Pattnlna platana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Catella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun ( Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. MATAJUR GLASILO BENEŠKIH -X SLOVENCEV Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XII. — Štev. 5 (235) UDINE, 16. - 31. MARCA 1961 Izhaja vsakih 15 dni Skupen nastop Slovencev ne glede^na partije za skupne Slovenske interese Naše furlanske Slovence smo že opozorili, kako solidarno naslopajo Slovenci na Tržaškem, kadar gre za njihove narodne, kulturne in ekonomske interese. Oni imajo svoje državne ljudske in srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Italijanščino se učijo posebej in znajo bolj italijansko kot naši otroci po naših šolah, kjer je naš materini slovenji jezik prepovedan. Te šole pa bi morale biti sistematizirane, učitelji bi morali imeti svoje ruole kot jih imajo italijanski in še razne stvari, da bi bile popolnoma ekvi-parirane z italijanskimi šolami. Za te šole imajo tržaški in goriški Slovenci poseben odbor, v katerem so zastopniki vseh slovensih strank: neodvisni socialisti, krščanski sociale!, demokrati (neke vrste italijanskih liberalov), Komunisti, neodvisni Slovenci in še navadni katoliški s podporo svojih duhovnikov. V tem odboru sestavljajo memoriale na predsednika italijanske vlade in na razne italijanske politike. Nato se pod ta memorial lepo podpišejo vsi slovenski politiki, slovenski župani in občinski konsiljerji ter še provincialni konsiljerji. Podpis katoliškega konsiljera je zraven komunističnega, socialistični zraven liberalnega. Ko je šlo za veliko nabrežinsko občino, so pri zadnjih volitvah, vsi Slovenci-beli, plavi, rdeči nastopili skupno, da je ostal še naprej domači slovenski župan. Italijanski tržaški demokristjani so se Zelo jezili, ker so vneti in goreči slovenski kitoličani glasovali za, skupno slovensko kandidatno listo in ne zanje, ki niso hoteli dosedaj ničesar narediti za svoje slovenske katolilške vernike. Kadar pa gre za slovenske občine, kjer hi slovenski kandidat za župana in občinske asesorje v nevarnosti, da propade, pa Volijo Slovenci vsak v svoji stranki: socialisti zase, komunisti zase, slovenski demokrati in krščanski socialci pa zaise. Skupaj torej nastopajo solidarno, kadar gre za skupne Slovenke interese, kadar pa se gre za spjšne državne poli- C(Jel’ilianoč «Par ti viliki koloni san križlan biu.» (domača pesem velikega petka) Drugod klopotajo klopotci in drljev-ke samo na veliki teden dva dni, pri nas regljajo vse leto. Regljajo na vseh krajih Furlanske Slovenije, da ni mo-Voče sliSati resnice, fregljajo »križaj 0a« proti nam poštenim ljudem, regljajo proti našim pravicam, regljajo Proti našemu jeziku tam, kjer mu je hiesto v uradih, v šoli in v cerkvi. Vse regljanje pa ne bo zadušilo rejnice o naših ljudeh, o naši domovini furlanski Sloveniji. »Par ti veliki ko-l°nia je križana naša zemlja in gaj-žlana s »tasamUi in spoštovana od velikih duhovnov v Vidmu. Kakor ne-*°č Judje ,tako morajo romati naši ljudje po vsem svetu: na vse konce s»eta. Vstajenje bo prišlo za nas in noben fldemski Eichmann nas ne bo mogel Sa nimar pregnati z naše zemlje. žegnanice in golobice nas vežejo s sPomini na našo zemljo, spomin na trPljenje nas veže skupaj. Priti mora dan vstajenja, priti mo-*a aleluja tudi za nas Slovence na furlanskem in za naš jezik, prišel bo °°tovo, ker se mu ne bomo nikdar odjedali. Govorimo že sedaj vse jezike, kjer 0,i živimo po svetu kot emigranti, avni naš domači pa je slovenji jezik ^ Vseh naših dolinicah. Ob prazniku Rejenja, na Velikonoč pa združimo Vfj0 M _ tm Vlasove v skupno pesem od Ijenja do vstajenja. tične, socialne in ekonomske interese Tržaškega, Goriškega in cele Italije, pa simpatizirajo in držijjo s tistimi italijanskimi strankami, ki so jim politično najbližje: slovenski socialisti z italijanskimi, slovenski katoličani z demokristjani, slovenski komunisti z italijanskimi in slovenski liberalci z italijanskimi. Zdaj pa hočejo naši bratje na Tržaškem napraviti še en korak naprej na poti skupne obrambe čisto slovenskih interesov. Eden izmed njihovih politikov, je predlagal, dr. Jože Dekleva, da bi ustanovili skupni stalni slovenski akcijski ali koordinacijski odbor, ki bi stalno reševal vsa vprašanja slovenske narodne manjšine po določilih italijanske Konstitukcije in intemazionalnih obveznosti Italije. Tržaški politik je prišel do te ideje po sporazumu med italijanskim zunanjim ministrom Segnijem in jugoslovanskim