V


Pnmo
A
p
novink
Poštnina plačana v gotovim	orkr. i*
Abb. postale 1 gruppo Cena oUU llF
Leto XXXVI. Št. 22 (10.542)
TRST, nedelja, 27. januarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Plemenitih stvari ne haže bojkotirati
Bojkotirati olimpijske igre ^ Moskvi, ali ne bojkotirati?
je trenutno »hamletovsko*. vprašanje, ki pomaga euriti duhove v dneh, ki sle-dlj° dogodkom v Iranu, Afganistanu, konfinaciji Saha-h^a itd. Carterjeva odlo-^Rev, da je treba dati Sovje-tom lekcijo zaradi njihovega Posredovanja v Afganistanu, Je prav gotovo sprožila že l°*'ko komentarjev in stališč, k°t kaka podobna že dol-go ne.
Ne bi mogli trditi, da ''Prašanje sodelovanja ali bojkotiranja olimpijskih iger sodi med ključna vprašanja današnjega mednarodnega Političnega trenutka, vendar J® eno izmed odrazov sti-6ke, v katero so zašli mednarodni odnosi, zlasti po po-Segu SZ v Afganistanu.
. Kaj je Carterju narekova-°* da je segel po takem 8redstvu, da bi podprl svoja tališča v oceni o prisotnosti sovjetskih čet v Afganistana? Carter je moral nekaj tori ti, saj iz logike blokov-ke velesile ne more le ča-ati in gledati, kaj se dolnja na širnem in nevralgič-eiP azijskem prostoru. To efja tudi že njegov notra-vj1' ne preveč trdni položaj, 1 zahteva, da se možakar veljavi kot človek trde ro-e* kar po mnenju velike ečine ameriških volivcev ni n nikoli ni bil. Upoštevati treba, da so ZDA pred novimi predsedniškimi volit-ami To zahteva tudi polo-a) ZDA v krogu njihovih aveznikov, pri katerih se Je mit o vsemogočnosti se-ernoameriškega velikana rePko omajal po zasedbi "tneriške ambasade v Teranu.
Toda Carter lahko trenut-0 st°ri bore malo. Nepolne vojaške posege mora
*	, ™ kombinacije praktično "Ijučiti. Politične sankcije 'majo pravega praktičnega
^cmka. Ostanejo še gospo-arski in moralni ukrepi. j2anter je zaukazal ustaviti žita v Sovjetsko zvezo.
*	,0(ta tu ni naletel na od-.^no stališče le pri svo-jj1 zaveznicah, ampak je bi-
cel° mnogo ameriških iz-, 2nikov žita mnenja, da ^ ta udarec bolj bolel A-Bna ane’ kot pa Sovjete.
bori .no Je tud' na dru£'h nnočjih nameravane ali
V p°Vedane gospodarske blo-de in tudi mnogi naj-/nstejši zavezniki ZDA v Vijneriki in Evropi so izja-j Ra si prekinitve izva-?Ja svojih izdelkov in pri-k°v v Sovjetsko zvezo ne rej° privoščiti, saj bi to jj av'lo v izredne težave nji-X° gospodarsko stabilnost.
10	arterju tako ni preosta-n, aruS°. kot da se loti še nriraln'h sankcij in skuša 0u,Zad6ti Kremelj na najbolj o* u tljivih točkah, ki so v točk Svetovne javnosti. Taka
11	*a Pa so prav gotovo o-tosp'.iske igre, ki bodo lesi^.119' sporedu Prav v Mo-
ške°^a ž'vRni poziv ameri-oli&a predsednika na bojkot Zelo *^Skih '&er je naletel na He° razglašen odmev, če se tUpoštevamo dejstva, da vejjJe ves vzhodni blok in dr£ a večina neuvrščenih
?°tu,
opredelila proti boj-
je t' ^oramo poudariti, da v®či v zahodnem svetu 2ei na držav precej gluha za M* 'n težnje VVashingtona.
Ra
so že uradno izjavile,
bojK^pKovskih iger ne bodo jo ^ Catirale, druge prepušča-k0 °d*°Ritev svojim športni-rad' (k' pa t>i večinoma tudi Potovali v Moskvo), obgi rievi pobudi se torej ne pQ a poseben uspeh. Sodeč igr Sedanjem stanju bodo v Moskvi morda le prilog te zaradi odsotnosti do-CevPega števila tekmoval-tjj Ane pa ogrožene, saj tubo,!. ednarodni olimpijski od-šče °dlotno zagovarja stalila ’Ra morajo potekati v Savi in nikjer drugje.
Kaj lahko dodamo k vsemu temu?
V času, v katerem živimo, polnem nasprotij in težav, napetosti in groženj, svet prav gotovo ne potrebuje še nadaljnjih mednarodnih zapletov, ki prispevajo k ločevanju duhov, k ustvarjanju novih razhajanj. Svet bi se moral v današnjem času vse več srečevati, govoriti, navezovati stike na kateremkoli področju, predvsem pa tam, kjer prihaja do stikov med mladimi, tistimi, ki bodo na svojih ramenih nosili težo gradnje novega sveta. Zatezanje mednarodnih odnosov je treba odpravljati tam, kjer do tega prihaja, toda obenem ne bi smeli v nobenem primeru rušiti tistega, kar te odnose še omogoča in jih tudi plemeniti. Olimpijske igre pa so v današnjem svetu vendarle ena redkih in predragocenih svetlih točk mednarodnega sožitja, da bi jih lahko uporabljali kot propagandno strelivo za širše ali ožje politične cilje te ali ene države, tega ali onega bloka v njuni sedanji nevarni tekmi.
Ko so v preteklih dneh vprašali enega najboljših a-tletov vseh časov, Britanca Coea, ali se bo udeležil moskovskih iger, je izjavil: »Tega sicer še ne vem, vendar prej kot športnik, sem človek. In odločal se bom predvsem kot človek.* To je dragocena izjava. Ni mogoče pritrditi tistim, ki menijo, da je udeležba na olimpijskih igrah zgolj stvar športa in ne tudi politike, toda po drugi strani tudi politika ne more vedno dati neke absolutne in dokončne cene ter ocene tako pomembnemu mednarodnemu dogodku, kot so olimpijske igre. Te so predvsem stvar ljudi, vseh ljudi sveta. Na njih naj se srečujejo prebivalci vseh dežel, s plemenitimi nameni in nagibi. Zato človeška odločitev tu ne more biti težka.
Plemenitih stvari ne kaže bojkotirati.
BOJAN PAVLETIČ
POGREBA SE JE UDELEŽILA VELIKA MNOŽICA
GENOVA SE JE POKLONILA SPOMINU ZAHRBTNO UBITIH KARABINJERJEV
Prisoten je bil tudi predsednik Pertini - Polkovniku Ramunduju odstranili levo oko - Preiskovalci izvedli več hišnih preiskav
GENOVA — Z ganjenim objemom svojcev podpolkovnika Tutto-beneja in agenta Cosuja, ki ju je v petek pokosila teroristična brzostrelka, je predsednik republike Pertini hotel včeraj izpričati človeško solidarnost in sožalje vseh italijanskih državljanov. Med včerajšnjim pogrebnim obredom, ki ga je v genovski baziliki S. Maria Assunta daroval nadškof Siri, se je ob krstah zgrnilo več kot 5 tisoč Genovežanov, ki so s svojo prisotnostjo hoteli še enkrat, v teh za ligursko mesto hudih časih, poudariti odločno obsodbo zahrbtnih teroristov, ki streljajo le na simbole, ne glede na človeka, ki uniformo-simbol nosi.
Poleg Pertinija so se žalne svečanosti udeležili tudi minister za notranje zadeve Rognoni, minister za obrambo Sard, predstavnika parlamenta Boffardijeva in Tavia-ni, poveljnik karabinjerjev Cor-sini in poveljnik policije Coro-nas. Prisotne so bile tudi delegacije raznih političnih strank, sindikalnih organizacij, študentskih gibanj, študentje so že zjutraj organizirali po mestnih ulicah povorko v znak solidarnosti z ubitima karabinjerjema, po njej pa so se še ustavili pred vojašnico poveljstva genovskih karabinjerjev, da so kolegom terorističnih žrtev izrekli svojo solidarnost.
Množično ploskanje je po obredu spremljajo mrliške vozove iz bazilike proti pokopališču v Sta-glienu, kjer bodo začasno pokopali posmrtne ostanke ubitih karabinjerjev. Pertini je molče opazoval, kako se vozova oddaljujeta, zraven pa trudno zmajal z glavo. Nato se je v spremstvu obeh ministrov podal na obisk k polkovniku Ramundu, ki je bil med u-sodno zasedo ranjen in so mu v bolnišnici včeraj s kirurško operacijo odstranili levo oko. ki ga je- teroristična krogla nepopravljivo poškodovala. Polkovnik se je včeraj počutil bolje, vendar ni spregovoril niti besedice o a-tentatu.
Medtem pa preiskovalci vneto nadaljujejo s hišnimi preiskavami. Za sedaj niso odkrili pomembnih novosti, razen dejstva, ki so ga priče potrdile, da sta bila atentatorja dva in da sta izstrelila 34 krogel iz avtomatskega orožja, (nf)
Obup matere agenta Antcnina Času ja pred truplom svojega sina (AP;
OB 70-LETNICI ROJSTVA VELIKEGA REVOLUCIONARJA
«Misel in delo Edvarda Kardelja bosta za ves svet vedno aktaalna»
Član CK ZKS Stane Dolane predstavil knjigo Kardeljevih spominov - Slovesna seja v skupščini SR Slovenije - Govor predsednika CK ZKS Franceta Popita
LJUBLJANA - »Menda ni treba posebej poudarjati, da je teoretična in znanstvena ustvarjalnost Edvarda Kardelja velikanska. Velikanska je v resnici njegova celotna petdesetletna revolucionarna aktivnost, njegova u-stvarjalnost. To je bilo že večkrat in ob različnih priložnostih povedano zlasti v preteklem letu. Najpopolneje in najmočneje je vrednost in pomen celotne Kardeljeve ustvarjalnosti m njegovega prispevka k jugoslovanske mu revolucionarnemu gibanju in naši socialistični revoluciji ocenil tovariš Tito v svoji izjavi ob smrti Edvarda Kardelja, ko je dejal: «Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomahljiv borec, ki nikoli ni poznal umika in počitka. Za revolucionarno pot se je opredelil v svoji mladosti in je nato zdržal vse trpinčenje
protiljudskih režimov, skusil vse težave in nevarnosti ilegalnega dela in šel skozi vse bitke osvobodilne vojne*.
Tako je dejal član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc ob včerajšnji predstavitvi knjige Kardeljevih spominov »Boj za prizna nje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944-1957». Predstavitev tega pomembnega Kardeljevega dela v mali dvorani CK ZKS v Ljubljani sovpada s proslavami ob 70-letnici rojstva velikega revolucionarja in s to knjigo »bosta jugoslovanska in tudi svetovna javnost dobili pogled, analizo in sintezo najpomembnejših dogodkov v zgodovinskem obdobju, ki je bilo po mnogočem zares odločilno za narode in narodnosti Jugoslavije ne le zastran njihovih naporov in bitke, da se narodnoosvobodilnemu gibanju in boju, ki so ju bili, prizna in zagotovi
■ii iiii iiiiiiiiiiiiiiiii ii luiniiiiiiiii 11111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii ih iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii mi in iiii i iiii n iiiiiii hiiii in,, n m M|I|I|I,II|1UI,„| mu,,, m m, im,mmn,,imi|,n,umu,j
Sporazum o pospešitvi razprave o terorizmu
RIM — Vse kaže, da se bo položaj v poslanski zbornici le premaknil z mrtve točke in da bodo radikalci prenehali s svojim ob-strukcionizmom* Okvirni sporazum so baje dosegli na seji levičarskih strank, do katere je pri’; šlo v prvih popoldanskih urah. Zasedanje v zbornici se je začelo z dolgim posegom radikalke Adele Faccio, ki je skušala tudi nekje analizirati pojav terorizma Popoldne so s; na sedežu socialistične poslanske skupine sestali predstavniki KPI, PSI, PDUP, radikalcev in neodvisnih levičarjev na kateri so proučili možnosti za pospešitev razprave v zbornici. Vsi so se strinjali, da je treba vne .ti v zakonski odlok 625 nekatere pomembne popravke, še zlasti kar zadeva policijski pripor, hišne preiskave in preventivni zapor. Tajnik PDUP Ma-gri je ob koncu seje dejal, da bo enotno stališče levice najbrž pripeljalo do korenite spremembe protiterorističnih ukrepov, seveda če se bo levičarska fronta uprla vladnemu izsiljevanju.
OSREDNJA TEMA POLOŽAJ MANJŠINE V ITALIJI IN AVSTRIJI
V Žabnicah srečanje med SKGZ, ZSO in Slovenci iz Kanalske doline
Sprejeta sklepna resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da je odnos do manjšin pokazatelj demokratičnosti neke države
ŽABNICE — Včeraj je bilo v Žabnicah srečanje med predstavniki Zveze slovenskih organizacij iz Koroške in Slovenske kultumo-gospedarske zveze ter predstavni-Ki Slovencev iz Kanalske doline. Delegacijo ZSO so sestavljali tajnik dipl. inž. Feliks Wieser, dipl. inž. Franzi Einspieler, dr. Janko Wiegele, Lojze Prunk in Peter Wieser, delegacijo SKGZ pa tajnik Dušan Udovič ter dr. Darij Cupin, Edmund Košuta, Izidor Predan, Aldo Clodig in Ace Mermo-lja, iz Kanalske doline sta bila prisotna Salvatore Venosi in Mario Gariup. Namen srečanja je bil, da se delegacije seznanijo z najnovejšim položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji, ter da spregovorijo kak-,
«iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiniiuiiiiiii<ii»iiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiininiiiiiiiiii
POVSEM PRESENETLJIV IN NEPRIČAKOVAN IZID VOLITEV
Banisadr izvoljen za predsednika Irana
Po neuradnih podatkih je prejel 75 odstotkov, islamski integralist Habibi pa le 10 odstotkov glasov
TEHERAN — Finančni minister Abolhasan Banisadr bo bržkone predsednik Iranske islamske republike. Ugotovitev je v celoti presenetila politične opazovalce, ki so bili prepričani, da ne bo nihče od kandidatov prejel potrebne absolutne večine, medtem ko je po včerajšnjih neuradnih podatkih prejel Banisadr kar 75 odstotkov glasov. Prav tako je politične opazovalce presenetil podatek, da je za Bani-sadrom prejel največ glasov admiral Ahmed Madani, in sicer 20 odstotkov, medtem ko je kandidat šiitskega klera Hasan Habibi prej le 10 odstotkov. Fodat-ki so za sedaj neuradni, končni rezultat bo znan šele jutri, a bržkone ne bo spremenil sedanjega razmerja.
Iran je torej ponovno presenetil vse. Zaupnico je dal človeku, ki je pogorel kot zunanji minister, ker je hotel pred Združenimi narodi reševati problem a-meri.ških talcev v Teheranu. Pomen takega glasovanja je samo eden: Iranci so siti gospodarskega in političnega kaosa, zato so podprli edinega tehnokrata med kandidati, gospodarstvenika, ki trdi, da lahko samo islam napreduje. v svetu, ki si ga delita velesili. Zanj so po prvih ugo tovitvah volili predvsem najnižji in srednji sloji, medtem ko je Madani.ja podprla buržoazija in del prebivalstva v Kuzistar.u. A rabski suniti iz Kuzislana so nam reč podobno kot Kurdi bojkotirali volitve.
Z izidom volitev so predvsem zadovoljni v VVashingtonu, ker upajo, da bo Banisadru uspelo rešiti problem ameriških talcev Carterjeva administracija se je
Abolhasan Banisadr
predvsem bala. da bi zmagat kandidat islamske republikanske stranke Hasan Habibi, kar bi pomenilo, da imajo islamski inte-gralisti še vedno glavno besedo v državi. Sedaj se samo zastav lja vprašanje, kako bo Burnsa dru uspelo rešiti hude notranje in zunanje probleme ko pa po ustavi mora o vsem izreči končno besedo sam ajatulah Homeini. (voc)
Islamska konferenca
ISLAMABAD — Afganistan se ne bo udeležil današnje islamske konference v Islamabadu, ker je le »imperialistična zarota in pro-
pagandni manever proti Afganistanu*. To je včeraj sporočil kabulski radio, potem ko je postalo jasno, da bo večina udeleženk konference zahtevala izključitev Afganistana podobno kot so to storili zaradi campdavidskega sporazuma z Egiptom.
Karmalu Babraku ni torej nič pomagalo, da je rdeči afganistanski zastavi dodal zelene, prerokove barve. Še več, za konferenčno mizo v Islamabadu bodo sedeli predstavniki afganistanske islamske gverile. Politični opazovalci so prepričani, da bodo predstavniki islamskih držav obsodili sovjetsko invazijo, materialno podprli islamske gverilce, predvsem pa poiskali politično rešitev sedanje krize, Večina predstavnih bo tudi obsodila blokovsko politiko v tem delu sveta in poudarila pravico, da si usodo krojijo sami v duhu načel neuvr ščenosti. Konference se bo udeležil tudi iranski predstavnik, saj je njegova dežela posredno ogrožena zaradi sovjetske invazije
Največje presenečenje pa predstavlja vest, da se bo konference udeležila tudi Libija. Islamski svet torej išče skupno govorico, da bi se postavil po robu blokovskemu vmešavanju. Konference se bo udeležila tudi Alžirija, medtem ko je udeležba Sirije, Južnega Jemena in PLO sporna Skupina tridesetih islamskih dr žav. ki je pripravila dnevni red današnje konference je napovedala razpravo tudi o palestinskem vprašanju, da bi tako opravičila morebitno prisotnost PLO. V dnevni red konference so baje na zahtevo Irana vključili tudi razpravo o »ameriških pritiskih na nekatere islamske države*.
Normalizacija odnosov med Izraelom in Egiptom
TEL AVIV - Po umiku izraelske vojske za črto od El Ariša ob Sredozemskem morju do Ras Mu-hameda na skrajnem koncu Sinajskega polotoka danes po tridesetih letih normalizirali odnose med Izraelom in Egiptom. Meje pa so ostale zaradi izraelske sobote zaprte, tako da so vzpostavili le telefonske in telegrafske zveze.
Normalizacijo so Palestinci na zasedenih območjih »pozdravili* s splošno stavko in manifestacijami. V Gazi je bilo nekaj oseb ranjenih zaradi eksplozije ročne bombe, ki »o je zagnali proti i-zraelskemu terenskemu vozilu. Manifestacije so bile v vseh večjih arabskih mestih, najmogočnejše pa v Damasku in v Bagdadu.
Na Sinaju so proti sporazumu protestirali tudi izraelski koloni, ki bodo morali čez dve leti zapustiti svoja naselja, ko se bo Izrael dokončno umaknil s Sinajskega polotoka.
RIM — Ob koncu včerajšnjega sestanka med tajnikoma KPI in KP Španije Berlinguerjem in Car-rillom so objavili skupno sporo čilo o pogovorih, v katerem je med drugim rečeno, da italijanski in španski komunisti - gledajo z zaskrbljenostjo na zaostrovanje v svetu, odločno obsojajo sovjetski oboroženi vdor v Afganistan, istočasno pa tudi ameriške grožnje z gospodarskimi ukrepi zoper Sovjetsko zvezo.
šne oblike sodelovanja bi bile mogoče med koroškimi Slovenci ter Slovenci, ki živijo v. Kanalski dolini.
Tajnik SKGZ Dušan Udovič je najprej orisal trenutni položaj Slovencev v Italiji in njihova prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite. Obrazložil je današnje neugodno ozračje do Slovencev, ki je najbolj občuteno v Trstu in v Beneški Sloveniji, oziroma v videmski pokrajini. Odklonilen odnos do rešitve slovenskega vprašanja in osimskih sporazumov, ki ga dokaj ostro izražajo nekateri italijanski nacionalistični krogi ima seveda negativen učinek na borbo Slovencev za dosego svojih pravic. Dušan Udovič je seznanil prisotne s stališči SKGZ do posebne komisije pri predsedstvu vlade, ki je morala preučiti vprašanje zaščite in z nedavnim obiskom enotne slovenske delegacije pri predsedniku italijanske vlade Cossigi.
Tajnik ZSO Feliks Wieser je seznanil prisotne s položajem Slovencev na avstrijskem Koroškem in poudaril, da je osnovni cilj koroških Slovencev uveljavitev vseh tistih pravic, ki jih jamči 7. č'en avstrijske državne pogodbe. Wie-ser je nato analiziral nasprotovanja do Slovencev, ki jih v Avstriji na Deželnem in zveznem merilu izvajajo določene stranke. Kot eno izmed velikih ovi^ s katero se morajo Slovenci v Avstriji soočati, je Wieser označil tristrankarski sporazum, ki močno ovira prizadevanje Slovencev in slovenski), organizacij za dosego pravic. Tajnik ZSO je nato seznanil prisotne z novo pobudo ZSO in Narodnega sveta koroških Slovencev, ki predlagata postopno reševanje slovenskega vprašanja na Koroškem. Cilj nove pobude je seveda ta, da bi postopoma prišli do stanja, ki bi dovoljevalo to, kar je zapisano v 7. členu državne pogodbe.
O položaju Slovencev v Kanalski dolini sta govorila Salvatore Venosi in Mario Gariup. Poudarila sta, da kljub različnim nasprotovanjem, postaja delo kanalskih Slovencev za utrjevanje narodne zavesti vedno bolj opazno, in da so zabeležili že marsikateri pozitivni rezultat. Oba govornika sta poudarila potrebo pc še globljih stikih z ostalimi Slovenci, ki živijo v Italiji in izrazila željo, da bi se utrdile vezi med Slovenci v Kanalski dolini in avstrijskem Koroškem.
Drugi del srečanja je bil namenjen diskusiji o tem, kako bi lahko prišlo do konkretnih skupnih pobud prav v Kanalski dolini in to na političnem, gospodarskem, kulturnem in informacijskem področju. Ob zaključku srečanja sta delegaciji SKGZ in ZSO izdali skupno sporočilo ki ga v celoti objavljamo:
»Na srečanju v Žabnicah v Kanalski dolini so predstavniki SK GZ in Zveze slovenskih organizacij skupaj z zastopniki Slovencev v Kanalski dolini izmenjali svoja stališča in se medsebojno in-
formirali o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Ugotovili so, da pomenijo narodnostne manjšine pomemben dejavnik pri zbliževanju narodov in držav v tem delu Evrope, posebno š. v času mednarodnih zapletov. Poudarili so, da so narodnostne pravice bistveni pokazatelj demokratičnosti neke države, prav zato morajo narodnostne pravice, zajamčene v italijanski ustavi veljati za vse Slovence v Italiji enako, torej tudi za Slovence v Kanalski dolini. Vendar te pravice v Italiji niso v celoti uresničene, prav podobno velja tudi za Avstrijo, ki jo v razmerju do Slovencev zavezuje še vedno neuresničena državna pogodba.
Tito sprejel Koliševskega in Doronjskega
LJUBLJANA — Splošno zdravstven^ stanje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita se še naprej izboljšuje. Medicinska rehabilitacija poteka po programu, je včeraj sporočil zdravniški konzilij.
Predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita sta včeraj v ljubljanskem kliničnem centru obiskala podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Koli-ševski in oredsedujoči predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski. V imenu obeh predsedstev sta predsedniku Titu zaželela, da bi kar najhitreje okreval.
V pogovoru s Koliševskim in Doronjskim se je predsednik Tito zanimal za tekoče aktivnosti v jugoslovanskem notranjem razvoju * :r za nekatera aktualna vprašanja mednarodnega položaja.
Na srečanju so se prisotni dogovorili za skupne pobud i na političnem, kulturnem, gospodarskem in informacijskem področju, za nadaljnjo koordinacijo dela.*
Včeraj v Rimu vrsta atentatov
RIM — Sinoči so v Rimu neznanci med 18. in 19. uro uprizorili po mestnih ulicah pravi atenta-torski pohod. V raznih mestnih četrtih so izvedli štiri atentate proti demokristjanskim sedežem, dva proti uradom telefonske družbe SIP, dva proti karabinjerskim postajam. Poleg tega so mladi zakrinkani neznanci zažgali dva avtobusa, in ustavili ter prestrelili gasilski voz.
Policija domneva, da so avtorji atentatov pripadniki »organizirane delavske avtonomije*, ki je ie pred dnevi napovedala za soboto »dan mobilizacije* v znak protesta proti zaprtju radijske postaje »onda rossa*.
enakopravno mesto v protilutler-jevski koaliciji, ampak da se tudi ohranita svoboda in neodvisnost nove Jugoslavije, da se zagotovijo pridobitve, uresničene v narodnoosvobodilni vojni in so cialistični revoluciji in da se v mednarodnem delavskem gibanju in v odnosih med socialističnimi državami in narod, sodobnega sveta sploh uvedejo demokratični, enakopravni odnosi sodelovanja, odnosi medsebojnega spoštovanja, zaupanja, svobodne izbire poti notranjega družbenega razvoja.*
Stane Dolanc je nato prisotnim orisal vsebino knjige, njeno nastajanje in vrednost ter ob tem podrobneje razčlenil tudi posa mezne dele oziroma nakazal, kaj je tu obravnavano. »Skratka, gre za dragoceno zgodovinsko gradivo in pričevanje o nekem zgodovinskem obdobju izjemno težkega boja nove Jugoslavije, je ob koncu svojega poročila poudaril tov. Dolanc, o obdobju, ko je bilo treba dobivati bitke za bitko na vseh področjih, da bi Jugoslaviji zagotovili pravo mesto v svetu in da bi izbojevali njeno popolno neodvisnost, ohranili svobodo, enotnost njenih narodov in narodnosti, ozemeljsko nedotakljivost in druge pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije.*
Spomini Edvarda Kardelja bodo izšli v slovenski in srbohrvaški izdaji, uredniški odbor pa je pri tem upošteval tudi Kardeljevo željo, da naj knjigo izdata Državna založba Slovenije v Ljubljani in Radnička štampa v Beogradu.
Ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja je bilo včeraj zjutraj v veliki dvorani skupščine SR Slovenije na pobudo RK SZDL tudi skupno zasedanje vseh zborov republiške skupščine, predsedstva SR Slovenije in delegacij družbenopolitičnih organizacij, udeležili pa so se ga tudi vidni in vplivni gostje. Slavnostni govor je imel predsednik CK ZKS France Popit, ki je' med drugim dejal: «V 69. letih svojega življenja je Kardelj več kot pol stoletja posvečal analizi problemov sodobnega časa. S tem si je v zgodovini jugoslovanskih narodov in še posebej slovenskega naroda ter v zgodovini napredne misli človeštva pridobil mesto, ki bo ostalo trajno zapisano v boju delavskega razreda in vseh delovnih ljudih. Kardelj je izjemna, enkratna osebnost, človek, ki je svojo revolucionarno misel in delo vgradil v temelje družbe novih, višjih možnosti. Zaradi tega in zaradi svoje človečnosti je postal zgled za to, kako dosleden in vztrajen mora biti naš vsakodnevni boj za pravičnejše, človeka vrednejše odnose. Njegova misel in delo sta v marsičem merilo, s katerim preverjamo, do kod smo prišli in kaj moramo storiti, da bomo hitreje napredovali v začrtanih smereh našega nadaljnjega socialističnega samoupravnega razvoja.*
France Popit je nato razčlenil Kardeljevo delo in se zaustavil ob najpomembnejših postajah njegovega življenja, ki sovpada s sodobno zgodovino Jugoslavije. Ob tem je večkrat poudaril njegovo ustvarjalnost, izvirnost jn dalekovidnost. Vso svojo revolucionarnost dejavnost je Kardelj že od mladeniških nog naprej vedno gradil na zaupanju v u-stvarjalno moč delovskih množic. Kardelj je zapustil dediščino izjemne važnosti in dal napotke, kako ravnati v vsakdanjem življenju, saj se je dotaknil domala vseh vprašanj, ki zadevajo slovensko in jugoslovansko družbo.
Svoj govor ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja je predsednik CK ZKS France Popit zaključil z besedami, da se bomo pogosto vračali k celotnemu u-stvarjalnemu delu Kardelja, kajti njegova misel in delo- nista aktualna le danes - enako pomembna bosta tudi jutri
Čestitke predsedniku Titu
Generalnemu konzulatu SFRJ - Trstu
Delegati, zbrani na ustanovnem kongresu zveze delavcev s prometnega področja FILT -CGIL, ob spominu na slavni protifašistični boj, ki je združil Italijane in Slovence Furlanije -Julijske kraiin«, pošiljajo predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu najboljše želje za čimprejšnje okrevanje.
ZAKLJUČEN KONGRES NA POMORSKI POSTAJI
Deželni delavci, zaposleni v prometu odslej v enotni organizaciji FILT-CGIL
V zaključni resoluciji poudarjena nujnost tesnejše gospodarske povezave med našo deželo in Jugoslavijo ■ V ospredju vprašanje novih prometnih infrastruktur
Delegati na II. deželnem kongresu . Italijanske zveze delavcev s področja prevozov (FIST-CGIL), zbrani na Pomorski postaji, so sinoči po dvodnevni razpravi soglasno sprejeli sklep o združitvi področnih sindikalnih kategorij železničarjev, pristaniščnikov, delavcev avtobusnih in avtoprevoznikih podjetij, pomorščakov in delavcev, zaposlenih v civilnem letalskem prometu, v enotno organizacijo deželnih razsežnosti FILT-CGIL (Italijanska zveza prevozniških delavcev). Vse kategorije delavcev, zaposlenih v prevozih po kopnem, po morju in po zraku, organiziranih v Novi delavski zbornici CGIL, bodo torej odslej v Furlaniji - Julijski krajini nastopale e-notno v obrambo svojih pravic, v kratkem pa bo združitev omenjenih področnih sindikatov uresničena tudi v državnem merilu, saj bo sredi marca v Livornu vsedržavni kongres FIST-CGIL, na katerem bodo delegati iz vseh italijanskih dežel ustanovili vsedržavno FILT-CGIL. Za ta kongres so delegati sinoči izvolili že tudi svoje zastopnike.
Včeraj se je v dvorani Pomorske
postaje ves dan nadaljevala razprava o uvodnem poročilu, ki ga je v petek podal deželni tajnik FIST-CGIL Criscenti. Ob koncu je vsedržavni tajnik organizacije Ciar-dini povzel glavne misli, ki so prišle do izraza na kongresu, posebna komisija pa jih je strnila v zaključni resoluciji. Dokument, ki so ga delegati odobrili soglasno, obravnava sindikalno problematiko, seveda s posebnim poudarkom na prometna vprašanja, najprej v državnem in nato še v deželnem merilu.
Kar zadeva prvo poglavje, resolucija zavezuje vse delavce, da se bodo v prihodnje še odločneje zavzemali za razoroževanje in proti stopnjevanju napetosti v svetu. Želja po miru je toliko bolj občutena v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je rečeno v resoluciji, kjer se delavstvo italijanske in slovenske narodnosti še posebno zaveda nepo-grešljivosti mirnega sožitja in mednarodnega sodelovanja. Resolucija nadalje poziva parlament in vlado, naj prevzameta vse ukrepe, potrebne za zajezitev in odpravo terorizma ter za čimprejšnjo uresničitev
Miiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiil||||||||||itiiiiiij|||||,|||||||l||,l||,,,,lllllllllllllimmi|||tn|||
V boju proti prevratnikom ne sme nihče stati ob strani
Pogovor s predsednikom deželnega sveta Mariom Collijem
«V boju proti fašizmu ne sme nihče ostati ob strani, in to T olja tem bolj za deželni svet.» S temi pomenljivimi besedami je včeraj predsednik deželnega sveta Mario Colli končal pogovor čigar osrednja tema je bilo — že spet — iskanje odgovorov na ponovni porast fašističnega rasilja pri nas. Colli je član komunistične partije, zagrizen antifašist, včeraj pa nam ni odgovarjal na vprašanja kot predstavnik partije, ampak — in to nam je sam naglasil — kot predsednik najvišjega izvoljenega predstavniškega telesa naše dežele. Tako je bilo tudi v pogovoru namenjeno največ časa prav vlogi dežele Furlanije - Julijske krajine v boju proti političnemu nasilju pri nas.
«Odkar sem predsednik deželnega sveta, sem imel večkrat priložnost govoriti o teh perečih problemih. Eden od takih je bil poseg v razpravo ob odprtju sodnega .leta v Trstu pred nekaj tedni: bilo je ravno ob dveh požigih sedežev KPI in KD. Tam sem tudi navedel nekaj podatkov o političnem nasilju pri nas. Seveda, v Furlaniji - Julijski krajini se izbruhi politične nestrpnosti ne pojavljajo tako pogosto kot v nekaterih drugih italijanskih deželah, še vedno pa je bilo lani izvedenih v naši deželi 22 atentatov in nasilnih dejanj, ki imajo politično obeležje (v Piemontu so jih zabeležili 297, v Lombardiji 235, v Laciju kar 776). Zadnji izbruhi dokazujejo, da se prevratniška de javnost stopnjuje tudi pri nas, zato moramo biti v takih trenutkih še bolj pazljivi na dogajanja okoli nas.*
Kljub temu da je pri nas, v pri merjavi z drugimi deželami, manj političnega nasilja, pa je položaj P'urlanije - Julijske krajine zelo težaven.
«Da, in to iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je F-JK obmejna dežela, kar pomeni, da lahko vsak tak izbruh vpliva na mednarodno dogajanje lahko zadobi še poseben politični pomen; drugič pa zato, ker meji na Veneto, ki je pravi rezervoar političnih prevratnikov (spomnimo se na Fredo, Venturo in še na bližnje dogodke). Zaradi take geografske bližine naše dežele s
centri političnega nasilja, lahko postane F—JK rezervna cona za nasilna dejanja.*
Kakšno vlogo ima dežela v prizadevanjih za boj proti nasilju?
«Lani ob 25. aprilu, smo se predstavniki vseh italijanskih dežel srečali s predsednikom Pertinijem. Na tem srečanju smo se domenili za vztrajno borbo proti terorizmu in nasilju, ki jo je treba izpeljati s skupnimi močmi. Nato smo imeli srečanje s sodnimi oblastmi, na katerem smo tudi obravnavali te probleme. Zelo pomembna so v tem sklopu prizadevanja sodstva in policije, vendar to še ni dovolj. Naša naloga je, da prepričamo državljane, kako huda so vsa nasilna dejanja, ki imajo politično obeležje. To mora biti vedno prisotno v njihovi zavesti, Obstaja namreč nevarnost, da se državljani nekako privadijo' ha ta dejanja, kar, bi imelo hude posledice. Naša dolžnost je, da se takim izbruhom demokratično upremo. V boju proti fašizmu ne sme nihče ostati ob strani.* (šč)
vseh napovedanih prenosov, zlasti kar zadeva prometno področje (železnice, pristanišča, civilno letalstvo itd.).
V deželnem merilu pa se resolucija zavzema za sestavo organskega načrta ra razvoj javnega prometa v sklopu splošnega razvojnega načrta za Furlanijo - Julijsko krajino. Dalje se v dokumentu zahtevata pu-blicizacija avtoprevozniških podjetij in preosnova občinskih prevozniških ustanov. Kar zadeva nove prometne infrastrukture, resolucija poudarja nujnost čimprejšnje uresničitve načrtov, ki se nanašajo na nove oziroma sodobnejše cestne in železniške zveze z Avstrijo in Jugoslavijo, na ranžirno železniško postajo pri Červinjanu, na ustanovitev enotnega deželnega pristaniškega kompleksa (Trst - Tržič - Porto Nogaro) in na izpeljavo vseh drugih projektov, ki težijo za tem, da izboljšajo prometno povezanost Furlanije - Julijske krajine z zaledjem in ovrednotijo zemljepisne prednosti Trsta in naše dežele. Resolucija na koncu poudarja nujnost tesnejše gospodarske povezave med našo deželo in Jugoslavijo in izraža zaskrbljenost ob najnovejšem upadanju osebnega prometa na meji s sosedno republiko.
Kongresisti so na koncu izvolili delegate, ki bodo zastopali prometne delavce na skorajšnjem deželnem kongresu CGIL, in člane glavnega sveta nove sindikalne organizacije FILT-CGIL. Glavni svet, ki ga sestavlja 79 članov, je nato na posebni seji izvolil iz svoje srede nove vodilne organe.
S kongresa je manjše odposlanstvo delegatov odšlo k prefektu Mar-rosuju, kateremu je posredovalo gnev kongresistov ob zadnjem terorističnem atentatu v Genovi. Kongresisti so končno odposlali predsedniku SFRJ Titu brzojavko z željo po čimprejšnjem okrevanju. Vsebino brzojavke objavljamo na prvi strani, (ef)
KD za nove odnose z javnim mnenjem
Krščanska demokracija si je za temo bližnjega XXXII. pokrajinskega kongresa izbrala geslo «KD in Trst: odprt dialog*. Pokrajinski tajnik stranke Nodari meni, da je za KD danes najvažnejši problem ta, da zopet naveže pozitiven odnos z javnim mnenjem na osnovi jasnih perspektiv za razvoj krajevne skupnosti. Kritično je treba preveriti dosedanjo vlogo demokratičnih katoličanov v Trstu ter hkrati obvarovati identiteto stranke pred morebitnimi nevarnostmi njenega izmali-čenja. Tako pomembne izbire — nadaljuje Nodari — pa morajo biti sprejete na podlagi razprave, ki naj zajame celovito stranko: od tod sklep, da se na pokrajinskem kongresu priglasijo k besedi vsi člani stranke in njeni somišljeniki.
