napoll, Genova Rotterdam. Boloume sur Mer.- Rotterdam 17. oktobra:
Mauretania. Cherbourg
Ueorge TVaj*hl..gton. Cherbourg.
Bremen
30.	oktobra
He de Fmnce, Havre (1 A. H.)
Homreic, Cherbourg
Arabic, Cherbourg, Antwerpen
Ulnnetcnka. Cherbourg
New York Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen Augustus, Napoli. Genova New Amsterdam, Boulogne sur Mer Rotterdam 23. oktobra:
Reliance, Cherbourg, Hstnburg 24 oktobra:
Aquitania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg, Bremen 25. oktobra:
Dresden Cherbourg, Bremen 27. oktobra:	. .
France, Hsvre 11 A. M.)
Haturnia. Trwt	" ■ ----•■
Majestic, Cherbourg	• t *
r»eatj«chland. Cherbourg, Hamburg
Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
31.	oktobra:
Berengaria. Cherbourg
Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot *• potovanje na ogromnih osrnlklh:
Paris — 31. a vg. — 21. sept. ne de France 7. sept.; 28. sept. Trance — 14. sept. — 5. okt.
(Ob polneči.) Najkrajša pot po Železnici. Vsakdo Je t posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in s'ariia francoska knhlnja. Is red no nizke cene.
Vpraiajte katere®-ko« »oohlaeaenega agenta sJI.
FRENCH LINE
19 Mile Street, Hew York, K. T,
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je pouCcn o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne ta» kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj. toda presliphetj. sl morajo dovoljenja all permit la Washinptona, bodisi za eno leto ail 6 mesecev tn (ie mora delati pre&ojo vsaj en mesec pred odpotovanjem in to naramost v Washington. D. C., na generalnega nasetpiSkega komisarja.	,
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1026 se nikamor več ne poSlje permit po po5ti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniSki a-rad ali pe ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prašnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Od prvega julija Je v veljavi nova ameriSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo. ameriški državljani dobiti svoje Sena In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša še vedno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-ri5i amerlSkih državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene In neporočeni otroci izpod 21. leta oalh tie-driavljanov, ki so bili postavno pripuSčeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednost! v Isti. pa ae ne sprejema nikakih prošenj ta am». rikanske vize je.
STATE BANK
82 Certlaatt Sto* «1W YORK