ministrom Popovičem. Ta dva sta namreč sklenila, naj predstavljajo narodne manjšine most zbliževajnja med Italijo in Jugoslavijo. Narodne manjšine morajo torej delati na zbližanju med obema državama. In kako naj bolj delajo na tem prijateljstvu kot s tem, da predlagajo in svetujejo svoji državi, naj ravna z narodno manjšino tako, da bodo na drugi strani veseli in pozorni, češ glej kako lepo delajo z našimi ljudmi, to so pa res dobri ljudje. Prijateljstvo bi raslo in prišlo bi še do večjega zbli-žanja. Ona bi bila most, na katerem bi se našli prijatelji z obeh strani. Zdaj se pa sprašujemo same sebe: ali bi se tudi mi furlanski Slovenci lahko znašli skupaj, da se pogovorimo o naših skupnih interesih Slovencev v Furlanski Sloveniji? Pri nas imamo še več strank med nami, kot jih imajo tržaški Slovenci. če je kje kakšna stranka v Italiji, ima prav gotovo kakšne člano tudi pr! nas. čeravno smo mi furlanski Slovenci v toliko strankah, pa bi se prav gotovo med sabo domenili in sporazumeli za naše skupne slovenske interese. Toda voditelji strank v Vidmu, ki so Italijani, ne dajo, da bi se mi med sabo sporar zumeli. Oni nočejo o nekih naših narodnih pravicah niti slišati, oni pravijo, da nas ni. Celo naši domači, slovenski demokristjani so za to ,da bi se mi Slovenci sporazumeli, toda jim njihovi kapi ne delajo. Mi imamo deset slovenskih županov, čez sto slovenskih občinskih svetovalcev. Kadar govorite z njimi na štiri oči, so skoro vsi za to, da bi morala imeti Furlanska Slovenija svoje posebne nar rodne, kulturne in ekonomske pravice. Večina naših izvoljenih mož je tudi za to, da bi imeli pri nas takšne šole v katerih bi bil njihov materinski jezik, ki je slovenski, tako spoštovan kot italijanski. Naši izvoljeni možje so za to, da bi se naši otroci učili obeh jezikov: slovenskega in italijanskega in sicer še več in boljše italijanščine kot dosedaj in da bi naši otroci ne samo govorili po slovenski zunaj šole kot dosedaj, ampak tudi, da bi se učili brati in pisati po slovenski, zraven italijanščine, tudi v šoli. Tudi če voditelji raznih strank ne dovolijo, da bi se mi Slovenji iz raznih strank dobili in pogovorili skupaj, pa mi lahko vseeno pridemo skupaj in se pogovarjamo o naših skupnih interesih. Vplivni člani demokratičnih strank, ki so doma iz naših krajev, pa morajo federacije svojih videmskih strank prepričevati, da je zanje skrajni čas, da spremenijo svojo indiferenzo ali pasivno politiko do Slovencev v videmski pokrajini. Na vsak način se moramo skupaj najti in druge prisiliti, da nas upoštevajo. Slovenci v videmski provinci naprej v solidarni bolj za naše Interese! * ^ $fl| ' s*? - ■ Vesele Velikonočne praznike želi MATAJUR Emigracija raste, vasi padajo iiiiiiiiiiinMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiniiiwuiM.rMinain, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii odhajajo samo iz velikih hribov, ampak tudi iz majhnih gričev srednje Furlanije. če bodo stopile v veljavo tudi odločbe o zaposlitvi delovne sile v MEC-u, v skupnem evropskem trgu in bodo lahko italijanski delavci zaposleni v vseh državah evropske ekonomske skupnosti enakopravno z domačimi delavci teh držav, bo emigracija iz naših krajev še bolj narasla. Na vsak način pa ne bo emigracije nič ustavilo, delno le industrializacija naših krajev bi zadržala delavce v videmski pokrajini doma. Lansko leto je zapustilo Furlanijo 23.000 oseb in odšlo na Jelo v emigracijo. Največ jih je odšlo seveda iz hribovskih krajev, iz Kamije, iz Rezije, od Ormone, Ampezza in Tolmezza in pri nas iz čedajskega mandamenta, prav iz tistih dolin, kjer žive furlanski Slovenci: Statistika pravi, da je šlo iz nadiških dolin čedajskega okraja 4.159 emigrantov, od tega 2.779 moških in 1.800 žensk. Prav iz vzhodnih komunov nadiške doline, čisto slovenskih, je šlo lani v emigracijo 1.512 moških in 806 žensk. Od 23.000 lanskih emigrantov iz Furlanije je šlo samo 3.000 oseb po uradni poti »ufficio di lavoro«, vseh drugih 20.000 pa si je samo pomagalo preko prijateljev do službe in dela. Prepočasi rešujejo prošnje na »uffici del lavoro« in zato se ljudje ne obračajo nanje. Kaj pomaga, da bi imeli velike koristi od tega, če bi šli na urade, saj bi ti plačali potne stroške, zastonj zdravniško asistenco in oskrbo za potovanje, toda čakati mesece, da ti rešijo prošnjo, se pa tudi ne splača. Največ delavcev iz naše province gre v naslednje države: v Švico 6.100 v majhni Luksenburg 3.800, v Nemčijo 2.100 in. v Francijo 1.450. Okoli 7.000 emigrantov gre zraven tega še v razne druge evropske države. V Avstralijo je šlo lani 450 delavcev, nekaj je šlo tudi v Argentino, Brazilijo in Južno Afriko. število emigrantov iz videmske pokrajine se ne manjša ,ampak raste. Zdaj ne •IMIlillllliliniiMlUitinilillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllIlllliliHllllllUllllHljilll,immilli,HIIII'l.ljliClil.llllCHIIHimijl,!!!,!;!,!;!!!'