Sekcijske skupščine KD se zaključijo pojutrišnjem, pokrajinski kongres pa, ki bi prvotno moral biti 15., 16. in 17. februarja, bo nekoliko pozneje zaradi odložitve vsedržavnega kongresa na sredo istega meseca.
Colli in Comdli ob genovskem atentatu
Predsednik deželnega sveta Colli je v zvezi z genovskim krvavim atentatom poslal sožalno brzojavko poveljniku tržaških karabinjerjev polk. Vannucchiju. Predsednik deželnega odbora Comelli je podobno brzojavko naslovil poveljniku karabinjerjev v Vidmu polk. Azzaro-neju.
ZA REŠITEV KRIZE V TRŽAŠKEM ARZENALU - SV. MARKU
Delavstvo išče podpore pri političnih strankah
Prizadeti zahtevajo takojšnji preklic sklepa o dopolnilni blagajni m sestanek s pristojnima ministroma
Tržaški arzenal - Sv. Marko predstavlja danes vrhunec krize, ki je zajela italijansko ladjedelstvo. O-bljtibili so nam, da bo ta obrat postal največje središče za ladijska popravila na Sredozemlju, toda v zadnjih 20 letih se je število zaposlenih v arzenalu skrčilo za 3 tisoč, že dobrih 10 let čakamo na izgradnjo zidanega doka, odgovorili pa so nam s sklepom o vpisu 450 delavcev v dopolnilno blagai no začenši s 4. februarjem in za dobo najmanj treh mesecev, ki pa se utegne zavleči v nedogled brez vsakega jamstva za ponovni zagon dejavnosti.
Tako je zapisano na letaku, ki so ga uslužbenci arzenala razmnoževali med včerajšnjo dopoldansko tiho demonstracijo na Goldonijevem trgu. da bi javnost opozorili na nevzdržni položaj v obratu. Brez svečano obljubljenega zidanega doka bo Tržaški arzenal ostal na zadnjem mestu v seznamu tovrstnih. obratov v Italiji, piše nadalje v letaku, sicer pa ima vodstvo ar zenala, oziroma Fincantieri v načrtu likvidacijo vsakršnega gradbenega in preobdelovalnega procesa; toda obrat je nastal prav zato, da bi v njem poleg ladijskih
popravil skrbeli tudi za posebne gradnje in preobdelovanje plovil.
Tovarniški svet TA - SM označu je sklep o dopolnilni blagajni kot neodgovoren in izzivalen, pa tudi kot grobo kršitev sindikalnih do govorov in preziranje smernic o razvoju italijanskega ladjedelstva, za katere se je opredelil rimski parlament.
Zastopniki delavcev zahtevajo od političnih strank, da posredujejo za preklic sklepa o dopolnilni blagajni in z druge strani za čimprejšnji sestanek med sindikati in mi nistroma Lombardinijem (državne soudeležbe) in Evangelistijem (trgovinska mornarica). To posredovanje je tembolj nujno, ker se širi glas, da v vladnih krogih takšnega sestanka nimajo za potrebnega. Zakaj? Ker je problem TA - SM po mišljenju nekaterih ministrov preveč specifičen, torej ne dovolj pomemben !
Nujo po takojšnjem vladnem u-krepanju v korist arzenala je naglasil tudi župan Cecovini, ki je z odborniki obiskal obrat in se sešel s predsednikom Lippijem in ravnateljem Cucchiarellijem Po njegovem bi se za ta problem morala zavzeti tudi pristojna oblast EGS. (dg)
IIIII1IMII1IIIIIMII11I1IIII Militi M 1111111(1111111111111« III11ITIIIIII llllllll llllllf IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIII lllllllllllf miMIM (||||||l||||MIIII,„llll„l„in
S PETKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Debati NCCdL-CGIL za IV. deželni kongres
V dneh 24. in 25. t.m. je bila v Boljuncu, kot smo že poročali, kongresna skupščina NCCdL-CGIL za področje industrijske cone in dolinske ter miljske občine. Zaključila se je z izvolitvijo delegatov, ki se bodo v zastopstvu okrog 10.000 delavcev udeležili IV. deželnega kongresa. To so: Gialuz, Brajnik, Cerut, Mercuri, Mecchia, Parladori,' Rutigliano, Segherie, Sincovich, Ti-baldi in Trevisan.
Za drugačno vlogo krošnjarstva
Predlogi občinskega odbora za koncentriranje vseh stojnic na enem samem mestu
Februarja lani se je občinski odbor Liste za Trst obvezal, da bo v kratkem predložil načrt o preureditvi krošnjarstva v mestu. Minilo je skoraj leto dni in pričakovani načrt je naposled priromal v občinski svet. Predstavnik občinskega odbora je ta načrt orisal v obliki odgovora na nujno vprašanje, ki so ga občinski upravi zastavili komunistični svetovalci Costa, De Rosa in Poli, potem ko je skupina krošnjarjev, vpisanih na seznamu onih, ki čakajo, da jim občina dodeli prodajni prostor na Ponterošu (tam, kjer so stojnice s sadjem in zelenjavo), že več dni manifestirala pred županstvom.
Zahtevo krošnjarjev je občinski odbor zavrnil. Njegov predstavnik
NOVINARSKI PLES ::::::::::::
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHuiuMiiiimiMiuiuiuuiiuumiumMUHHuimiiiiiinuiniiiimiinuimuiiiiuimHminmi
PISMO DEŽELNEGA TAJNIKA KPI ROSSETTIJA ŽUPANU CECOVINIJU
Odgovornost LpT zaradi sedanjega ozračja nestrpnosti v našem mestu
Polemika, ki se je vnela med tržaškim županom Cecovinijem in deželnim tajnikom KPI Rossettijem po nedavnem fašističnem atentatu na kino Ritz se nadaljuje. Kot je znano, je Rossetti na javnem zborovanju nekaj ur ro atentatu obtožil Listo za Trst, da nosi velik del odgovornosti za sedanje ozračje nestrpnosti v našem mestu, na to pa je župan Cecovini odgovoril z brzojavko, v kateri zavrača obtožbo ter trdi, da je v sedanjem delikatnem trenutku potrebna največja enotnost i in omikano sooča-
nje med političnimi silami.
Danes moramo zabeležiti odgovor deželnega tajnika KPI na županov telegram. V dolgem odprtem pismu Cecoviniju se Rossetti najprej zahvaljuje za izraženo solidarnost in soglaša o potrebi po enotnem angažiranju demokratičnih sil, po drugi strani pa jasno očita županu, da njegovo hujskanje proti komunistom, ki jih je označil kot glavne sovražnike, prav gotovo ne koristi političnemu ozračju v mestu. Prav tako ne koristi mestu, da so se fašisti pred poldrugim letom prav z
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiviiiuitiuniitiiiiiiiiiiiiiiitiHtiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiil|iiiui
V KRAŠKIH VASEH MRZLIČNO PRIPRAVLJAJO ALEGORIČNE VOZOVE
Kralj Pust že najavlja svoj prihod
Pust. Z naglimi koraki se nam približuje to noro obdobje leta, v katerem vsaj za trenutek pozabimo na skrbi in težave, ki nas vsak dan tarejo. Pozabimo na ekonomsko krizo, na dolgotrajno zimo, na prepir z ženo, na težave s šefom in se prepustimo, stari in mladi, mladostni razposajenosti, veselemu razpoloženju in irealnosti mask. Prav maske, ki po mnenju nekaterih psihologov izražajo potrebo, da smo to, ka*• nismo, so glavna značilnost tega praznovanja, ki je imelo v poganski preteklosti na men pregnati zimo in oznanjati skorajšnji prihod pomladi.
Da bi se seznanili s pustnimi pripravami na Tržaškem, smo obiskali «gradbišče» enega izmed alegoričnih vozov, ki bodo sodelovali na openskem pustnem sprevodu v okviru praznovanj Kraškega pusta. V neki garaži so po celem dnevu trdega dela v tovarni ali v uradu zbrani vaščani lepili, rezali, žagali, zabijali in še bogvedi kaj zato, da bi mnogoštevilno občinstvo, ki se z vseh koncev in krajev na pustno soboto zgrne na Opčine, prišlo na svoj račun. V sprevodu alegoričnih vozov so na šaljiv način obravnavani vsi problemi, ki pestijo naš Kras, zraven pa pridejo mnogokrat na vrsto tudi problemi, ki se dotikajo širše italijanske in svetovne stvarnosti. Zaman smo se seveda trudili, da bi dognali, kaj naš voz predstavlja, saj to skrivnost prebivalci vsake vasi, kjer
Marsikatera klet ali garaža za Krasu se je v teh dueli spremenila v delavnico za pri pravo pustnih vozov
voz pripravljajo, skrbno varujejo. da ne bi prišla na uho konkurence. To je le odraz nekega ozračja zdrave kompetitivnosti, saj se vsa vas združuje okoli svojega voza in vsi vaščani skušajo tako alt dru gače pripomoči, da se njihov izdelek kar najboljše uvrsti na tem osrednjem dogodku Kraškega pu sta. sobotnem sprevodu alegoričnih vozov Sodniki so nam že žkgotn-vilt, da bodo popolnoma nepristran ski, največje delo pa čaka. osrednji odbor Kraškega pusta, ki mora poskrbeti za vsa potrebna sredstva
in dovoljenja, poleg tega pa tudi za čisto organizacijske probleme, da kratkotrajno vladanje kralja Pusta kar najbolje steče. Monarh se bo po kronanju predstavil širši množici svojih podanikov na mimohodu pustnih vozov in prikazal svoj politični program, osnovan na veselju, osmicah, plesih, klobasah m pustnih šemah, kraljevi ministri pa bodo skrbeli, da bo ves teden po vaseh poskrbljeno za podanike z godbami, veselicami, osmicami in otroškimi pustnimi rajanji.
-zj-
nastankom listarskega občinskega odbora spet vključili v politično igro, še manj pa koristi moralni in politični enotnosti mesta težka in nerazsodna kampanja, ki so jo glasilo liste in nekateri njeni vidni predstavniki zagnali proti nekemu zakonskemu predlogu — in Rossetti poudarja, da je šlo le za predlog — v korist slovenske manjšine. Ta kampanja je šla tako daleč, da smo bili na robu moralnega linčanja sen. Gerbčeve — nadaljuje Rossetti v pismu Cecoviniju — saj smo slišali šovinistične in nacionalistične parole, ki se niso veliko razlikovale od onih. ki jih uporablja fašistična desnica.
In to prav gotovo ni ozračje, ki ga Trst potrebuje. V tem razgretem ozračju ni čudno, če je kdo našel alibi, pretvezo ali priliko, da je od besed prešel k terorističnim dejanjem. Lista torej ne nosi moralne odgovornosti za atentat, nadaljuje deželni tajnik KPI, ampak odgovornost za sedanje nevarno o-zračje.
Trst nasprotno potrebuje enotnost in slogo za izhod iz sedanje ekonomske in moralne krize, za obnovitev sožitja in razumevanja med Italijani in Slovenci, za mednarodno sodelovanje predvsem s sosedi in torej z Jugoslavijo. Na koncu svojega pisma Rossetti poziva Listo za Trst, naj resno razmisli o teh vprašanjih. Če bo do tega razmisleka prišlo in če bo privedlo do spremembe stališč liste, bo to prav gotovo koristno za demokratično in kulturno življenje mesta. V tako spremenjenem ozračju pa bo laže osamiti in zatreti terorizem, (trn)
NA MEDKRAJEVNIH PROGAH
1. februarja podražitev avtobusnih vozovnic
Deželni odbor za usklajanje javnih prevozov je odredil, da se v petek, 1. februarja, povišajo cene avtobusnih vozovnic na medkrajevnih progah. Sklep utemeljuje s povečanjem režijskih stroškov v jav-noprevoznih podjetjih, ki je posledica inflacije, podražitve plinskega olja, zvišanja draginjske doklade in dodatnega bremena za uveljavitev nove delovne pogodbe uslužbencev avtobusnih podjetij. Za koliko se vozovnice, pa tudi cene abonmajev podražijo, ni znano.
je poudaril, da bo občinska uprava skušala odpraviti s Ponteroša vsako obliko krošnjarstva, brž ko bo dobila alternativno rešitev. Kako misli občina preurediti posel, ki je v Trstu še posebno razvit in dobičkonosen?
1.	Krošnjarstvo naj bi po srednjeročnem načrtu združili na enem samem mestu, ki bi ustrezalo zahtevam krošnjarjev in bilo hkrati bolj privlačno za kupce.
2.	Osebje 5. oddelka občinske u-prave bo v kratkem preverilo dovoljenja, ki jih je občina izdala krošnjarjem in jih odvzelo onim, ki so to dejavnost opustili.
3.	Kot alternativo Ponterošu predlaga občinski odbor na izbiro krošnjarjem Trg Perugino, Trg Pue-cher in Nabrežje Ottaviano Augusto.
4.	Občinski odbor nadalje poziva krošnjarje, naj prično v rajonskih okoliših prirejati tedenske semnje; ti bi imeli važno vlogo zlasti v predmestju, ki se širi in kjer je trgovska mreža pomanjkljiva.
5.	Za rešitev enega od trenutnih problemov krošnjarjev na Ponterošu bo občinski odbor uredil na eni strani Ul. Genove (med Ul. Cassa di Risparmio in nabrežjem) parkirišče za pretovarjanje blaga v u-rah semnja.
Gornje predloge morajo proučiti sedaj krošnjarji, pa tudi druge svetovalske skupine, ki jih bodo lahko dopolnilne ali spremenile. Vsekakor drži. da bo treba krošnjarstvo preurediti in mu dati drugačno vlogo, kot jo ima danes, (as)
je s Trgom Liberta pred železniško postajo, kjer je krošnjarjenje zadušilo malo zeleno oazo s klopmi, na katerih so tako radi posedali upokojenci in matere z otroki. Toda kaj poreče ondotnih 54 stojničarjev, če jih preženemo drugam?
Pa še to: v Miramarskem drevoredu je velika neizkoriščena površina, kjer je bil cirkus, kjer pa so drugače parkirani avtomobili; veljalo li ji koristno uporabiti. Morda začasno tudi za k-rinjar-stvo. (dg)
Kaj menijo krošnjarji
«Nikamor drugam ne pojdemo, v mestnem središču hočemo ostati. Tudi od tod se ne ganemo, dokler nam gospodje od Liste za Trsta ne u-godijo.* Tako je privrelo iz Alberta Santorella, mladega, čokatega in ognjevitega krošnjarja, ki se je z 48 kolegi pred desetimi dnevi usidral pred županstvom. To je tudi odgovor na predloge občinskega odbora o preustroju krošnjar jen ja, po katerem naj bi s Ponteroša in s trga pred železniško postajo slej ko prej izginile vs. stojnice. «Bodo golobje vsaj v miru grulili,* pravijo nekateri, «pa nesnage ne bo več*. Nihče se seveda ne vpraša, kako to, da so se predmestne ulice spremenile v prava smetišča, čeprav ni tam ne duha ne sluha o jugoslovanskih kupcih, menijo krošnjarji.
«ObčinsKi možje se očitno ne zavedajo. de bi odstranitev krošnjarskih stojnic zdesetkala že itak močno zredčene sku; ne gostov z onstran meje,* je pripomnil Santorelb in zavihtel bič nad tistimi, ki š iuvajo Tržačane proti turistom iz sosedne republike in :lednje preusmerjajo drugam v našo deželo. «Jim res nič mar ni, \ spravljajo malo trgovino v pogubo, saj bi brez teh odjemalcev popolnoma propadla.* Mladenič sodi, da dobi.,j kupci na krošnjarskih stojnicah prav takšno blago kakor v nekaterih veleblagovnicah, stane pa jih manj, ker sami nimajo takšnih režijskih stroškov.
Tam na Ponterošu, kjer sta na prodaj zelenjava in sadje, je kakih trideset nezasedenih prodajnih prostorov. Neizkoriščeni so, čemu nam jih občina zakonito ne dodeli, pravi Santarello, saj redno plačujemo pristojbine kakor tako imenovani stalni krošnjarji, katerih pa v resnici ni, saj morajo tudi oni vsako leto zaprositi za podaljšanje občinskega dovoljenja. Šlo naj bi torej za diskriminacijo. Tudi zato, kot je naglasila krošnjarica, ker je dodeljevanje prodajnih prostorov u-bralo nekam čudne poti: «Toda kaj hočete, vsi le nimamo stričkov.*
Vprašanje krošnjarstva je v resnici zapleteno. Ponterošo že po stari tradiciji sl'vi po stojnicah, torej je zahteva po smotrnem izkoriščanju slehernega prodajnega prostora morda upravičena. Drugače pa
• Danes ob 8.30 bo v konferenčni dvorani tržaške splošne bolnišnice v Ul. Stuparich 1 kongres bolnišniške sekcije KPI. Navzoč bo tajnik pokrajinsko federacije Claudio Tonel, ki se udeleži tudi konference o organizaciji miljske sekcije KPI jutri, 28. t.m., ob 19.30 V Ul. S. Gio-vanni 4 (Milje).
Ul.
vi-
Z ukradenim motorjem
podrla priletno žensko
Mlad skuterist Igor Sever iz Forti 58, je v Ul. dellTstria v šini pokopališča podrl 61-letno upokojenko Mario Klun iz Ul. Alfieri 4 in zbežal. Na zadnjem sedežu motorja je sedel njegov pajdaš, 17-let-ni Davide Sinigoi, ki je takoj po padcu zagrabil motorno kolo in odbrzel po Ul. Costalunga, kjer ga je blokiral neki avtomobilist in ga izročil policijski izvidnici. Medtem so ponesrečenko odpeljali v bolniš nico z avtom Rdečega križa. Zdravniki so ji zaradi poškodb pripisali dva tedna zdravljenja. Ubežnega Severja so policisti izsledili doma in ga aretirali. Med drugim so ugo lovili da je bilo motorno kolo u-kradeno in da sta mu nepridipra va montirala močnejši motor, kot bi po predpisih prometne knjižice sploh smela.
Z avtom v žensko
na prehodu za pešce
Sinoči okrog 20. ure so na nevrokirurški oddelek sprejeli 67-letno Bo-nario Floris vd. Scherl iz Ul. S. Bortolo 6. Zdravniki so ji ugotovili udarec v glavo g' )bok urez na glavi, zlom desnega ramena in več u-darcev po vsem telesu. Ozdravela bo v štiridesetih dneh. Bonaria Floris je malo prej prečkala Miramar-ski drevored v viš:ri številke 11/c, ko jo je na prehodu za pešce povozil alfa romeo z evidenčno tablico iz Benetk, ki ga je iz mesta proti periferiji upravljal 31-letni Daniele Gasparini iz S. Pietra al Ta-gliamento, Ul. Amateo 29.
Ob težki izgubi Danila Štubla izreka zveza partizanov z Opčin iskreno sožalje ženi Justini in sorodnikom.
Ob težki izgubi Danila štubla izreka sekcija KPI - Opčine iskreno sožalje ženi Justini in sorodnikom.
VZPI - ANPI sekcija Opčine izreka tovarišici Justini in družini svoje iskreno sožalje ob bridki izgubi moža, tovariša Danila štubla.
Ob smrti zaslužnega člana Mirka Ščuke Prosvetno društvo Slavko Škamperle izreka iskreno sožalje ženi in svojcem.
ZAHVALA
Ganjena se iz srca zahvaljujem bivšim igralcem športne ekipe «Ro-sandra*, ki so se z vencem spomnili svojega prijatelja in soigralca
Francesca Giovanninija
Žena Pierina
Log, Sydney, 27, januarja 1980
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
DANILO ŠTUBEL

Pogreb bo jutri, 28. januarja, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne , bolnišnice v Trstu naravnost v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo žena Ju-
■ . 1 ' >*
stina, hčerka Vojka z družino
ter drugi sorodniki
Opčine, 27. januarja 1980

25. januarja nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša draga
VESELA GODINA
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 29. januarja ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sorodniki
Trst, 27. januarja 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
Vsem prijateljem in znancem sporočava, da je v 73. letu starosti umrl naš dragi
DRAGO FURLAN
Sestra Mery Čok in brat Gvido
Koper, 27. januarja 1980
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega očeta
e« iDUJ
IVANA RAVBARJA
se iskreno zahvaljujemo župniku, pevskemu zboru F. Prešeren, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili spomin pokojnika.
Hčerka Nivea ter sinova Aldo ln Enio z družino
Trst, Boljunec, 27. januarja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANE ŽERJAL vd. METLIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Boljunec, 27, januarja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage matere in none
FRANČIŠKE BIZIN vd. PAHOR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru Vesna, župniku, Košuti za nagrobni govor tem vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Križ, 27. januarja 1980
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti naše drage
MARIJE CURK vd. ANTONI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Prosek, 27. januarja 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Ob deseti obletnici smrti
IVANA ADAMIČA
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Rožina, sin Cvetko z družino, hče' ri Pierina in Romana z družinama i* drugi sorodniki
Prečnik, 27. januarja 1980
GB 35-LETMCI SMRTI V TABORIŠČU
ERVIN LAH-TUGOMIR TRŽAŠKI SKOJEVEC
V teh dneh, ko so naša srca in misli pri tovarišu Titu, ki zo-P®t bojuje težek boj, junaško, po-ftvovalno, kot vedno, v teh dneh, o bi vsak izmed nas rad prena-at del njegovih bolečin, njegove Jj? trpljenja, le da bi zmagal tudi krat; v teh dneh, ko z zaskrbljenostjo spremljamo dogodke v
ste r -k* °Srožajo mir in ki pred-tevljajo veliko nevarnost za nas se, v teh dneh se misli in spomi-> nehote vračajo nazaj, v tiste ase, ko smo, zlasti mi mladi sko-TVC1' verjeli in hoteli, da oi bila - a borba in naše žrtve za dol-j°’ za večno, jamstvo za svobo-. °' za mir, za enakopravnost doma a v svetu. Tito je bil za nas simbol 'ega tega. To smo vedeli že tata 'A0 so nam potrdila vsa ta lemi- Pe *° Postal tudi za ves mi-
dar*1' SVet' To nam botTJujei° j"as« danes vse izražene želje, da v .Se enkrat bil zmagovalec, kajti ‘ ga potrebujemo. In zopet se borh vračaj° v čas osvobodilne ei, 'n .*•' spomini nam dajejo po-5 ??-. kajti vemo. da so naši nacijo ln na®‘ ljudje bogati te tradi dp,r- m-adina pa se zaveda, da .je aic vsega tega in da je prevze , ?ase zaklade idealov in ciljev,
. katere se je toliko ljudi borilo z“>agalo, in Za katere je toliko tovarišev žrtvovalo svcja živ-
K°t bivša tržaška skojevka se av v tem času želim spomniti ten lncev ' skojevcev, ki so na šlm 50cir°čju lx>žrtvovalno in juna-0 delali kot aktivisti: predvsem do> Z|°^m spomniti tistih, ki niso j akali konca krute vojne, ki so "tvovali svoja mlada življenja za 5*°do in za trajen’ Am T teri' se moj spomin vrača pred-bniT1 k tistim, ki so Wi
•Jf- s katerimi sem delila vse:
šn*i 6nte’ skoraj do zadnjega. Prej-jt0 nedeljo je poteklo 35 let od bhn i .Ervina Laha - Tugomira. rlSr ^ v koncentracijskem tabo-le. u v Mauthausnu, star komaj 21 izh" ” kratkem bo 35 let, odkar je j.j-lra‘a v koncentracijskem tabo-lo AX Rawensbriicku Zora Perel--Ig.' Milena, tudi ona stara niti 23 iP ’. ,P°min na ta mlada tovariša svnk ik° bolj boleč, ker je bila hoda že blizu. Le malo še, pa
bi se bila veselila kakor mi vsi vrnila bi se bila domov k svojim dragim, ki te izgube niso mogli nikoli preboleti. Podobnih junaških mladincev je bilo še in še. Nekaj dni pred našo aretacijo smo mladinci - skojevci pripravili resoluciji za tovariša Tita. Eno je naslikal in na njej napisal besedilo prav Ervin Lah - Tugomir. Ta resolucija naj bi prišla do tovariša Tita, naj bi mu ponesla vse želje in izraze borbenosti, predanosti in ljubezni mladih iz Trsta. Mene je zlo glasna Colottijeva policija ujela prav s temi resolucijami, ki bi jih bila morala odnesti iz Trsta. Nikoli nista prispeli do tovariša Tita. Bolj kot sami resoluciji pa so bila vredna in pomembna dejanja in dokazi junaštva in zavesti vseh nas, pomembno je bilo dejstvo, da se bomo za iste ideale pravičnosti in miru v svetu, za ideale socializma, vedno zavzemali in se borili.
RAJKA
RAZPIS
Zgoniška občinska uprava je objavila razpis, da bo začasno prevzela v službo občanko, ki bo nadomestila obolelo kuharico v otroškem -.Ttcu v Gabrovcu. Interesent-ke morajo predložiti prošnjo najkasneje do četrtka, 31. t.m., ob 10. uri, vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
—bs—
Usoda Kolonkovca v rokah sodstva
Kolonkovca ne bo več? To zelo resno vprašanje, ki ga vsi, ki Ko-lonkovec dobro ali površno poznamo, v zadnjem času vse bolj pogosto postavljamo. Tržaška občinska uprava se je namreč brez vsakršnega pomisleka odločila, da enkrat za vselej udari po tem delu predmestja, ga gospodarsko uniči in prisili k socialnemu in kulturnemu o-bubožanju ter etničnem izumiranju. To bo storila, kot smo že večkrat pisali, z izvedbo novosprejetih me-ganačrtov za ljudske gradnje, ki bodo prizadeli tudi druga področja, kot Timinjan, Ul. Flavia, Sv. Sergij in Opčine. Tudi tem področjem seveda ne preti nič boljša usoda, če se stvari korenito ne spremenijo.
Usoda Kolonkovca, potem ko so se vsa prizade- anja prizadetega prebivalstva in njihove strokovne organizacije na političnem in tehničnem terenu izjalovila, je sedaj v rokah sodnih oblasti, ki se bodo morale do prve polovice prihodnjega meseca izreči, če je prav ali ne, da se zaradi splošno priznane zgrešene urbanistične politike rušita, večstoletno gospodarstvo in kultura, ki sta v teh krajih tudi temelja obstoja in prisotnosti naše narodnostne skupnosti.
V petek, 1. februarja, se bodo Kolonkovčani in ostali prizadeti spet zbrali na širšem sestanku, ki bo v gostilni «Ex soci», Reber Zugnano 31, ob 20.30, da analizirajo doslej o-pravljeno delo in se dogovorijo o nadaljnjih skupnih nastopih.
Edi Bukavec
V Križu je umrla Frančiška Pahor
§ ■.
iiiittitiiiiuuiiiiiiiiitiiimiiiiiimiifniuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiimitiiiitiimiiiuiiiiiuimD
Osemdeset let Ignaca Pertota-Slavka
.ILfuimni-	je fašizem kaj kmalu utišal. Med
‘	vojno je bil Slavko med ustanovi-
telji krajevnega odbora OF, zaradi česar je bil zaprt z drugimi tovariši, nato pa odgnan v internacijo na Nemško.
Po vojni je Slavko nadaljeval s svojim delom: soustanovil je krajevni odbor OF in prosvetno društvo Nabrežina, ki je bilo — tako pravijo — na las podobno današnjemu društvu Igo Gruden. V slednjem je jubilant z nekdanjo ustvarjalno vnemo delal vse do leta 1964.
Dragi Slavko, na mnoga leta!
Pred nekaj dnevi si je naložil osmi ,itriž nI|iikč 'Pfert&tiŠla,ilko; nadel si ga je na pleča mimo', brez tu<b tisti, ki so ga dobro poznah pa so se presenečeni vprašali, ali jih ima možakar res že 80, saj je kljub spoštljivi starosti, še vedno čil in zdrav.
Jubilant, ki je že v mladih letih poprijel za kmečko orodje, je bil komaj 15-letni pobič, pa je že bil med ustanovitelji šolskega prosvetnega društva Jezero. «Domovino» in cesarja je branil na Poljskem in na Madžarskem, po vojni je bil med tistimi, ki so obudili delovanje domačega glasbenega in prosvetnega društva, katerih glas pa
Bivši dolgoletni tajnik našega društva
SLAVKO PERTOT
slavi 80-letnico rojstva. SPD Igo Gruden mu iskreno čestita ter mu žčli jie.piftogo srečnih in veselih dni'.
Iskrene čestitke in najboljše želje izrekajo
SLAVKU PERTOTU
ob njegovem jutrišnjem 80. rojstnem dnevu žena, hčeri in sin z družinami ter sorodniki.
ll,l|'ii(iii,„lllll(llllllltllllllllllllltlllll)lmltlTf1llllllll„,lf,l,m„ill„liillmilllllMIIIIIII(lll)lllllltlllllllltlllllfllllllllltlllllllHIIIIIIIIII)llln))llllmllllll|IIIIIHIII|lla
V KOOPERACIJI RADIA KOPER, MARIBOR IN MURSKA SOBOTA
Sotočje ■ bistra in sveža oddaja
Namenjena je predvsem Slovencem, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ■ -Na sporedu je vsak torek na valovih Radia Koper
Nova oddaja Radia Koper nosi po
$e n hv naslov Sotočje. Bralce bi je Posebno radi opozorili nanjo, ker ■ hamenjeno predvsem razčlenje-°b n pr°blematike ljudi, ki živijo ^ meji. Tokrat pa ne gre samo za jo °h julijansko-jugoslovansko me-skih-aia Pr*na-f’a tudi vesti porab-Sfon ln koroških Slovencev, to je džar>i-Cev’ k' živijo v oddaljeni ma-stru- rePubliki in v sosednji Av-ziij l' L Sotočju se enkrat tedensko 0odl° najpomembnejši kulturni do-xadt V Vse^ treh pokrajinah in je r#di'is.nePa sodelovanja med tremi bor,,,Tn* Postajami: Koprom, Mari-6e °m..in Mursko Soboto. Sotočje te-TbdnhWo.’ me(l oddajo se P°leg na-sk:h11} viž prepletajo posegi štajer-*— koprskih in soboških časnikar-
jev;
vsak izmed njih pripravi daljši
reportažni zapis, ki je nekako jedro posega, ob tem pa nam še nanizajo vrsto drobnejših vesti, vzetih iz življenja in dela tamkajšnjih ljudi. Reportažni zapisi, ali posnetki s podeželja nosijo vtisnjen močno slišen pečat krajevnega govora, kar daje oddaji še posebno pristnost in neposrednost, ker se prepletajo primorski, štajerski, koroški in porabski govori, ki s tem še bolj podčrtajo namen oddaje. Avtorji Sotočja namreč izrecno želijo, da bi njegove valove ujeli posebno listi prebivalci izven meja matične domovine, iz življenja katerih oddaja črpa svoj vitalni sok. Obenem pa želi oddaja podčrtati nedeljivost slovenskega etničnega prostora ter za kakšen trenutek vliti poslušalcem v vazest občutek strnjenosti in povezanosti, če-
ravno nas istočasno ločijo tri med seboj zelo različne meje in politični sistemi.
Posebna pozornost velja urniku oddaje. Sotočje se namreč prične na Radiu Koper ob torkih, ob 17. uri — torej tedaj, ko je običajno slovenskega programa že konec. Ta oddaja pa prerašča običajno pozornost, saj nastaja v obliki kooperacije med tremi radijskimi postajami in je izjemne važnosti za poslušalce štirih držav.
Na valovih Sotočja priteče marsikateri dogodek iz naših vasi, iz Beneške Solvenije in z Goriškega, zato bi naše ljudi povabili, naj ji prisluhnejo, ker bo marsikdo našel kaj za sebe, morda tudi kaj takega, kar se dogaja neposredno v njegovi bližini...	(ris)
f Čestitke
Množica Križanov je v sredo pospremila k zadnjemu počitku domačinko Frančiško Bizin vd. Pahor, zavedno in napredno Slovenko, ki je vse svoje življenje posvetila delu in družini. Pokojna, ki bi letos praznovala 80 let, se je rodila v številni ribiški družini Zelanceveh in se je morala še zelo mlada oprijeti raznih del, pogostoma pa je hodila z očetom na ribolov. Znala je požrtvovalno prenašati razne življenjske nesreče, posebno jo je prizadela smrt mladega sina Božiča, ki je junaško padel pod streli fašističnih ostrostrelcev dva dni pred koncem druge svetovne vojne. Pred leti pa jo je za vedno zapustil še mož Rudolf, ki je umrl za posledicami nezdravega dela v francoskih kamnolomih.
Kljub letom je zelo rada delala v vinogradu, veliko veselja pa je imela predvsem za branje časopisov in knjig. Kot je poudaril domačin Dušan Košuta, ob odprtem grobu, je dala pokojna Frančiška aktiven delež v skupni borbi proti okupatorju kot sicer vsa njena družina. Kot smo že omenili je sin Božič umrl pri partizanih, hči Lidija pa je komaj 16-letna sodelovala kot kurirka v NOB. O njeni priljubljenosti v vasi zgovorno priča množica starejših in mladih Križanov, ki jo je pospremila na domače pokopališče. Draga Frančiška, naj ti bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
Obvestilo SDGZ
Slovensko deželno gospodarstvo združenje obvešča:
TRGOVCE, GOSTINCE, OBTNIKE O ZAPADLOSTIH 31.1.1980
Do 30.1.1980 morajo vsi zainteresirani plačati občinski davek za reklamne napise (koncesionar AGIAP).
Do 31.1.1980 morajo vsi zainteresirani plačati davek na hladilnike, vladno akso za prevoze na račun tretjih, ter občinski davek za trgovska dovoljenja za prodajo na drobno — vse trgovine na drobno
—	lir 32.500. — posameznim občinam, ki so jim izdale dovoljenja. Navajamo poštne račune posameznih občin na Tržaškem: Trst 11/ 4039, Devin-Nabrežina 11/4016, Re-pentabor 11/415, Milje 11/520, Dolina 11/81, Zgonik 11/254.
Do 31.1.1980 morajo tudi vsi tisti podjetniki, ki so vpisani v posebne poklicne sezname, ali imajo dovoljenja ali obratna potrdila javiti zainteresiranim uradom svojo davčno število - codice fiscale. Navajamo še enkrat, komu je treba davčne številke dostaviti, če kdo ni še izvršil te obveznosti. Za kršilce so predvidene globe od 50.000 do 1 milijona. Davčno številko pa je treba javiti:
—	na Kvesturo za licence, ki jih izdaja slednja (gostilne, restavracije, tiskarne, itd.)
—	Občinam za občinske licence in koncesije (trgovska dovoljenja, reklamni napisi, zdravstvene licence, prevozni prehodi - passi carrabilli)
—	Trgovinskim zbornicam (vsi vpisani v register podjetij)
—	Sodišču (družbe vpisane v seznam podjetij)
—	Gasilcem (za preventivna požarna dovoljenja)
—	Državnemu monopolu - za prodajna dovoljenja
—	UTIF - za dovoljenja prodaje alkoholnih pijač in drugih tekočin.
Danes v Bofjuncu jubilejni koncert Slovenskega šopka
Otroški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj ima danes ob 16. uri v gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu jubilejni koncert ob desetletnici delovanja. Zbor je uradno pričel delovati 1. oktobra 1970. Že od samega začetka ga vodi učiteljica Ljuba Smotlak.
...mn,
"Muiimiiii,,,mmimmumnimi  ....................................mniimimmimi luittlllll.......................1  
Dunes, NEDELJA, 27. januarja
Sf>n„	JANEZ
17 (we vzide ob 7.33 in zatone ob (la ,'T Dolžina dneva 9.29 — Lu-j. de ob 13.18 in zatone ob 3.20. "*» PONEDELJEK, 28. januarja PETER Vr
1'a*!!'6 včcaj: na j višja temperatu-°b m stopinj, najnižja 3,9 stopinje, I0l3 p' Ur> 7,8 stopinje, zračni tlak Vzhorj Pada, veter 8 km na uro i ' severovzhodnik, vlaga vz\Jai nr‘, nebo oblačno, morje SS-an° temperatura morja 8,8
SMRTI IN OKLICI
Co A| •J SO SE: Maurizio Novac-‘essandro Zacchigna, Antonella
Včeraj-danes
Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124.
Jutri praznuje 80. rojstni dan SLAVKO PERTOT. Ob tem lepem jubileju mu čestitata in želita še mnogo srečnih let Ida in Edvard.
Jutri praznuje svoj 58. rojstni dan PEPI MACAROL. Da bi bil vedno tako srečen in nasmejan v krogu dragih mu voščijo hči Danica z možem in nona Marija.