!,!.!',,!!!,,j,,,!,,!!,!,,!! I!lllllll!lll!llllllllllllllllllll|llllllllll!lllllllllllllll!l!lllllllllllll!llllllllllllllll|l|!|l|l|l|l|l|l|l|!|||||!|||||||l liliIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII1III1III1IHH, MU, Hilli MM mm lil milili n Odvetnikom električnih družb se je posrečilo dokazati pred deželnim tribunalom za vode v Rimu, da so nezakoniti ministrski dekreti, s katerimi so bili določeni premeri vodnih bazenov v raznih pokrajinah. Med njimi so razni furlanski bazeni in tudi Rezija in Meduna. Letno bi morale plačati električne družbe za te bazene 240 milijonov sovracanonov. Ker so druge električne družbe zvedele, da so ilegalni ministrski dekreti ne bodo hotele najbrže še one plačevati sovracanonov za električno energijo. Na podlagi sodnih razsodb bo zapadlo, odkar je vstopil v veljavo zakon o električnih sovracanonih, 1 mlijarda 747 milijonov lir. Tako so magnati električnih družb zaenkrat onemogočili izvajanje zakona št. 959 z dne 27. decembra 1953. Občine v hribovskih krajih so upale, da bodo vsaj od velikanskih dohodkov električnih družb dobivale sovracanone, s katerimi bi lahko ali finansirali svoje bilance ali pa napravili fond za dajanje finančnih olajšav industriji, ki bi gradila svoje tovarne v hribovskih krajih. Okoli 40 milijard Kwh je bilo producirano letos električne energije iz hidrocen-tral v Italiji. Občine v hribih imajo pravico na nekaj sto milijonov sovracanonov na leto. Zdaj se bodo advokati električnih družb lahko leta kregali med sabo in bo montanja leta čakala na edine milijone, ki jih je parlament priznal. Samo parlament lahko reši formalno oviro, ker drugače montanja ne bo videla lire iz sovracanonov. Desetine milijonov montanarov je brez moči proti Società idroelettriche. Prav res je, da kdor se dotakne njihovih filov, njihovih žic ostane mrtev! Idroelettrici hočejo, da bi bila montanja mrtva, da ne bi zahtevala od njih ničesar, da bi ostali idroelettrici sami s svojimi hidrocen-tralami in milijardami Kwh. Naši Rezijani, naši Kamijci. vsi naši hribovski komuni v Furlaniji naj se izselijo, da bodo idroeletrici imeli zastonj silo naših voda, da bodo lahko drago prodali svojih 40 milijard Kwh. Montanari so svojo dolžnost napravili v dveh vojskah, sedaj lahko gredo z valižo po svetu. Approvalo il »piano verde“ Tutti gli stanziamenti del piano praticamente riservati agli agrari ed ai monopoli -— Via libera alla corruzione e al favoritisimo Alla Camera dei Deputati si è conclusa la discussione riguardante il piano di sviluppo dell’agricoltura (il cosidetto «piano verde») proposto dal governo con l’approvazione del relativo disegno di legge da parte della democrazia cristiana e delle destre. Tale piano aggraverà ancora di più la situazione di crisi e di miseria dei contadini delle zone povere perchè rafforza il predominio dei monopoli sull’agricoltura, riserva la maggior parte dei finanziamenti a poche zone e alle grandi aziende agricole, porta alla liquidazione le piccole e le medie aziende contadine considerate «marginali», aggrava il decadimento economico della montagna, della collina e celle zone meno sviluppate, non ammette nessuna forma di controllo de mocratico sui finanziamenti e lascia cosi via libera alla corruzione e al favoritismo. Inoltre il «piano verde» non affronta nemmeno i drammatici problemi dei salariati agricoli, dei mezzadri, dei fittavoli, dei coltivatori diretti e delle loro famiglie. Queste le ragioni per cui i deputati delle sinistre (comunisti e socialisti) hanno votato contro il progetto governativo, smascherandone il contenuto reazionario e antidemocratico. D’altra parte gli stessi monopolisti non fanno mistero dei fini che perseguono con la loro politica tant’è vero che scrivevano sulla rivista «Mondo economico» quanto segue: «Le aziende marginali (la piccola azienda a conduzione familiare) che producono a co- sti troppo alti i prodotti di cui il mercato, in ultima analisi, non ha bisogno, sono quindi l’essenza della cosidetta crisi dell’agricoltura italiana...» c più avanti, scrivono ancora: «...se si vuole proseguire sul terreno della riduzione dei costi, si debbono abbandonare quelle imprese che tale riduzione non possono sopportare ...» e ancora : «... e questi terreni, praticamente disseminati in tutto il territorio nazionale, ,entro una fascia altimetrica ben definita, dovrebbero ricoprirsi di boschi e di foreste per dare con il legname quel reddito che non riescono più ad ottenere con il grano e con la vite». Contro questa politica si battono le sinistre ed hanno in proposito presentato, a suo tempo, un progetto di legge che contempla un Piano quinquennale per lo sviluppo dell’agricoltura. Il progetto sostiene ache tutti i contributi siano riservati ai contadini singoli o associati; la programmazione regionale e controllo democratico degli investimenti, con la piena partecipazione delle Regioni, delle Provincie, dei Comuni, delle associazioni sindacali contadine e cooperativistiche ; l'abolizione delle tose, imposte e contributi gravanti sui contadini; lo sviluppo della cooperatone libera e volontaria dei contadini in tutte le sue forme: cooperative di produzione, di servizi, di acquisti e di vendite; la piena partecipazione dei contadini alla direzione dei consorzi e di tutti gli enti di interesse agricolo e delle attrezzature di mercato». m 'M /////im i* M M K K "mi SV. PETER SLOVENOV Emigracija v cifrah Začenja se nova era, era ko bo ostala tle in tam kajšna cjela hiša. Djelovna sila v emigraciji vsako ljeto večja, doma ostanejo le žene in otroci Hiše se za nimar zaklepajo, puoja in senožeti prerašča plevele in robidovje, taj-šna je don as slika neštetih vasi v Nadiš-ki dolini. Statistika je pokazala, da je odšlo v estero na djelo iz čedadskega mandamenta kar 4.159 ljudi, od tjeh je 2.779 moških in 1,108 žensk. Največ jih je odšlo v belgi j ske miniere in so se tam za nimar ustavili. Izračunal so tud, da pripada 22,4% prebivalstva iz Nladiške doline čedadskemu mandamentu ta da je od 4.159 emigrantov več kot 60% naših ljudi iz Nadiške doline. Ne samo v Nadiški dolini, tud drugim gorskim krajem naše dežele, je edini izhod iz mizerje emigracija. Djela na domačih tleh ni, od tiste pedi kamenite in nehvaležne zemlje tud ni muoč živeti, zatuò masovna emigracija. Tisti, ki so ostali ta doma donàs še nekako životarijo, sevjede s pomočjo, ki jo pošiljajo emigranti, zaki če tjeh ne bi bluò, bi bli parmuorani na beraško palco ali pa umreti od vsega hudega. Ceglih vjemò, da brez emigracije ni muoč živjet’ in ko gledamo gornje nu-mere, se nam stiska sarcè. Vjemò, da estero izmozgava m|alše ljudi, da se vračajo damù le umirat, da tam ni poplačan njihov trud. Boli nas sarcè tud kar gledamo prazne vasi, uboge zenè z malimi otroki, ki muorajo se maltrati z težkim djelom od jutra do večera in daržati po koncu vse štiri vogale (kantone) par hiš. Tardo je njihovo življenje, zaki vse se poderjai, tud zemlja, zaki ni nobenega, da bi djelu milijoracije. Targajo se plazovi, potoki prestopajo brjegove, voda odnaša še tisto malo zemlje, ki je pokrivala skalnata rebra naši bregov. Začenja se nov cajt, nova era, era ko bo ostala le tle in tam kajšna cjela hiša, kakor poo veliki pouòdnji ali potresu. Ljudje bežijo proč, vsao ljeto v večjem numerju, nekatjeri za nimar, drugi se bojo pa vamili zadnje dni svojegta življenja ubiti od garanja v esteru. luninimi i umilili il i il 111 ili i imi I ili 111 ni il ili iiinii'n un i n n m n m 11 n i mi 111 n n i m i inmn TIPANA Te simpri oblačno tu našem kumunu Sv. Lenart Slovenov V šenlenarski tari smo registrirali v ljetu 1960 tele anagrafski moviment : Rodili so se: Kjuk Daniela hči Natalina iz Hrastovja; Obid Linda-Rita hči Mihaela iz Hrastovja; Slavnik Gianenzo sin Vilme iz Dolenje Mjerse; Terliker Daniela hči Alda iz Jagnjeda; Rukin Mauro Pavel sin Alojza iz Podutane, Hvalica Štefan sin Aleksandra iz Gorenje Mjerse. Poročili so se: Jakoletič Redento iz Čedada z Dornjak Heleno iz Jagnjeda; Vitale Anton iz Čedada s Campana Ivano iz Gorenje Mjerse; Zanon Dante iz Ctatocaomaggiore (Venzia) s Predan Marcelo iz Jagnjeda; Bosserd Edoardo iz Zuriga (Švica) s Kavčič Gino iz Jagnjeda; Leoni Renato iz Bellinzona (Švica) s Simaz Marijo iz škrutovega; Leonardi Reenzo - Beppino iz škrutovega z Bigatto Carlo iz Milana; Leonardo Grar ziano iz Škrutovega s Primožič Alojzijo iz Puoštarja; Legissa Giovanni iz Devina pri Trtu z Rutar Bruno iz Gorenje Mjerse; Čapovim Giovanni Battista iz Marano Vicentino z Zoratti Mario iz Gorenje Mjerse; Klinac Bruno iz Jesice z Leonardi Saro iz škrutovega; Majrcolta Jožef iz Brnasa s Žnidarčič