Danes praznuje rojstni dan mož in oče RUDI PETAROS. Obilo zdravja, sreče i:. še na mnoga leta v krogu družine mu želijo žena, Vesna in Nevenka.
Dragi nono PEPI MACAROL. Ob tvojem rojstnem dnevu ti kličejo še na mnoga zdrava in nasmejana leta tvoje vnukinje Katja, Franka in Kristina.
Včeraj je praznovala rojstni dan GIUDITA ZONTA. Mnogo zdravja in še mnoga leta ji želijo Giorgio in Luciano z ženama Nadjo in Normo. Posebno pa vnuki Mitja, Maja in Mauro.
Jutri bo praznovala svoj rojstni dan DANICA SMOTLAK. Vse najboljše ji želita družini Tul in Zonta.
Danes praznuje svoj rojstni dan ELIO RACMAN. Obilo sreče in trdnega zdravja mu vošči mama.
29. tega meseca praznuje rojstni dan MARJO PIRC iz Saleža. Mnogo sreče in zdravja mu želijo žena Ivanka in sinovi Marjo, Ludvik in Milko z družinami ter vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje svoj 58. rojstni dan PEPI MAC*ROI Vse najboljše mu želi sin Milko, žena Justina in mama Marija.
Danes praznuje TIČI svoj deseti rojstni dan. Da bi bila vedno tako pridna doma in v šoli, ji želijo no-noti, bratranci in vsi, ki jo imajo radi.
Jutri praznuje svoj rojstni dan VELIMIR BATIČ
Ob tej priliki mu voščijo vse najboljše, posebno pa zdravja in družinskega razumevanja žena Melanija in hčerka Anamarija z možem Edvinom.
pELUCCERlA
C E R V O
^Poročena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
‘e8antni modeli
najboljše kakovosti ^AS,TK1 vseh vrst.
Bogata Izbira 1
rKST, Viaie XX. settembre 16 Tel. 796301
Monaro, Daniele Flego, Fabrizio Žaro, Piero Capuzzo.
UMRLI SO: 84-letna Cristina Ca-cich vd. Masti, 75-letni Rosario Musso, 67-letni Valentino Asta, 87-letna Virginia Koren vd. Rinaldi, 68-letni Aredio Parentin, 80-letna Maria Matelich vd. Alessio, 87-let-na Ida Cabas, 71-letni Eduardo Mu-sto, 80-letna Maria Stok, 84-letni Augusto Viola.
OKLICI: uradnik Michael Albert Peters in študentka Maria Codalli, mehanijc Janos Voros in tehnična risarka Zsuzsanna Voros roj. Fe-iertag, sodnik Alfredo Cillo in učiteljica Celestina Caliipo, Livio Husu in gospodinja Amalia Finali, Antonio Torcello in uradnica Sandrina Facchettin, bolničar Vincenzo Mi-stretta in gospodinja Anna Colnago, zemljemerec Dario Škerl in učiteljica Alessandra Tombesi, avtoličar Giorgio Zelesnich in prodajalka Gra-ziella Bcker, delavec Mauro Broili in prodajalka Lucia Angelillo, delavec Salvatore Lanzilotti in študentka Maria Teresa Angela Rosa Lanzilotti, mizar Gabriel Kennedy in urad-
nica Tiziana Silli, orožnik Leonardo Pellegrin in delavka Irma Baračič, orožnik Ruggero Davanzo in prodajalka Maria Teresa Gobbo, finančnik Zaccaria Santariello in u-radnica Susanna Cotide, uradnik Riccardo Stefini in gospodinja Daniela Primani, tehnični uradnik Giorgio Marchetto in uradnica Ma-riagrazia Benčini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124, Bazovica: tel 226 165, Opčine: tel. 211001. Prosek; tel. 225-141; Božje polje,
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja zl zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627.
LOTERIJA					
BARI	83	84	34	3	63
CAGLIARI	58	60	90	52	69
FIRENCE	9	27	23	56	61
GENOVA	34	71	40	48	80
MILAN	7	5	66	18	29
NEAPELJ	64	73	48	45	39
PALERMO	37	65	64	12	63
RIM	76	24	28	79	38
TURIN	45	74	13	35	42
BENETKE	35	8	87	12	46
ENALOTTO					
2X1 X 1 2		X 2 X		X 2 1	
Razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj za eno mesto pleskarja v organiku osebja. Rok za predložitev prošenj zapade 15. 2. t.l. ob 12. uri.
Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani zglasijo na občinskem sedežu v uradnih urah.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju se zahvaljuje tovarišici Milki Racman iz Boršta za darovani prispevek.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulic- sv. Frančiška 20/11.
29. JANUARJA OB 20.30 drugi torek, posvečen tabuj-ski temi
SEKS
NAVADE IN TEŽAVE LJUDI NA TRŽAŠKEM
Sproščen pogovor bosta uvedla strokovnjaka, ki jima poklica omogočata spoznavati spolno življenje in opazovati tipologijo in številčnost tovrstnih težav pri nas: dr. Hektor Jogan in Anamarija Kralj.
Pred tem bomo odprli razstavo umetniške fotografije. Svoje «fotografike» bo predstavil ustvarjalec svetovnega slovesa, Goričan, ki bo letos praznoval svojo 85-letnico,
PETER KOCJANČIČ
O razstavi bo spregovoril Milko Rener, avtor kataloga, ki je izšel ob tej priložnosti.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
SPDT prireja jutri, 27. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) v prvem sklicanju ter v drugem ob 20. uri
26. REDNI OBČNI ZBOR
Tu bodo lahko člani poravnali letno članarino. Vabljeni!
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja Ireneo Ravalico.
V	umetnostni galeriji Torbandena
razstavlja Mar i Ceroli.
V	mali galeriji v Sežani razstavlja Živko Marušič.
V	galeriji Rossoni razstavlja do 31. januarja Edmondo Dose.
V	kavarni Tommaseo je odprta razstava osmih tržaških slikarjev: Brunettijeve, Giuffride, Manuellija, Metallinojeve, Parne, Punza, Sedma-cha in Vranicha.
V	galeriji Rettori - Tribbio 2 razstavlja do 8. februarja Cesare Pe-verelli.
PD Lipa - Bazovica vabi na ogled fotografske razstave «Mimo objek-tiva». Razstava bo odprta vsak dan od 20. do 21.30 do 2. februarja. Danes bo razstava odprta od 10. do 12. ure.	i
■tMliniliimBifilllUIIIIIIHIIillll
■luniiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniifiitiiiiiimiiiMH
KVOTE
12 - 10.905.000 lir 11 —	398.900	lir
10 —	37.900	lir
Mali oglasi
GOSPA prevaja iz italijanskega v slovenski in srbohrvatski jezik in obratno. Telefon 754497.
PRODAM fiat 127 s trojnimi vrati -letnik 1979 mesec junij. Telefonirati na tel. št. 229-377 do 17. ure.
KOMERCIALNO podjetje v Trstu i-šče uradnika, jo lahko tudi začetnik. Pogoj -'saj pasivno znanje angleščine in strojepisja. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika U. Montecchi 6, pod šifro «Red».
OBVESTILO za kmetovalce, agra-rije, trgovine z železnino in stroji podjetje STAC STAC M. SCHART proizvaja hidroforje in male električne vodne črpalke do 1 KM. Prodaja samo na debelo. Trst, Ul. Fabio Severo 20, telefon (040) - 60516.
TRGOVINA kmetijskih strojev razprodaja motorne kultivatorje tipa FERRARI, NIBBI in SEP, motorne žage HOMELITE ameriške proizvodnje in drugo orodje. Universalmacchine Dolina.
TERMOMETRI, barometri, hitro-metri, psihrometri vseh vrst in po različnih cen-h vam nudi kino foto optika Marušič, Ul. S. Ni-colo 33 Trst.
IŠČEM uradnika/co s prakso v knjigovodstvu uvoz-izvoz. Telefonirati v uradnih urah na tel. št. 795822.
NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Trstu uradnici/ku z nekajletnimi izkušnjami in z znanjem slovenščine. Prošnjo s kratkim življenjepisom pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Nastop takoj.»
KUPIM prenosni generator z iztokom izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500-1200 VA. Telefonirati na številko 815151.
PODJETJE išče grafičnega delavca - ročnega stavca. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «grafik».
PRODAM klavir znamke Chappel & C (London) in moped NSU 50 cc. v dobrem stanju. Telefonirati na tel. štev. (0481) 86-155 od 13. do 14. ure.
ZAPOSLITEV iščen. kot šivilja v modnem salonu ali kot prodajalka v trgovini s konfekcijo. Telefonirati n-’ tel. št. 220-430.
PRODAM plinsko napravo za avtomobil, jeklenka (60 litrov) znamke bedini, rabljeno dve leti. Cena 70.000 lir. Ogled — Bonetska 2, Doberdob.
IŠČEM hišo z vrtom tudi če je potrebna popravila, ali pa zemlji šče za zidavo. Kupim tudi stanovanje. Telefon 228390.
PRODAM avtomobil znamke citroen LN 600 kubikov, letnik 1978 — avgust. Cena zanimiva. Telefonirati od 13.00 do 14.30 in ob večernih urah od 20. ure dalje na št. 764742.
PRODAM avtomobil simca 1301 letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. 571326.
ŽELIŠ sodelovati na zasebni radijski postaji v Trstu? Odzovi se. Pisma poslati na upravo Primor-
telefon (040) 7946 72
skega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Radio».
DAJEM v najem opremljeno sobo v predmestju zaposlenemu dekletu ali ženski. Ponudbe poslati na u-pravo Priomrskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Soba».
PRODAM nov loščilec. Telefonirati na tel. št. 225973 ali 62198.
KUPIM hišo ali hišico kjerkoli v okolici Trsta. Telefonirati na št, 757339.
NAJLEPŠA, zdrava, ekonomična ku hinjska posoda za dušenje (kuha nje) vsake zelenjave brez vode in pečenja brez zabele iz nerja večega jekla 18/10. Garancija neomejena. Ponuja Mario Devetak, Ul. Zanesti 22, Sovodnje, telefon (0481) 882-112.
PRODAM fiat 124 šport, letnik 1972 tudi na plinski pogon in s štirimi ježevkami. Telefonirati v večernih urah na številko 272701.
GOSTILNA v I rečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim go stvom, da je ponovno odprta.
FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste.
UGODNO prodam dva pletena sto la in mizico za verando. Slavko Gruden. R. Piazzuta 6, Gorica.
ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za revoze za civilno odgovornost vseh riziko, va i nudi agencija Švab, Assicurazion' Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034; podružnica na Opči nah. Ul. Salici 1, tel. 211489.
KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za plašče, suknjiče in obleke ter originalen tirolski loden. Predeluje tudi plašče. KOŠUTA, Drevo red D’Annunzio 11 (stavba kina Capitol).
ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do 15. februarja.
SLOVENSKO STALNO x. GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
EDVVARD ALBEE
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
(igra v treh dejanjih) Režija DUŠAN MLAKAR
Danes 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri.
V	četrtek, 31. t.m., ob 20. uri ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
V	soboto, 2. februarja, ob
20.30	ABONMA RED F - druga sobota po premieri.
V	nedeljo, 3. februarja, ob
16.30	ABONMA RED G — druga nedelja po premieri.
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
igra v dveh delih
Danes, 27. t.m., ob 17.30 v dvorani «G. Verdi» v MILJAH.
SPD Igo Gruden - ŠD Sokol Nabrežina
vabita člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v društveni dvorani danes, 27. januarja, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju.
MLADINSKI
KROŽEK
TRST
Nič posebnega ne bo, samo prijeten večer v družbi, čaka nas narezek, sadje in pijača, glasba in sejem stare šare, kjer lahko kupuješ in pro-
V Dijaškem domu, Ul. Gin-nastica 72, danes, 27. januarja, ob 18. uri.
Računamo nate!
Prosveta
V nedeljo, 10. februarja, bo ob 16.30 v orvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju redni občni zbor SPD Tabor z Opčin.
Izleti
SPDT — prireja v nedeljo, 10. februarja, avtobusni smučarski izlet v Ravascletto. Vpisovanje za ZŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/2. Za Forni di Sopra v nedeljo, 3. februarja, je odhod avtobusa ob 6. uri na,Foro Ul-piano. (Ni več prostih mest).
Gledališča
ROSSETTl
Danes, 27. t.m., ob 20.30 izven a-bonmaja Turi Ferro v delu Nina Martoglia «L'aria del Continente». Za abonente 20. odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. Zadnja predstava.
* * »
Od 30. t.m. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja delo Wedekinda «11 marchese von Keith». V abonmaju odrezek št. 6.
AVDITORIJ
Danes, 27. t.m., ob 16. uri Jole Silvani v «E1 triestin in carega* recital s tržaškimi ljudskimi pesmimi. Abonenti 50 odst. popusta. Zadnja predstava.
Pregled predstav 1980:	Sedem
predstav v abonmaju «Mlada sezona* za vse tiste, ki ljubijo gledališče.
« « 4»
Od 29. t.m., F 'olo Poli v «Mez-zacoda* z Jacquelin Perrotin.
VERDI
Danes, 27. t.m., ob 15.30 šesta predstava Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Red D. V sredo, 30. t.m., ob 19.30 Red C/F. Zadnja predstava.
V četrtek, 31. januarja, ob 20. uri premiera opere Ermanna Wolf-Fer-rarija Grobjani. Predstavitev opere bo v ponedel. jk ob 18.30 v mali dvorani Verdijevega gledališča. Govoril bo prof. Bruno Bidussi.
Koncerti
Za tržaško koncertno društvo bo
jutri, 28. januarja v gledališču Ros-setti koncert kvarteta Melos iz Stuttgarta.
Kino
Nazionale 15.30 «Intrepidx>. Barvni film za vsakogar.
Ariston 16.45 «La camera verde». Barvni film za vsakogar.
Eden 16.00 «11 matrimonio di Maria Braun*. Fass Binder. Barvni film za vsakogar.
Excclsior 16.00 «A noi due». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «Amore al primo morso». Barvni film za vsakogar.
Fenice 16.00 «Meteor». Henry Fonda. Barvni film.
Mignon 16.00 «Una piccola storia d’amore». Barvni film za vsakogar.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Sex partouze». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 <’Jragano». Mia Far-row, Dayton Ka’ne. Barvni film za vsakogar.
Moderno 15.00 «Le nuove avventure di capitan IPrlock*. Barvni risani film.
Aurora 16.00 «Una strana coppia di suocerb. Peter Falk.
Capitol 16.00 «Ma..: di velluto*. A. Celentano.
Volta (Milje) 15.00 «La pantera Rosa sfida 1’ispettore Clauso*. Komični barvni film.
Vittorio Verieto 15.00 «Ratataplan».
Aldebaran 15.30 «Tu sei Lunica don-na per mes. Alan Sorrenti. Barvni film za vsakogar.
PD SLOVENEC BORŠT - ZABRE2EC
vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na
KULTURNO PRIREDITEV
KI BO DANES, 27. t.m., ob 17. URI V PROSVETNI DVORANI
SPORED: otroški in mešani pevski zbor Slovenec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro «Škrk št. 27». Ponovitev bo v soboto 2. februarja, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu.
ABBIGLIAMENTO
Razprodaja
in 40-50-60 % popusti pri vseh artiklih
TRST - Ulica Imbriani 12- Tel. 62206
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE

PRIMO ROVIS
nudi
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene do
15. aprila
Kavne zmesi CREMCAFF£ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
NAD TRI URE SO 0 TEM GOVORILI V PETEK
SEJA POKRAJINSKE KOMISIJE ZA OSIMO
Afganistan in konfinacija Saharova Predlo§za prekategorizacijo
-	ivi	. mejnega prehoda Plešivo
temi razprave v občinskem svetu
Večino glasov je dobila s hladno vojno obarvana resolucija KD-PSDI Za sporazumevanje in mir, vsak s svojega stališča, socialisti in komunisti
Sedanji napeti položaj v svetu je zaskrbljujoč in to smo opazili tudi na petkovi razpravi v goriškem občinskem svetu, kjer je bil govor o sovjetski vojaški agresiji v Afganistanu in o konfinaciji oporečnika Saharova. Vsi svetovalci so to obsodili, vendarle pa so bile ocene o dogodkih nekoliko različne, zaradi tega je prišlo tudi do glasovanja o treh resolucijah. Predložili so jih svetovalci KD - PSDI, socialisti in komunisti.
Skupno resolucijo KD - PSDI sta že pred petnajstimi dnevi predložila svetovalca Tuzzi in Bianconi in je bila priložena dnevnemu redu seje. V njej je obsodba sovjetske intervencije v Afganistanu. To obsodbo utemeljujeta podpisnika z dvajsetletno agresivno politiko Sovjetske zveze, zahteva pa takojšnji u-mik sovjetskih čet in posredovanje italijanske vlade. Socialist Waltritsch je na petkovi seji predlagal drugo resolucijo, kjer je obsodba sovjetskega vojaškega posega v neuvrščenem Afganistanu odločna, obsojajo pa se tudi konfinacija Saharova, zasega ameriških diplomatov v Teheranu in kasnejše ameriške o-blike zapiranja do Sovjetske zveze. V socialistični resoluciji je tudi izražena zahteva po skupni akciji evropskih držav v prizadevanju za sodelovanje med državami in odpravo vojaških blokov. Komunistka Pi-rellova je s svoje strani predlagala tretjo resolucijo; v njej je prav tako obsojena sovjetska vojaška intervencija v Afganistanu, govor pa je tudi o ameriških vojaških raketah v Evropi, o petrolejskih družbah, o kolonializmu. Tudi komunistična resolucija se zavzema za pogovore in sodelovanje med državami.
Razprava o teh vprašanjih in o predlaganih resolucijah ter okrog pik in vejic v njih se je razvijala tri ure, bila mestoma zelo živahna, polemična in tudi kričeča, kot že dolgo časa ne v goriškem občinskem svetu. Tuzzi in Bianconi nista hotela slišati ničesar o sporazumevanju, bila sta le za enostavno obsodbo Sovjetske zveze in mestoma so padale tudi besede o bojkotu o-limpijskih iger in podobnih ukrepih. Tem izvajanjem so pritrdili demokristjani Pellegrini, Polmonari in Cicuttin. Priskočila sta jima na pomoč fašista Coana in Pascoli. ki sta izrazila zadovoljstvo, da se svet spet ločuje. Bratuž, Slovenske skupnosti, je odločno obsodil sovjetsko agresijo in tudi konfinacijo Saharova, bil pa je za pogovore, saj ne smemo izgubiti vere, da bi se v Moskvi kaj izpremenilo tud' v problemu želje po hegemonizmu.
Socialista Waltritsch in Nanut sta obrazložila resolucijo PSI, ki odločno obsoja sovjetsko intervencijo v Afganistanu in konfinacijo Saharova. Citirala sta besede predsednika Pertinija, ki pravi, da krši Sovjetska zveza tudi od nje podpisano helsinško deklaracijo, dejala, da vodijo sovjetske voditelje v zunanji politiki hegemonistične in imperialistične težnje, podobne onim ki so v mislih ameriških ali angleških imperialistov. Socialisti so obsodb ameriške agresije v Vietnamu in drugod, prav tako obsojajo
sedanjo sovjetsko agresijo kot katerikoli tuji poseg v drugo državo, še posebej, če je ta neuvrščena kot Afganistan. Zahtevajo istočasno e-notni nastop evropskih vlad v prid pomiritvi in sporazumevanju, so proti obnavljanju hladne vojne in proti vsem nesmiselnim bojkotom.
Za komuniste sta spregovorila Pi-rellova in Mermolja. Obtožila sta nekatere svetovalce, da hočejo obujati klimo hladne vojne in črnobele kontrapozicije. Svet se je v teh letih spremenil, v svetu igrajo važno vlogo tudi male države in ne samo velike. Komunisti obsojajo sovjetsko intervencijo v Afganistanu, prav tako konfinacijo Saharova in to je dokaz razvoja italijanske komunistične partije. Zaskrblja pa jih zaprtost nekaterih sil v Evropi in v svetu, ki nočejo dialoga in ki se zapirajo vase. Pirellova je utemeljila svojo resolucijo z upoštevanjem več razlogov ki so privedli do sedanjega položaja v svetu.
Republikanec Drufuca in liberalec
Fornasir sta se opredelila za socialistični predlog in dejala, da se zajemata predvsem za tisti del v njem, kjer je govor o enotnem nastopu evropskih držav v prizadevanjih za pomiritev v svetu.
Glasovanje se je odvijalo takole za predlog KD - PSDI so glasovali demokristjani, socialdemokrati, slovenska skupnost, fašisti in neodvisen Luciani, vzdržala sta se republikanec in liberalec, proti so bili socialisti in komunisti. Za socialistično resolucjo so glasovali socialisti, republikanec in liberalec, proti so bili trije fašisti in socialdemokrat Fantini, vsi drugi so se vzdržali; za komunistični predlog so glasovali samo komunisti, vzdržali so se socialisti in republikanec, vsi drugi so bili proti.
Po tej obširni razpravi je bil v občinskem svetu govor še o drugih vprašanjih. Občinski svet se ponovno sestane jutri zvečer. Na dnevnem redu bo razprava o novem pravilniku rajonskih konzult.
OBVESTILI SO O TEM POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajina bo z deželo podpisala sporazum o izgradnji sabotinske ceste
Na pokrajini se je sestala komisija za izvajanje osimskega sporazuma. Pod predsedstvom Silvana Po-letta je razpravljala o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo življenje obmejnega prebivalstva. Tako so njeni člani naprej poslušali izvajanja krminskega župana Žara o zahtevi občinske uprave, da se prehod druge kategorije Plešivo prekategorizira v prehod prve. Med Krmi-nom in goriškimi Brdi obstajajo namreč zelo tesni stiki, ki imajo svoje korenine že v narodnoosvobodilnem boju. Z odprtjem meje sta se oba kraja v marsičem integrirala. Tako daleč je prišlo to sodelovanje, ki je zajelo tudi kulturno življenje, da sta se občina Krmin in krajevna skupnost Dobrovo pobratili.
Na seji komisije so razpravljavci spoznali utemeljenost zahteve občine Krmin ter se opredelili za predlog da je potrebno poskrbeti, da bo mejni prehod odprt vseh 24 ur, ne pa samo čez dan, kot doslej. Pri tem pa so poudarili, da je potrebno celovito preučiti sistem mejnih prehodov ter njihovo funkcionalnost. Sporazumeli so se, da se je o tem vprašanju po-
nillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIflllllllMIIIIIIIIIIItlllilllllllMMHIIIlliiilliiillliiiiiiinillllllllllllllHIIIMIIIIHMililiiiiiiilIlllliillllllillililiiiiiliiiiiiiitilllMIIIIIIIIIIIIIIR
URESNIČUJEJO SE DOLGOLETNE ŽEUE
Ob slovenskem kulturnem prazniku odprejo kulturni dom v Novi Gorici
V dveh dvoranah s 450 in 150 sedeži se bo razvijala predvsem filmska in gledališka dejavnost
Otvarjanje prve faze kulturnega doma v Novi Gorici je ponudilo ^Primorskim novicam* priložnost za poglobljen pogovor o namenu tega objekta, o urbanistični in arhitektonski zasnovi, o njegovem povezovanju z drugimi tovrstnimi objekti ter o otvoritvenem programu, ki se obeta pester in zanimiv, predvsem pa kot odraz ustvarjalnih hotenj prebivalcev širokega severnoprimorskega prostora.
Ker gre za našo bližnjo soseščino, s katero živimo z ramo ob rami, za ljudi našega jezika, in ker gre za dosežek katerega se radujemo tudi zamejski Slovenci, še /lasti mi na Goriškem, ki se ukvarjamo s podob nimi problemi v zvezi s Slovenskim domom, je prav, da povzamem j izvajanje projektantov in predstavnikov kulturnih inštitucij' ter vseh1 tistih, ki spodbujajo kulturnoumet-niški utrip sosednjega območja.
Kulturni dom, njegovo prvo fazo, so zgradili v samem središču Nove Gorice, v trgovskem centru, ki čez dan živi, zvečer, ko se trgovine zaprejo, pa zamre. Kulturni dom z javnim lokalom naj bi pomagal, da bi to središče živelo tudi v večernih urah.
Na ta objekt so v Gorici čakali tri desetletja. Potrebno je bilo najprej ustvariti materialno osnovo ter zadostiti tolikim drugim potrebam hitro se razvijajočega mesta. S kulturnim domom so hoteli bolje izoblikovati mestno središče ter ga hu-manii.irati. Celotni projekt zajema tudi drugo fazo, v kateri bi morali na lokaciji poleg občinske skupščine zgraditi neprimerno večjo stavbo z gledališko dvorano in drugimi prostori potrebnimi za vsestransko kulturno rast tega mladega mesta. V sedanji fazi pa so si zastavili
MtiiiaiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiHiiiii
PRIPRAVE SO ZE V TEKU
V Števerjanu v začetku julija 10. festival domače glasbe
Tudi letos so predvidene za udeležence številne nagrade
V Števerjanu se že pripravljajo na 10. zamejski festival domače glasbe, ki ga prirejata Slovensko katoliško prosvetno društvo «Sedej» in ansambel «Lojze Hlede*. V teh dneh so razposlali vabila ansamblom v zamejstvu in v Sloveniji s prošnjo, da pošljejo organizatorju prijavo najkasneje do 19. aprila. Festival bo letos 5. in 6. julija. Tudi letos bodo zmagovalci festivala dobili nekaj nagrad in sicer za najboljšo melodijo, najboljšo izvedbo, najboljši zamejski ansambel, najboljše besedilo, eno nagrado pa bo podelilo tudi občinstvo. Delovali bosta dve komisiji, ena za ocenjevanje glasbe, druga za ocenjevanje besedil. Skladbi, ki jih bo izvajal vsak ansambel, morata biti izvirni ter prvič predstavljeni na festivalu v Števerjanu.
Prispevki za spomenik v Jamljah
Kot smo pred nekaj unevi napisali so v Jamljah pričeli z deli za realizacijo spomenika, ki bo posvečen padlim domačinom med narodno osvobodilno borbo. Dela o-pravljajo domačini prostovoljno, da bi krili nujne stroške gradnje, pa so sprožili nabiralno akcijo med domačini iin drugimi prebivalci naše dežele.
Doslej smo v našem listu objavili že vrsto prispevkov, sedaj so na vrsti še drugi darovalci. Gre za sedmi seznam prispevkov.
Darovali so; Julko Gergolet, Poljane, 10.000 lir; SLORI, Trst, 20.000 lir; Tržaška krditna banka, Trst,
50.000	lir; Jožef Gergolet, Doberdob, Ul. Redipuglia 3, 10.000 lir; Angelo Cvetka Fattori, Domodossola, 10.000 lir; Tržaška kreditna banka, Trst, Selce, 10.000 lir; Ivan Perdec, Medja Vas 14, 10.000 lir; Egidij Maroso, Tržič, 10.000 lir; Albina Radetič, Trbiž, 1.000 lir; Emil Soban, Tržič, 5.030 lir; Mario Kobal, štandrež,
10.000	lir; Danica Pahor, Oslavje,
15.000	lir; Renato in Nela Boscarol, Ronke, 10.000 lir.
V Doberdobu so prispevali: Nereo Ferlež, Zagrajska ulica, 3.000 lir; Maks Gergolet, Zagrajska ulica, 5 tisoč lir; Albert Gergolet, 10.000 lir; Anton Devetak, Jezerska, 10.000 lir; Iz Vrtne ulice so naslednji darovalci: Andrej Lavrenčič, 5.000 lir; Erminio Gergolet, 5.000 lir; Evgen Ferfolja, 5.000 lir: Marija Gerin,
2.000	lir; Giovanni Ulian, 5.000 lir; Janko in Ivica Gergolet, 3.000 lir; Radislav Ferletič, 5.000 lir; Jožef Gergolet, 10.000 lir; Karel Lavrenčič. 2.000 lir; Romano Marušič, 5.000 lir; Vajilek Mokole, 2.000 lir: Egidij Vescovi. 5.000 lir; Romano Lavrenčič, 2.000 lir; Elizabeta Jarc, 5.000 lir; Silvano Ferletič, 5.000 lir.
Tihotapstvo i divjačino
Finančni stražniki so še enkrat na vstopni avtocestni postaji pri Moščenicah pri Tržiču zasačili tihotapca z divjačino. Gre za lovca iz Coma, ki se je prek obmejnega prehoda Fernetiči vrnil v Italijo in ki na prehodu ni prijavil ulovljene di vjačine. Patrulja financarjev je pri normalnem pregledu vozil usta vila tudi land rover tega Lombar-dijca in našla v vozilu nad 200 ki logramov dobre, a neocarinjene divjačine. Meso so zaplenili.
takšen program, ki bo zadostil pred- I do povabili šolskega skrbnika predvsem razvoju filmske ter glasbene sednika pokrajinskega šolskega o-
kulture. V idejni zasnovi so težo dali predvsem filmu, kasnejša spo znanja pa so postavila v ospredje tudi potrebo po glasbenem udejstvovanju. Tako bo zgoraj dvorana s 450 sedeži za kinopredstave in večje glasbene prireditve, spodaj pa dvorana s 150 sedeži, prav tako o-premljena za filmske projekcije ter komorne glasbene in gledališke prireditve. V zgradbi bo osem pisarn, kavarna ter prostori za nastopajoče.
Ta dom bo živel v najtesnejši povezanosti s kulturnimi domovi v regiji s Cankapjgvim domom v Ljubljani. Jasno so opredelili vlogo tega objekta do zamejskih Slovencev in do, kulfure sosednjih narodov, vlogo, ki bo temeljila na sodelovanju in zbliževanju.
Na otvoritvene svečanosti, ki se bodo pričele čez deset dni, se pripravljajo vse pomembnejše kultur-noumetniške inštitucije. Zveza kulturnih organizacij bo v sodelovanju s Kinopodjetjem je oživela filmsko gledališče. Za sam uvod pa so pripravili premiero za Kulturni dom, film «Tistega lepega dne* režiserja Štiglica, ki bo na sporedu 5. februarja. Sledile bodo torkove predstave tja do konca aprila.
Osrednja svečanost bo v petek, 8, februarja na sam slovenski kulturni praznik z naslovom «Vrtnica za kulturni dom*, na katerem bo nastopila Slovenska filharmonija ter zaigrala dela iz domače in svetovne glasbene literature, nastopil bo tudi zbor iz Branika ter solistka na klavirju.
Prireditve so na sporedu ves teden. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče, Maroltova folklorna skupina, lutkarji iz Ljubljane ter glasbeniki iz Avstrije. V naslednjih tednih bodo prevladovale filmske predstave, občasno pa bodo nastopale tudi amaterske skupine. Dvorana bo povezana z radijskim centrom, ki ga bodo v teh dneh odprli v Novi Gorici. Preko tega novega medija, ki bo dopolnil informacijsko službo na tem območju, bo še bolj poudarjeno poslanstvo kulturnega doma.
Jutri seja
pokrajinskega sveta
Jutri ob 16. uri so bo v pokrajinski sejni dvorani sestal goriški pokrajinski svet. Med številnimi točkami na dnevnem redu je tudi resolucija PSI glede razširitve državne ceste 56, tj. ceste, ki pelje skozi Dol, ter imenovanje predstavnika pokrajinske uprave v upravni odbor zavoda za fizično prizadete otroke v Gradežu. Zlasti v zvezi s tem vprašanjem je bilo v preteklih dneh precej polemik v goriških političnih krogih. Na dnevnem redu jutrišnje seje je tudi odobritev obračuna pokrajinskega avtobusnega podjetja APT za poslovanje v letu 1978.
Seja odbora za mladinske igre
Ustanovili so okrajno Komisijo za mladinske igre. Seje so se udele žili predstavniki šolskega skrbni štva, člani odbora šolskega okraja ter predstavnik CONI. Navzoči so bili tudi zastopniki nekaterih ob činskih uprav ter večjega števila športnih društev. Predsednik Nico-16 Fattuta je prikazal pomen mla dinskih iger vlogo okraja pri po speševanju športa med mladino ter nalogo povezovalca posameznih u stanov, ki so zadolžene za izvedbo te športne manifestacije.
V razpravi so utemeljili važnost ustanovitve okrajne komisije, ki naj pri šolskih zavodih zbudi zanimanje za igre. Na prihodnjo sejo bo-
kraja in ravnatelje zavodov ter šolskih okrožij. Sodelovali bodo tudi predstavniki federacije, da bodo usklajevali posamezne športne manifestacije. K sodelovanju bodo povabili še druge ustanove, zlasti zdravstveni konzorcij, da bi dosegli enotno vodenje odbora za mladinske igre, zlasti s tehničnega vi dika. Na seji so opredelili tudi vzgojni pomen teh iger. Kot pred videva tehnični načrt, so izvolili tudi podpredsednika; to mesto je zasedel župan iz Medee Franco Stacul.

Imenovana izpitna komisija za slovanske vrtnarice
Kot smo že poročali bo v februarju javni natečaj za vzgojiteljice na slovenskih otroških vrtcih, ki spadajo v državno upravo. Goriški šolski skrbnik je s tem v zvezi imenoval izpitno komisijo. V njej so didaktični ravnatelj iz Doline Stanislav Škrinjar, ter otroški vrtnarici Cristina B°mbi iz Križa in Bianca Ota por. Tinta s Proseka. Komisija se bo sestala na goriškem šolskem skrbništvu 6. februarja ob 11. uri, da pripravi vse potrebno za kasnejše izpite kandidatk.
trebno pogovoriti tudi s pokrajinama Trst in Videm, pa z neposredno prizadetimi občinami. Predvsem pa je predloge naše strani nujno uskladiti s predlogi, ki se oblikujejo v Novi Gorici, kjer so prav v tem tednu na seji komisije za stike z zamejstvom pri skupščini občine Nove Gorice govorili o tistih vprašanjih. Poleg tega so na seji komisije poudarili, da bodo mejni prehodi uspešno opravljali svpjo povezovalno funkcijo, če bo v njihovem zaledju zgrajeno dobro cestno omrežje.
Beseda je nato tekla o izgradnji tako imenovane sabotinske ceste, poti, ki bo predstavljala najkrajšo povezavo med Goriškimi Brdi in Novo Gorico. Dežela Furlanija - Julijska krajina je zanjo namenila 500 milijonov lir, pokrajina, kateri so delo zaupali, pa mora z deželo skleniti konvencijo. Na seji so razpravljali tudi o tehničnih vidikih tega objekta ter so sodili, da bi se morali i-zogniti takšnemu razlaščanju, kakršnega so se poslužili za izgradnjo cestnih infrastruktur pri štandrežu.
Umrl je Anton Boškin doma iz Pevme
Na solkanskem pokopališču so v petek pokopali Antona Boškim, ki je dolga leta živel v Novi Gorici, doma pa je bil iz Pevme. Že od mladih let, pokojnik se je rodil leta 1903, je imel Anton Boškin veselje do nastopov na odru in se je takoj vključil v takratno prosvetno življenje v vasi. Seveda ni bilo moč prirejati iger v času fašizma, pokojnik pa na svoje mladostno veselje ni pozabil m po osvoboditvi je bil duša prosvetnega delovanja v vasi, saj je vodil dramsko skupino prosvetnega društva «Naš prapori, in v njej tudi nastopal kot igralec.
Kot delavec je bil zaposlen m Fogarjevem posestvu in z ženo Rožo vzgojil družino v narodnem duhu. Sin Danilo je takoj šel med partizane in tudi padel kot borec za našo nacionalno osvoboditev. Po razmejitvi leta 1947 se je z ženo in dvema hčerkama preselil v Solkan, na jugoslovansko stran, se zaposlil v vinskem podjetju v Solkanu. Tudi tam je nadaljeval s prosvetnim delovanjem in se aktivno vključil v amatersko gleda liško dejavnost. Domačini v Pev-mi so ga večkrat obiskovali in tudi prisostvovali nastopom dramske družine, s katero je nastopal. Obe hčeri živita v Novi Gorici.
Arheološka odkritja «Kraških krtov* v dveh krajih na goriškem Krasu
Analiza C 14 dokazuje precejšnjo starost odkritega prazgodovinskega ognjišču
Kremenasto rezilo najdeno v ognjšču. Slika je grafično retuširana, da so obdelani deli bolj razvidni (Goriški pokrajinski muzej)
• Na goriškem šolskem skrbništvu je na ogled zainteresiranim okrožnica o prostih mestih za lektorje italijanskega jezika na tujih univerzah v akademskem letu 1980 - 81.
Od torka, 29. januarja,' bo V
naši upravi v Gorici, Ul. 24. maja 1, in pri naših raznašal-cih na razpolago roman Prežihovega Voranca «Doberdob», ki je bil priložen letošnji knjižni zbirki Jadranskega koledarja. Naročniki bodo knjigo dobili na isti način kot so dobili druge knjige.
OBČINSKA UPRAVA V DOBERDOBU namerava zaposliti začasno, do konca javnega natečaja, delavca - šoferja. Pogoj je posest vozniškega dovoljenja «D» ter starost med 18. in 35. letom, razen izjem, ki so predvidene po zakonu. Prošnje na kolkovanem papirju za 2.000 lir morajo dospeti na tajništvo občine do četrtka, 31. januarja. do 12. ure.
Kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 «Airport 80». A.
Delon in S. Kristel. Barvni film. CORSO 15.30-22.00 «Letti selvaggi*. L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
V1TTORIA 15.30-22.00 «La poliziot-ta della squadra del buon costu-me». Barvni film za vse.
m
Tržič
EXC*,LS10R 14.30—22.00 «Manhat-tan*.
PRNCIPE 15.00-22.00 «Sabato, do-menica e venerdi*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-13.00-20.00 «Karate iz hrama šaolin*. Hongkonški film.
SVOBODA 16.00 «V klancu kondorja*. Ameriški film.
18.00—20.00 «Then». Hongkonški film.
DESKLE 17.00—19.30 «Parno neparno*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves aan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maja, tel 73-325.
■ llllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHIIIIIHIinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllimillMIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllillliu
ZAVOD cUDINE ESPOSIZIONI> RAZPISUJE NATEČAJ
ZA BOLJŠI DESIGN STOLICE
Na natečaju lahko sodelujejo oblikovale!, ki niso še dopolnili 27 let in ki so italijanski državljani • Njihova dela bodo razstavili v okvi. ru sejma stolice, ki bo od 11. do 15. maja v Vidmu . Bogate nagrade
Tudi letos se obeta mednarodnemu salonu stolice, ki bo že četrtič na videmskem razstavišču pri Marti-gnaccu od 11. do 15. maja, lep u-speh. Kot je znano, proizvajajo v furlanskem trikotniku med Manza-nom. San Giovannijem al Natisone in Buttriom, nad sedemdeset odstotkov italijanske proizvodnje stolic. Največ izdelkov gre v tujino. Zaslužek je kar Drecejšen, v proizvodnji stolic v tovarnah, obrtnih delavnicah in tudi na posameznih domovih je zaposlenih več kot deset tisoč ljudi.
Da bi dobili še več zanimanja o-krog tega sejma, ki je namenjen predvsem proizvajalcem, trgovcem in arhitektom, kar razberemo že iz dejstva, da traja samo štiri dni, so prireditelji letos razpisali natečaj o idejnih osnutkih za stolice ali druge vrste sedežev. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, mlajši od 27 let. Natečaj je bil razpisan že pred nekaj meseci, sedaj je še nekaj časa na razpolago. Osnutki morajo dospeti na naslov prireditelja (Udine Esposizicni) najkasneje do 28. februarja. Doslej se je prijavilo že nad 600 mladih s prav tolikimi osnutki. V Vidmu pričakujejo, da pride še več sto osnutkov.
Posebna komisija, v kateri so prisotnosti arhitekti in designerji, bo preučila vse osnutke. Pet jih bo nagradila. Nagrajene osnutke bodo dali izdelati učencem strokovnega lesnega zavoda v San Giovanniju al Natisone in ti izdelki bodo potem razstavljeni na videmskem sejmu.
Ponavljamo. Kdor se hoče udeležiti natečaja, naj vzorne v poštev katerokoli vrsto sedeža, v katerikoli obliki. Bo med mladimi udele-
ženci tega natečaja kako ime, ki bo v prihodnjih letih blestelo v mednarodnem designu?
Kmalu v prodaji sladkor in kava prost« cone
S. 1. februarjem bodo začeli prodajati sladkor in kavo proste cone. Potrošniki bodo prejeli za meseca februar in marec po 0,720 kg kave na živilsko nakaznico: v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 45, v ostalih krajih pokrajine pa na odrezek št. 48.
Vsakdo bo nadalje prejel po 3 kg sladkorja; v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 46, v ostalih krajih pokrajine pa na odrezek št. 49.
Trgovinska zbornica sporoča, da je ceno sladkorja določil pokrajinski odbor . za cene z dekretom št. 298 od 24. decembra lani.
Dorjano in Frankota je osrečilo rojstvo prvorojenke DANJE
Srečnima staršema in mali Danji želi obilo sreče in zdravja Dekliški zbor Danica
Dorjani in Frankotu se je rodila hčerkica
DANJA
Srečnima staršema iskreno čestita, mali Danji pa želi obilo sreče v življenju
Prosvetno društvo Danica
Bone za prevzem blaga bodo trgovci na drobno ali pa skupnosti v Gorici dobili na trgovinski zbornici najkasneje do 31. marca. Odrezke bodo morah izročiti do 10. aprila.
ČASe* SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE V TRSTU
V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
EDVVARD ALBEE
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
igra v treh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR
V torek, 29. januarja, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (goriški abonma).
Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. 'Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri.
Pred nedavnim so člani Jamarskega kluba «Kraški krti* - speleolog-kega odseka SPD v Gorici odkrili dve novi arheološki najdišči na doberdobskem Krasu, ki nekako dopolnjujeta že objavljeno najdišče v jami na Pogrižah (Vrh). Kot že pri prvem odkritju, so tudi tokrat takoj obvestili oddelek za prazgodovino pri Goriškem pokrajinskem muzeju. Dr. Ugo Furlani kustos istega oddelka in častni inšpektor za prazgodovinske najdbe pri Spomeniškem varstvu, je takoj pregledal oba objekta in začel voditi omejene preizkusne kope.
Najprej so člani kluba kopali v jami št. 1, kar je privedlo do odkritja treh stratigrafsko jasno določenih naselitvenih faz: dve, ki ju lahko pripisujemo starejši (bronasti) in mlajši (železni) dobi kulture gradišč ter tretjo, najglobljo, mnogo starejšo, od katere je ostalo nedotaknjeno ognjišče, polno koščkov oglja, keramike in prežganih kosti.
V	vrhnjih dveh plasteh so raziskovalci našli kose že znane keramike, ki s .da v dve razvojni fazi gradiščanske kulture, kosti-ostank# hrane (jelenjad, divja svinja, volk, lisica, jazbec, govedo), kamnito o-rodje in kremenaste odbitke. Najdbe spodnje plasti pa sestojijo iz mnogo starejše keramike, običajnih kosti in kamnitih izdelkov. Med odjem ognjišča je bilo tudi 6 cm dolgo o-rodje z navpičnimi vbolbinami is svetlorumenega kremena, ki je služilo kot rezilo na zgornjem delu, na spodnjem pa n.ot sredstvo za kalanje drugega kremenastega orodja.
Oglje je Pokrajinski muzej poslal Raziskovalnemu centru v Videm, ki je z analizo radiokarbonija C14 do; ločil starost plasti ognjišča, ki naj bi segal v dobo 3160 let pr.n. št. to je 5220+ ali -110 let od danes.
V	votlini št. 2 so člani JK «Kraški krti» tudi izkopali keramiko iz dobe gradišč in številne kremenaste izdelke, ki težijo na mikrolitizem. Tem izkopavanjem je poleg dr. Furlanija prisostvovala tudi dr. Fran-cesca Bressan, sodelavka Pokrajinskega muze.ia.
JK «Kraški krti* v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem je temi novimi raziskovanji mnogo pripomogel k boljšemu spoznavanju prazgodovine naših krajev. Datacija s C14 je pa sploh prva za doberdobski Kras in druga za Posočje (naidbišče pri S. Lorenzu Isontino, 840 pr.n.št.): predstavijo pomemben košček pri sestavljanju mozaika prazgodovinskih kultur našega Krasa in je sad sistematičnega dela,, ki ga Pokrajinski muzej vodi od leta 1965.
Brez dvoma sta ti zadnji odkritji gobata nagrada za tiho a vztrajno delo JK «Kraški krti*.
Razna obvestila
VZPl-ANPI Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje - večerjo v soboto, 2. februarja 1980 ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisovanje sprejemajo vse sekcij® še danes.
Predavanja
Žeuski iniciativni odbor za i-evino, Oslavje in Štmaver priredi v prosvetni dvorani v Pevmi v torek, 29. januarja, ob 20. uri predavanje dipl. psih. Eme Hlebec o temi «Kaj o-trok v družinskem okolju potrebuje za svojo zdravo duševno rast*.
Ženski odsek prosvetnega društva »Sovodnje* priredi v Kulturnem do mu v sredo, 30. januarja, ob 20. uri predavanje prof. Žnidaršiča j temi «Glasbena vzgoja mladine, zakaj je potrebna*.
RAZPRODAJA!!
po skoraj neverjetnih in izrednih cenah
pn ELIO «IN» MODE
GORICA - Ulica Formica, 28
ženske in moške žametne kavbojke 250/R otroške žametne kavbojke otroške žametne hlače z naramnicami volnene ženske obleke ženska krila iz sukna originalne super jordans kavbo|ke (že oprane)
originalne super rifle kavbojke moške in ženske pletenine ženski in moški
športni žametni |opiči 250/R ženske in moške hlače (širok model) ženska krila (gabardine) moške In ženske pletenine (dolce vita)
9.900	lir
8.900	lir
9.900	lir
14.900	lir
11.900	lir
9.500 lir 11.900 lir 4.000 lir
21.900 lir 9.900 lir
8.000	lir
2.000	lir
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLAČNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETUJ
V trgovini ELIO «IN» menjamo po 37 lir dinar ves mesec januar! I
KMEČKA BANKA
US1AN0VUENA LETA 1909
GORICA
Ulica Morelli 14 Tel. 2206 -2207
TELEX 460412 AGRBANK
VSI BANČNI USLUGI ■ MENJALNICA
mmmmtmmnm f
27. januarja 1980
Zadnji dnevi pesnika Draga Bajca po še neobjavljenem pismu iz oktobra 1928
Ko sem spomladi in poleti 1978 ob Pnliki 50-letnice smrti primorskega Pesnika Draga Bajca pripravljal iz-~°r njegovih pesmi, sem se seve-,a obrnil na nekatere njegove še žive prijatelje, vrstnike in druge, oa bi mi pomagali vsaj malo razrešiti deloma skrivnostno naglo smrt Pesnika. Potem ko sem več ali manj uskladil pisana in ustna pričevanja, ®em to povzel v Besedi o pesniku (na str. 63 knjige «Drago Bajec, Drevo sem, Koper 1978).
Na dan odkritja spominske plošče in kipa v Vipavi, pa me je konica Nelida Silič, žena kiparja Negovana Nemca iz Bilj, ki je Bajčevo poprsje izdelal, opozorila, da Se je v njeni družini ohranilo pi-smo, ki ga je njen ded pisal svoji Seni v Aleksandrijo v Egipt, kjer Sl je ta kot tako imenovana «alek-sandrijka» služila kruh, in v njem Poročal podrobneje o poslednjih onevih Bajčevega življenja.
Franc Peric, pisec tega pisma, je “il namreč tisti «kmet Peric* (kakor navajam na citirani str. 66 v "Ujigi), h kateremu so Humarjevi, “ajčevi prijatelji in Peričevi sovaščani, sklenili namestiti — «skri-F* — bolnega Bajca, ki je bil neke noči prišel ponoči iz Padove, kjer je študiral, in onemogel pred “iso Humarjevih v Biljah.
Poleg zelo natančnega popisa dogodkov, ki so se zvrstili od preno-s®.težko bolnega Bajca od Humarjevo do Peričevih, vsebuje bogato pismo tudi opise občutkoi o dogodkih, ki so se tiste dni odigravali. Peric piše o preganjanju in ^učenju naših ljudi, o zapiranju Ui uničevanju najboljših med nji-Uu. O Bajcu govori — verjetno med Prvimi na Primorskem — kot o mučeniku našega preganjanega naro-
Drago Bajec
fa- Predvsem pa je naravnost obedovanja vredno Peričevo ocenje-'®nje dogodkov, ko proti koncu pi-sma vzklika: «... Zdi se mi, da ži-vimo v dobi od Atile...*. Zanimivi 0 seveda tudi podatki o tem, kako ,° tiste dni zaprli nekaj ljudi, ka-o so v Postojni ustavili cel vlak ‘Jakov, ki so prihajali iz Jugosla-‘Je na Bajčev pogreb, kako so Pe-,'.ca neprestano zasliševali, kako je , u prisiljen skriti knjige in vse, . V^koli bi bilo po italijanskih sod-ah obremenilnega gradiva.
^‘smo je toliko bolj ganljivo in Prepričevalno prav v svoji prepreči®^*' Zato tuc*‘ objavljamo ta-kakor je napisano, tudi z ne-aterimi slovničnimi in drugimi pomanjkljivostmi. Na mestih, kjer ju® v oglat oklepaj dal pil i, po-‘£ni, da je tekst družinske zna-?Ja ali nepomemben za dogodke Rcog Bajčeve smrti in pokopa.
0ri- sm<|. ki ga objavljamo kot v JTpnalu z vsemi tiskovnimi in slov-cnimi napakami se glasi:
Bilje. 25/X.28. Felička.
h^nes vdobil tvoje pismo srčna_ ti
^aga
Dan ...........
not. ~	teden sem res gledal
Ha 111 žalostno za Tomažem, ker a ,n' bilo pa mislil sem si da se "Ouoro prekladaš, da so g. že pri-d' najbrže so pa ta leden tisti aeui Kaj? Ker mi pišeš da imam l0av in tako naprej, rečem prvič ■ da čudno se mi zdi da te veno-o r boli oziroma opominja. Čudno toliko časa, ali pa bo nu‘° tako samo med seboj. Pa
mamica bodi previdna in pazi se Oh Felička pismo nadaljujem je že torek 30.X. Včeraj [prečrtano1 Jutri bo teden sem začel ti pisati da ti ko j odgovorim a ž..li bog nisem mogel in nisem mogel, tako je komaj danes tisti dan, in ti boš jutri že čakala pisma. Koliko sprememb in toliko groznega se je zgodilo v naši hiši ta čas Lpol vrste uničene zaradi prepogiba pisma 1 zvedela. Pa pazi se in ne se preveč prestrašit. To kar se je zgodilo ima zopet na vesti naš tlačan, kateri nam preganja naš najboljši cvet, kateri nam uničuje in zapira naše najboljše ljudi. Toraj začnem in ti povem vse odkraja kaj se je zgodilo vse v naši hiši. Sedaj ko ti to pišem je torek 8. ur zvečir. Ob edni po polnoči bo teden ko je prišel Bajc v spremstvu Cvetke in Dušana od učitelja me klicat na okno od moje sobe (Gotovo ga si poznala kaj? Tisti študent ki je hodil zmeraj z Cvetko k nam z očali en visok.) Toraj prosil me je naj ga sprajmem za en večir da bo spal pri meni. Jaz sem ga sprejel in mi začne praviti kaj se mu godi. Pravil mi je da prihaja iz Padove-kamor je šel pred nekaj dnevi da položi izpit na tamošnji univerzi kjer študira. Danes teden zjutraj je bil obveščen da ga išče policija, ter da je interniran za pet let na italijanske otoke, kamor pošiljajo sedaj politiki nevarne ljudi. Ko ja to zvedel je hitro odšel in ob dotični uri kakor sem ti ru. oni strani pisal prišel k nam, z nado da drugi dan bo šel naprej in po noči čez mejo v jugoslavijo. Drugi dan namesto ustati je obležal v postelji z mrzlico, nič sluteč kaj hudega tolažil se je da bo šel pa ponoči naprej, ter da bo boljše. Mesto na bolje muje šlo zmiraj na slabše mrzlica zmiraj rastla, zdravnika ni pustil poklicati ker se je bal, da se s tem izda. Tako je minila že druga noč. in ubogi človek bil je zmeraj slabše drugi dar. ob desetih predpoldne ga vidim kako da hujša, grem v Gorico ponj zdravnika. Slovenca, ker na Tatjana se ni bilo za zanesti. Zdravnik je rekel da pride ob edni po poldne. Jaz grem domov. Med tem časom ko sem bil jaz v Gorici so že doma poklicali našega zdravnika, in g. kurata, tata stoji pred prionom k prihajam iz Gorice in mi pove da že urnim ter da ni nikake pomoči več. Zdravnik je rekel da od strahu se mu je vstavila kri pri srcu, in od tega mu je prišla velika mrzlica kateri je v malih urah podlegel kot mučenik, našega preganjanega naroda star šele 24. leto v katero je ravno tisti dan stopil. Vsi smo jokali v hiši kakor bi bil naš. Oh kaj je bilo pa potem po par urah ko so prišli svoji -iz Vipave-oče sestra dva brata stric. To smo mislili da znorijo potem je prišla komisija iz Gorice, karabinirji, jaz ves u strahu da me bodo zaprli, potem pa so ga nesli na pokopališče v kapelo, ter se maščevali nad njim mrličem stem da ga niso hoteli po-grebsti. V sredo kmalu po poldne je vmrl, šele v nedeljo pred poldne so vdobili dovoljenje da ga smejo pokopati, in peljati domov v Vipavo. V Biljah ga je spremljalo ljudstvo iz celih Bilj do cirkve, vse polno vencev in rož se je nabralo da ni bilo mogoče jih kam spravit. Venci so prihajali iz vseh strani največ iz Gorice ker je bil v Gorici v službi pri Edinosti. Potem iz Bilj ga peljejo v Vipavo, kjer se je zbralo toliko ljudstva, da so pogreb oblastva prepovedala drugi dan ko so se ljudje poizgubili, so ga vendar dovolili pokopati. Jaz nisem šel ker je padal dež. [...1 Danes smo vse zvedeli kako da je bilo pri pogrebu. V ponedeljek se je zbralo še več ljudstva kako v nedeljo vencev iz rož toliko, Ja se še ni videlo pri pogrebu v naših krajih. Oblastva so začela zopet delati sitnosti in grozit da ga ne pokopa jo ako ne gredo proč, in da naj nesejo tudi rože proč. Tako v ponedeljek prav z nočjo so ga vendar pokopali. Pravijo da niso pustili ne duhovniko in ne zvonenja in ljudem niso pustili ne moliti ne jokati kogar so videli jokati so ga fašisti pretepli. Tako ker jim je živ ušel so si razhladili na ta način srd da so se maščevali nad mrtvim. Zdi se mi da živimo v dobi od Atile. Tudi po zaprli so jih nekaj V postojni so vstavili cel vlak dijakov kateri so prihajali iz Jugo-
ceNT*o
34070 SOVODNJE (Gorica)
UL. RUP,A "ASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TELEX INTERGO 46482
VELIKA izbira vsakovrstne ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK
•	SMUČI
LAMBORGHINI. ROSSIGNOL, ELAN. FISCHER, KNEISSEL. OYNASTAR. VITTOR TVA. SPALDING, MAXEl
•	OKOVJE ZA SMUČI
MARKER, SALOMON, LOOK NEVADA. TYROLIA, GEZE
•	KONFEKCIJA
tLLESSE, COLMAR, GlGI RIZZI. MARILENA. LA FONT. SAMAS. LA COSTE. ICEVVOOL. DUBIH. BENNING. TRISSI
•	ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU
CABER NORDICA, LANGE. GARMON1, ORTLES, MtRI-BELL. ORMA
glavna cesta za trst
(Med letališčem in mejnim prehodom miren)
slavije, ter jim niso pustili iti na pogreb. Jaz sem še vedno v strahu da me ne popeljejo karabinjerji hodijo vsaki dan sem me izpraševati in skušat vsakovrstne reči že 7. krat so bili tukaj od kar je vmrl. Knjige in vse ropotije sem skril. Pismo nadaljujem je sreda. Danes vdobil tvoje zlato mi pisemce srčna ti hvala drugi teden hočem zopet ti pisati, in obširno odgovoriti na tvoje pisemce jutri so Vahte zopet žalostni dan. Ako bo lepo vreme bom šel v Vipavo obiskat stariše od pokojnega in njegov grob. Doma smo vsi zdravi, Danila se bojim da bo imela zopet grinte drugače je prav zdrava in naprej klepeče. Te prosim odpiši-mi hitro na to pismo ker se zelo bojim da se ne zgodi kaj zmano. Sedaj mi je rekel Tomaž da moram prit jutri v Renče na županstvo ne-vem kaj pa tam mi hočejo. Felička zbogom odpišimi hitro in po-tolažimime. Tvoj zvesti Francili in Danila.
K takemu pismu in poročilu je
vsak komentar odveč. Sicer
pa po-
znamo dogodke še iz pričevanj drugih udeležencev tistih tragičnih dni, ki nam govorijo o veličini narodnostnega boja, ki ga je vodilo primorsko ljudstvo, in o divjem fašističnem besu, ki se ni ustavil niti pred smrtjo in niti pred najsvetejšimi čustvi družinskega življenja.
Tragično preminuli Drago Bajec pa nam je poleg svojega pesniškega poslanstva, ki smo ga v celoti odkrili šele ob 50-letnici smrti, pokazal tu tudi veličino in vrednost človeške žrtve za narodovo svobodo.
MARIJAN BRECELJ

Verdijev korzo ob začetku stoletja, ko so namestili električne svetilke. Podoba ulice je enaka današnji, na pročelju druge hiše je bila Medvedova trgovina (danes veleblagovnica Vittadello). Med prvim in drugim nadstropjem je napis J. MEDVED (Sliko smo povzeli iz razprave «L’ospitalita a Gorizia* Luciana Spangherja, ki je izšla leta 1973)
OD 1. JANUARJA VELJAJO NOVA PRAVILA
Seznam zdravnikov na Goriškem ki so se prijavili pri SAUB
Vsi državljani imajo po novem pravico do popolne zdravstvene oskrbe - Izbirajo lahko svojega zdravnika med tistimi, ki so v seznamih združenih osnovnih upravnih struktur
Prejšnjo nedeljo smo v našem listu objavili celostranski oglas od-borništva za zdravstvo in higieno dežele Furlanija - Julijska krajina z naslovom «Š 1- januarjem 1980 pravica do zdravstvene oskrbe zagotovljena vsem državljanom*. Gre za izvajanje novih predpisov na zdravstvenem področju, iz katerih je razvidno da se postopoma ukinjajo bolniške blagajne. Vsa zdravstvena oskrba bo v sklopu deželne uprave, oziroma v okviru združenih osnovnih upravnih struktur, katerih italijanska kratica je SAUB.
Na Goriškem imamo tri take SA UB s sedeži v Gorici, Gradišču in Tržiču.
V teh dneh so si morali zdravstveno zavarovani državljani izbrati svojega zdravnika za splošne bolezni, upoštevajoč seznam tistih zdravnikov, ki so se javili v pisarni SAUB. Ker gre za zdravnike, ki so v glavnem že bili pri prejšnjih bolniških blagajnah, so državljani izbrali kar istega zdravnika. Objavljamo danes v našem listu imena in naslove zdravnikov, ki so vpisani v sezname omenjenih združenih osnovnih upravnih struktur. Zdravniki so imeli pravico vpisati se v seznam za posamezne občine, zato najdemo eno in isto ime vpisano v več občinskih seznamih.
Kdor zdravnika še ni izbral, lahko to še vedno napravi v pisarnah o-menjenih SAUB. Kar se Goriške tiče, so sedaj pisarne SAUB v Gorici, Gradišču in Tržiču v bivših sedežih bolniških blagajn INAM.
SAUB 1 - Gorica
Občine Gorica, Sovodnje, števe-rjan, Krmin, Koprivno, Dolenje, Moš, Moraro, Šlovrenc.
Občina GORICA
Pasquale ARCURI, Ul. Oberdan 3; Giovanni BELLI, Korzo Verdi 109; Teresa CARBONE, Ul. Trento 41; Carlo CASASOLA, Ul. Mazzini 7; Giovanni CRISTIANINI, Korzo Italija 204 ali Ul. 4. novembra v Podgori; Salvatore CUTROFEL-LO, Korzo Italija 90; Angelo DAI-NESE, Ul. Roma 4 ali občinska ambulanta v Sovodnjah; Giovanni DE CASTRO, Ul. Duca d’Aosta 36; E-milio DE GRESSI, Korzo Italija 90; Mario FABBRO, Ul. Roma 4; Ma-, rio FORNASIN, Ul. 9. avgusta 4; Giuseppe FRANDOLIC, Ul. Nizza 76; Antonio GALLIANO. Ul. Crispi 11; Rodolfo GENOVESE, Ul. Udi-ne 82, Ločnik; Severo GENTILINI, Travnik 38; Konstantinos KOUVA-LIS, Korzo Verdi 109; Ezio Maria LAUTIERI, Korzo Verdi 85; Rossa-
.................................innnnin..
OBUJANJE SPOMINOV NA GORICO, KAKRŠNA JE BILA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
Z velikimi izložbami in prijaznimi manekenkami je trgovec Josip Medved zbujal pozornost Goričanov
Trgovina je bila takrat v Gorici najmoderneje urejena in je vse druge prekašala - Josip Medved je bil med vodilnimi slovenskimi trgovci - Več let je upravljal tudi kinodvorano Central, ki je bila najlepša v Gorici
Ganski tigovcc Josip Medved sukan ob petdesetletnici leta 1914
V svojem zajetnem delu o Slovencih- v Gorici piše o njem Andrej Gabršček takole: «Bazar je otvoril podjetni Josip Medved, naš rojak iz Novega mesta. Namerava se stalno naseliti v Gorici. Za začetek je kupil konkurzno maso Zakrajškovo in zdaj razprodaja v tem bazarju vse kupljeno blago po jako zmernih cenah. «Soča» priporoča občinstvu, naj izkoristi to priliko in s tem pridobi Gorici izbornega slovenskega trgovca. Zadeva z Medvedom se je pričela takole: Medved je v Novem mestu redno čital Sočo in spoznal je, da je pri nas mogoč lep napredek. Pisal mi je, da bi rad kupil v Gorici kako trgovino ali pa naj poiščem pripraven prostor za novo. Prav takrat je bila znana trgovina Zakraj-škova v poravnavi in njen odvetnik me je naprosil, naj mu poiščem koga, ki bi prevzel vse blago po jako nizki ceni. Pisal sei i takoj Medvedu, ki je prišel, videl in kupil za ba-
gatelno ceno vse, pa takoj začel prodajati in je pri vsej tej kupčiji prav dobro zaslužil. Potem je otvoril v jako elegantnih prostorih bivšega hotela Ogrska Krona izborno urejeno trgovino konfekcije in tudi modnega blaga. Kmalu je imel trgovino na obeh straneh glavnega vhoda in tudi v dolgem salonu na dvorišču. Priredil je ogromne izložbe, kakršnih Gorica dotlej ni videla in Medved je začel v Gorici prav dobro napredovati. Dotlej so vsi- naši ljudje mislili, da v Gorici ni možna trgovina drugod nego v Raštelju, na Travniku in v Gosposki ulici. Na Corso Verdi pa se je zdelo vsakomur, kakor da je že zunaj mestnega prometa. Toda Medved je imel polno zaupanje, da zmaga, kajti videl je veliko primitivnost goriških trgovcev in -še večjo zanikmost njihovih izložb. Medved sam pa je s svojimi vedno se menjajočimi izložbami pritegnil pozornost vseh boljših r' ':v, in opažali smo, da se je celo promenada mestne gospode čedalje bolj obračala mimo njegovih izložb. Pozneje bomo 'videli, da je Medved pritegnil v najlepšo goriško ulico še več novih velikih trgovin. Čez nekaj let je postal Corso Verdi najprometnejša goriška ulica.*
Tako o Josipu Medvedu piše Andrej Gabri ek. V Gorico je Medved prišel leta 1903, proti koncu zime.
Naše zanimanje ja Josip Medved pritegnil, ker so nam nekateri še danes živeči Goričani povedali, da je on več let upravljal kinodvorano Central in da je imel zelo veliko domislic, kako pritegni*-publiko v to, takrat najlepšo mestnp kjnodv, ca,no. Bil pa je Josip Medved sila-iznajdljiv človek. Doma iz Novega mesta je na Dunaju in v Ljubljani delal več let kot trgovski potnik in zlasti v prestolnici videl, kako lahko napreduje trgovina in kako se lahko privabi klientela. Z zaslužki nekajletnih potoval^ si je zgradil hišo in odprl trgovino v Novem mestu. Ker pa je iz časopisov izvedel, da se slovenskim trgovcem v Gorici odpirajo lepe možnosti, se je odločil, da pride n Primorsko.
Po kratkem presledku v Raštelu, je takoj uvidel možnost trgovskega razvoja Korza Giuseppe Verdi. Dotlej so bile trgovine v glavnem osredotočene v s irem mestnem trgovskem središču. Razni slovenska podjetja so takrat že selila svoje prostore s Travnika ali Gosposke u-lice na korzo. Trgovsko obrtna zadruga je prav takrat mislila na gradnjo Trgovskf doma in vse je kazalo, da bo korzo zaživel s trgovinskega vidika.
Josip Medved J tako vzel v najem celotno stavbo, v kateri je danes blagovnica Vittadello (tu je bi-
r , — "■	..... ■ :!■ ■■ ■■....................

I
II
. V ■:
goriških Slovencev na vrsti razne prireditve, je bil Josip Medved vedno med prvimi. Ko so prirejali kmečke plese, so njegove manekenke nastopile v raznih narodnih nošah in ker so to bila lepa dekleta, kot;je-prav za tak poklic, so zbujale,včaf no veliko zanimanja in občudovanja.
Doma pri Medvedovih je bilo vedno veselo. Ker je bila hči Cirila zelo nadarjena za glasbo in tudi med najboljšimi gojenkami šole glasbenika Michla v tukajšnjem Pevskem in Glasbenem društvu, je Josip Medved vabil k sebi na dom ugledne goriške slovenske meščane in jim prirejal redne domače koncerte. Na njih so peli še mlada Cirila (kasneje je bila zelo čislana pevka ljubljanske Opere in igral' a ljubljanske Drame in v letih po drugi vojni tudi vzgojiteljica glasbe tako v Beogradu kot v Ljubljani) in tudi drugi glasbeni umetniki, ki so občasno prihajali v Gorico. Oče je bil zaljubljen v svojo mlado hči-umetnico, za glasbo pa je bil o-sebno popolnoma negiran. Prav zaradi tega je ob nekem obisku v Leipzigu tam kupil harmoniko, ki je «igrala» s ploščo, kot kaka današnja kaseta. Na takih praznikih je torej igral na to harmoniko, vsi so mu ploskali, iz glasbila pa je prihajala vedno ena in ista glasba.
Trgovina mu ji dobro nesla, ta-
”
•giiiiii&iuituMtst.pgsz
Corso Cins. Verdi št. 38.
nudi najboljšo priliko pri nakupu izgotovljenih oblek, klobukov In Čevljev.
I
£Tq strašite se velikih šij»! Postrežba prav domača !
Stalmele ©Šle
I: w Mate© ces&eJS
«iMe Strašite se velikih šip!* je opozarjal oglas čez celo zadnjo stran »timcckega glasa* v letu 1908

AUTO SACCHETTI
servis za
VOLKSWAGEN
PORSCHB
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine
URNIK: vsak dan od B. do 12. ter od 14. do 18. urs ob sobotah od 8. do 12. urs
Ln
K
3
GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032
EKNOMEC
S
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
la dolg: leta tr ovina Pitaš:'). V tej stavbi je bi' prej Hotel «Orska Krona*. Znan je bil, ker so v veliki pritlični kristalni dvorani bili koncerti. Medved je notranjost stavbe docela preuredil. Na korzu je dal urediti velike, med seboj Povezane izložbe, v katerih so se sprehajale manekenke z najnovejšimi modeli, da bi privabile kliente, o-ziroma klientke. To je bila novost za Gorico in vse mesto je buljilo v te izložbe. Stvar je seveda pritegnila veliko kupcev v trgovino, kjer so prodajali tako moške kot ženske obleke in blago najboljših tovarn. Kjer je danes notranji del veleblagovnice je bil takrat vrt in le stranski del je b pokrit. Tu je bila že prej omenjena steklena dvorana. Tu je Josip Medved prirejal razne razstave, ki so pritegovale zanimanje ljudi. Imel je tudi krojač-nico, kjer so spretne šivilje izdelovale obleke za goriško gospodo.
Trgovcu je pomagala žena Judita roj. Sucha, iz dunajske plemiške družine. V sebi je imela tako francosko kot češko kri. Bila je zelo iznajdljiva, imela je smisel za aran-žerstvo.
Medvedova družina se je takoj vključila v slovensko družabno, gospodarsko in narodnostno življenje v Gorici in teko najdemo Medvedove kaj kmalu v prvih vrstah slovenskega življa v našem mestu. Bil je med vodilnimi ljudmi v združenju slovenskih trgovcev, sodeloval je z Gabrščkom sodeloval v raznih pobudah v Trgovskem domu. Ko so v kasnejših letih bili v tem hramu
ko se je odločil še za nove trgovske posege. V stavhi slovenske Centralne posojilnice (danes sta tam Francovi trgovini) je odprl novo trgovino s finejšimi čevlji, klobuki, dežniki, usnjeno galanterijo. Ko so trgovino preurejali, so ljudje radovedno zijali skozi ograjo, kaj 'o v tem novem Medvedovem podvigu. To je Medveda vzpodbudilo, da je dal nalepiti velike plakate z besedo «OHO!» napisano v velikih črkah. To ime je kasneje trgovini tudi o-stalo in tudi na ploščicah na pločniku pred trgovino je bila ta reklama pa seveda v vseh časopisih. Tudi tu so bile izložbe lepo angažirane. Bili so v niih luksusni klobuki znamk Borsalino in Habih, čevlji MuenchenPraetz in Salamander, itd. Ker je reklama trdila, da Habi-novi klobuki ne puščajo vode, jih je Medved dal v izložbo postaviti tako, da si bili vedno pod umetnim dežjem. S tem je dal eno roko reklami in potrdil, kar jc ta trdila.
Nekje v začetku drugega desetletja tega stoletja se je Josip Medved odločil še za drug trgovski podvig. V stavbi slovenske Centralne posojilnice, v bivši Dreherjevi hiši, so bili poleg stanovanj, pisarn in trgovin tudi restavracija Central in dvorana Central. Tu so prirejali razne koncerte, plese, druge prireditve in od leta 1906 tudi kinopredsta-ve. Zanje je skrbel slovenski arhitekt A. Tscherne, ki je imel veliko obiska zlasti ob nedeljah. Veliko je oglašal v slovenskih listih, ker so bili filmi nemi, pa je bila predstava pripravna za slovensko, italijan-
sko in nemško publiko. Tscherne je po nekaj letih odpotoval v Maribor, nekaj let kasneje je kinodvorano vzel v najem Josip Medved. In sicer potem, ko je zaradi nesreče pri u-pravijanju z aparaturami in filmi, požar precej poškodoval dvorano.
Josip Medved je dvorano docela preuredil napravil iz nje, kot smo lahko ugotovili na ohranjenih fotografijah, zelo lepo dvorano s precej velikim foyerjem. Kinodvorana je bila opremljena po Medvedovem posegu z novimi stolicami, v ozadju je bilo pet lož, ki so bile rezervirane, osrednja za grofico Winc’.isch-graetz, ki je tedaj bivala v Gorici, štiri stranske pa za oficirje tukajšnje garnizije in druge petične obiskovalce. V foyerju pa je bilo veliko cvetja, sreči dvorane je bil postavljen velik nagačen medved. To v čast gospodarju kinematografa. I-sti medved je bil pred tem na pločniku goriškega korza pred Medvedovo trgovino.
Poleg oglasov v časopisju si je Josip Medved delal reklamo za kinodvorano tako, da jc po korzu hodil gor in dol v monduro oblečen visok možakar, ki je delil deklamne listke za vsakdanjo kinopredstavo. Reklamni listi so bili tiskani v treh jezikih, ki so se takrat govorili v Gorici.
Josip Medved je torej dvorano docela preuredil. Bila je že takrat taka, kot smo jo videli pred leti, dokler je bil v njej kino Central (med dvema vojnama je bilo kinu ime Sa-voia, sedaj je v tem prostoru veleblagovnica). Cbla t je od njega zahtevala, da je '••'ošteval vse varnostne predpise in je zato zgradil zunanjo kabino, ki jo Trga Battisti vidimo še danes. Kinodvorana ni takrat imela galerije, ki so jo zgradili po prvi vojni.
Filmi so bili seveda nemi. Pred začetkom predstave je bil kratek u-vodni koncert. Na modernem klavirju Phonola so igrali pianist Razlag in drugi glasbeniki. Ob gala predstavah, t.j. ob začetku predvajanja enega ali drugega filma, pa so poleg pianista nastopale tudi pevke in plesalke te: pevci. V prih letih vojne so v hal' kinodvorane na velikem zemljevidu z zastavicami o-značevali kako potekajo boji na frontah, v kinodvorani so predvajali tudi dokumentarne filme o teh bojih.
Po vojni je v:c to kot marsikaj drugega slovenskega v Gorici šlo mimo. Josip Medved se je z ženo in otroki Cirilo, Mimi, Ivom in Jožkom izselil v Ljubljano. Tudi tam je imel trgovino ' onfekcijskega blaga. Umrl je leta 1930, na njegov pogreb so prišli poleg drugih tudi Sokoli iz Novega mesta.
Še marsikaj bi lahko povedali o delu tega podjetnega rojaka, tako kot nam je o njem pripovedovala hči Mimi, ki ži i v Novi Gorici in ki je bila med najbolj aktivnimi in vodilnimi športnicami društva Primorje v Ljubljani (bila je tudi jugoslovanska prvakinja v plavanj' . Za konec 'a naj napišemo še tole: v takratni Ulici Bagni (danes Ulica Cadorna), kjer je še danes sicer zelo zapuščeno mestno kopališče, so razni slovenski ugledni meščani, med njimi tudi Josip Medved, ustanovili plavalni klub «ščuka». Kopališče so vzeli v najem, plačevali u-službencem in se tu urili v plava nju.
In še v letu 1907 je bil Josip Medved na čelu odbora, ki je zahteval od države ustanovitev slovenske trgovske šole v Gorici.
MARKO WALTRISCH
na LO MONACO, Ul. 24. maja 7; Femiccio MILOCCO, Ul. Della Bona 8; Massimo PELLIZZON, Ul. Puccini 37; Stanislav PERAZZI, Ul. 24. maja 7; Pietro PICIULIN. Ul. 9. avgusta 9; Italo QUERINI, Korzo Verdi 121; Giancarlo RITELLA, Strada vecchia 22, Ločnik; Gualtie-ro SCARAMELLA, Ul. Trento 51; Gaio SCHIRO-, Ul. Faiti 15; Ennio SORRENTINO, Ul. 24. maia 5; Roberto SPERANZA, Ul. Garzarolli 126; Marcello VENUTI, Ul. Manzoni 10; Carlo VENUTI, Ul. Manzoni 10.
Občina SOVODNJE
Vpisali so se nekateri med zdravniki, ki so v seznamu občine Gorica, in sicer: Arcuri, Belli, Cristia-nini, Cutrofello, Dainese, De Gres-si, Fornasin, Frandolic, Genovese, Gentilini, Kouvalis, Lautieri, Peraz-zi, Piciulin, Querini, Schiro, Sor-rentino. Naslovi so seveda isti kot v gornjem seznamu za občino Gorica.
Občina ŠTEVERJAN
Vpisali so se nekateri med zdravniki, ki so v seznamu občino Gorica, in sicer: Arcuri, Belli, Cristia-nini, Cutrofello, Dainese, De Gres-si, Fornasin, Frandolic, Genovese, Gentilini, Kouvalis, Lautieri, Peraz-zi, Piciulin. Querini, Schiro, Sor-rentino. Naslovi so seveda isti kot v gornjem seznamu za občino Gorica.
Občina KRMIN
Salvatore CUTRUPI, Ul. Saura 11; Livio GALOPIN, Ul. Armistizio 9; Renato GODEAS, Ul. Gorizia 20; Michele MILAZZO, Trg 24. maja; Alfonso PAGNUTTI, Ul. Conti Zuc-co 25; Santi PULVIRENTI, Ul. U-dine 40.
Občina KOPRIVNO
Roberto CHIOZZA, Ul. Boschetto 5-b v Šlovrencu in Ul. Petrarca v Moraru; Tristano PAUSI, ambulante v Mošu, Koprivnem in šlovrencu.
Občina DOLENJE
Francesco D’AMICO, občinska ambulanta.
V	občinah MORARO, MOŠ ia ŠLOVRENCA sta pristojna zdravnika Chiozza in Pausi.
SAUB 2 - Gradišče
Občine Fara,, Foljan - Redipuglia, Gradišče, Mariano, Medea, Romans, Zagraj, Vil^š. Ker nimamo bralcev v teh 'občinah ne objavimo imen zdravnikov, ki so vpisani v seznamu tamkajšnje SAUB.
SAUB 3 - Tržič
Občine Tržič, Doberdob, Ronke, Škocijan ob Soči, Starancan, Turjak, Gradež, Šempeter ob Soči.
Občina TRŽIČ
Daniela AGUZZOLI, Šalita Gra-natieri 3; Marcella BACCI, Ul. An-drea Doria 8; Tarcisio BELCI, Ul. Napoli 19 in Ul. Terenziana 16; Paola BON, Ul. San Marco 29; Carlo COLAUTTI, Ul. Mazzini 3; Maria Elisabetta D’ERRICO. Ul. Plinio 16; Ennio DEM1TRI, Ul. C. Cosulich 31; Vittorio FASOLA, Ul. Duca d’A-osta 107; Sergio FONTANOT, Ul. Venezia 10; Dario FRANCHI, Ul. Fontanot 1; Edvige GIRALDI, Šalite Granatieri 3; Alberto GITTO. Ul. S. Giorgio 7; Marco KRAUS, Ul. Giacich 9; Walter LO BELLO, Ul. Garibaldi 68; Carlo MAURI, Ul. Valentinis 86; Francesco MORETTI, Ul. Napoli 27 in Ul. Duca d'Aosta 18; Sergio MUSINA, Ul. Verdi 15; Guido NERI, Ul. Battisti 4; Giuliano PEDIRODA, Ul. Plinio 6; Paolo RANDI, Ul. Garibaldi 68; Francesco RAPOZZI, Ul. L maja 98; O-rietta SANGHERO, Ul. San Francesco d’Assisi 27; Franco STEFANI, Ul. San Marco 32; Amerigio TABACCO, Ul. Giacich 16; Mario VELUSSI, Ul. L maja 94.
Občina RONKE
Carlo BERNAZZA, Ul. D’Annun-zio 47; Marco DE BENEDITTIS, Ul. SS. Trinita 3; Felice GIACCONI. Ul. Mazzini 57 in občinske ambulante v Doberdobu, Staranzanu, Folja-nu; Giovanni PELLA, Ul. Ipp. Nievo 21; Roberto VENTURA. Ul. Duca d’Aoste 30; Giorgio VERBANO, Ul. Roma 37; Giorgio VERBANO ju-nior. Ul. Manzoni 8.
Občina DOBERDOB
Borut SPACAL, Cl. Giardino 29; vpisani so tudi zdravniki, ki bivajo v Rcnkah in sicer Bernazza, De Benedittis, Giacconi (sprejema tudi v občinski ambulanti v Doberdobu), Pella, Verbano, Verbano jr. Naslovi so isti kot v gornjem seznamu za občino Ronke.
Občina STARANCAN
• Vpisali so se nekateri med zdravniki, ki so v seznamu občine Tržič in sicer; Bacci, Belci. Bon, Colaut-ti, D’Errico, Fasola, Fontanot, Git-to, Kraus, Moretti, Musina, Pediro-da, Randi. Rapozzi, Spanghero, Stefani, Tabacco, Velussi. Naslovi so seveda isti kot v gornjem seznamu za občino Tržič .
Občina
ŠKOCIJAN OB SOČI
Italo BOLLETTI, Ul. Gramsci 1 v Šempetru ob Soči; Giuseppe CAR-LOTTA, Ul. Gorizia 3; Guido GREGORIN, Ul. Isonzo 10; Paolo MU-SINI, Ul. Rebez 8; Doriana PO-TENTE, občinska ambulanta v ŠkO-cijanu; Livio TREVISAN, Ul. Battisti 20.
V	občinah ŠEMPETER OB SOČI in TURJAK so pristojni v prejšnjem seznamu objavljeni zdravniki Bol-lett, Carlotta, Gregorin, Musini, Po-tente in Trevisan.
PrSmorški^nevmfc 6
KULTURA

27. januarja 1S80
OB 20-LETNICI NJEGOVE SMRTI
Ivan Pregelj
pisec Tolminske
Tolminska — ta slikovita poso-ška deželica, je odigrala v zgodovini slovenskega naroda precejšnjo vlogo v boju proti krivicam, ki jih je izvajal med našim ljudstvom tedanji tuji fevdalni ali tlačanski red. Z uporom leta 1713, znanim tudi kot «tolminski punt*, je to ljudstvo dokazalo svoj kleni značaj in hotenje po pravičnejšem življenju. Te in še druge podobne dogodke, ki so se nekoč odigrali na Tolminskem, so opisovali razni pisci, zlasti oni. katerim je bila ta dežela domači kraj. Predvsem zgodovinar Simon Rutar (1851 -1903) in pa Ivan Pregelj, ki sta napisala mnogo lepega in zanimivega o svoji Tolminski in jo s tem res ovekovečila.
Tokrat posvečamo ta priložnostni zapis Ivanu Preglju ob 20-let-nici njegove smrti.
Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 pri Sveti Luciji na Soči (sedaj Most na Soči). Mati in oče sta mu umrla, ko je bil star komaj devet let. zato je svoja mlada leta preživljal pri dedu in babici. O dedu piše Pregelj, da je bil zelo čudaški, tako da so se ga celo bali. In skoro neverjeten je dogodek iz življenja «deda Lovr-ča*, ki je fes vreden, da ga omenimo. Po smrti hčere (bila bi pisateljeva teta), ki je bila stara o-semnajst let, je prizadeti oče hodil vsak dan na njen grob, vzel iz njega hčerino lobanjo ter jo zakopal na svoji njivi, kamor je potem vedno zahajal. Ko pa je proti zatonu svojega življenja vedno težje hodil na njivo, je lobanjo spet odkopal ter je skril v slamnjačo svoje postelje...
Bolj ljubezniva je bila babica, ki se je mnogo trudila, da je preži-vila osirotele vnuke in zato se je Pregelj rad spominja s hvaležnostjo. Za šolanje nadarjenega Ivana pa je poskrbel domači župnik Jožef Fabijan; pomagal mu je, da je šel v goriško gimnazijo in pozneje tudi na univerzo na Dunaj, čeprav se je užalil, ker Pregelj ni hotel iti v bogoslovje. O tem svojem dobrotniku piše; «Spravil me je v goriške šole. Ves čas mi je bil kakor drugi oče, strog, dober...*
Postal je profesor slovenščine in prvo službeno mesto je dobil 1. 1909 v Gorici, naslednji dve leti pa je poučeval v Pazinu in Idriji. Leta 1912 je odšel v Kranj in tam ostal dvanajst let, to je do leta 1924, ko je bil premeščen v Ljubljano, kjer je preživel preostali del svojega življenja. Umrl je 31. januarja 1960.
Slovstveno delovanje je Pregelj začel s pesništvom ter je izdal med leti 1905 - 1910 tri pesniške zbirke in sicer «Spominčice», nekaj Gregorčičevih pesmi v nemščini »Zvoki od Adrije* in »Romantike*. Potem je opustil pesništvo in usmeril svoje pero na pripovedno področje, kjer je res u-spel. Ustvaril je dela trajne vrednosti. Napisal pa je tudi nekaj dramskih del.
Po izdaji zadnje pesniške zbir-, ke je za nekaj časa skoraj obmolknil, kot bi se pripravljal na nov, zahtevnejši umetniški nolet. Tedaj je začel ustvarjati svoja i-zredno zanimiva dela. Leta 1913 je napisal povest »Mlada Breda*, takoj za tem pa je pričel objavljati v Domu in svetu svoje verjetno najbolj znano delo: «Tla-čani», katero je pozneje v knjigi poimenoval »Tolminci* V tem romanu je Pregelj prikazal zgodovinski upor na Tolminskem 1. 1713. Dogodki, ki sa se odigravali v tistih davnih, temnih časih v njegovem domačem kraju, so opisani na edinstven način, tako da priklenejo bralca k velikemu zanimanju. Ljudje in vsa tedanja trpe ča Tolminska z nezaslišanimi krivicami, ki so io težile, upor in strahoten zaključek upora, vse to je zgrnjeno na straneh tega Pregljevega pisanja. In naravnost pretresljivo je prikazano vzdušje, ki je zavladalo po zatrtem ■•(puntu*. ko začne »gosposka roka pravice* udarjati po nesrečnih pre masancih, od katerih je bilo enajst obglavljenih, šestindvajsetletni I-van Gradnik prvi. ostalih deset za njim... Poleg naštetih strahotnih pričevanj je Pregelj zapisal tudi takole;
Ko je stopil župnik Murovec drugo povelikonočno nedeljo na prižnico in prebral evangelij, je vzkliknil:
«Otroci, danes ne bom pridigal, danes bomo molili za naše ljudi v Gorici. Otroci! Krvava rihta je v Gorici, vaše brate in očete je obsodila pa po rablja so poslali v Videm in jutri bo potoval nalašč čez Tolmin, da ga boste lahko šli... Otroci, zdaj veste kaj je punt. O ienaš...*
Ko prikazuje surovost vojakov,
ki so med divjanjem po deželi med drugim tudi skoro ubili nežnega Kobalovega otroka, piše:... «Pri-šla je stara mati in vzela ranjenega otroka na roke. Ni jokala. Njej in drugim na Tolminskem so tiste čase usahnile solze...*
In še... «Kraj vinogradov je poganjal pelin. O pelin! Od pelina ni bilo ne desetine ne davka. Zato je gnal tako košato: vsa dežela je tonila v njem...*
Franc Koblar je zapisal o tem Pregljevem delu: «Tolminci» so mogočna pesnitev o domači preteklosti in pretresljivo pričevanje o nekdanjih ljudeh. V njih je čar velike in bridke lepote.
Tudi še pozneje je Pregelj zajemal snov za svoje pisanje iz preteklosti domače Tolminske. Tako so nastale povesti «štefan Golia in njegovi*, <Plebanus Joannes*. «Zgodbe zdravnika Muznika* in še nekatere druge.
Gorenjski in njenim ljudem je Pregelj tudi posvetil precej svojega pisanja, saj se je v dvajsetih letih bivanja in zelo plodovitega pisateljskega delovanja v Kranju vživel v dogajanja te dežele, ki mu je postala druga domovina. Povesti «Simon iz Praš*, «Na vakance* govorita o gorenjskih pesnikih Simonu Jenku in Matiji Valjavcu. «Bogovec Jernej* je iz luteranskih časov v tamkajšnjih krajih, «Odi-sej iz Komende* in še drugi spisi pričajo o tem.
Manj pa se je Pregelj pisateljsko poglobil v življenje in preteklost slovenske prestolnice — Ljubljane, čeprav je tam preživel polnih 35 let. Sicer je že kmalu po letu 1930 začel opuščati pisateljevanje, ki je bilo do tedaj tako zelo plodovito, ter ni zadnjih 30 let skoro nič več ustvaril, razen manjših spisov, razprav in kritik. 6-stal je torej pri neki svoji izjavi izpred let, ko je zapisal: »Ne daj mi Bog ničemurnosti, da bi pisal še v svojem petdesetem letu.* In to njegovo prostovoljno odpoved je še podkrepila huda življenjska nesreča. Leta 1938 ga je namreč zadel mrtvoud, ki mu je o-hromil desno stran života, tako da tisto, kar je potem še napisal, je pisal s trudom z levo roko.
Po značaju, pišejo, je bil Pregelj zelo skromen in rad se je veselil v preprosti družbi, še posebno če je bilo kaj petja zraven. Bil pa je tudi samotar in je mnogo zahajal na sprehode v samoto, v naravo, kjer je dolge ure užival mir in sanjaril.
Na enem teh pogostih spjehodov je doživel tole prijetno zgodbico: Nekega dne je, po več urah hoje, truden sedel kraj ceste in zaspal. Pot je vodila na goro, k romarski cesti — in ker je bil prazničen dan, je šlo po poti mimo spečega pisatelja mnogo ljudi, ne da bi ga spoznali. In ker so ob spečem videli navzgor obrnjen klobuk, so bili prepričani, da je to berač. Prevzelo jih je pravo romarsko usmiljenje. Ko se je «be-rač* - Pregelj prebudil, je bil njegov klobuk poln «miloščine».
Ivan Pregelj je bil velik in plodovit pisatelj, ki se je s svojim delom uvrstil v vrhunec zgodovinskega pripovedništva. In to bogato pisateljsko snov ie črpal predvsem iz življenja v domačem, preprostem tolminskem svetu, kateremu je postavil trajen spomenik. In tudi sebi.
LADO PREMRIJ
Slovenska imena naših krajev
Dobje
Dobje, čemjejski zaselek, fr. Pecol, it. Pecolle, je skupno ime s pripono -je iz drevesnega imena dob. mnogo bolj razširjeno na »krajnem sl. Zahodu kakor hrast. Fr. ime pomeni vrh griča, gozdnat ali travnat grič. Ei.ako je nastalo tudi ime vasi Dobbia pri Tržiču in ’e>-jetno tudi Sdobba, ime Soče od otoka Morosini do izlivi (Frau Dizionario topono-•nastico Friuli Venezda Giulia, Udine 1978, str. 57) Že v černjej-skem rkp. 1502 stiephan s dobia stazonichg de pecol.
..mmmmm
Ajdovski moški pevski zbor »Srečko Kosovel* na zadnjem nastopu Primorska poje. Ne le s svojim imenom, tudi s svojim programom nadaljuje zbor pod vodstvom dirigenta Klavdija Koloinija tradicijo partizanskega zborovskega petja
AJDOVSKI ZBOR MDALilJE SLAVNO TRADICIJO
PRED 35 LETI JE ZAPEL ZBOR <SREČKO KOSOVEL>
Govor Ivana Siliča na otvoritvi razstave o delovanju partizanskega zbora «S. Kosovel*
Pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine je kot naslednik slavnega partizanskega zbora istega imena, praznoval te dni 35-letnico obstoja, oziroma časa, ko se je formiral v partizanskem taborišču v Gravini v južni Italiji. Za to priložnost je bila v Kopru 18. t.m. odprta razstava o zgodovini tega zbora, ki jo je pripravil znani zgodovinar prekomorskih partizanskih enot Albert- Klun, znani zborovski strokovnjak in naš sodelavec Ivan Silič pa je imel na otvoritvi razstave priložnostni govor, ki ga objavljamo v celoti.
Petiintrideset let v zgodovini ne pomeni mnogo, toda za nas je bil ta čas predragocen:	izbojevali
smo zmago in se osvobodili, začeli smo si oblikovati družbo na novih temeljih, po svoji volji, v novih odnosih. Za naše primorske kraje pomeni to začetek narodne in socialne osvoboditve, pomeni priključitev k matični domovini, trenutke in čas, ko smo lahko zadihali
. s polnimi pljuči življenje svobodnih ljudi, ki so se z velikim poletom vključili v obnovo razdejane in zaostale žemlje, da si ustvarijo pogoje za razvoj materialne in duhovne kulture. Ogromno je bilo storjenega s toliko večjim zaletom in voljo, kolikor bolj smo občutili zaostalost kot dediščino nečloveškega zatiranja od načrtnega gospodarskega zapostavljanja do pre-
.........................................
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETIJ 1980 m
Tri pomembna dela v programu zbirke «Zgodovinopisje» Partizanske knjige
Monografijo Dušana Kostiča «Osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta» bo založba izdala v sozaložbi z Založništvom tržaškega tiska
Iz letošnjega založniškega programa založbe Partizanska knjiga, ki bo obsegal kar petdeset naslovov, je direktor in glavni urednik založbe Brane Grabeljšek že takoj na začetku pogovora izpostavil zbirko Zgodovinopisje in tri dela v njej, od katerih bosta dve že čez kaka dva meseca na knjižnem trgu. Gre za knjigo Vlada Strugarja »Jugoslavija 1941-1945», delo Dušana Bilandžiča »Zgodovina SFRJ* in monografijo Dušana Kostiča »Osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta*.
Ponovna slovenska izdaja najpopularnejše zgodovine o narodnoosvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov ni potrebna samo ‘zato, ker je v trinajstih letih od izidia,-orve izdaje knjiga že davno pošla, ampak tudi zato, ker jg.v tem ŠMu -delo doživelo veliko sprememb, dopolnitev in izboljšav. (Jugoslavija 1J41 - 1945» se pridružuje številnim inačicam tega dela, ki so izšle pod različnimi istopomenskimi naslovi v srbohrvaščini pa tudi v nemškem in ruskem prevodu. Prva slovenska izdaja 1967. leta nosi naslov »Osvobodilna vojna v Jugoslaviji*.
Po krajšem pregledu geostrate-škega in geopolitičnega pomena jugoslovanskega ozemlja ter zgodovine stare Jugoslavije, avtor sistematično in podrobno sledi razvoju narodnoosvobodilnega boja po posameznih geografskih območjih. Čeprav posveča največ pozornosti vojaškim akcijam, ki jih bogato ilustrira s skicami, pa ves čas opozarja na tesno soodvisnost vojaškega in političnega razvoja narodnoosvobodilnega gibanja. Tako najdemo poleg vojaške analize in ocene razmerje sil obravnavanih obdobij vsakokrat tudi analizo političnega stanja in natančen prikaz nastajanja in uveljavljanja ljudske oblasti. Še posebej zanimive ~'a so tiste strani, kjer avtor govori o prizadevanjih za uveljavitev resnice o narodnoosvobodilnem boju v svetu, za mednarodno priznanje tega boja in za razkrinkanje vloge protiljudskih sil.
Strugar je s svojo knjigo uspel pokazati, da je bil boj enotno razvijajoče se vsejugoslovansko gibanje, ki je po iniciativah komunistične partije ustvarilo enotno strategijo splošnega ljudskega odpora od Slovenije na severu do Makedonije na jugu. Hkrati pa tega boja ni izločil iz širšega okvira evropskega bojišča, ampak je, nasprotno, v tej knjigi ocenil tudi veliko vlogo, ki jo je odigrala jugoslovanska narodnoosvobodilna
vojska v skupni zavezniški zmagi nad fašizmom.
Poleg fotografij ima knjiga tudi vrsto znanstvenih pomagal: . kronološki pregled sočasnih dogodkov po svetu in v posameznih republikah, spisek virov in literature, predmetni register, skice vojaških akcij, sheme razvoja struktur o-svobodilne vojske in oblasti ter pregledne časovne karte razporeditve okupatorskih armad, izdajalskih enot in narodnoosvobodilne vojske. Zato bo knjiga nepogrešljiv pripomoček vsem učiteljem zgodovine, seveda pa bodo po njej z zadovoljstvom segli vsi, ki bi se radi podrobneje seznanili s prelomnim obdobjem v zgodovini jugoslovanskih narodov.
Zelo redka in največkrat nepopolna so zgodovinska dela, ki bi obravnavala nagli pa vsestranski razvoj Jugoslavije od osvoboditve do danes. Prekratek časovni odmik za celovito analitično oceno vseh razvojnih etap, protislovij in zakonitosti v rasti in nenehni krepitvi samoupravne socialistične jugoslovanske družbe je zgodovinarje prej zaviral, kot pa spodbujal k pisanju tovrstnih razprav. Lani pa je pri školski knjigi v Zagrebu hšla knjiga dr. Dušana Bilandžiča «Zgodovina SFR Jugoslavije*, ki v veliki meri ustreza naraščajočim potrebam bralcev po besedilu, ki bi nudilo zares celovit in sintetičen pregled najvažnejših dogod .. v, usmeritev in silnic, ki so oblikovali našo povojno zgodovino. Zr' so se pri Partizanski knjigi odločili, da delo, ki je doživelo velik uspeh na srbo-hrvatskem knjižnem trgu, prevedejo in izdajo tudi v slovenskem jeziku.
Zgodovina SFRJ obsega vse glavne družbenopolitične in gospodarske procese v povojni izgradnji socialistične Jugoslavije, prehod proizvajalnih sredstev iz privatne v državno in družbeno last, izročitev tovarn v upravljanje delavskim svetom zasnovo socialističnega samoupravljanja kot temeljnega družbenoekonomskega odnosa med subjekti združenega dela in opredelitev miroljubne koeksistence in neuvrščenosti kot neodtujljivih stalnic v zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije. Knjiga o-bravnaza tudi protislovja, zastoje in konflikt' •> situacije, ki so spremljali burni povojni razvoj (etati-stično-administrativni način upravljanja družbe in gospodarstva neposredno po vojni, obračun z in-formbirojem, spopad z Djilasovi-mi liberalističnimi pogledi na vlogo in pomen Zveze komunistov v
jugoslovanski družbi, zavrnitev dogmatičnih in centralističnih tendenc rankovičevskega tipa, boj s posameznimi nacionalizmi — »cestna afera* v Sloveniji ter vzpon in padec hrvaškega «množičnega gibanja* — pa z liberalizmom in ultralevičarskim anarhizmom v času tako imenovanih študentskih nemirov 1968. leta, nenehno prizadevanje za premagovanje tehnokratskega odtujevanja ekonomske in politične moči ter za resnično oblast delovnih ljudi nad pogoji in rezultati njihovega dela), zato predstavlja ne le kronološki pregled, ampak resnično kritično analizo doslej prehojene poti povojne Jugoslavije.
Knjiga je razdeljena na Uvod (s kratkim pregledoih družbenoekonomskega razvoja kraljevine Jugoslavije od 1918-1941) ter šest temeljnih poglavij: izgradnja demokratične federativne Jugoslavije (1941-1950), veliki preobrat (1948-1953), dvojnost družbenega sistema (1954-1964), kritika državnega centralizma, razvoj samoupravljanja in novih mednacionalnih odnosov (1960-1971) in razvoj samoupravnega sistema v skladu s konceptom združenega dela (1971/72 - 1977/78).
In tu je še tretja knjiga iz te zbirke, delo, oziroma doktorska disertacija Dušana Kostiča »Osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta*, ki je prejela lani tudi nagrado 22. julija in jo bo Partizanska knjiga prav zavoljo njene tematike izdala skupaj z Založništvom tržaškega tiska v Trstu.
V zbirki Knjižnica NOV in POS bo izšlo šest knjig. Prvo delo je monografija Ivana Jana «Kokrški odred* v treh knjigah in predstavlja v bist-m širšo zgodovinsko panoramo narodnoosvobodilnega boja pod '.aravankami, ki je vrhu vsega tudi dobro in spretno napisana z veščo avtorjevo roko. Druga knjiga te zbirke je delo Steve Sunajka «Diverzije na Slovenskem*, ki podrobneje in monografsko govori o diverzantskih akcijah med NOB v Sloveniji. Tone Ferenc je avtor tretje monografije iz te zb: ke in sicer monografije o Gregorčičevi brigadi. Značilno za ’ > delo je tudi to, da je imel avtor na voljo številne arhive iz sovražnikovih vrst in jih je tu prvič tudi uporabil ter tako objektivno in zgodovinsko predstavil pot in zgodovino Gregorčičeve brigade. «Cik’ostilne tehnike med NOB* je postumno delo avtorja Jožeta Kralla. Pokojni avtor je prvi del rokopisa te svoje
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIJIIIIIIllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMnilllllllllllllllMlIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIlIlllillllHlIiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllliltllllMIllMlIlllinililllllll
Primorske bibliografske vesti
PAZINSKI MEMORIAL, knjiga 9, Pazin 1979.
Vsi referati, ki so bili prebrani na »Pazinskem memorialu* 1976. leta, obravnavajo bogato zgodovinsko preteklost Istre s poudarkom na narodnoosvobodilnem boju. Iz bogatega tematskega izbora bi omenili le nekaj študij: Milan Iskra, Borba talijanskog bataljona «Pino Budicin* JA za oslobodjenje Pazina 1945 (str. 81-88) in dr. Gian Carlo Bertuzzi. Neki aspekti ekonomske suradnje talijanskih i jugoslovanskih partizana u Furlaniji 1944-1945 godine (str. 105 110). O deležu Istranov v španski vojni govori študija dr. Bosiljke Janjatovič: Istrani u španjol-skom ratu 1936-1939. godine (str. 153 167). Fašistično raznarodovalno politiko in militarizacijo šolstva v Istri obravnava prispevek Toneta Crnoborija, ki mu je dal naslov: Fašizacija i militarizacija školstva u Istri izmedju dva svjetska rata (str. 225-232). Dr. Lino Legiša je v prispevku Odgovor slovenskih pisateljev na fašistično zatiranje (str. 241 246) poudaril predvsem delež primorskih pesnikov in pisateljev v borbi proti fašističnemu zatiranju Avtor omenja: Srečka Kosovela, Bogomira Magajno, Stanka Vuka, Ivana Preglja, Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Iga Grudna. .
LA PANARIE (RIVISTA FRIULANA), N. 45 della Nuova Serie Settembre 1979.
Sergio Tavano je v študiji Ancora sulla lotta fra il gallo e la tarta ruga (str. 15-20) poglobil ikonografsko poznavanje znamenitega prizo ra Boj med petelinom in želvo iz oglejske bažilike.
NAŠE JAME, 20 (1978), 1979. Glasilo jamarske zveze Slovenije. Jamarska raziskovanja v letih 1977 in 1978 so povečala globino zna ne jame v Veliki Ledenici v Paradani. O novih raziskavah in izsled kih lahko preberemo v razpravi Nova odkritja v Veliki Ledenici v Paradani dveh avtorjev Andreja Mihevca in Ivana Gamsa (str.7-20).
STUDI GORIZIAN1, genuuio giugno 1979. RIVISTA DELLA BIBLIOTECA
STATALE ISONTINA Dl GORIZIA.
Poznavalce in udeležence prve svetovne vojne bo pritegnila recenzija Fulvia Salimbenija - Gorizia e 1’Isontino nella prima guerra mondiale, (str.15-29) dveh publikacij Camilla Medeota: Cronache goriziane (1914-1918) in Friulani in Russia e in Siberia (1914-1919).
GORIŠKI LETNIK, št. 6, 1979. Zbornik Goriškega muzeja.
Tokratna številka Goriškega letnika je v celoti posvečena bovškemu rojaku in proučevalcu novejše primorske zgodovine dr. Ivu Juvančiču. Iz pestre vsebine 514 strani obsegajočega zbornika naj omenimo le nekatere. Bovško obravnavata dva avtorja: Milko Matičetov s člankom: Bovec - Bovčan - bovški (str. 29-36) in Janez Dolenc: Aitiološke pripovedke z Bovškega (str. 37-45). Iz' bogato zastopane zgodovinske tematike bi kazalo omeniti članke Andreja Vovka: »Stare* podružnice «Družbe sv. Cirila in Metoda* na Goriškem v letih 1885-1918 (str. 67-91), Borisa Gombača. Karakterizacija stavk in mezdnih bojev v Trstu v desetletjih pred razpadom Avstro-Ogrske (str. 93-113), Draga Sedmaka Ustanovitev Slovenske vladne stranke na Goriškem 1922 (str. 115-136), Vida Vremca Predvojni primorski komunist Albin Vodopivec in njegovo poročilo o mladinskem gibanju na Goriškem leta 1936 (str. 151 157) in Slavice Plahute Oris delovanja narodnoosvobodilnih ciklostilnih tehnik na Krasu (str. 159-190). Problematiko kraške arhitekture konca 16., 17. in začetka 18. stoletja obravnava članek Marka Vuka z naslovom: Arhitektura kraške renesanse (str. 289-312). Popis spomenikov in spominskih plošč osebam, ki je urejen po abecednem redu od črke A-J, je napravil Tomaž Pavšič in članku dal naslov: Spomeniki in spo minske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Se Žana in Tolmin (str. 337-401). Slavica Kovač Mlakar je orisala življenje in delo Vinka Vodopivca (403 428), Zoltan Jan je prispeval biblio grafijo Bogomira Magajne (491-502),
monografije dokončal, medtem ko je dr. Ferenc potem drugi del rokopisa dopolnil in zaključil z nekaterimi posegi. Monografija o Levstikovi brigadi je peto delo te zbirke, avtor pa je Janez Perov-šek, medtem ko je prvi del monografije o Tomšičevi brigadi izpod peresa Francija Strleta.
V zbirki Stalne zgodovinske zbirke bo letos izšlo pet del. Tako sta tu 16. in 17. zvezek Zbornika dokumentov in podatkov o NOB jugoslovanskih narodov, s čimer se ta zbirka bliža svojemu koncu, saj sta preostala le še dva zvezka teh zbornikov, 18. in 19. Tretje delo te zbirke je prva knjiga Virov za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem, tu je dalje šesti zvezek Dokumentov ljudske revolucije v Sloveniji in sedemnajsti zvezek Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja. O-
menjene 3 publikacije bo založnica izdala skupaj z Inštitutom za razvoj delavskega gibanja v Ljubljani.
In tu je še zbirka Mala knjižnica NOV in POS, v kateri bosta izšla dva zvezka in sicer NOV na Slovenskem ter šercerjeva brigada Milana Gučka. Gre za brošuri s približnim obsegom vsaka po sto strani, namenjeni pa sta razumevanju in poznavanju spomenikov NOB na Slovenskem, zato bosta na voljo na omenjenih mestih. Sicer pa nameravajo v tej zbirki ponatisniti vse monografije o naših enotah, da bi tako čim bolj približali zgodovino NOB, zato so v pripravi zgoščene monografije o Gradnikovi in Prešernovi brigadi^ pri čeiper je treba opozoriti, davbodo izšle te publikacije tudi v srbohrvaščini, italijanščini, neroščihi in angleščini.
D. Ž.
liiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuifimnu
POMEMBEN ZGODOVINSKI IZSLEDEK
Pojasnjen izvor davne «PiIatusove legende»
Naš sodelavec in prijatelj Josip Merku nam je poslal izredno zanimivo novico, ki jo je zasledil v nemškem dnevniku «Erlanger Tagblatt» z dne 24. - 25. novembra 1979. Ker je zgodovinsko pomembna. jo objavljamo v njegovem prevodu iz nemščine:
PRED VEČ KOT 1300 LETI: ZMAGA SLOVANOV PRI FORCHHEIMU
Sam«ldg/Sonnt»g, 14J1S. November 197»
Vor tiber 1300 Jahten: Sieg der Slavven bei Forchheim
FORCHHEIM — Im Vlaam Forttihehn bal Tor liber 1300 J »hren die en le der hi* ■torUdi beluanlen EnbcbeldiiiiKSRthladi-l*n *wi»fiien den n »eh Ottea vordrlnr*nd«i Germanen and den 81awea olattge funden.
Slu diesem vor kurze m verfiflentlichten
FORCHHEIM - Pred več kot 1300 leti je bila na področju Forchheima ena prvih zgodovinsko znanih odločilnih bitk med proti vzhodu prodirajočimi Germani in Slovani.
K temu pred kratkim objavljenemu izsledku je prišel profesor Dr. Heinrich Kunstmann. Znanstvenik, ki vodi stolico v Institu tu za slovansko filologijo na miin-chenski univerzi, osvetljuje tudi doslej nepoznan razvoj zgodnje zgodovine Forchheima, ki je šele leta 805 prvič omenjen v listinah.
Kunstmann pravi, da je boj med germanskimi plemeni, ki so jih vodili Franki in Slovani, ki so se tedaj ustalili zahodno od reke Re-gnitz, vzplamtel 631 ali 632 na področju forchheimske četrci Burk in občine Hausen. Zmagovalec je bil vladar, slovanski vodja Samo, ki je tako lahke obvladal presečišče dveh glavnih trgovskih cest. Poraz merovinškega kralja Dagoberta I. je bil tako odločilen. da se je frankovsko prodiranje proti vzhodu ustavilo; Karo-lingi so se ga lotili komaj v 8. stoletju.
Spoznanja miinchenskega znanstvenika pojasnjujejo tudi izvor izročila davne »Pilatusove legen de* v Hausnu. Slovanski vodja Samo je namreč nosil vzdevek «poti byl oteč*, kar je v staroslo-vanščini pomenilo »očeta poti*. V ustih poznejših frankovskih ko-
lonov se je popačilo v «Pontius Pilatus* in v ti obliki prišlo preko celih generacij do nas.
Eksli brisi
sežanske
knjižnice
Tisti, ki pogosto zahajajo v Ko sovelovo knjižnico v Sežani, so lah ko v letošnjem letu opazili no vost v knjigah sežanske knjižni ce. Na prvi strani knjige ni več običajnega žiga, temveč so knjige obogatene z ekslibrisi, ki jih v knjižnici lepijo na prvo stran knjige in tako označujejo lastništvo knjige. Ekslibris je umetniško delo tržaškega mojstra Avgusta Černigoja, ki je velik prijatelj Kosovelove knjižnice in njen stalni o-bislcovalec.
In morda še kratko pojasnilo tistim, ki ne pedo kaj je ekslibris. To je drobna grafika, torej posebna zvrst umetnosti, ki so jo poznali v vseh časih, v različnih družbenih krogih m se je razvijala skozi najbolj preproste tehnike. Ekslibrisi so bili vedno last ljubiteljev knjig in pomembnih knjižnic. Kot lastniški znak, so jih lastniki knjig lepili na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. S tem so na poseben način izražali ljubezen do knjige, ki jih niso kvarili s svojimi podpisi, temveč jih tako še obogatili z drobnimi grafikami.
A. N.
EX LIBRIS
KOSOVELOVA KNJIŽNICA - SEŽANA
povedi materinega jezika. Težka je bila pot do osvoboditve, ki je trajala že od časa po prvi svetovni vojni, posebno po letih 27 in 28, ko so razpustili zadnja zatočišča in žarišča slovenske kulture — prosvetna društva. Težko je to danes razumeti in skoro neverjetno se zdi mladim rodovom, da so njihovi očetje in dedje bili kaznovani, če so jih zalotili v šolah, da so spregovorili slovensko besedo. Tudi pesem se ni smela več javno oglasiti. Revščina in beda sta zavladali, ljudje so morali zapuščati domove in si na tujem iskati življenjsko eksistenco. Prišlo je do odkritega ustrahovanja, obsojanja. zapiranja, konfinacij. Prišlo pa je tudi do odpora, ki je čedalje bolj tlel in se razraščaL Medtem pa se je pesem umaknila v samoto, knjiga je v mraku potovala od hiše do hiše, nikoli ni zastala slovenska govorica ne ugasnila pesem v srcu, obe sta ohranjali svoj rod, njegovo izročilo, njegovo bistvo. Niso zalegle ne rafinirane metode raznarodovanja ne surova sila, ljudstvo je ostalo, a postalo je u-porno. Zanj ni bilo dilem, komu naj se pridruži v borbo za osvoboditev in združitev k skupni domovini v družbo narodno in socialno svobodnih ljudi.