Marijo iz Podutane; Terliker Lucijan iz Ošnjega z Meller Annomarijo iz Falcè di Piave; Durjavič Giorgio iz Podutane z Kjabaj Eldo iz Ošnjega; Galasso Lionello iz Ron-chis di Latisana s Cenčič Lucijano iz Hlaste; Terliker Edoardo iz Šentlenarta z Laurentič Terezino iz Kozice. m 1111111 m 11 hi i n m i m 11 iti umiliti 11 numi! Mažerole pri Tavorjani Pred dnevi je paršu v našo faro nov ospuod don Bianco, doma iz Pozzuolo del Friuli. Vseskuoz smo mislil, de nam bo škofija poslala kajšnega ospuoda, ki bo znòu še naš jezik, a na žalost novi ospuod ne zna niti bjesede po naše. Na vsako vižo čejo, de bi pozabili na naš jezik, tle ne gre niti za dati zadoščenja vjermi-kom. da bi poslušal božjo besjedo in se spovjedal po domače. Dve tretjini naših ljudi ne zna ali pa težko zastopi laško, a usednò tisti dol v kurji tega nej-čejo vjedat. Kar njeso dosegli fašisti, to èè doseč videmka škofija. Dodaiti muoramo še 'dno drugo novico. Zvjedal smo, da bo paršla iz Vidma v našo vas 'dna komišjon, ki bo pregledala vse naše hiše in kakuò živimo. Namen je ta, da bi se poglobil v naše socialno življenje in pomagali tistim, ki so pomoči potrjebni. Huda rudniška nesreča v Zagorju V noči med 10. ta 11 marcem je rudniku rjavega karbona v Zagorju eksplodiral plin metan (grisù) in usmrtil 13 rudarjev. Ta huda nesreča je močno pretresla ves slovenski narod, predvsem pa rudarjev. Svojcem ponesrečnih rudarjev so razen predsednika Tita izrekli sožalje tudi Edvard Kardelj, Miha Marinko, Svetozar Vukmanovič in drugi ugledni državni voditelji ter družbene organizacije. Iz vseh krajev Jugoslavije pa prihaja denarna pomoč družinam tragično preminulih žrtev dela. V ozračju prijateljstva, sestanek italijanskih- jugoslovanskih obmejnih organov. Pretekli teden je bil na sedežu O-krajnega ljudskega odbora v Kopru sestanek jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov, ki so se pomenili o raznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem Videmskega spora/nima za mali obmejni promet. Jugoslovanske predstavnike je vodil dr. Ludvik Lutman, svetnik v državnem tajništvu za notranje zadeve Slovenije, italijanske pa vodja četrte obmejne cone v Vidmu. Tovarna TOMOS v Kopru izdeluje avtomobile. Tovarna TOMOS v Kopru (Capodistria) je že začela z izdelavo osebnih avtomobilov »TOMOS - CITROEN«, Do konca letošnjega leta bodo izdelali okrog 700 avtomobilov. Pomoč alžiiskim otrokom - Jugoslovanske šolske mladine. Akcija za pomoč alžirskim otrokom je bila v Jugoslaviji zelo uspešna. Samo šolska m'a d na je zbrala v ta namen nad 55 milijonov di-dinarjw. šolarji iz Slovenije so k temu znesku doprinesli lep delež Tako so na primer samo v ljubljanskem okraju zbra- Umrli: Račič Antonija, uduova Zorzutti stara 63 ljet iz Gorenje Mjerse; Skav-nik Humbert star 51 ljet iz Hrastovja; Tomazetič Katerina staira 52 ljet izt Gorenje Mjerse; Terliker Natale star 58 ljet iz Gorenje Mjerse; Bernardino Peter star 68 ljet iz Dolenje Mjerse; Durjavič Jožef star 40 ljiet iz Podutane; Terliker Pio star 84 iz Hrastovja; Vuk Marija uduova Ošnjak stara 75 ljet iz Hlaste; Namor Marija stara 60 ljet iz Podutane; Martinič Ivan sitar 80 ljet iz Podutane; Bledič Jožef star 88 ljet iz Pičiča; Hvalica Karla uduova Podreka. in Teliker Irena uduova Bledič stara 81 ljet obe umrli v Jugoslaviji. Oebeleži To njè dougo od tega, ke smo pokopali 62 ljetno Gracijo Tomasino - Brješči-ca ke ne mjela osirijo na mostu. Dougo časa ne bà bounà na sarcu anu še azma ne jo maltrala anu itako ne use dan bòt zaspala za simpri. Ranca Gracija ne bà poznana delčč naokoli tej dobrosarčna žena, mati ezemplar, djelauka anu zavedna Slovenka. Zlò rada ne prebjerala »Matajur« anu ga skrbno daržala na tar voli tu oštariji, da so ga brali še drugi. Te bozim ne bà druga mati, usakemu ne dala za jesti anu konfortala z dobro besjedo. Na njè funeral te paršlo usè pouno judi iz Debeleža, Kmahte, Viskorše anu Brezej, kar to testemonjuva, ke ranco Gracijo so usi mjeli dičiar. Hčeram, zetom, nevoudom anu drugi I arantadi izrekamo naše sožalje ! li 4 milijone dinarjev. Napredek jugoslovanske industrije. Jugoslovanska industrija je v lanskem letu proizvedla za 18 odstotkov več kakor leto prej. Zlaati narastlo je pridobivanje nafte, ta sicer za 32 odstotkov. Blagovna izmenjava na goriškem. Na podlagi videmskega sporazuma o krajevni blagovni izmenjavi med italijanskim obmejnim področjem na goriškem sektorju je bilo v januarju izmen j enega blaga med obema obmejnima področjima v vrednosti 282 milijonov lir. Italijansko področje je največ uvozilo živino in meso, apno, ribe, konzerve, cement, lignit itd. Jugoslovansko področje pa je uvozilo gume, oblačila, nadomestne dele za avtomobile ta stroje. To je skrb za narodne manjšine Po vesteh iz Beograda bo Jugoslavija letos natisnila 160 šolskih knjig za učence manjšinskih šol, in sicer v skupni nakladi 210.000 izvodov in v deVetih jezikih narodnih manjšta. V zadnjih letih je bilo v Jugoslaviji izdanih skupno 800 različnih šolskih knjig za manjšinske šole. Poleg tega se v Jugoslaviji tiska 47 listov in časopisov ter otroških listov v jezikih narodnih manjšin. Novi kurz dinarja Od 15. 