Niso se bojevali le po domačih hribih in gozdovih. Fantje, možje in dekleta so se zbirali tudi daleč od svoje rodne grude: prihajali so v bojne vrste iz ječ, iz internacij in iz ujetniških taborišč. Prišlo jih je na tisoče in desetti-soče, ki so bili doma iz Slovenskega Primorja in iz Istre. Med temi tudi večja skupina fantov iz Severne Afrike in s temi že formiran pevski zbor. Njegova pesem je spremljala prihod v partizansko taborišče v Gravini. Še danes se živo spominjam vročega poletnega dne, ko se je cestni prah dvignil nad prihajajočo kolono, pesem pa je odmevala, kakor da gredo v svate. V Titovo vojsko so prišli, dr bi pomagali osvoboditi domovino, svoje rodne kraje.
Sledile so reorganizacije, razporeditve in priprave. Toda v vrstah NOV in POJ smo gojili tudi kulturno življenje, najsi bo na bojiščih ali v ozadju. Tako tudi v Gravini. Ker je ta zbor bil glasovno dober in kar zadovoljivo formiran, se je porodila misel, da bi ga izpopolnili še z novimi pevci in pripravili bogat spored. Nalogo je dobil Rado Simoniti, fci je malo prej prišel s kulturno skupino Ljubljanske udarne brigade v Bari in nato v Gravino. Ta je zbor, ki so ga kasneje poimenovali po našem kraškem pesniku Srečku Kosovelu, izvežbal in izoblikoval v kvalitetno pevsko telo, da je lahko s svojo umetniško odzivnostjo ter s svojimi sporedi partizanskih in drugih slovenskih ter pesmi jugoslovanskih narodov izredno uspešno izpolnil pomembno kulturno in politično poslanstvo: potrjeval je pred svetom obstojnost slovenskega življa v okviru tedanjih italijanskih meja. njegovo izvirno kulturo in ne-zlomriivo voljo za z°din-enje primorskih Slovencev z matično domovino. V tem smislu je njegova pesem opravila nadvse važno propagandno delo tako med vojno kakor tudi po njej, zlasti za časa sklepanja mirovnih pogodb oziroma v času priprav in polemik e zvezi z le-temi. Častno je red-stavljal svoje ljudstvo na turnejah po Evropi. Na drugi strani Pa. ga po doseženi umetniški ravui lahko ocenimo kot pomembnega dejavnika tedanjih kulturnih pri-zadevanj v armadi. Saj je bil ta zbor pravzaprav kakor vrh P*' ramide. ki jo je podpiralo nešteto pevskih zborov po drugih partizanskih taboriščih, po bataljonih in četah raznih rodov orožja. Nje-, govi nastopi so obenem odmevali kakor obetajoči uvod v novo obdobje, ki naj prinese osvežujočih ustvarjalnih moči, posebno še pri' morskemu slovenskemu območju.
Tradicije tega zbora nadaljuje istoimenski zbor iz Ajdovščine, K* pod vodstvom Klavdija KoloiniP že vrsto let opravlja svoje delo s programsko in umetniško odgovornostjo. Vendar ni navezan le na tradicijo, temveč le-to P°' večuje z razvijajočo se stvarnostjo in v sedanjem razvoju utira nove poti v pogledu bogatenje svojih programov, ki temeljijo spremljanju in zasledovanju noV» nastajajočih zborovskih del, kakor tudi v pogledu vrednoteni ,n dosežkov umetniške reprodukcije. Zaradi tega ga uvrščamo med tiste zbore, ki s svojim delom. * pevsko lepoto in umetniško odzivnostjo vzpodbujajo ne samo izVtk jalsko kulturo, ampak tudi zborovsko ustvarjalnost samo. Nie' govo delovanje je imelo in še ima nemajhen vpliv na razvoj zborovskega petja na Primorskem in f zamejstvu. V tem in takem Prl' zadevanju ter poslanstvu je h*' stvo nadaljevanja tradicij prve‘ ga zbora.
Smoter, prizadevanja, uspelR' odzivnost in pomen obeh pevskih zborov skuša prikazati in potrd1' ti tudi razstava, ki je izoblikovb' na na osnovi dragocenih in zgovornih pričevanj, te je zbral in v razstavo povezal odlični poznavalc* zgodovine prekomorskih brigad' Albert Klun, kateremu gre v nal' večji meri priznanje za celoto0 proslavo obletnice. Prvič je bi[a razstava v Ajdovščini, v Kopru Jf druga. Obiskala pa bo v nadaljnjem vse večje kraje po Primorskem in verjetno tudi nekatV* mesta v ostali Sloveniji.
PRIDNE ROKE NAŠIH DELOVNIH LJUDI
Zadnji sirarji «po starem»
Obisk na kmetijskem posestvu Antoničevih v Cerovljah
Ljudski rek pravi, da za vsako stvar mora biti enkrat prvič. -™1 smo pred kratkim bili prvič na Antoničevi kmetiji v Cerovljah in Prav gotovo, ne bo to zadnjič. In to iz več razlogov: prvič, ker je Vsa Antoničeva družina izredno gostoljubna; drugič, ker ima do-oro yin° in ga prodaja na osmici; 4. ker Je pogled na veliko (Vitoničevo kmetijo tako prijeten in domač, da te zamami tožba po lepih starih časih: četrtič, ker je Antoničev ata Janez zelo zgovo-ren in prijeten, duhovit, sobesedil petič...
Oba Antoničeva, oče in sin (oba Janeza) sta grčava in postavna ®oza, takšna kot jih je bile nekoč po naših kmečkih vaseh na Pretek, današnji zmaterializirani 111 pomehkuženi svet pa je omajal ?nacaje in upognil telesa. Njihova kmetija pa, daleč od mesta in od mupnih središč, cvete sredi rja-y.e. .kraške prsti kot oaza miru in tišine. Toda koliko ljubezni in trdega, mučnega dela je treba, nam takoj pokažejo roke obeh možakarjev, ki sta se vrnila iz gozda v. trenutku, ko smo spraševali po S|rarju Janezu Antoniču.
Namen našega razgovora je bil Prav ta, da od žilavega možakar-
(ki pa je navidez zek mladeni-ski in poskočen) izvedeli kaj o starem načinu izdelovanja sira, načinu, ki se ga je sam pred več k°t petdesetimi leti naučil od te-"kPjega starega rodu. Njegova Pripoved je bistra in strnjena, be-^e tečejo ko izklesane:
«Jaz sem bil gor pri Košani, sem šel gor služit, potem tam sem jacel pri njih delat sir... in delam Se danes, še kar je potreba, še ?®)eraj... Jaz. sem delal gor po jlribovih prej, na Vremski gori mi leta pri gospodu Magajni iz vrem, potem sem ga delal v Javorniku, potem sem bil devet let v Velikem otoku pri Postojni in “V® leti sem bil v Zagonu, sem
.......
■.........................................................•■■■
Kmetovalca in sirarja Antoniča
delal sir, potem sem delal na Jur-ščeh dve leti, eno leto v Palči na Pivki.*
Nas pa tudi zanima kako sir nastane od trenutka, ko je krava pomolžena do trenutka, ki so s pladnja odrežemo košček sira in se z njim pogostimo.
«Zdaj delamo samo iz kravjega mleka, ne, nobeden ne reče, da ni ovčji... Ja, najprej ga je treba tole mleko precedit, ga dent v kotel, čist kotel in potem se mleko premlači do cirka, cirka... cirka 30, 32 stopinj, največ 32 stopinj. Potem se dene notri siri-šče in se počaka, če je vroče treba prej, če je pa mrzlo, ko zdej, treba par minut več počakat. Ali ondi se na sme pustet, da bo počakal, ja, sej bomo potem, ... zdej bomo še nekaj povedali, kuga! Treba točno na koncu od 20 do 25 minut, mora biti že mleko tisto sesirjeno, zmešano, premešano in potem se počaka malo časa, da se pade dol in se sir spravi.
HlllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiilniiiilllllllllllllllllUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllllllltllHII
Mesnica iz roda v rod
®bisk pri kriškem mesarju, 81-letnemu Ivanu De Lorenziju
h •
v, ...
(oče in sin) v domačem hlevu
Ta sir se dene v tisto mrežeo, prou od sira, ne eno obod in oni se tu cedi. Mi rečemo ta sireka... Potem čez en dan se ga komaj
dene solit. Jast imam še siren-ce, kakor nekdaj, ja, in v tisti sirener, je okrog' enega meseca, 30 dni, 40 dni,,, je gotov za ga dent v usta.»
Sir je največ za domačo rabo, 1 Lani na osmjci so ga prodali nekaj kot 150 kg. Tu pa tam dobi kolo sira kakšen prijatelj ali znanec. Do leta 1946 je ata Antonič delal sir iz ovčjega mleka. Na kmetiji so namreč redno imeli ovce, včasih tudi do tristo. Potem je meja prerezala kmetijo na dva dela in za ovce «i bilo več dovolj paše. Pa tudi pastirjev ne. (Rajši so «dižokupati», ko da bi pasli ovce, ker je to sramotno. Ne vedo pa, kako koristna žival je ovca. pravi ata Janez).
Današnjo kmetijo pa imajo organizirano kot industrijo. «To je proizvodni obrat, nam tolmači Janez mlajši, ko si ogledujemo hleve in prijazno govedo, ali delaš na veliko ali pa se sploh ne splača. Če hočeš delati na veliko pa moraš biti opremljen do popolnosti.*
(ris)
Oaza na robu mesta
Obisk pri mandrjarju Josipu Stoperju na Kampa nelah
oglas m pnh»neK J
Kupovanju
mmm
Josip Stoper med svojimi gredami
piniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiii
Njegove strehe še danes stojijo
Obisk pri mojstru mizarske in tesarske obrti Mariu Malalanu na Opčinah
Mario Malalan z Opčin je že poldrugo desetletje v pokoju. Za sabo ima težko in razgibano življenje, česar pa v začetku našega pogovora ni dal slutiti, ker je po značaju zelo miren in tih. Bali smo se skoro, da razgovor sploh ne bo stekel in da bomo s težavo izvedeli kakšne podrobnosti o bivšem Mariovem poklicu — pa ni bilo tako. Ni trajalo dolgo, da se je naš sogovornik razživel in nam natančno orisal svojo pot, ki je pot delavnega življenja v hudih časih stiske.
Mario Malalan je čistokrven O-penc. Delati je začel že zelo mlad. Neštetokrat je moral delo zamenjati, ker so mu gospodarji kar zaporedoma odpovedali zaradi krize. S šestnajstim letom je začel na Opčinah delati za kolarja pri Vetu, a je delal samo dve leti, potem so ga zaradi pomanjkanja naročil odpustili. Leta 1930 se je zaposlil pri Gregoriču v Ulici Gin-nastica. Gregorič ie bil majhen podjetnik: tam je delal metle, krtače in podobne potrebščine. Tu se je tudi počasi naučil mizarske in predvsem tesarske obrti. Pri Gregoriču je delal 18 let, nato je menjal podjetje, nazadnje pa se je zaposlil pri domačinu Andol-šku. kjer so ga porabili za vse: za zidarja, za pomočnika in za tesarja.
Malalanova specialiteta so bile strehe. Pravzaprav je bil to poklic, ki ga je malokdo obvladal, ki pa je zahteval natančnost, smisel za skladnost oblik in veščino. Malalan je v štirih desetletjih postavil nič koliko streh in vse še danes stojijo. «Danes je vse o-grodje železobetonsko, mi pa smo tesali tramove iz smrekovega lesa. Kako smo vse to počeli je težko natanko opisati, ker je pač
Mario Malalan s svojimi izdelki
stvar namoč preprosta. Deblo sem moral najprej otesat, pooblat, nato sem izžagal obliko. Imel sem več modelov — pokazal sem lastniku, da si enega izbere, nato sem moral natančno po tistih merah stesati glavo trama.*
Ko je bilo enkrat vgrajeno, je tramovje dobilo različna imena pač glede na funkcijo, ki jo je o-pravljalo.
»Slovenskih imen nismo poznali, ali skoraj. Mi smo enostavno govorili: kantonal, bordonal, diagonal, sleme, kobila, konj, streha na pajcn in tako naprej. Za orodje bi rekel isto: teslo, šatlenka, žaga, žagon, obliči, oveki... bili so različnih dolžin — 6, 8, 20 in 24 cm.
Moje strehe so razsejane malo povsod, v Trebčah, na Opčinah, v Repnu, na Konkonelu, v Miljah in še kje. Zadnje tramovje sem stesal v Miljah v kopališču Punta olmi, to je bilo menda tam okrog leta 1965.»
Pogovor je tekel še dalje in vedno bolj obširno. Mario Malalan je poleg streh delal še vse kaj drugega, popravljal sode, izdeloval kade in bednje, brente, bren-tače, golide in podobno. «Revšči-na je bila velika revščina in treba je bilo poprijeti za vsako delo—.»
To je že res, ali vsakomur ne uspe lično in ročno izdelovati vsega, česar se poprime.
(ris)
Ulica Antico je ena izmed pritokov (ali bolje rečeno, odtokov) Ul. Campanelle, saj se od glavne poti strmo spusti v nižino. Skozi o-zko grlo pa se že po nekaj korakih odpre pogled na vrtnarske terase, ki s trmastim naporom vztrajajo: pogoltni poplavi predmestja v staro mandrijersko naselje. Stare idilike ni več. Okrog in okrog so moderni stanovanjski bloki, majhne starodavne hišice pa so preoblečene v malto in prepleskane tako, da vsaj na daleč skrbno skrijejo svoj videz izpred sto ali še več let.
Josip Stoper je še eden redkih, ki se z vrtnarijo ukvarja poklicno in ki z »zelenim zaslužkom* preživlja družino in vzdržuje kmetijo. Njegova mandrija je bila po starem «Mandrija od Kroneza*. V okolici je imela gospoda svoje pristave in domove za oddih. Ko so v bližini, na vrhu Kampanel, uredili pokopališče, pa je gospoda zbegana odšla. Stari Kronez je tam okrog imel obsežne nasade fig, marelic, hrušk in jabolk. Krošnje pa so na vrtove metale senco in jih je Stoperjev stari oče Tone posekal ter se posvetil samo vrtnariji, sadjarstvo pa opustil. Josip je podedoval 10.000 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje, sam pa je za domače potrebe prisadil še dva tisoč trt. Mladost je preživel na lehah in vrtovih in na tihem mu je bilo od nekdaj usojeno, da bo v vrtnarstvu tudi ostal, medtem ko so mnogi njegovi vrstniki to obrt opustili in se oprijeli drugih poklicev, največkrat dela v tovarni, katero jih je stalo manj truda in jim obetalo bolj gotov zaslužek.
Josip Stopar pa je svoje delo i-mel vedno rad, ker je bil vedno na svežem zraku, v nenehnem stiku z zemljo, njenimi dobrinami pa tudi njenimi nevšečnostmi.
Mogoče je danes delo na man-driji manj naporno kot nekoč. V starejših časih, se spominja Josip se poleti ni delalo, ker ni bilo vode. Vrtnine so posejali spomla di in jeseni, poleti pa so kopali Štirne. Nono Tone je vozil zelenjavo na trg z volom. Prvo pomladansko solato so izvažali v Nemčijo; glav niso tehtali, temveč so jih šteli.
Po prvi svetovni vojni se je vse spremenilo, danes pa se je vsa proizvodnja modernizirala. Tudi o-djemalci so stalni, tako da dela družina Stoper brez skrbi. Svoj pridelek vedno prodaja. Sodobnega vrtnarstva si brez motornih črpalk, atomizerja, traktorja in raznovrstne druge motftrižacije rii mogoče več zamisliti. Kljub umetnim gnojilom pa Stoper še vedno gnoji s hlevskim gnojem.
Za svojo kvalitetno proizvodnjo je Josip Stoper dobil tudi celo kopico diplom in priznanj dežele in pokrajine. Najbolj ponosen je seveda na Nagrado za zvestobo delu in ekonomskemu naoredku z zlato kolajno iz leta 1972.
V tej oazi miru in zelenja na robu Trsta živi in dela številna Stoparjeva družina: on sam. žena in štiri hčerke. Najbolj zanimiva pa je stara mati, ki že 57 let hodi na trg in je pravi simbol zdrave mandrijerske družine Stoparje vih.
O^redCamP^«' vogal ul. d Alviano
IZREŽI IH PRIMERJAJ i
j "Ski	58S	Kk
i stegno 1 kg lir	^	m
| meča	^7^ |	1 kg lir	KK
j zrezki	C najboljše vrste 1 kg lir	KK
| semensko olje 1 1 liter lir_^30-	/ i	r5(
|	
j olivno olje	10/ j 1 liter lir J960'	AOH	10 {
j riž originario	QC 1900 g lirjUHe-	-X J	K)<
j zdrobove testenine	'J C 500 g lirJiSe"-	LdZ*	
I olupljeni paradižniki 1Q horizon 400 g lirjtTS—	i0<
j fižol	71 borlotti roya! 400 g lir._240" '	Jud J	[0<
| tun cirio	Qj 180 g lir JO60- “	^“1	10 (
i izsušeni sir
vemengo 100 g lirJBSS'"
Tisti, ki ga ne poznajo, ne bo-iVerjeli. da je Ivan De Lorenzi . krepko prekoračil 84 let življe-Ja in da kljub častitljivi starosti .. vedno vsak dan pomaga sinu i,Qjzu pri nelahkem delu v kri-inesnici. «Rodil sem se v mes-,3 *h upam, da bom tudi tukaj mi je ponosno dejal ob oni ,u najinega pogovora morda Ajstarejši mesar na Tržaškem v stopi, na kolo, s katerim se <W ,dan prepelje iz Drvanerve kjoačije ob pokrajinski ' ‘sti, Prebiva, do središča vasi, 3r imajo De Lorenzijevi vse *eta 1936 mesnico.
Žini 6n sem t»l v mesarski dru-imi* Pripoveduje Nino (kot ga rijj^jejo Križani) «saj je bil moj ’ ®i je prišel iz Furlanije, tu-jj.i btssar. Odprl je mesnico v .Brežin;, moj oče pa se je izu-Ul, • ®a poklica v Trstu v znani Sg 1 delle Beccherie. Tudi mene Cg Zel° mladega poslali za vajen-drue mest°. kjer me je dohitela ral t sv®tovna vojna in sem mo-* vojakom*.
Ivan De Lorenzi v svoji mesnici
tiir.6^ P°govorom Nino nikoli ne zdaj skoči v hladilnik,
jguje,
zdav V- shrambo. Mesnica je že Vji; naJ zaprta, treba je pospra-do i^aso v hladilnik, od časa ah ^ a pa pride kak zamudnik Ao Jbbudnica in mesar mu vljud-SeivTlftreže. «Usoda je hotela, da dve i . tudi pri vojakih in nato to n,- v internaciji, mesar, za-Aetn,1	tedaj kot dvajsetlet-
- u 'antu nikoli šinilo na pa-
kljc’ ^a bi si izbral kak drug polita .Medtem pa se je moja dru-k r\_lz Nabrežine preselila v Križ, je ''®nervim ob glavni mesti, ki sPrv» 7-ovala Trst s Tržičem, kitaj So Sli Posli zelo dobro, Vse3 -b' začelo šepati. Pred-britn* Zonske -o se vse pogosteje da,eiTeyAle, da je mesnica pre-Sr®dišča ,,)reved oddaljena od
ljuoj0r®l sem se odločiti*, nada-Vjtfg. svojo pripoved Nino »ali Pa ,	1 z mesnico izven vasi ali
vas 6 °dločiti in se preseliti v dan’i0n? Kržado, preteklo i Nacij . ko srce Pokojni g°stjja’.,ki je bil sicer po poklicu Viy rri r' m' -'e Pomapa' naba-list !!lesa’ b’ pa je znan specia-ili tvL,, Anje prascev. Tako so ^—T3 naPrej in mislim, da
(Nadaljevanje na 8. strani)
in se-brat
Trčmunski «grabarji» še životarijo
Tudi v Benečiji še žive obrtniške dejavnosti počasi izumirajo; nekoč, «par starin*, se je veliko ljudi ukvarjalo z najrazličnejšimi poklici, ki so zdaj skoraj vsi pozabljeni. Spomnimo se na primer izdelovalcev košev, «pletenic», cajn, sodov, drobnih orodij kot so Osolniki («osur.jak»), kosišča, lo-patišča, «ruogje» (ročice ali ročaji) itd. Zdaj je mehanizacija potisnila v stran marsikatera orodja, ki bodo čez nekaj let dobila kot v kakšnem etnografskem muzeju; nekatere posode pa prihajajo iz tovarn in povrhu so še poceni. Beg z zemlje in opuščanje poljedelstva potiskata v pozabo vse, kar je bilo vezano na agrarni način življenja. Staremu obrtništvu je skoraj povsod odklenkalo in njegov spomin živi samo še pri hišnih imenih (na primer: Kovači, Žnidarji, šuoštarji, Kopitarji). Mislim, da je grabarstvo ali izdelovanje grabelj edina obrt, ki je kljub pravkar navedenim negativnim dejavnikom v Benečiji še živa. Ta stara obrt je osredotočena na Trčmu-nu (občina Sovodnje), kjer so se nekoč skoraj vse družine ukvarjale s tem poslom in v to aktivnost so bile vključene tudi žene in o-troci. Ti so se ukvarjali predvsem z zobmi ali s »cveki* in s poliranjem »grabišč*. Danes je grabarstvo postalo za Tarčmunjane samo stranski in dopolnilni poklic; grablje izdelujejo predvsem kmetje - upokojenci, ker mladina se vozi na delo v Čedad, v Videm ali v Manzai. Čez 20 let ali še prej ne bo več grabarjev na Trč-munu. Sinovi ne bodo sledili očetom v tem danes premalo rentabilnem poslu. Tg usoda je dotele-la že pred leti čeplesišče in Ga-brovco, kjer je več družin izdelovalo grablje, zdaj pa je tam ostal samo spomin na to obrt. Do pred drugo svetovno vojno so «grabarji» prodajali svoje izdelke predvsem v Čedadu, onstran «zluo-djovega mostu*, kjer še danes obstaja prostor za prodajo tovrstnih lesenih stvari. Čeplješanji so se tudi spustili čez Livek in
ponujali grablje na Kobariškem, v Breginjskem kotu tja do Ple-stišč in celo na Bouškem.
Ni znano, kdaj je nastala ta o-brt na Trčmunu, gotovo pa je zelo stara in to se lahko ugotovi iz krajevne «grabarske» terminologije, ki je izključno slovenska. Mons. Ivan Trinko, ki se je rodil na Trčmunu, je že leta 1912 zapisal v »Guida delle Prealpi Giu-iie* O. Marinellija sledeče: «Trč-mun je majhna vasica; poleg poljedelstva cvete tudi grabarstvo: moški so zaposleni pri tej dejavnosti zlasti zvečer in v deževnih dnevih: izdelujejo lahne in elegantne grablje, več tisoč na leto, ki jih prodajo predvsem v Čedadu* (st. 664).
Zdaj pa po- ‘ ijmo kako nastanejo grablje in kakšnih orodij se je treba posluževati za narediti to, na prvi pogled, zelo preprosto in prepotrebno kmečko orodje. Grabar ali grabjar izdeluje grabje, ki so sestavljene iz naslednjih delov: grabišče (držaj pri grabljah), iguo (mn. igesa-1 to je glavnik brez zob in ima rahlo ukrivljeno obliko kot jarem/igo, glonjik (iguo + zobje). Na Trčmunu so zobje pri grabljah postali #cvekb medtem ko so drugod po Benečiji o-stali navadni zobje. Grabelj je lahko več vrst, najbolj razširjene so tiste »domače* al «na lopato*; so lahke, imajo razmeroma kratek glavnik, zato so zelo »parlož-ne», zelo priročne za naše :trme senožeti, ki so včasih posejane z mejami, s kattinami in tudi z ro-b- Po naročilu se izdelujejo tudi »laške grablje* ali «na for-klač»: te gredo v Furlanijo, so težje, imajo daljši glavnik, ki je nasajen na grabljišče na poseben način, točneje «na furkjač*, na vilasti način. Zelo redko so izdelovali na Trčmunu tudi grabje »na sprožon: grabljišče je nasajeno na glavnik kot običajno, poseben lok pa še trdneje drži skupaj ta dva dela tako, da grablje postanejo še bolj trpežne. Nekaj časa so take grablje pred drugo svetovno vojno naročali kmetje iz okolice
Črnega vrha nad Idrijo; delo pa je bilo precej komplicirano, zato so ga po prvih izkušnjah vsaj na Trčmunu opustili.
Iz katerega lesa so narejeni posamezni deli trčmunskih grabelj? Ročaj (grabišče) je izdelan iz «Lieske», ker je leska zelo lahka in raste ravna; namesto leske pride v poštev tudi «Kostanj» ali »čarni jisen* (črni jesen).
Iguo bi motalo biti narejeno iz trdnega «orieha»; če manjka orehovina, ki je danes postal dragocen material, se grabarji lahko poslužujejo «jauarja» (javor) ali pa »Bielega jisena* (Beli jesen); zobje ali cveki so navadno iz »Driena«, alternativni material je pa »Hudalieska* (Hudolesovina).
Zanimivo in svojevrstno je tudi orodje, s katerim izdelujejo posamezne dele grabelj. »Kobilca* je posebna lesena naprava na tri noge in služi za «špikat», poostrit, odrezavat in nabivat cveke na iguo; na »škofu* se vrtajo luknje,
v katere bodo kasneje nabivali cveke; »Baba* (na Trčmunu) ali «Lesica» (drugod) je posebna «zmarša» v obliki «konja» na kateri se, s posebnim nožem, oblikujeta iguo in grabišče.
Grabarji seveda rabijo tudi posebna ročna orodja pri izdelovanju grabelj; z «Ročnico» na grobo oblikujejo iguo (prva faza); seveda mora biti vedno pri roki navadna «žaga»; z «ulekauco» naravnajo tista grabljišča, ki niso povsem ravna; razdaljo med cveki ali zobmi merijo z «Miero», ki je posebni nepremični kompas, narejen iz majhne deščice, na katero so pritrjena dva majhna cve-kiča. Za vsako vrsto grabelj rabijo posebno «miero». »Pauč* je zelo ukrivljen nožič v obliki polmeseca. Z njim opravijo »ta fina dela* (v končni fazi izdelovanja grabelj) rabijo tudi majhno in priročno «K!advo» za nabivat zobe »Obročni nuož», to je rahlo u-krivljeno rezilo z dvojno ročico,
s katerim se oblikujejo grabljišča in igesa (druga faza); s »Klinjo*, ki je ostro rezilo, narejeno iz konice navadne kose, gladko polirajo grablje; poleg navedenih o-rodij imajo na razpolago še «ra-špc», »špinjake* in »trapane*. Leseno orodje izdelujejo grabarji sami kar doma, p< material hodijo pa v bližnje gozdove.
Naj končamo to kratko razpravico z domačim pregovorom, ki je moral nastati prav gotovo med grabarji ali v sličnem obrtniškem okolju; »Če je ruogja nie iguo* kar pomeni isto kot: če je belo, ni črno; ruogja je namreč tako izkrivljena, da nikoli ne bo postala iguo. Grabarstvo je zares tipična trčmunska obrt; če so drugod po Benečiji še kakšni izdelovalci grabelj, so ti prišli brez dvoma iz Trčmuna, ki so vezani na kak način s Trčmunom, tako vsaj zatrjujejo sami Tarčmunjani in to bo verjetno tudi držalo.
B. Z.
828 (
j zamrznjeni grah CQA~7
I dolcezza 300 g lirJJAfr'___ vF \
I sir taleggio prealpi
I 100 g lir_^ae—
3687
i sir	^5/ preaipinella 100 g lir^375^	y / \	M
| kava caramba pločevinka 1 kg lir-7246-	50 <
I keksi bucaneve	1( doria velik format lir_459-	V/J	>0<
| vino verona	\ belo/črno 2 litra lir_4400-	M m F [	?0.:{
|			—	 | vino lambrusco	0{ | donelli 170 cl lir_92e—	O^	
> ^	IM*-' :-
........... ........
Trčmunska »grabarjas v svoji preprosti delavnici
i brandy florio	777 70 cl 0^2800"	JU / /			o<
bio presto	CQQ velik format lir_jB6S0—	vK/			o<
1				
i home Iiquido	1 za pranje pletenin 2 kg lir~4680' J		[45	o<
r i i-	bio-rex	70 E5 800 g lir jaee-	/ Jr		o<
| fižol	1Q canelltni royal 400 g lir-23<r	1			0<
V VT>
Iz umetnostnih galerij
PERIZI RAZSTAVLJA V MILJAH
Čeprav prva tovrstna pobuda na tržaškem šolskem zavodu ni dala zaželenih rezultatov, tržaški slikar, kipar in grafik ter likovni pedagog Nino Perizi ni odnehal, pač pa je v sodelovanju z miljsko občino, z zadrugo <La Portizzav ter vodstvom miljske srednje šole <iNazario Sauro» pripravil na tej šoli «prvo didaktično razstavo skulptur». Namen razstave je približati umetnost in likovno ustvarjalnost dijakom (in ne le njim), torej mladini, ki je šele v začetku svoje u-stvarjalne in sploh življenjske poti. V ta namen je v večjem šolskem prostoru, v konferenčni sobi, dal na ogled svoje srednje velike skulpture, rekli bi raje plastike in sicer dve iz pločevine. eno pa iz lesa, nadalje je razstavil pet svojih serigrafij ter prav toliko lepljenk, kar vse ponazoruje umetnikovo ustvarjal nost in deloma tudi njegov način ustvarjanja.
Se pred odprtjem razstave se je mojster v daljšem pismu predstavil dijakom kot človek in umetnik in jih pozval, naj bi si njegova dela ogledali, nato se z njim srečali na pomenku o njegovi umetnosti in o umetnosti nasploh. In če bi mogli reči, da njegov prvi tovrstni poskus, kot smo že rekli, na neki tržaški šoli ni povsem uspel, tokrat z zadovoljstvom ugotavlja in z njim ugotavljamo, da so rezultati veliko boljši in da je mojster pritegnil pozornost milj-skih šolarjev, ki so se začeli zanimati za njega ih njegovo u-metnost ter se zgrnili okrog njega. da jih je, rekli bi, m besedi, podobi in skuipturi» popeljal v svet svoje bogate likovne ustvarjalnosti. Čeprav Perizije-va abstraktna ali če hočemo geometrijska umetnost na prvi pogled, posebno laika ne pritegne, jo ob primerni razlagi začnemo kmhlu osvajati. Posebno velja to za mladega, za novosti sprejemljivega človeka, kar se je videlo v preteklih dneh v Miljah.
Hkrati s to programsko in vsebinsko zamišljeno razstavo in prireditvijo pa je Perizi organiziral v Miljah še eno razstavo in sicer v galeriji Mednarodnega umetniškega središča» — V Centre internazionale d’Arte, kt ga je pred nedavnim v Ulici Parini na štev. 17 odprla miljska li-
lllllll •■•lllltlllllllllilllllllllllll IIIIIMIMIII ••Hill IIIMHI
Slovenska imena naših krajev
KRMIN
Krmin je nastal zelo zgodaj lz furlanskega imena Cormons oz. predromanskega Cormones, iz katerega je nastala tudi nemška oblika Kremaun (odtod priimek Kermauner!). Sl. je nastal iz romanskega o (Rim iz Roma) pred koncem 8. stoletja.
JPerizi med dijaki na prvi didaktični razstavi skulptur
kovnica Etta Balbi. V tem razstavišču sredi starega dela Milj je dal Perizi na ogled večje število svojih del, in sicer manjših skulptur oziroma plastik m približno toliko grafičnih listov, tipičnih geometrijsko zamišljenih in do popolnosti izpeljanih del,
jetne lepo usklajene barve, kar velja še posebej za grafiko, ki že dolgo vzbuja pozornost ne le tržaškega občinstva, pac pa ljubiteljev umetnosti mnogo širšega zemljepisnega območja.
Perizijeva dvojna razstava v Miljah bo potrajala do 7. je-
ki jih še posebno označujejo pri- bruarja.	Tre
liliiiiiiiiiiimiiiilillililiiiiKiiiiiiiiliiMiililiiliiiiiiiiiiiiiMininiiiiiiiiiiiliiiillililliililllllliillliilliillillliiilllll
«Po poteh prekomorcev»
Zveza združenj borcev - občinski odbor Piran sporoča:
Na pobudo Osrednjega odbora prekomorcev-borcev NOVJ in na večkrat izraženo željo udeležencev NOVJ (iz Slovenije. Istre in zamejstva) organiziramo S-dnevni izlet v južno Italijo, na Sicilijo in v Dalmacijo. Izlet bo v času od 24. do 30. marca 1980 z ladjo «Sla-vija 1», last Jadrolinije iz Reke.
Na ladji bo preskrbljeno za prehrano (tri obroke dnevno) in prenočišče v ustreznih kabinah. Udeleženci izleta lahko peljejo s seboj tudi avtomobil.
Odhod ladje bo 24. marca 1980 ob 12. uri z Reke. Prvi dan je predviden za vožnjo do pristanišča Bari v južni Italiji. Drugi dan bo opravljen ogled z osebnimi avtomobili: Barletta - Gravine - Albe-robella - Taranta - Gallipoli, kjer bo vkrcavanje na ladjo in odhod v Palermo. Na otoku Siciliji si bodo izletniki, prav tako z osebnimi avtomobili ogledali kraje, kjer so bili številni naši sonarodnjaki v ujetniških taboriščih, zaporih in podobno.
Cena potovanja na osebo znaša 6.700 dinarjev. V to ceno je vključen tudi prevoz osebnih avtomoj bilov, plačilo luških taks za o-sebe in vozila, prehrana itd.
Vsak udeleženec izleta mora i-meti veljavni p .Ani list za Italijo in si zagotovoti prevoz z lastnim avtomobilom (ali pa, da si preskrbi prevoz z avtomobilom drugega izletnika, ker drugih prevoznih sredstev ne moremo zagotovi-
ti). V pismeni prijavi naj se navedejo: osebni podatki (priimek in ime, dan, mesec in leto rojstva), naslov bivališča, spol in sorodstvo (to nam služi za rezervacijo ležišč), prijavo za osebni avtomobil in številka veljavnega potnega lista.
Prijave z vplačilom I. obroka
3.000	dinarjev bomo sprejeli do 20. februarja 1980 na naslov: Občinski odbor ZZB NOV Piran, Levstikova 12, žiro račun: 51410 - 678 -80560 «za izlete. Vplačilo II. obroka 3.700 dinarjev pa mora biti izvršena do 10. marca 1980.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na občinskem odboru ZZB NOV Piran (tel. 73780). Podrobnejša navodila bo prijel vsak udeleženec brž po prijavi in vplačilu. V primeru, če ne bi bilo prijav, izlet odpade in vplačani denar se vrne.
Popravljalni odbor
• MESNICA
(Nadaljevanje s 7. strani)
sem kot mesar dobro odpravil svojo dolžnost. Za pultom sem videl generacije kriških gospodinj, spoznaval pa tudi nove ljudi. Mesnica pa je bila moj vsakdan, kot je za kmeta zemlja, za kriškega kamnoseka kamen,’ za ribiča morje*.
Pri tem se Nino ustavi in iz njegovega obraza razberem, da mi hoče povedati še mnogo in mnogo stvari: anekdot, o prepirih s klienti, o govoricah, ki jih je slišal med enim in drugim rezanjem klobas in predvsem o tem, kako je lep mesarski poklic. Ne vztrajam in pogovor nas nanese na druge argumente. Govori mi o svojem prostem času, o zavzetosti in pozornosti s katero bere vsak dan Primorski dnevnik ter o dejstvu, da kljub visoki starosti še vedno rad zahaja v tržaški Kulturni dom na predstave našega gledališča in pa v kriški Ljudski dom na prireditve domačega prosvetnega društva Vesna.