2 1961. velja v Jugoslaviji nov turistični kurz, po katerem dobijo tujci 600 dinarjev za en dolar ali pa 960 dinarjev za 1000 lir. Novi kurz je torej ugoden in bo nedvomno pripomogel k razvoju tujskega prometa v Jugoslaviji. Kudali smo, ke to če beti anjelè, ke ve mamo tu komunskem konseju opozicijo, kej več legalnosti, zaki fin donàs te se djelalo par nàs usè poskriuši, anu kar tto je še pjes, so se djelale diskriminacije pruot onim, ke no jo druhač pensa-jo kot težje, ke no žej 14 ljet kuažuvajo anu imperajp na komunu. A na žalost smo se zmotili; težje, ke no majò ko-muske redine tu rokàh, ruo njemajo ma-jednega riguarda nančej do raprežentan-tou opozicije anu no djelajo usè po suo-ji glavi, ne da bi rišpetali leče. Tuo te bà še kauža, ke zadnjibòt minoranca kon-siljar ne zapustila »ta segno di protesta« riunion komunskega konsejà. Povjedejmo boj natanko zakuò te paršlo do tega incidenta. Zatuò ke komunski konsèj se ljetos še ni riuniu anu šin-dik anu »giunta« ga še anu še njeso mjeli tatencjon riuniti, ne se dna tjar-ča part komunskih konsilirjeu decidilai, da skliče riunion »straordinario«, da bi diskutirali o urgentnih problemih naj-bulj oddaljenih anu zapuščenih vasi Brezje anu Prosnid. Leč na pravi, ke komunski konsèj o se muore riuniti tekom desat dni od date zaprositve. štadik anu »giunta« so ga sklicali več dni bulj pozno anu kar to ne more pardonati, so riunili konsèj jušto na dan, kar e bi vodja (kapo) skupine, ke so zaprosili riunion straordinario komunskega konsejà, zadaržan na provincialnem kongresu svojega partida. Tuo so nardili napuošte, zaki o ne bi paršou na to riunion anu da se ne bi diskutiralo na konseju argumente za tikere se je sklicalo konsèj. Minoranza konsiljar nie protestala zavoj te nelegalnosti anu prosila naj se konsèj odloži na drugi dan še zatuò, ke so doložli u program oprovacjon »bilancia preventivo«, ke to se ga ne more aprova-ti kar itako, ne da bi se ga preštudjalo. Propuošta od minorance to se kapi ne bà zauàmjenà anu zatuò ne ta zapustila konsèj »in segno di protesta«, potèm ke ne votala kuintri biLamčiu. Takoviš »bilancio preventivo« od našega komuna,, ke o znaša cierke 25 milijonov lir e bi aprovan ne d?< ,bi ga kon-silirji preštudjali ali nardili no samo o-servacjon. Iz bilancja so ven izpustili najbulj »urgente« javna djela od komuna anu tuo od vasi, ke so najbulj zapuščene. popolacjon anjelè na vje kuò ne za ne može posijala tu komun anu vjè še tuó, ke o se »bilancio« od komuna, ke o znaša desetine milijonov lir, aprovà preje kot priti ti’ kumun na konsèj par dnemu platu »pastasciutte« anu litru vina. Tele so špeže predvidevane u ljetoš-njem proračunu (bilancio preventivo): DOHODKI — ENTRATE : Patrimonjalni dohodki 87.000 Razni dohodki 2.379.213 Trošartaski davek (dazio) 3.100.000 Fogatik 2.339.005 I. G. E. 5.171.740 Kontributd 10.000 Davek na hišo anu zemljo 1.564.602 Državni prispevki 1.199.851 Superkontribucjoni 1.759.349 Drugi izredni dohodki 1.565.916 »Partite di giro« 5.734.836 Skupaj dohodki - entrate 24.911.512 IZDATKI — USCITE »Oneri patrimoniali 558.335 Splošni stroški (spese gener.) 6.474.182 Higijena anu zdravstvo 1.780.719 »Opere pubbliche« 2.104.300 škuole 789.050 »Assistenza e beneficenza« 4.025.592 Kmetijstvo 585 Rezervni fond 300.000 Izredni izdatki 2.002.387 Plačilo dolgov (pag. debiti) 1.149.526 »Partite di giro« 5.734.836 Skupaj izdatki - uscite 24.911.512 Pisali smo že, da nimata ne Avstrija in ne Jugoslavija nobenih vojaških objektov ob italijanski meji, nobenih fortifi-kacij in tudi ne oporišč za rakete. In ker nimajo nobenih vojaških zgradb, tudi nimajo nobenih »servitù militari«, kakor jih imamo mi. Pri nas pa imamo še fašistični zakon, legge iz decembra 1932, to je iz tistih časov, ko je bil fašizem najbolj na vrhu. Kmalu bo trideset let, odkar je bil izdan tisti zakon o »servitù militari«. Navadno na stare zakone pozabijo, na tega pa ne, saj so povsod pri nas same prepovedi ta table, ki prepovedujejo vse mogoče stvari. Vse polno stvari iz preprostega življenja ne sme delati naš kmet brez posebnega dovoljenja, ne sme kopati jarkov, delati poti po svojem svetu, postavljati zidove, zidati štale, senike ta sploh gospodarska poslopja, ne sme seči gozdov in niti ne razredčiti dreves na svojem svetu, ne sme zasipati in odkopavati bregov. Vse kar bi delal od zunaj, je pod- Učja se bo priključila komunu Brdu v Terski dolini že več let se je diskutiralo o odcepitvi Učje od komuna Rezije in o priključitvi te vasi k brdskemu komunu v Terski dolini, sedaj pa zgleda, di so prišli do ! konkretnega zaključka, Kot vemo, leži Učja 4 ure hoda preko strmih hribov daleč od Ra vence, kjfer je komunski sedež in to je zelo nerodno za. ljudi iz Učje, posebno v zimskem času, ko je prehod povsem onemogočen. Do Brda v Terski dolini, kamor bo Učja sedaj spadala, pa vodi dobra kolovozna cesta ta po njej vozi trikrat tedensko avtobus. Komun Brdo ie bil vse skozi pripravljen sprejeti pod svoje okrilje Učjo, a tej odcepitvi se je upirala Rezija, kajti Učja ima dosti komunalnega, kjejr je predvsem gozd. Res je, da je komun v preteklosti skoraj popolnoma izsekal te gozdove, ne da bi s tem izkupičkom nar pravil v Učji kakšno javno delo, a leta tečejo in mladi najsadi rastejo. Z odcepitvijo Učje bi moralo priti pod komun Brdo tudi vse komunalno ozemlje. Ravno te dni so se sestali v Centi rez-janski župan Enzo Letič, župan iz Brda ! Primo Marchiol in predstavniki vasi Učje. j Dogovorili so se, da bodo sestavili po- j sebno komisijo, ki bo določila mejo med I Obema komunoma. Ljudje iz Učje so zelo veseli te novice, saj bodo imeli sedaj svoj komunski se- i dež blizu ta povrh tega se bodo lahko ! tja peljali še z avtobusom. Komun Brdo i bo sigurno napravil v Učji tudi kakšno i javno de’o, kot napeljavo električne luči, popravilo vaških cest, in drugo. Gotovo bodo dosegli tudi to, da bo Učja povezana potem vsak dan z avtobusom, kar bo brez dvoma prineslo večjo razgibanost v vasi ta povečalo mali obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo. Obrtniki pri nas Obrtniki se že več časa pripravljajo, da bi ustanovili svojo organizacijo po občinah Beneške Slovenije. V ta namen so imeli že več sestankov. Zadnja sestanka sta se vršila v Sv. Petru Slovenov ob Nadiži in v sv. Lenartu. Na teh sestankih sta bila izvoljena za zaupnike svoje organizacije Jožef Sitaro za špeter, Jožef Zidar pa za Sv. Lenart. Smrtna kosa v Sevcu Po dolgi in mučni bolezni je umrla v čedadski bolnišnici v soboto 18. t.m. 66-letna Elija Blazutič iz naše vasi. Ta novica je globoko pretresla vse ljudi, ki so jo poznali, čeprav ni bilo nobenega upanja za njeno okrevanje, saj je ležala pokojna Blazutič že več kot leto dni zaradi neo j zdravljive bolezni. Pokojna Elija Blažu- j tič je bila priljubljena in od vseh spoštovana. Pogreb se je vršil v ponedeljek 20. februarja na domačem pokopališču na Lesah, kamor so pripeljali njene posmrtne ostanke. Ob izgubi drage Elije izrekamo družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. vrženo dovoljenju vojaških oblasti. Deset in deset tisoči posestnikov s stoti-sočimi parcelami imajo vse te omejitve, ki zelo težko pritiskajo na zemljo. Kdo pa bo kupil takšno zemljo, za katero mora stalno pisati in prositi za vsako delo, j ki jo napravi za trajnejšo in daljšo vel- j javo Pri novem modernem orožju se je strategija spremenila in se ne tiče samo ozkega pasu ob meji, ampak tudi bolj v širino, v ravnino. Kako bodo tam de’ali kanale namakanja in druge stvari, če je treba imeti za vse vojaško dovoljenje? Izkazalo se je že v zadnji vojni, da konfta v novem modernem taktičnem boju nič več ne pomeni in da so zato vse »servitù militari« brez koristi za narodno državno obrambo in le v škodo, nepotrebno škodo ljudi ob meji. Dajte odškodnino za omejene lastninske pravice, dajte odškodnino za vso škodo, ki jo zaradi tega trpimo, ali pa še najbolje: odprar vite vse te nesmiselne, otročje »servitù militari« ! I:| ||| |||.|:|;| | I iii i lii l.i l I I I11 Milim 11 l i i l iii.i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiniiiiiii limili ■•iiiiiiimiitniiiii ini 111111111111111 ■ 111.111 Mil.lil.li i miiiii iiiiimii i iiiiiiiiiiiiiim iiiii ii im inni uni III niiiiiiiiii ii ini Ulul ili lini lim ili III II IIIIV 11 Kateòra hrvaškega jezika v Molise Pouk hrvaškega jezika za Hrvate polotoka Grgana — Pod vislicami : »Ne mojte zabit naš jezik! Poslanci Molise za Hrvate, kaj pa videmski poslanci za nas ! GAZZETTA DELL'EMILIA 1« : *e>0 » Gli sii ivi del Mol lise vogliono una cattedi ra Esistono in Abruzzo tre villaggi : Acquaviva Cotiecroce. S. Felice del Molise e Montemitro dove vivono poche migliaia di persone, discendenti da antichi ceppi siavi, cne continuano a parlare la lingua dei loro padri (ÌMHKihme, v *$»> ài sleput-n »* ìlti&oioia ib'ilM. la->.» duetto iii rectu a inisiro ttejif Sabbino Itlru •JJJ čiftffvrloae di bue osi altura ielp-rv'-i. >.n **r aìoaru-rr a rii liapiti » S'ad'!« »! stilla r< : tMxt <>*<• ;.-v Wt' : »<•*> .n» ps'.tiipiHsx.ti u Caosixsbasr- p*K riOfSCK «? <ì «>! i!>* abusi nijiiWAes *8».'! «<< <<.'> s,Vft :n tic!sa seta t/asili a »'(rei perma. Cameni« srs*: tlt uaioec t*U'»« w»vumbtie. ma - tfOilpo gir .-JudJP5i *« «dtp in* arti msctti a duciftatc cali S;dOc«*a. £ir rfi «*# i«tt(i l e fisrmuhs magica » finta-. - r>pecc rotei - acej» iar i ■ Potendo f* poro!« rw»# ijsolma/ur po' -•con «W Ternati tu orofirttj p. de nKlmn «•’ >t«prg .»■ urtiti :»■ «>»» I taìW'*5<-'i' »«ripumiij /1 ieri) *1$» («<»&>. «tttla /or-*/Wl t««K *-'! dsnio-isnctiT« tr» V’fB«is c ì'Austrui jl»«*». »* reia firmo ot tatto dui •JftUc/a Ir« A«.'» vt!-s ptfii ihii tanti stadi fwfispKG dat\-.r<}ccfltjti, rfowc* tttòit vota ‘ i en« parlwrtj #a -ieri Urto prr totìtoiì* *» »•»*»' merit&ro per ‘etOi v; * * acerrtata .-staiti elee «>- ' '»c cfto rbtx »», . . 2* «* XV» m PtjJic "■ i:>rtj]n;a fu cria li tomi*'-,.' ** ■’>*** ..V fiepohlmim P«*«*» -*> <■• atflt *'H>.-idK>sM!> «»*<; • • r-ar,, w *«««»<■ Mnogo se je že pisalo o Hrvatih, ki živijo na polotoku Garganu v Molise in o raznih naselbinah Albancev v Južni Italiji in celo v Siciliji. Oboji so zbežaili v XV. in XI. stoletju v Italijo pred napadi Turkov. Bilo jih je mnogo več kot sedaj, ker so v stoletjih življenja med sami Italijani asimirali in postali Italijani. Le kjer so Hrvatii živeli v velikih skupinah, kot v velikih vaseh Acquaviva Coliecroce, S. Felice del Molise in Montemitro na polotoku Gargano, še govorijo svoje hrvatsko narečje. Razumljivo je, da so Hrvati v pokrajini Campobasso svojo novo domovino Vzljubili, se zanjo potegovali in skupno Z drugim prebivalstvom delili slabo in dobro. Ker so v južni Italiji bili različni §°spodarji, so tudi Hrvati menjaji, kot domače italijansko prebivalstvo, svoje gospodarje in bili do njih različno razpoloženi. Za veliko gibanje italijanskega tisorgimenta so dali tudi Hrvati svoje Piučenike. Najbolj svetla podobai mučenika je bil Nikolaj Negri, profesor na neapeljski univerzi, ki se je skupaj z drugimi patriotičnimi revolucionarji upiral ob 8°Vramemu režimu Burboncev. Ko so ga Plovili in obsodili leto 1799 na smrt na Vešajih je rekel tik pred usmrtitvijo skupini svojih hrvatskih rojakov iz Gargana v hrvaškem jeziku: Ne mojte zabit naš Jezici — Ne pozabite na naš jezik! Od dvajset velikih hrvaških vasi so °stale še tri, ki so pa velike kakor mesta j®- ima vsak po nekaj tisoč prebivalcev. Njihovi prebivalci govorijo v lepem čistem hrvaškem jeziku. Kot med vsemi južnimi Slovani, zlasti 'bed srbi in Hrvati, so med njimi še °hranjene historijske, pripovedne, epične Pesmi o junakih in junaških njihovih de-Kli v bojih proti Turkom. Čeravno je različna zgodovina Hrvatov polotoku Garganu od zgodovine nas Idrlanskih Slovencev, pa imamo nekaj zkupnega z njimi. Hrvatje so se naselili vzhodnih obalah južne Italije šele kasno v začetku novega veka v 15. in 16. ^dletju, medtem ko smo bili mi furlanski Slovenci na naši sedanji zemlji takrat ^ sedemsto let in nismo pred nobenim ra m aia tKihe trave: setaltfrt-re srage laraU c<»ui/s ji lutfa e preit « Jerc far sor s tl Sigtltfi- ita deila pv mii soa laurei Strepo sulla », Ib d«#»; 1*1«. »! tKaa tutta Trmama!delit formula, a le tante »o\starsi fitte r rate š» prtu 4* ciluir inetta -te i-ùo-'c ti parala ftit-po tterirsla da una fittici rare U terremoto. |rfttuwR ital !av»a <.• ritopfe. Ctma gii detto Tetlslema i’xwiv'u ctr ivterprmi, di agat att.'a la fiuto, aHomo alla amichi »»»wr addatti inodori , st ttataultf>K> gir studiosi, stajpuardic J. .'nmlieru a .timori'ore ria Acquavitai Inhstts iriO»,: tisi-j parlii ; .-«se romala pareri-in secoli [ tu àa-’la emoni* -nolisana <■ prtom, ohe Vi Si {salta ptrfeIta naiit orontrtot* gli itati 14ùbic-no u c Ji Hudraras Oggi lo colorito s>et tra pacsshtatH italiani <>tif trodandosi i mvUMam. si i ridotta n poahel,1»rtara eoo. »tati natanti. «>’ 'Wftttsato di anime Kit t aa|à«tj