«Ne pozabi omeniti, da sem sedaj mesnico predal sinu Alojzu, ki podobno kot moj ded, moj oče in jaz zelo ljubi mesnico. Ne vem pa, če se bosta tega poklica izučila tudi moja vnuka. Jaz sem sicer vsak dan tukaj, ne prihajam tako zgodaj kot sem hodil nekoč, sem pa v mesnici in pomagal bom dokler bom zmogel. Zame je to zelo važno!* (st)
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA

foto-kino
Ulica Buonarrnti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE
HRANILNICA IN POSOJILNICA
NA OPČINAH
obvešča cenjene stranke, da bo od prvega februarja tega leta v veljavi naslednji popoldanski urnik: od 15.45 do 16.45.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJ A OD 29. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA 1980
TOREK, 29. januarja LJUBU ANA
10.00	in 12.30 TV v šoli; 17.20 Jakec m čarobna lučka: 17.35 Pustolovščina: 18.05 Glasbena oddaja; 18.35 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Aktualna oddaja;
20.45	Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka; 21.40 V znamenju:
21.55	Evropski opemi pevci: Bir-git Nilsson.
KOPER
19.45	Odprta meja: 19.50 Stičišče; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.35 Dve ali tri stvari, ki jih vem o njej, film; 22.15 Aktualna tema; 22.45 Narodna glasba;
23.15	Stičišče.
SREDA, 30. januarja UUBUANA
10.00	in 12.30 TV v šoli; 17.15 Poročila: 17.30 Z besedo in sliko: Čarovnik Ujtata; 17.40 Pionirji fotografije. serijska oddaja; 18.05 Brahms in Mozart v seliščih; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV Dnevnik;
20.00	Praznovanje pomladi, film;
22.05	V znamenju; 22.20 625, pogovor z gledalci.
KOPER
19.15	Stičišče; 20.05 Risanke;
20.30	TV dnevnik; 20.45 Umetnostno drsanje; 22.10 Vohun v moji postelji, film.
ČETRTEK, 31. januarja UUBUANA
10.00	in 12.45 TV v Soh; 17.05 Po ročila; 17.10 Življenje na zemlji, dokumentarni film; 18.00 Kurir Goce Delčeva. TV nadaljevanka;
18.35	Obzornik; 18A5 Pika v giba nju, dokumentarna oddaja; 19.05 Risanka; 19.15 Risanka; 19.25 Zrno do zma; 19-30 TV Dnevnik;
20.00	Remarque, dokumentarna oddaja; 20.45 Velika šahovnica: Henry Thearing, TV nadaljevanka; 21.45 V znamenju; 22.00 Kratek film.
KOPER
19.50	Stičišče; 20.05 Risanke;
20.30	TV Dnevnik; 20.45 Ladja nor-
cev, film; 23.05 Kionotes, dokumentarna oddaja; 23.35 Videoteka.
PETEK, 1. februarja UUBUANA
10.00	in 12.40 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 šola smučanja: Zavoj s plužnim prestopom; 17.15 Nenavadne dogodivščine Pina Pin-pina, lutkovna serija; 17.30 Družina Lesnievvskich, mladinska serija; 18.00 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka; 18.30 Obzornik; 18.45 Planiranje v Krajevni skupščini, izobraževalna oddaja; 19.05 Spekter: Plastične barve, vroča voda; 19.15 Risanka; 19.26 7mo do zrna; 19.30 TV Dnevnik: 20.00 Kar bo, pa bo; 21.00 Korenine - Naslednje generacije, TV nadaljevanka; 22.30 V znamenju; 22.45 Jonas. film.
KOPER
19.15	Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.05 Risanke; 20.45 Neke jasne oktobrske noči, film; 22.30 Povratek odpisanih, TV nadaljevanje; 23.15 Pregled programa za naslednji teden.
SOBOTA, 2. februarja UUBUANA
8.00	Poročila; 8.05 Jakec in ča robna lučkr; 8.20 Zima, zima bela; 8.35 Kurir Goce Delčeva; 9.05 Pustolovščina; 9.35 Pisani svet;
10.10	Marie Curie, TV nadaljevanka; 11.00 Človekovo telo; 11.25 Čas, ki živi: Ingmarski marš;
11.55	625, pogovor z gledalci; 12.30 Ljudje in zemlja; 13.30 Poročila;
14.20	Oskar, film; 15.15 Rokomet: Radnički - Bayer (ženske); 17.00 Košarka: Bosna - Jugoplastika;
18.30	Naš kraj; 18.45 Robinovo gnezdo, humoristična serija; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Župan našega mesta; TV nadaljevanka; 21.00 TV žehtnik; 21.35 Zbogom, Kifeljc, film; 23.25 Poročila.
KOPER
17.00	Košarka, jugoslovansko prvenstvo; 19.30' Otroški kotiček;
19.50	Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.39 TV Dnevnik; 20.45 Elena iz Troje, film: 22.20 Včeraj in danes, dokumentarna oddaja; Kojak: Temna nedelja, TV film.

!v
1
;š
|
Bob Woodward Carl Bernstein
NIX0N0V
PADEC
88.
Prevedel Dušan Dolinar
Tenkočutno se je ogibal razumniškim in ideološkim debatam, ki so ustvarjale razpoke med ljudmi pri nacionalnem svetu za varnost. Z nadčloveško močjo je prenašal zlorabe, ki jih je nanj grmadil Kissinger.
♦Samo človek,	ki	je	izšolan v tem, kako	je treba
jesti drek, zmore prenesti vse to,» je pripomnil Hicks enemu svojih tovarišev.
Vpričo Haiga je Kissinger namenoma strupeno govoril o vojakih, češ	da	so	«topoumne, bedaste	živali, ki
jih je treba izkoriščati* kot kmete na šahovnici zuna nje politike. Kissinger	se	je pogosto postavljal	med vrata Haigove pisarne	in	ga	vpričo tajnic zmerjal	ter deval
v nič zaradi stvari, ki jih ni uredil, kakor bi bilo treba, čeprav se Hagu niti sanjalo ni, za kaj gre, in ni imel s tistim, zaradi česar ga je Kissinger ošteval, nikakršne zveze. Nekoč, ko so vojnemu letalstvu ukazali obnoviti
bombardiranje Severnega Vietnama, letala ob določenih dneh niso vzletela, ker je bilo slabo vreme. Kissinger je naskočil Haiga. Bridko se je pritoževal, kako generali že ves čas vreščijo, da je treba odpraviti meje, čez katere pri bombardiranju ne smejo, zdaj se pa piloti bojijo vzleteti zaradi malce megle. Dežela potrebuje generale, ki vedo, kako se zmaga v bitki, je rekel Kissinger, ne pa v uniforme oblečenih dajalcev navodil, kakšen je Haig.
Ob neki drugi priložnosti je Haig odhajal v Kambodžo na sestanek s premierom Lonom Nolom Kissinger ga je spremljal k službenemu avtu, kjer so čakali poročevalci ter člani osebja Bele hiše. Haig se je sklonil, da bi sedel v avto, Kissinger pa ga je ustavil in začel brisati edino zvezdo, ki se mu je svetila na ramenu. Rekel je: «A1, če boš priden, ti bom priskrbel še eno »
Haig je molče prenašal svoj notranji odpor, če ga je kaj bilo. Že od nekdaj se je znal ogibati trenjem s predstojniki. V času Johnsonove državne uprave sta njegovo neutrudno delo ter gladko, lahkotno vedenje zbu-bila ugoden vtis pri pentagonskih šefih Jusephu Califanu in sekretarju za kopensko vojsko Cyrusu Vanceu. Haig je prišel s sijajnimi priporočili h Kissingerju, ki ga je ob začetku Nixonove državne uprave namestil v klet Bele hiše kot svojega vojaškega adjutanta.
Ena Haigovih prvih dolžnosti je bila pripravljati dnevno obveščevalno poročilo nacionalnega sveta za varnost. Temeljilo je na množici obvestil, ki so se vsak dan zlivala v situacijsko dvorano Bele hiše. Imel je edinstven dostop do slehernega obveščevalnega poročila, ki je prihajalo v Belo hišo, in je prav kmalu poznal vsak pro-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.30	Pustolovščina: Gauchos
13.00	DNEVNIK
14.00	V teku nedelje
Vmes Kronike in športni dogodki - športne vesti - Di-sco Ring
15.25	Tri sobe in kuhinja
Glasbeno - govorni program, skeči - Sodelujejo Alexander, L. D’Angelo, Ave Ninchi, Me-mo Remigi in drugi
16.30	90. minuta - Športne vesti
17.10	Prepričanje - nadaljevanka
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo - Registriran polčas nogometne tekme
20.00	DNEVNIK
20.40	«L’enigma delle due sorel-le» (Skrivnost dveh sester) Fantastična detektivka - 1. nadaljevanje
21.45	športna nedelja
22.45	Napoved programa za prihodnji teden
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
9.00	- 13.00 Evrovizija Chamonix: Veleslalom za moške - Cervinia: Veleslalom za ženske
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Direktno iz studia
Nanni Loy - Vsi skupaj, če je možno!
15.00	Joe Forrester
Atto di violenza - TV film
16.00	Napoved programa za prihodnji teden
16.15	DNEVNIK 2 - športne vesti V evroviziji: Pariz - Konjske dirke - Avtomobilizem - Formula 1 - DNEVNIK 2 - Gol Flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo - Registriran polčas nogometne tekme
19.50	Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 - Pregled športa Dogodki in osebnosti športne nedelje
20.40	Che combinazione - Glasbeni program, ki ga vodi Rita Pavone
21.55	DNEVNIK 2 — Dossier
22.50	DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
23.05	Koncert Dueta Gerbi - Leonardi
Tretji kanal
14.30	DNEVNIK 3
Priprave za olimpijske igre: Žensko sabljanje
18.15	Napoved programov za prihodnje dni
18.30	Samoupravljanje
Oddajo je pripravil Renzo Salvi
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Glasbeno - govorni program «Carissimi, la nebbia agli Irti colli. . .»
20.30	DNEVNIK 3 — Športne vesti
21.15	DNEVNIK 3 — Deželne športne vesti
21.30	«Gli ultimi butteri*
Drugo nadaljevanje
22.00	DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.25	Od vsakega jutra raste dan: Dobrla vas
8.55	in 11.25 Chamonix: Veleslalom za moške
10.30	Disneyev svet
12.30	Čebelica Maja - risani film
13.45	Kviz glasbene mladine Slovenije
14.55	Poročila
15.00	Goeteborg: Evropsko drsalno prvenstvo
17.00	Na grči braškega brina - potopisna oddaja
17.40	Na klancu - slovenski film
19.15	Risanka 19.26 Zrno do zma
19.30	DNEVNIK
20.00	S. Pavič, Vroči veter, nadaljevanka
21.00	Ob 70-letnici rojstva E. Kardelja
21.40	Glasbeni album
22.10	Rokomet
Koper
18.00	Chamonix - Veleslalom za moške
19.30	Otroški kotiček
20.00	Kanal 27
20.15	Stičišča
20.35	«Fermata d'autobus* - TV film z Marilyn Monroe
22.10	Glasben' program
23.00	Dve uri obleganja - TV film
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Skede - Fizika
13.00	Tedenska knjižna oddaja
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Materija in življenje Sodobna biologija
17.00	3, 2, 1 . . . Stik Opla - Cirkus
17.30	Mazinga «Z»
Nenavadne kronike
Na koncu detektivka «Delitto all’ippodromo»
18.00	Kinoteka - Zgodovina Vsakdanje življenje v vojnih letih 1939-1942
18.30	Risanke
18.50	Osmi dan - Nabožna oddaja
19.20	Happy Days
«Lori . . . crocerossina sba-gliata* - Serijski film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.40	Sinuhe 1’egiziano
Film, ki ga je režiral Michael Curtiz - Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Prehrana in letni časi Oddajo vodi v studiu Giusi
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Izobraževalna oddaja: «Cen-tomila perche?* - Program vsebuje razna vprašanja in odgovore
17.00	Program za mladino «Simpatiche canaglie*
17.20	Risanka
17.30	Tedenska rubrika o športu in šoli
18.00	Sredozemska ljudstva Grčija, idealna domovina
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Šport
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer s ... Franco Rame - Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	II commisario De Vincenzi
«H do tragico* - Drugo in zadnje nadaljevanje
21.55	Habitat
22.45	Judovsko živjenje in kultura - Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja Prehrana in zdravje
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 — Deželne športne vesti
20.00	Gledališče
20.05	Ogrevanje in energija
21.00	Šolska vzgoja: Šola in delo Razmere v deželi Abruci JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	- 12.35 TV v šoli: Kocka. Boj za obstanek, čričkov al bum, Klub mladih tehnikov
16.30	Kmetijska oddaja
17.30	Poročila
17.35	Zima, zima
17.45	Mala čudesa velike prirode — dokumentarec
18.00	Sent Andreja
18.35	Obzornik
18.45	Mladinska oddaja
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	M. Bulgakov: Ivan Vasilje vič - SSG Trst
22.10	Kulturne diagonale
Koper
19.50	Stičišče
20.05	Otroški kotiček
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Dva moška, dve ženski ob
štirih zjutraj, film Režija, Anthony Simmons Igrajo:	Ann Lynn, Judy
Dench in Norman Rodway
22.15	Baletni večer
23.00	Povratek odpisanih, 1. nadaljevanje
Zagreb
17.15	TV dnevnik
17.45	Gledališče strička Branina
17.15	TV DNEVNIK
17.45	Otroška oddaja
18.15	Danes v skupščini
18.45	Dnevnik 10
19.00	Kulturni pregled
19.30	TV DNEVNIK
20.00	V žarišču
21.05	Dežela faraonov, film
23.05	TV DNEVNIK
ŠVICA
18.00	Za najmlajše
18.30	Program za mladino
19.05	II pešce diavolo, TV film
21.45	Concerto brillante
23.05	Prossimamente cinema
TRSTA
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 15 minut z orkestrom Van McCoy & The Soul City Orchestra; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon,
RADIO TRST A DANES, NEDELJA, OB 10.30
NEDIŠKI ZVON*
«Nediški zvem* je oddaja, s katero Radio Trst A že vrsto let spremlja slovensko stvarnost v Benečiji. Tudi letos se je pred njenim mikrofonom zvrstilo že lepo število Benečanov, od kulturnih delavcev, gospodarstvenikov, duhovnikov in politikov pa do emigrantov prve in druge generacije. V današnjem intervjuju, ki ga je pripravil stalni sodelavec Giorgio Bankič, bomo prisluhnili bolničarju Giampaolu Gorjupu. Orisal nam bo težave beneškega človeka, posebno starih, v stiku s čedadski-mi zdravstvenimi strukturami.
oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Zvezdica zaspanka*; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po 'eljah; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »Mesečnik*; 14.50 Glasbeni fleš;
15.00	Nedeljsko popoldne.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 10.30, 12.30, 13.30 in 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6+1=7, in je nedelja; J. 15 Poje skupina Dubrovački Po-Tisari; 9.30 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je .. .; 10.15 15 min. s skupino Jean Toots Thilemans; 10.32 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah:
14.00	Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.15 Poje Amanda Lear; 15.30 Koncert na trgu; 16.00
Free show - ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Najboljše pesmi tedna; 17.30 Disco hits.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 - 9.00 Nedeljski spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 8.32 Iz našega življenja; 13,1J Sosednji kraji in ljudje; 13.25. Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Satje; 15.15 Poje Ditka Haberl; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba;
16.00	Nepozabne narodne v izvedbi pevcev in ansamblov narodne in narodno - zabavne glasbe; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Igra orkester Jerry Wilton; 17.00 Glasbena oddaja.
RADIO 1
8.00,	13.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.30	Glasba za praznični dan; 7.35 Nabožna oddaja; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.13 Veliki jazzovski interpreti; 11.15 Glasbena oddaja, vodi Gianni Meccia;
12.00	Franca Valeri predstavlja «Rally»; 12.30 Stadiokviz; 13.15 Glasba, igre, gosti za nedeljsko popoldan; 15.20 Nogomet od minute do minute.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00.
13.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Panorama lahke glas be: 11.00 Pogovor s poslušalci;
11.10	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe;
14.05	Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska re portaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino: 17.05 Popularne o-perne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.41 Glasbena med igra; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice.
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert;
11.30	Po stopinjah staršev; 12.00 «Mesečnik»; 12.40 Filmska glasba; 13.20 Zborovska glasba: 27. mednarodno tekmovanje «Guido d’Arezzo» v Arezzu; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasba; 9.A0 Štirje koraki; 9.15 Orkester Herb Alpert; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Mozaik; 11.30 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.20 Glasba; 15.45 Italijanski zbori; 16.10 Srečanje z orkestrom Len Mercer in pevcem Claudi jem Lippijem; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.00 Opera skozi čas; 18.32 Srečanje z našimi pev ci; 19.00 Diskoteka sound; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba a dobro jutro; 13.05 Stoji, stoji Lipica; 13.40 Izbrali smo za vas; 4.00 V podabšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL;
15.30	Glasba po žeUah: 16.00 Naši operni pevci; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00.	8.00, 13.00, 15.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasba in kramljanje; 11.40 Glasbena srečanja z Mino;
12.03 Vi in jaz; 14.03 Glasbena oddaja; 14.30 Deželni program za Abruce; 15.03 Rally; 15.30 Glasbeno popoldne; 16.40 Klasična glasba; 17.00 Patchvvork; 18.35 Mladi in politika; 19.15 Odprta glasba; 19.50 Enodejanka; 20.30 Koncert: Bachove in Paganinijeve skladbe; 22.00 Glasba in umetnost; 22.30 Mi dva kot vsi drugi-
RADIO 2
6.30, 7.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba in šport; 9.05 Radijska nadaljevanka; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Programi pristopanja; 11.53 Tisoč popevk; 12.10 Deželne oddaje; 12.45 Radijski portreti; 13.40 Filmska glasba; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.37 Pop, rock koncert; 17.55 Glasba in zanimivosti; 18.33 Ponedeljkova povest «Miss Brili*; 18 55 Pogovor s poslušalci; 19.50 Glasbeni utrinki; 20.20 Olimpia, tragedija v treh dejanjih.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmica za mlade ri sarje in pozdravi; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na kon certnem odru; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev; 13.30 Priporoča jo vam . . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo; 15.30 Za bavna glasba:	16.00 »Vrtiljak*
17.00 Studio ob 17.; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glas ba velikanov; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza-
jekt nacionalnega sveta za varnost in vsako njegovo sestavino. Vešče je obvladoval neskončne količine papirja in je včasih na vrh kupov, ki so odhajali h Kissingeriu, polagal tudi svoje zapise. Ko je postal bolj samozavesten, je včasih nanovo napisal zapise, ki so jih Kissingeriu predlagali drugi pomočniki. Druge krati je zapise vračal avtorjem s pripombo, češ	da Kissnger želi,	naj	bi jih sestavili drugače. Nihče ni	zanesljivo	vedel,	ali	v zažele-
nih spremembah odsevajo želje predsednika, Kissingerja ali Haiga. Kakor je krepil svojo organizatorsko vlogo, so drugi, ki so se prej imeli za najsvetlejše zvezde v Kis-singerjevem ozvezdju, tonili v mrak.
Nekateri so Haiga črtali, a le malo je bilo takih, ki bi dvomili o njegovih sposobnostih in avtoriteti. H Kissingerju je smel kadarkoli in kjerkoli, tovarišem pa je zagotavljal, da deluje za njihove interese. Le redko se je zgodilo, da se je kdo uprl, če je Haig spremenil njegov zapis, a tedaj je Haig pojasnjeval,	da ga	je	samo prikrojil željam in nagibom	tistega, ki	naj bi	ga	prejel. Za
vse je najbolje, je govoril Haig, da se on ukvarja «s temi drekači* — s Kissingerjem, Haldemanom, Colsonom in drugimi. Trdil je, da nima nikakršnih političnih ambicij. «Jaz se moram čimprej spraviti proč od tod,* je v rednih presledkih govoril civilistom med Kissingerjevimi ljudmi — proč in nazaj v prav n vojsko, proč od te začasne dolžnosti, ki bo samo pokvarila njegovo vojaško kariero.
Kljub vsemu je imel ključe do Haigovega vzpona v rokah Kissinger, kajti Haig je bil zanj skoraj nepogrešljiv. Zagotavljal je red, pokorščino, predvidljivost. Brez Haiga bi nastala popolna zmešnjava. Cisto vojaške
odločitve Kissingerja niso zanimale. Namesto njega j® to urejal Haig. Deloval je kot človek za zvezo s šef* v Pentagonu in skrbel za to, da jih ni kaj preveč vzn0' mirilo. («A1, jaz bi te povabil na ta sestanek, ampak kopenska vojska tu res nima kaj iskati,* se je včasih pO* šalil Kissinger.)
Med vsemi glavnimi Kissingerjevimi pomočniki je invaziji v Kambodžo ostal pri njem samo Haig. Junij® 1970 so ga tudi uradno imehc.*/ali za Kissingerjeveg® namestnika. Kissinger se je sicer varoval tega, da osredotočil pri kakem pomočniku preveč vpliva, je P® bil prepričan, da Haiga lahko nadzoruje. Haig je bil zvest, vsaj najzvestejši med vsemi Kissingerjevimi pod' rejenci. («Jasno je, da nimam v uradu nikogar, ki b* mu mogel zaupati, razen polkovnika Haiga,* je Kis' Singer rekel leta 1969 vodilnemu funkcionarju FBI, k0 sta pregledovala prisluškovalne telefonske pogovore ne' katerih drugih sodelavcev.)
Haiga je občudoval tudi Richard Nixon. Kadar se i® predsednik ustavil v pisarnah nacionalnega sveta za va1"' nost. pa Kissingerja ni bilo, je navadno sedel k Haigu se z njim pogovarjal. Nixon jo Haiga včasih klical k sebi v pisarno in z njim razpravljal o vojaških vpraš®' njih, ki jih Kissinger ni poznal ali pa jih je predlag®* na svojega namestnika.
Nixon je začel Haiga preizkušati, metati je začel meff' lene, nenaklonjene opazke o Kissingerju in izražal z®' skrbljenost, da jo Henry vozi po svoje in ne sledi pol*’ tiki in postopkom, za kakršne sta se zmenila. Slišati I® hotel Haigovo mnenje.
smučanje
VELESLALOM ZA EP
Izredna vožnja Hanni Wenzlove
Drugouvrščena Pelenova zaostala za več kot pet sekund - Zini jeva najboljša med Italijankami
— Na včerajšnjem žen-n™ veleslalomu v Megevu, veljavni111 Za svet°vni pokal, je prvo me-iz T P°^ovno zasedla Hanni Wenzel Drim*6) ensteina' ki je osvojila tako Brom - tudi drugo vožjo. O njeni ^e®°ci na priča dejstvo, da «
SMUČARSKI TEK
TRNOVSKI MARATON
USKORAJ3.000 PRIJA VLJENIH
Številno zastopstvo SK Devin - ZSŠDI prijavilo 78 članov
dr, Pa
p fuvrščena Francozinja Perrine it.mv1 postala kar za dobrih pet se-Th«?' ^etja je bila Švicarka Marie tPu__ese Nadig. Med italijanskimi Sikami je bila najboljša Da-ki se je uvrstila na osmo 'fesela ^aud*a Giordani pa je bila
knlen2\ova ie z včerajšnjo zmago, boli yeljala tudi za kombinacijo, še nem U .‘*a svoje prvo mesto v skup-Mph T^evku svetovnega pokala. nai. fuseslovankami je bila tokrat 42 ° Jsa Dornikova, ki je zasedla Ravnikarjeva je bila 47., u®etova 50. in Zavadlalova 51.
Vrstni red
2 8- Wenzel (Liecht.)
s:
7' b Cooper (ZDA) t’ i McKinney (ZDA)
ji^ “•>
9 Zini
10' P' Moser - Proll (Av.) • u Giordani (It.)
2’30”37
2’35”39
2’35”44
2’35”56
2’35”78
2’36”85
2’36”98 i
2’37”14
2’37”18
2’37”19
sila zapleten, saj je kar enajst moštev v razmahu štirih točk. Milan je sicer drugi, vendar ima Rema že danes priložnost, da ga dohiti. Nekoliko lažjo nalogo bi morala i-meti Juventus, ki bo gostovala pri zadnjeuvrščeni Pescari, zelo pomembno pa je današnje srečanje za Udinese, ki se na domačim igrišču
Prijavna služba organizacijskega | komiteja Trnovski maraton je spo-| ročila, da je do sobote opoldne, to j je včeraj, prejela že skoraj 3.000 prijav za 6. trnovski maraton, ki bo 10. februarja ob 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo. Najstarejši med prijavljenimi je tudi tokrat stari znanec trgovskega maratona, 84-let-ni Emil Zemljak iz Zagreba, najmlajša pa je 6-letna Samanta Gruden, članica SK Devin pri Trstu. Razlika v letih med prijavljenimi znaša kar 78 let, ki je redka celo
ne more več zadovoljevati z neod-1 ^ud^te^BTOgrad^Z^g^eto^PHt-iočenimi izidi, če noče nazadovati. vir Samohnr„ 1
DANAŠNJI SPORED (3. POVR. KOLO)
(V oklepanju ime sodnika) Bologna — Roma (Redini) Catanzaro — Ascoli (Barbaresco) Lazio — Inter (D’Elia)
Milan — Cagliari (Agnolin) Napoli — Fiorentina (Ciulli) Pescara — Juventus (Longhi) Torino — Avellino (Patrussi) Udinese — Perugia (Michelotti)
, LESTVICA ZA SP 2 '**■ Wenzel (Liecht.) 300 točk; jj % Moser - Proll (Av.) 256; 3. (P.V Nadig (švi.) ,85; 4. P. Pelen *> ’ 177: 5. I. Epple (ZRN) 98; 6.
E w
A:less (Švi.) 96; 7. C. Nelson (ZD G3 8- F- Serrat (Fr.) 89; 9. C. . „°r<teni (It.) 86; 10. d. Zini (It.)
Kras — Artigian;
Danes s pričetkom ob 10.30 se bosta na repenskem igrišču v prijateljskem srečanju pomerila domača ekipa Krasa in ekipa Artigiani. Gostujoča ekipa nastopa v «N» skupini tretje amaterske lige in je trenutno pod samim vrhom lestvice.
vic, Samobora in Podsuseda pri Za grebu.
ZSŠDI pa je prijavilo 78 svojih članov iz Trsta in Gorice. Zanimivo je, da je med smučarkimi klubi doslej pnstal najštevilnejšo prijavo SK Devin, ki je prijavil kar/46 svojih članov, od tega 18 pionirjev.
Prireditelj pričakuje še prijave iz Italije in Avstrije ter smučarskih klubov iz Bosne in Hercegovine ter Gorskega kotarja, ki so obljubili, da se bodo zagotovo udeležili letošnjega Trnovskega maratona. Razen tega pričakujejo še prijave šolskih športnih društev, ki kasnijo zaradi šolskih počitnic. Ker prijave še vedno prihajajo, prireditelj utemeljeno računa, da se bo 6. trnovskega maratona udeležilo precej več kot 3.000 smučarjev tekačev,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LICE
77 točk.
mladinsko ep
Poljakinja Grabowska prva v slalomu
vč^GNNA Dl CAMPIGLIO - V e ajsnjem slalomu za mladinsko Ca m • ° Prvenstvo v Madonni di E\vaPr?*i° J6 zmagala Poljakinja dj^Grabovvska pred Italijanko A-
D h-
ka te smučala tudi Jugoslovan-n, 'v*etka Jerman, ki se je uvrstila osmo mesto, j ,, yrstni red 2 r^bovvska (Polj.)
^ams (It.)
4' «erer (Av.)
5 S18011 (R.) j ,agoni (It.)
20.' !??“ (Jug-)
22 r,efkovšek (Jug.)
' ^eharc (Jug.)
1’37”10
1’37”64
1’38”13
1’38”17
1’38”30
.1’39”78
1’42”05
1’43”28
TOČA KOŠEV V GORICI
Pagnossin premagal Cagliari kar s 132:102 ■ Tržaški Hurlingham danes doma proti videmskemu Mobiamu
■azveljavili smuk p Chamonixu
v^HAMONK _ Zaradi megle so t** razveljavili zadnji smuk le-Polj J? sezone, veljaven za svetovni ®ošk' ^er ie danes na sporedu Oesli s*at°m. so tekmovanje preče a Za uedoločen čas in ni znano. Lak -nCC*0 Pouovili po olimpiadi v
Med lacidu'
fKjji ~ Poskusnimi vožnjami sta se EetJ?i ov?7a zahodni Nemec Sepp 'teli’ l1 80 ga nezavestnega odpe-towi-V uotnišnico, kjer so mu ugo-tetn;* »Pretres možganov, ter 21-te n ."jun Olindo Cozzio, ki si pujjiV® Padcu zlomil čeljust in si °aoval večji del zgornjih zob.
Umetnostno drsanje
ryo mesto J^ietskemu paru
®°HG — Sovjetska pred-^arnn Natalija Liničuk in Genadij stvy v °S0V sta na evropskem prven-prVoV umetnostnem drsanju osvojila ?est° v kategoriji plesnih pa-"vrUn ni‘ma sta se presenetljivo gOev,, a madžarski par Krisztina Re-y' m Andras Sallay.
1. m„. , Skupna lestvica natalija Liničuk
Pagnossin — Acentro 132:102 (60:51)
PAGNOSSIN: Puntin 16, Valen-tinrig 13, Turel 14, Pondexter 35, Friz 2, Premier 19, Ardessi 16, Laing 8, Antonucci 9, Campestrini.
ACENTRO: Firpo 4, Schilich 12, Puidokas 29, Vascellari 14, Pisced-da 6, Serra 30, Mastio 6 Pilleri 1, Spinas, Garrett.
Srečanje z Acentrom iz Cagliari-ja, ki so ga zarad neposrednega televizijskega renosa odigrali včeraj popoldne, je bilo za goriški Pagnossin dober trening za prihodnje nastope'.'’Goštje,-;ki' so' 'na” zadnjem mestu lestvice, so nastopili brez poškodovanega " Garretta. Kljub odsotnosti Američana so se gostje v prvem polčasu dobro odrezali in precej časa tudi vodili. Pagnossin je v prvi polovici tekme zaigral preveč sproščeno.
Goričani so v drugem polčasu za igrali odločneje in naglo večali svojo prednost. V enajsti minuti so že dosegli stoto točko. Tedaj je Mc-Gregor poklical z igrišča prvo peterko in dal možnost mlajšim igralcem, da se i kažejo. Ti res niso zapravili priložnosti: Puntin, Turel in
zlasti Antonucci so dokazali, da lahko McGregor v bodoče računa na solidne menjave za prvo peterko, saj so zaigrali odločno in samozavestno ter tako dosegli rekordnih 132 točk.
M. M.
Tržaški Hurlingham bo danes doma igral proti okrnjenemu videmskemu Mobiamu. Tržačani so seveda favoriti in z novo zmago bodo ohranili prvo mesto na lestvici skupno s Pagnossinom.
PARI DANAŠNJEGA KOLA Hurlingham - Mobiam; Honky -Bancoroma; Liberti - Canon; Rodrigo - Diario; Mercury . Mecap; Postalmobili '- Šarila.
kar bo nov rekord te najbolj množične smučarske prireditev v Jugoslaviji. Lanske prireditve se je namreč udeležilo 2.747 ljubiteljev teka in hoje na smučeh.
Jože Oblak
Capitanio prvi
ISOLACCIA VAL Dl DENDRO (SONDRIO) — Giulio Capitanio je osvojil naslov italijanskega prvaka v smučarskem teku na progi 15 km. Capitanio je zmagal pred De Zoltom in Rupilom.
Biathlon SP
ANTERSEVLVA — Tudi v včerajšnjem tekmovanju v biathlonu (sprint) za SP so vzhodni Nemci želi levji delež.
Zmagal je Ulrich pred rojakoma Jungom in Beerom.
DANES V OVČJI VASI
Tudi tekmovalci devinskega društva
Smučarski tečaj, ki ga je priredil SK Devin, se bo danes končal. V jutranjih urah se bo redno odvijal tečaj, v popoldanskih pa bo sklepno tekmovanje vseh tečajnikov alpske in nordijske discipline, na katerem bo lahko vsakdo pokazal kaj je od tečaja odnesel. Vsakdo bo dobil tečajniško izkaznico, ki bo pričala o uspehu. Zmagovalci posameznih skupin pa bodo prejeli še spominsko značko.
Istega dne se bodo mlajši in starejši mladinci udeležili tekaškega tekmovanja za trofejo «Aquini», ki se bo odvijala v jutranjih urah v Ovčji vasi.
Tajništvo SK Devin
PO OSTAVKI PREDSEDNIKA
Nov odbor SK Devin
Odborniki Smučarskega kluba Devin so na redni seji, dne 21. t.m. po ostavki predsednika izvolili nov odbor, kot predvideva 13. člen društvenega statuta. Nov odbor sestavljajo: predsednik Bruno Skerk, podpredsednik Žarko Fučka, tajnik Leonida Gruden, blagajnik Lucijan Sosič, svetovalci Mirko Škabar, Franko Širca, Alojz Semolič, Danilo Lupine in Mirko Antonini. Nadzorni odbor ostane nespremenjen.
Tajništvo SK Devin
saj so motorji turbo v prednosti zaradi višinske razlike. Dobro sta se obnesla ferrarija, medtem ko je prvi alfa romeo, ki ga je vozil Giacomelli, zasedel 17. mesto, Cheever z osello pa se sploh ni uvrstil. Končni vrstni red:
L Jabouille (renault) 2’21”40 s poprečno hitrostjo 200,470 km na uro
2.	Pironi (liegier)
3.	Villeneuve (ferrari)
4.	Reutemann (vvilliams)
5.	Laffite (liegier)
6.	Arnoux (renault)
7.	De Angelis (lotus)
8.	Scheckter (ferrari)
2’21”65 2’22”17 2’22”26 2’22”30 2’22”31 2’22”40 2 23”02
Nagradili najboljše primorske športnike
V Sežani so v petek, 25. t.m., popoldne na prisrčni slovesnosti, katere se je poleg številnih športnih delavcev in dopisnikov udeležil tudi predsednik občine Sežana Bernetič, nagradili najboljše primorske športnike v letu 1979 na osnovi ankete, ki sta jo izvedli športni uredništvi Radia Koper in Primorskih novic.
Novogoriški atletinji Lidiji Bene-detič, izolskemu veslanču Enzu Kocjančiču in atletskemu klubu Nova Gorica je priznanja podelil starosta primorskih športnikov Janko Pertot.
Z OBČNEGA ZBORA ŠK KRAS V SAMAI0RC1
Kras vse bolj uspešno opravlja svoje neprecenljivo poslanstvo
Na občnem zboru veliko število članov in gostov - Prodorni uspehi v namiznem tenisu - Društvo označuje velika narodnostna osveščenost
Osnovna misel, ki bi se jo dalo potegniti iz poteka petkovega občnega zbora ŠK Kras v Samatorci, je bila ta, da društvo vse bolj uspešno in zagnano opravlja neprecenljivo družbeno, vzgojno in narodnoobrambno poslanstvo na območju zgoniške in repentabr-ske občine ter severnim delom de-vinsko-nabrežinske občine, ki pri nogometu gravitira na to društvo. Koncept telesne kulture kot socialne usluge zadobiva vse širše obeležje in je prodrl do vseh plasti krajevnega prebivalstva, svojih naporov pa društvo ne usmerja in omejuje le na telesnokulturno področij«, temveč je tudi drugače družbenopolitično zelo angažirano in je v vlogi pobudnika prisotno pri vsaki krajevni politični, kulturni ali drugačni manifestaciji. Prav zato ni slučaj, če ima društvo toliko članov, prijateljev in pristašev, ker ti dejansko čutijo, da se društvo trudi za obči napredek, angažiranost in osveščenost ter se tako v njem vsakdo lahko istoveti.
Občnemu zboru, ki se je odvijal v prostorih zasebne dvorane gosto-
ATLETIKA
V ORGANIZACIJI SZ BOR
Široka akcija po šolah
Od začetka februarja do konca marca vrsta tekmovanj
avtomobilizem
I
CIKLOKROS
Danes VN Brazilije v formuli ena
INTERLAGOS — Na 'uradnih preizkusnih vožnjah, veljavnih za VN Brazilije v formuli ena ki bo na sporedu danes popoldne, je najboljši čas dosegel Francoz Jabouille na renault turbo. Uspeh francoske avtomobilske hiše je bil pričakovan,
iiiiHmiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiHiiMiniiiiiHiiimiiiimiiiiuHitiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiMiiiimiiiHiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiinHitiiniiiiiiiiiiiiiiiu
Švicar Saladin prvak
WETZKON - Švicar Fritz Saladin je osvojil naslov svetovnega a-materskega prvaka v ciklokrosu.
Saladin je zmagal pred Poljakoma Makovvskijem in Jaroszevvskijem. Italijan Franco Vagneur in Vito Di Tano sta se uvrstila na 6. oz. 9. mesto.
KOŠARKA
NA TURNIRJU V CERVIGNANU
uiniGUK -
2.	v„nad>j Karponosov (SZ) A^Sztina Regoczy -
3,	|„ndra,‘ -fna ;
j^drej
ta p'i?n.ska predstavnika Elisabet-bj)a ar.lsi in Roberto Pelizzola sta
Sallay (Madž.)
Enajsta.
I^COMET
V 3- ITALIJANSKI LIGI
Okrepljena Triestina l,a gostovanju v Leccu
f|terrft’Vo Triestine bodo na današ-
0'ttenirOStovaniu v Leccu ponovno 1 nekateri standardni igralci. ta$t *3°d° zajgra'i Mitri, ki ni Ve6ihi • zadnja dva meseca, Pretiti; .J" Coletta. Kaže, da Taglia-Zaradi '^računa tudi na Polittija, od*. Poškodbe pa bo še vedno Dam ?. Magnocavallo.
nAšNji SPORED (17. KOLO) Rieli oklepanju ime sodnika) Cas.fSe — Treviso (Galbiati)
~ Rimini f Testa)
Le„ ~~ Sanremese (Scevola)
Pe., 0 — Triestina (Esposito) Ptepdcrema _ Novara (Zumbo) He»^nza ~ Mantova (Lamorgese) S. /f1 aria — Cremonese (Vallesi) '7arl!lf'e'0 ~ Forll (Lorenzetti,
680 — Alessandria (Luci)
V L ITALIJANSKI LIGI
vJdinese - Perugia
'jdig^p' italijanski ligi bodo danes te *,[■' tretje povratno kolo. Inter •M ^ an° v vodstvu in računa, da te ^ danes na Olimpieu, kjer pa zgubil proti Romi, zagotovil ali vsaj neodločen izid. na skupni lestvici pa je

Tesen poraz jadranovcev
Naši košarkarji so igrali v okrnjeni postavi - Marko Ban 35 točk
CER Videm — Jadran 90:89 (51:50)
JADRAN: Adrijan Sosič (k) 6. Klavdij Starc 4, Udovič 4, Valter Sosič 2, Ban 35, Ivo Starc 17, Boris Vitez 21.
Jadranovci še naprej razočarajo. Po prvenstvenih porazih, ki so bili še malo dopustni, se je črna serija nadaljevala še na turnirju v Červignanu, na katerega je bil Jadran povabljen, da bi se utrdili prijateljski stiki med kluboma, po nešportnih dogodkih, ki jih. je njihova publika sprožila med prvenstveno tekmo pred dobrim mesecem. Poraz z videmskim Cer je bil gotovo nepredviden, pa čeprav je slovensko moštvo stopilo na igrišče samo v sedmih, usodna pa je bila odsotnost vseh treh centrov Čuka, Krausa in Milka Viteza, poleg Ambrožiča.
Finale za tretje mesto bo danes ob 18. uri v Červignanu. Jadran se bo pomeril z domačo peterko. Veliki finale pa bo med Cer in Palmanovo. V drugi polfinalni tekmi je namreč Palmanova premagala Cervignano z 88:80.
Ivo Starc
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Dom pred izredno težko nalogo
Hvaličevi varovanci bodo danes pred izredno težko nalogo: igrali bodo proti Pagnossinu, ki je po sed mih kolih še vedno nepremagan. Srečanje je izredne važnosti, saj domovci si ne morejo privoščiti dveh zaporednih porazov, saj so že prejšnjo nedeljo izgubili proti Arteju A. Pagnossin ima v svojih vrstah veliko število dobrih in visokih igralcev. Nasprotnik je prepričan o zmagi, naši fantje pa računajo na prestižen uspeh in s tem zopet prvo mesto na lestvici. Hvaličevi varovanci so med tednom odigrali tudi prijateljsko srečanje z ekipo Alfieri iz Gradišča in so v tem srečanju poskusili več novih napadov.
Srečanje med Domom ki Pagnos-
sinom bo danes, kom ob 11.30 Rojcah.
in sicer s pričet: v telovadnici na
M. Č.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Koristno srečanje med Sežanci in borovci
Kraški zidar — Bor 50:64 (18:33)
KRAŠKI ZIDAR: Večerina, Grmek M. 2 (0:2), Jagodic 10 (2:3), Rodica, Kariž, Prašnikar, Grmek
V. 2, Čebulec 15 (1:7), Vatovec 10 (2:5), Ukmar 9 (3:8), Renčelj 2.
BOR: Vascotto, Žerjal 2, De Carli 12, Paoli 2, Vecchiet, Tavčar 8 (2:5), Bradassi 15 (5:9), Volk 15 (3:9). Tremul 10 (0:1).
Nadaljuje se vrsta gostovanj Bora v Sežani. Tokrat so bili na vrsti Borovi dečki, ki so nastopili proti naraščajnikom «Zidarja». Kaj bi lahko rekli o tekmi? Nedvomno koristna izkušnja za obe ekipi. Domačinom je tekma namreč služila predvsem za pridobitev tekmovalnih izkušenj, «plavi» pa so se lahko seznanili z bolj moško igro Se-žancev.	Meko
Atleti in atletinje Bora se pripravljajo na široko zasnovano organizacijsko akcijo, ki bo imela namen, da od začetka februarja do konca marca občasno mobilizira naše nižje srednje šole.
Razpis, ki je dostavljen v teh dneh posameznim šolam, vsebuje okvirni pravilnik za pravo atletsko prvenstvo, ki bo vsebovalo tekmovanje v dvorani, prireditev v krosih in ob začetku pomladi še tekmovanje na stadionu.
Prvo kolo vsega ciklusa bodo izvedli na stadionu «1. maj» v soboto. 9. februarja, in bo namenjeno šolam «Sv. Ciril in Metod», «Ivan Cankar». «Fran Erjavec» in cFran Levstik*. Drugi .del prvega ► kola bo tečlea dnj kasneje- in bo namenjen preostalim šojarp «Simon Gregorčič*, «Srečko Kosovel* in «Igo Gruden*. Tekmovanje v dvorani bo obsegalo sprint, met kro gle in skok v višino, vendar v ločenih konkurencah in ne povezano v troboj kot običajno.
Drugi del predvideva tekmovanje v krosih in bo na sporedu v prvi polovici marca, ob koncu pa bo na stadionu na Kolonji še a-tletsko tekmovanje, ki bo vsebovalo tek na 50 m, met kroglice in skok v daljino. Met kroglice bo novost v takih šolskih tekmovanjih. Organizator jo je izbral zaradi e-nostavnega izvajanja, saj je met kroglice le s pravili urejeno luča-nje kamenja. Tudi tri panoge na stadionu bodo tekmovalno ločene v samostojne konkurence in ne povezane v troboj.
Namen te akcije je nadaljnje širjenje atletike med našo mladino. Posebno pozornost do Bor posvetil mestnim šolam, oziroma tistim di jakom in dijakinjam, ki se redno ne ukvarjajo z nobeno drugo panogo.
Pravilnik tekmovanja je bil zasnovan tako, da bosta istočasno nagrajeni masovnost in kakovost. Prvemu v vsaki tekmi bo dodeljenih 11 točk, drugemu 10 itd. do
desetega, ki bo prejel 2 točki. Vsi ostali bodo prejeli po 1 točko. Ob koncu vsega tekmovanja bo sestavljena posebna lestvica za šole, ki bodo nagrajene s pokali in plaketami, medtem ko bodo posebna priznanja dobili udeleženci vseh treh prireditev, (kb)
AUOKLAND — Američanka Mary Decker je izboljšala svetovni rekord v teku na eno miljo. Progo je pretekla v času 4’21”7.
MILAN — Carlo Mattioli, ki tekmuje za karabinjerje, je s časom 19’06”80 postavil nov svetovni rekord v hoji na 5.000 m «indoor*. Prejšnji rekord s časom 19’35”8 je pripadal Fincu Reini Salonenu, ki ga je dosegel le^ 1978-
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA Bor - Castelgomberto	2:
ŽENSKA C LIGA Sokol - Torre Franca	3:
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Sloga - Breg	3:
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Juventina - Solaris	3:
MOŠKA C LIGA Kennedy - Kras	3:
uiiiiiiiniiiimtiiiiiiiiiiliiiilHnniininilllilniitiuiiiiiiiitiiiiimilluiiiiiiiiiiliiililiiitiiiiiiiiliiiiiiniiiiiilnflll
ljubne družine Doljak (kjer pod silo razmer poteka namiznoteniška dejavnost), so prinesli pozdrave številni gostje, in sicer Slavko Majerle v imenu pobratenega TVD Partizan Moste; odbornik zgoniške občine Miloš Budin, repentabrski župan dr. Pavel Colja, Emil Bole za ZSŠDI, Jožko Morelj za odbor za telesno kulturo pri SKGZ, Zofka Baiss za sekcijo KPI Repentabor, Jožko Milič za PD Rdeča zvezda, Renzo Milič za PD Kraški dom in Boris Simoneta za sekcijo PSI Zgonik-Repentabor. Prisostvovali pa so tudi predstavniki ŠD Mladina, krajevne sekcije VZPI, sekcije KPI Zgonik in Mladinskega krožka Zgonik.
Predsedniško poročilo
V predsedniškem poročilu je Vojko Kocman ugotovil, da je 18. leto neprekinjenega delovanja prineslo društvu veliko uspehov in zadoščenj, pa tudi težav ni manjkalo. Osnovni cilji, ki so veljali ob ustanovitvi, so še vedno tekoči: omogočiti čimvečjemu številu mladine in starejših, da se udejstvuje, vzgajati mladi rod v narodnoobrambnem duhu, gojiti telesno kulturo kot družbeno dejavnost, ki o-svešča, oblikuje, usmerja in vključuje posaftieznika v našo zamejsko manjšinsko stvarnost.
Kot politično in človeško zelo važno dejanje je Kocman ocenil lanskoletno pobratenje s TVD Partizan Moste, s katerim je Kras na osnovi bogatega skupnega programa navezal trdne in prijateljske stike, ki vsestransko bogatijo in plemenitijo oba partnerja.
Na tekmovalnem področju je poudaril prodorne uspehe namiznoteniške sekcije v vsedržavnem merilu. Poleg trikratne državne prvakinje Sonje Miličeve velja omeniti vse bolj perspektivni naraščaj. Dotaknil se je tudi težav pri nogometu v zvezi z vključevanjem igralcev italijanske narodnosti, pri odbojki pa povzroča težave številčno pomanj kljiv igralski kader. Vsak nastop na igrišču ima izrazit narodnoobrambni značaj.
Stanje glede športnih objektov se postopoma vidno izboljšuje. Nogometno igrišče v Repnu predstavlja veliko pridobitev (predvidena je tudi napeljava električne razsvetljave in ureditev pomožnega igrišča za treninge), še bolj pa bosta dobrodošli telovadnici v Repnu in v Zgoniku, katerih gradnja je že v teku. Tako 'bodo obstajali idealni pogoji za delo in še izrazitejši razmah telesne kulture.
Finančne težave so bile vseskozi nerešljiva uganka spričo prenizkih podpor iz javnih sredstev, vendar pa se mora Kras zahvaliti požrtvovalnosti (upravljanje kioskov z jedačo na raznih praznikih) in širo-kogrudnosti (prostovoljni prispevki) svojega članstva, da je premagal vse proračunske ovire.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
C
>
H SO cn H
RADIO
Gostje jutrijšnje radijske oddaje Trst A «Glasbeni ping-pong», ki jo vodi prof. Ivan Peterlin, bodo predstavniki ŠD Mladina. Govor bo o nastanku in razvoju sorazmerno mladega kriškega društva.
Revija Tabor
Taborniška revija Tabor stopa v svoj 25. letnik. Revija je sicer nastala že leta 1951. nato pa so jo začele pestiti organizacijske in finančne težave. Tako je leta 1951 izšel le prvi letnik, nakar je zavladalo mrtvilo. Od leta 1955 pa je revija redno izhajala in je letos prispela do svojega 25. letnika. V vseh teh letih je ‘ zvesto stala ob strani marsikateremu taborniku in tabornici ter mu nudila potrebne informacije o taborniškem življenju. Občasno se v okviru taborniške revije Tabor pojavljajo tudi članki o dejavnosti Rodu Modrega vala.
.....„............ miiin iiiiimi .......................niimiim.................................................................................................
OBVESTILA
ŠD Sokol
vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR
ki bo v društveni dvorani danes, 27. t.m., ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju.
• • K
SPDT
prireja jutri, 28. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) v prvem sklicanju ob 19.30 ter v dragem ob 20. uri
26. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom:
L predsedniško poročilo
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniško poročilo
4.	poročila načelnikov raznih odsekov
5.	pozdravi gostov
6.	razprava
7.	volitve novega odbora
8.	razno
Na občnem zbor. bodo lahko člani poravnali letno članarino. Vabljeni!
« « «
ŠD Mladina
iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole «Albert Sirk* rekreacijska telovadba za o-drasle.
DOMAČI ŠPORT
VAM
PREDSTAVI
DANES
NEDELJA, 27. JANUARJA 1980
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00 športna palača v Trstu
Julia - Kontovcl
2. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	stadion «1. maj*
Bor - Libertas Gorica * * *
2. MOŠKA DIVIZIJA
10.00	v Fosalonu
Volley Gradež - Dom Gorica
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - Primorje * * *
14.30 v Ribiškem naselju
San Marco ■ Breg « « •
14.30 v Dolini
Rosandra - Zarja * * *
14.30	v Trebčah Primorec - Sovrana
ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Sv. Ivan San Giovanni - Breg * • *
9.15 na Proseku Primorje - CGS
NAJMLAJŠI
10.30	v Repnu Kras - CGS
NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Fortitudo
8.30 v Bazovici
Zarja - Rosandra
• • •
9.00 v Žavljah Don Bosco - Vesna
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Kontovelu Kontovel - Stella Azzurra
* * *
13.00	v Trstu, Ul. della Valle
Grandi Motori - Bor * * *
11.30 v Gorici, na Rojcah
Dom - Pagnossin
KADETI
9.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor - Ferroviario
((PROPAGANDA*
11.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Don Bosca B
ČLANSKI TURNIR
18.00	v Červignanu
Cervignano - Jadran
SMUČARSKI TEK
«TROFEJA AQUINI»
9.00	v Ovčji vasi Nastopa tudi SK Devin
Poljski harcerji
Na povabilo izvršnega odbora republiške konference Zveze tabornikov Slovenije je bila delegacija poljskih harcerjev Komende Cho-ragivi Lodzkiej od 16. do 20. decembra na obisku v Sloveniji. Delegacija poljskih harcerjev (tabornikov) je imela razgovore s predstavniki občinskih konferenc Zveze tabornikov Slovenije, ki se zanimajo za tesnejšo navezavo stikov s posameznimi harcerskimi organizacijami v vojvodstvu Lodž. Delegacijo sta sprejela predsednik RK SZDL Mitja Ribičič in predsednik RK ZSMS Boris Bavdek. Ob koncu obiska so predstavniki Zveze tabornikov Slovenije in poljskih harcerjev podpisali protokol o nadaljnjem sodelovanju obeh organizacij.
90-letnica
V odredu Sivega volka v Ljubljani so taborniki skupaj s svojim častnim članom in častnim starešino Pavlom Kunaverjem — Sivim volkom — po katerem nosi odred ime — proslavljali njegovo devetdesetletnico. Na slovesnost je prišlo veliko število tabornikov, predvojnih skavtov, znancev, planincev, ljubiteljev narave, jamarjev, da bi tovarišu Kunaverju čestitali ob visokem jubileju.
KOŠARKA
I. JUGOSLOVANSKA LIGA
Vilfan odločil v zadnji sekundi
Včeraj so odigrali le tri tekme v 10. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige.
Iskra Olimpija je v Ljubljani premagala beograjski Beko z dvema točkama razlike (89:87), s košem, ki ga je v zadnji sekundi dosegel Peter Vilfan.
Izredno napeto je bilo tudi v Splitu, kjer je zagrebška Cibona premagala domačo Jugoplastiko s 86:84.
S točko razlike pa se je končalo srečanje v Beogradu, kjer je sarajevska Bosna premagala domačo Crveno zvezdo z 91:90.
Danes bodo na sporedu še tekme: Radnički LMK - Šibenka; Borac Rabotnički in Zadar - Partizan.
ŠK Kras se zavzema za skupne pobude in sodelovanje med društvi. Tesnih stikov si želi tudi s šolskimi in kulturnimi dejavniki.
Tajniško poročilo
Tajnica Nadja Škabar je podala pregled razvejanega delovanja v zrdnji poslovni dobi. Odbojkarji so se obdržali v C ligi, vendar pa zaskrbljuje pomanjkanje igralskega kadra in predvsem mladih sil. Namiznoteniški odsek se je številčno še okrepil, tekmovalni uspehi pa so bili dobri kot malokdaj.
Sonja Milič je osvojila tri državne naslove, nastopala je za državno reprezentanco in nastopila je na svetovnem prvenstvu v Sev. Koreji; Sonja Doljak je bila druga med naraščajnicami in je bila poklicana v mladinsko reprezentanco; ženska ekipa je v A ligi osvojila tretje mesto in večino prvih mest na sedmih državnih turnirjih. Trenerja Derganca je častno nadomestila Miličeva, vse bolj pa se širi tudi rekreacijski namizni tenis.
Nogometna ekipa nastopa letos dokaj uspešno, največjo pozornost
Predsednik V. Kocman
pa društvo posveča najmlajšim. Nogometaši so odigrali več prijateljskih srečanj, predvsem v matični domovini.
Z usposobitvijo še petih vaditeljic je polno zaživela otroška telovadba, kljub prostorski stiski pa '-se- -širi tudi rekreacijska dejavnost. Zelo agilna je bila tudi balinarska sekcija, ki ima za seboj več nastopov.
Tajnica je nadalje naglasila, da je društvo bilo aktivno prisotno na vseh prireditvah in je kot družbeni dejavnik dalo širši doprinos krajevni družbi. Čeprav društvo označuje velika politična in narodnostna osveščenost, pa je treba težiti po pridobivanju še večje idejnosti.
Iz blagajniškega poročila Sonje Rebula je bilo mogoče ugotoviti, da so izdatki v minulem letu presegali 30 milijonov lir in večino sredstev si je moralo društvo samo poiskati.
Plodna razprava
Razprava, ki je sledila poročilom, je bila zelo plodna in je zajela nekatera ključna vprašanja. Poleg strokovnega posega o pomenu rekreacije z zdravstvenega, socialnega, vzgojnega in narodnoobrambnega vidika, je bil govor o športu kot socialni uslugi, o periodičnem izdajanju društvenega glasila, o iz-delanju programov za smotrno iz-koriščenje telovadnic, ki so v gradnji, o nogometni problematiki, o športni politiki v državi in o po^ trebi po koreniti športni zakonski reformi, ki naj bi jo vseboval globalni zaščitni zakon, o pristopu diu-štva in odzivu v posameznih vaseli in o kadrovanju.
Zatem so izvolili 42-članski širši odbor, ki si bo razdelil funkcije na prvi seji.
—bs—
VČERAJ V TRSTU
Občni zbor TPK Sirena
Ob velikem število članov in gostov je bil včeraj 3. redni občni zbor TPK Sirena, na katerem so ugotovili, da je bilo delovanje zelo uspešno, saj je minuli odbor stoodstotno izpeljal začrtani program.
Obširnejše poročilo v naši prihodnji številki.
Delovanje ZSŠDI
Prošnje za podporo
Zadnjega tega meseca poteče rok za predložitev prošenj na deželo za letno podporo iz javnih sredstev. Vsa pojasnila in pomoč pri sestavi prošenj nudita urada združenja v Trstu in Gorici.
Namiznoteniški sestanek
V torek bo na sedežu ZSŠDI v Trstu ob 18.30 sestanek predstavnikov ekip, ki so se prijavile na rekreacijsko ekipno namiznoteniško tekmovanje «Ping-pong 80». Pogovorili se bode o podrobnostih glede poteka tekmovanja in bodo izdelali tekmovalni koledar. Ob 19. uri pa se bo še sestala namiznoteniška komisija ZSŠDI.
Nogometni trenerji
Včeraj je skupina zamejskih nogometnih trenerjev prisostvovala v Piranu pripravam nogometne reprezentance Slovenije in je tako navezala stike s strokovnimi delavci iz matične domovine.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 Ifnlfe)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
27. januarja 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - UZS - 6I0UU UUM* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 f.
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300,
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir v® Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- J11', krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugin v Italiji pri SPI.
. i i ________ član !tali|»n)kj|
IzdaiaL^ZTT zveze časopis^*)
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj
Založnikov 661
I
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA KONTOVELU
Namesto cvetja na grob Francke Pahor in Riharda Kopuna daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Namesto cvetja na grob Francke Pahor daruje Hilda Košuta 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Francke Pahor .irujeta Marica in Vinko Sirk 5.(T0 lir.
Namesto cvetja na grob Francke Pahor in Riharda Kopuna daruje Lina Skržadna z možem 10.000 lir
Namesto cvetja na grob Francke Pahor darujejo družina Ukmar (Križ 31) 10.000 lir, Viktorija Bizin (Križ 8) 5.000, Lino Caharija z družino (Nabrežina 123) 20.000 Srečko Sed mak (Prosek) 5.000 Ladislav Lozar z družino 5.000, .».arija in Nini Ga brovec 20 Cm ter Ančka, Sonj' in Lorenz'' Bogateč 10 000 lir
Ob osmi obletnici smrti moža Vik torja daruje žena Viktorija 5 000 lir.
Namesto rvpHp na grob Francke Pahor darujeta Francka in Karla Sedmak 10.000 lir.
V	spomin na bratranca Frančeška Košuto iz Milana darujejo Rokčevi 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Francke Pahor in Ri1 r’- Kopuna daruje
Dušan Košuta z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	PREBENEGU
Ob drugi obletnici smrti Silve Ra poteč por. Černelč daruje sestra Loredana 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA v PČINAH
Namesto cvetja na grob Zore Čok, Toneta Kalca in Marije Malalan daruje družina Biondo 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob drage Vesele Godina daruje Kristina Merlak 15.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ZGONIKU PO 1. MAJU 1945
Ivan ,/r,:s ič daruje 30.000 lir ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO GORAZDU KOKORAVCU
Ivan Kresevič daruje 20.000 lir ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Dr. Sonja Mašera daruje 20 OGO lir. Člani odbora za poimenovanj šo le darujeio ’	.000 lir.
ZA OSNOVNO ŠOLO P. TOMAŽIČ
V	TREBČAH
V	spomin na bratranca Antona
Kalca in Zoro Čok darujeta Ana in Mice 5.0C9 lir.
V	spomin na Ladota Kralja daruje Marcela Berdon z družino (Trebče 58) 5.00'' lir.
V	spomin na Vladimira Kralja darujeta Marčela in Orlanda Carli 5.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Ladota Kralja da ruje družina Kralj (Trebče 3) 10.000 lir.
V	spomin na Ladota Kralja da ruje Marčela Berdon z družino (Trebče 58) 5.000 lir.
V	spomin n; Rafaela Breclja daruje Alesandro Ferluga 30.000 lir.
V	spomin na Štefanijo Ražem por. Križmančič daruje brat Silvester 10.000 lir.
V	spomin na priljubljenega zdravnika dr. Karla Delamija darujejo: Mirko Legiša 15.000, Mario Gorjan
10.000,	Dora Gumin 5.000, Markuža Klarič 10.000, Milka Kravanja 5.000, Veno Širca 10.000, Candido 5.000, Olga Okretič 5.000, Italo Gurzi 5.000, Guglielmo Granduzzi 5.000, Claudio Nicheli 1.000, Atilio Metlikovec
5.000,	družina Laska 5.000, Markovič 4 000, Antonio Russ:, 5.000, Anna Kociancich 3.000, Giorgi 10.000, Ga briel Ferfoglia 5.000, Anita 5.000, Stanislav Kralj 10.000, Rožič 10.000, Alojz Kralj 5.000, Maria Boscarol
5.000,	Maria Sans; 10.000, Lidia Ni colin 5.000, družina Benasso 10.000, Ida Metlikovec 5.000, družini Colja
in Cappelli 10.000, hotel Posta 10.000, Cvetka Pirh 5.000, Silvio Rebula
10.000,	Ciro Russo 20.000, Dorina Terčon 5.000, Zdravko Terčon 5.000, Peter Della Schiava 5.000, Popovič
5.000,	Ferfoglia 6.000, Danilo Terčon
15.000,	Vittorio Čuk 15.000, družina Selmak 10.000, Orlana Berdon 15.000, dr. Slavko Tuta 10.000, družini Tuta in Ban TO.000, Stanko žužek 10.000, Pino Lassig 10.000, Ernesta Germani 5.000, Gino Toloi 5.000, Nives Jurman 5.000, Pasqua Plokar 5.000, družina Tomasella 10 OGO, družini Corbatto in Roveri 20.000, Luigia Maltese 10.000, Karlo Sasso 4 000. Lučana Legiša 6.000. Tina Favreto
5.000,	Boero 10.000, Giacconi 5.000, Krošelj 10.000, Soldatich 10.000, Albert Baša 10.000, Hrovatin 5.000, ter Amalija Vrabee-Žerjal (Vrdeljska cesta 4C) 5.000 lir.
Ob 12. obletnici smrti Alojza Gornika se ga spominjajo žena Štefanija, hči Lilijana in sin Aldo z družinama ter darujejo 15 000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Malalan darujejo družine Sosič in Buglian 70.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONl'0VEL V spomin na Ivana Bukavca daruje Josip Furlan 10.000 lir.
V spomin na Riharda Kapuna daruje Vinko Furlan 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Bukavca daruje Pepka Sardoč 5.000 lir.
V	spomin na Ivana Bukavca darujeta Anica in Miro Biažina 10.000 lir.
Ob povrnitvi posojila darujeta Milivoj Sedmak 50.000 in Marina Gorup 100.000 lir.
V	spomin na brata Ivana Bukavca darujejo Viktor, Marija, Fani in Ivanka 20.000 lir.
V	spomin na Ivana Bukavca daruje Ivan Sardoč 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na brata Ivana Bukavca darujejo Viktor, Marija, Fani in Ivanka 20.000 za Godbeno društvo Prosek, 20.000 za ŠD Primorje, 10 tisoč za odsek Glasbene matice na Proseku ter 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob strica Franca Terpina daruje nečak Anton Koršič z družino 300.000 lir za načrt zgradbe zadružne kleti v Šte-verjanu.
Namesto cvetja na grob Zore Čok. Toneta Kalca in Marije Malalan daruje družina Biondo 10.000 lir za PD tabor in 10.000 lir za ŠD Polet.
Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo Elizabeta Daneu - Ko-pušar 8.000 lir in Nella in Anton Hrovatin 6.000 lir.
V	spomin na Riharda Kopuna darujeta Marija in Jože Pirjevec 10 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karla
Hrovatina darujeta sestra Marija in nečakinja Milojka 30.000 lir za pevski zbor Jadran iz Milj.
V	spomin na Zoro Čok daruje družina Guštin (restavracija Furlan) 50.000 lir za ŠD Polet,
V	spomin na bratranca Antona Kalca in Zoro Čok darujeta Ana in Miče 5.000 lir za PD Primorec in 5.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
13 let je minilo od kar ni več med nami našega dragega dr. Karla Ferluge. Žena, otroci in vnuki se ga vedno spominjajo in v njegov spomin darujejo 10.000 lir za ŠD Sokol.
Ob četrti obletnici smrti drage mame Marije Malalan (Šemolinove) daruje hči Lidija z družino 5.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Ladota Kralja daruje družina Kralj (Trebče 3) 10.000 lir za PD Primorec, 10 000 za sekcijo ANPI iz Trebč ter 10,000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Karlo Schilani daruje 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Rudolfa Križmanči-ča darujeta Stanko Grgič 5,000 in Leonard Ban 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina tovariša Ferdinanda Ferjančiča daruje Silvana Malalan 10.000 lir za Društvo aktivistov NOB,
Namesto cvetja na grob Mirkota Ščuke daruje Milka Racman 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Riharda Kopuna da-
rujeta Elda in Cveto Ukmar 10.000 lii- za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bukavca darujeta Danica in Emil Regent 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Anica in Drago Štoka darujeta
5.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Riharda Kopuna darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bukavca daruje Milivoj žužič 5.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na bratranca Josipa in Ivana Bukavca daruje Karlo Furlan 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Marijo Antoni darujejo Stanko Prašelj in Drago Bu-kavec 15.000 in Lotka Antoni 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek ter
20.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	spomin na Marijo Antoni darujeta Eda in Cveto Ukmar 10.000 luža Godbeno društvo Prosek.
Ob 80. življenjskem jubileju daruje J Slavko Pertot (Nabrežina) 10 tisoč lir za PD Igo Gruden, 10.000 za Godbeno društvo Nabrežina ter
10.000	lir za pevski zbor «Fantje izpod Grmade*.
Peter Cerkvenič daruje 20.000 lir za TPPZ.
V	spomin na moža Alojza žagarja daruje žena Danica 10.000 lir za PD Slovan - Padriče.
Bivša aktivistka daruje 500.000 lir
za VZPI - ANPI ter 500.000 lir' TPPZ.	i
V	spomin na Francko PahoU rujeta Savica in Ottavio Verž"1'
10.000	lir za ŠD Mladina. . Namesto cvetja na grob Fr* .
Pahor darujejo Oskar Košuta* žino 10.000 lir za ŠD Mladi”
5.000	za Skdanc, družina 1 (Križ 90) 5.000 za ŠD Francka in Karla Sedmak PD Vesna in Anica Purič
za ŠD Mladina.
V	spomin na Riharda Kopu™ ruje jo Angila, Alojz ter Marje* jak 30.000 lir za Dijaško matic0'
V	spomin na Angela Starca
ruje Angila Cijak 10.000 Ur jaško matico.	,
V	spomin na Ladota KraJia[.|C ruje družina Kralj (Trebče 2») tisoč lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Ladota Kralja ", je Marčela Berdon z družino'L. če 58) 5.000 za cerkev sv. A” 5.000 za ŠD Primorec ter za PD Primorec.
Namesto cvetja na grob F™J Pahor darujeta Lidija in Mi*" tisoč lir za ŠD Mladina Križ
Zaradi pomanjkanja Pros(, ra bomo dol darov in prLPe.;l kov objavili v eni prib«« številk. Bralce prosimo za zumevanje.
i —**^
H
cd
s /. januarjem 1980
pravica
OSNOVNE NORME ZA ZAČETEK DELOVANJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA DEŽELNEM TERITORIJU
Kot določata člena 19 in 63 zakona štev. 833 z dne 23. decembra 1978 in zakonskega odloka štev. 663 z dne
30.	decembra 1979, imajo od 1. januarja 1980 dalje vsi italijanski državljani, s stalnim ali začasnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini, obvezno bolniško blagajno in torej pravico do zdravstvene oskrbe, če se ravnajo po spodaj navedenih navodilih.
NAVODILA ZA VPIS V OSNOVNE UPRAVNE STRUKTURE - SAUB
— Državljani, ki so dne
31.	decembra 1979 že imeli
občinskih seznamih, izobešenih na sedežih SAUB.
Stare zdravniške izkaznice nekdanjih bolniških blagajn letos ne bodo potrjene.
USLUGE
Od 1. januarja 1980 dalje imajo vsi državljani, s stalnim ali začasnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini in ki so vpisani v SAUB, pravico do sledečih uslug:
a)	Pediatrična in splošna zdravniška oskrba
1.	Splošna zdravniška o-skrba: zanjo je pristojen splošni zdravnik, ki si ga je državljan izbral. Zdravnik lahko pregleduje v ambulanti ali na bolnikovem domu.
2.	Pediatrična oskrba: zanjo je pristojen pediater. ki si ga je državljan izbral. Pregleduje
c)	Zdravniška oskrba v posebnih primerih. Državljani, ki potrebujejo zdravnika ali zdravila in se trenutno nahajajo izven svoje občine, se lahko obrnejo na tamkajšnjega splošnega zdravnika ali pediatra, čigar ime je na občinskem seznamu, če imajo pri sebi dokument, ki dokazuje vpis v ustanovo SAUB.
d)	Prodaja zdravil.
Vsi državljani dobijo v lekarnah, ki delujejo na deželnem teritoriju, predpisana zdravila pod pogojem:
— da jih je predpisal splošni zdravnik (pediater ali specialist v ambulanti ukinjenih u-stanov) na posebni o-brazec kot to predvi-
do zdravstvene oskrbe
zagotovljena vsem državljanom
Na pobudo tiskovnega urada avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine
DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Odborništvo za zdravstvo in higieno
bolniško oskrbo in ki so že prosili za vpisni obrazec in izbrali zdravnika, so že vpisani v novo upravno strukturo SAUB.
— Državljani, ki so v skladu s starim zakonom imeli pravico do bolniške oskrbe, niso si pa še izbrali zdravnika, morajo na sedež SAUB, ki mu pripadajo glede na okraj, kjer stanujejo, da si izberejo splošnega zdravnika. Pri sebi morajo imeti dokument, ki so ga izdale ukinjene bolniške blagajne.
— Državljani, ki dne 31. decembra 1979 niso imeli pravice do bolniške blagajne, bodo morali na pristojni sedež SAUB za vpis in izbiro zdravnika. Pri sebi morajo imeti družinski list. Družinski člani so vpisani v vsedržavno zdravstveno službo skupno z družinskim poglavarjem. Za vpis in izbiro splošnega zdravnika ali pediatra ni posebnih rokov. Obvezen pa je vpis v SAUB, če državljan želi imeti pravico do spodaj navedenih uslug.
Splošnega zdravnika ali pediatra je treba izbrati med imeni, ki so navedena na
lahko v ambulanti ali na bolnikovem domu. Zaradi pomanjkanja pediatrov v seznamu se bodo starši otrok, starih do dvanajst let, lahko obrnili na specialiste, ki bodo delovali v okrajnem sedežu SAUB, v javnih pediatričnih posvetovalnicah ali v pediatričnih ambulantah pri splošnih bolnišnicah. K njim jih bo napotil splošni zdravnik ali pa se bodo obrnili kar naravnost, če lahko dokažejo, da so vpisani v bolniško službo SAUB
b)	Dežurna služba ob praznikih, dan pred praznikom in ponoči.
Začasno in do ureditve zdravstvene službe deluje oskrba za nujne primere na dan pred praznikom od 14. do 20. ure, ponoči od 20. do 8. ure in ob praznikih od 8. do 20. ure brezplačno v krajih, kjer obstaja pristojna služba in proti plačilu s kasnejšim povračilom stroškov po predvidenih tarifah v drugih krajih.
deva enotna državna konvencija:
— da so na državnem seznamu zdravil, ki je trenutno v veljavi. Zdravila so brezplačna, plačati pa je treba posebni prispevek («ticket»), kot to predvideva zakon.
e)	Pregled pri specialistu. Dokler ne bo stekla služba tako, kot to predvideva novi sanitarni sistem in ne bo odobrena enotna državna konvencija za sodelovanje s specialisti, ki niso na občinskem seznamu in s privatnimi zdravstvenimi ustanovami, bo oskrba brezplačna in neposredna. Koristili jo bodo lahko:
— Zavarovanci vpisani v javno bolniško blagajno. Specialisti bodo na razpolago v ambulantah ukinjenih ustanov, v bolnicah, v privatnih inštitutih ali v privatnih ambulantah, če so za to dogovorjeni. Oskrba pri specialistu bo potekala po predpisih, predvidenih v zakonu, ki je stopil v veljavo dne 13 decembra 1979 (dokler ne bo stopila v veljavo enotna državna konvencija).
— Zavarovanci, ki 31. decembra 1979 niso bili vpisani v javno bolniško blagajno, bodo u-živali enake usluge kot so jih prej zavarovanci ustanove INAM.
Za usluge pri specialistu bodo morali državljani predložiti:
— Izjavo splošnega zdravnika, pediatra ali zdravnika v ambulantah razpuščenih u-stanov.
— Potrdilo o vpisu v u-stanovo SAUB. Posredovanje splošnega zdravnika ni nujno za pregled pri pediatru, pri ginekologu, pri . otoiaringologu in pri okulistu.
f)	Bolniška oskrba Državljani bodo brezplačno sprejeti v bolnico, če bo to zahteval splošni zdravnik. Izjema so nujni primeri. Predložiti pa bodo morali dokument, ki dokazuje vpis v ustanovo SAUB.
Za sprejem v privatni zdravstveni zavod je potrebno, poleg izjave sp!o-šnega zdravnika, še pooblastilo ukinjene bolniške blagajne.
V tej prvi fazi je, kot to predvideva deželni zakon, še dovoljen sprejem v privatne zdravstvene zavode posredno, t.j. tako, da bolniška blagajna povrne le delno stroške, če zdravstveni zavod ni vključen v novi zdravstveni sistem. Tudi v tem primeru sta potrebni poob'0-stilo ukinjene zdravniške blagajne in izjava splošnega zdravnika.
g)	Posebne usluge.
Kot določa zakonski odlok štev. 663 z dne 30. decembra 1979, bodo i-meli državljani pravico tudi do posebnih uslug, kakor je bilo to možno pri ukinjeni bolniški blagajni INAM. To so:
1. Zdravljenje v toplicah in hidroterapija;
2 Proteze:
a)	ortopedske: nadomestne ali terapevtske: u-metni udje, ortopedski čevlji;
b)	zobne proteze;
c)	ortopedske naprave;
d)	terapevtske naprave;
e)	očala - leče in okvire; v posebnih primerih kontaktne leče;
f)	čeljustna ortopedija;
g)	akustični aparati
h)	rehabilitacija govora pri larengektomiziranih bolnikih:
i)	dietrična živila za mu-hoviscidozi, fenilketo-nuriji in celiakiji.
Dokler zdravstvena služba povsem ne steče, se morajo zavarovanci še vedno obračati za posebne usluge na stare bolniške blagajne, ki so za to pristojne.
Tisti, ki do 1. januarja 1980 niso imeli bolniške oskrbe, in ki jo imajo šele po vpisu v SAUB, se morajo za posebne usluge obrniti na pristojno ustanovo INAM.
Morebitni popravki k navedenim pravilom bodo objavljeni v najkrajšem času.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA