St. 765 Tftst, petek dne 26. aprila 1912. Ltjubljana. Lieto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK DapnmpTnp o'|’ l/in n*lutro* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praz-( Uaalll ~>£fia 31, U VIII, _ zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, liefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in u rava je v Trski, ul c t — Gom-merciale št. 810, kamor naj se naslovijo ose denarne pošiljatve m dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malid“ v Ljubljan . — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno K. IS.— za inozemstvo celoletno K. 28. . — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi: 1 mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust Mali uglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. H V A. L. A. ! S prihodnjim torkom začue izhajati „J u t r o‘ zopet vsak dan.Razne težkoče, o katerih tuka] ne moremo govoriti, ki jih bo pa takointake vsak lahko sam razmel, so nas prisilile, — da smo morali začasno sistirati dnevno izhajanje lista in to je morda bilo tudi dobro, ker so se zbudili naši prijatelji zglasili so se kot člani konzorcija in zbrali potreben denar, s katerim so osigurali „ Jutru” obstoj. Hvala njim in tudi vsem našim naročnikom, ki so tudi žrtvovali dosti za obstoj „Jutra11. — Žrtvovali so naši naročniki polmesečno naročnino, ker list ni izhajal vsak dan. To ni veliko, ali hvaležni smo jim tudi zato, ker so s tem, da so sploh kaj žrtvovali, pokazali, da so pravi prijatelji „Jutra“, ki ga ne naročajo samo zato, da bi čitali v njem novice, temveč v prvi vrsti zato, ker se strinjajo z načeli, ki jih „Jutro“ zastopa. Naši zvesti naročniki so potrpeli z nami vred, čakali so, ca pridejo za ,Jutro11 boljši časi. Vemo dobro, da imamo mnogo prijateljev, ki bi radi več pomagali kot z naročnino, pa nimajo in zato ne morejo. Ali naši naročniki so storili dovolj: potrpeli so in zato se jim zahvaljujemo. Sedaj je obstoj „ Jutra* zagotovljen, s prihodnjim torkom začne izhajati zopet kot dnevnik; s to novico gotovo razveselimo vse naše prijatelje, ki so trepetali radi bodočnosti „Jutra11. Ako nam ostanejo zvesti naši naročniki — o čemur smo prepričani — in posebno ako nam pridobijo med svojimi prijatelji še novih naročnikov ne stare „Jutra“ nobena sila in v kratkem, najdalje po dveh mesecih, doživijo naši prijatelji prijetno, sovražniki pa neprijetno iz-nenadenje, take reforme se pripravljajo pri „Jutru“. Ne obupajte, prijatelji, vi, sovražniki, ‘se pa nikar ne radujte, ker oni, ki bo triumfiral bo vedno zmagajoče — „ Jutro*. Hvala onim, ki so ,.Jutru11 priskočili na pomoč in hvala našim naročnikom, ki so z nami vred potrpeli! Kako jim je hodol „ Slovenec* je bil te dni ves izven sebej ves nesrečen — pa ne morda radi absolutizma, ki je zavladal v velikem delu avstrijskega slovanskega juga in ne radi druge kake „ljubeznivosti“, s katerimi nas naši „prijatelji* darujejo, temveč radi izleta hrvatskih dijakov v Bel grad. Nekateri listi so priobčili o tem izletu poročila, ki so bila gotovo tendenciozno pobarvana in je težko kontrolirati koliko je resnice na njih in je bil tudi „Slovenecu toliko previden, da ni vzel teh poročil kot suho resnico, ali jih je vzel vendar kot podlago za svojo kritiko tega izleta, ki mu tako leži v želodcu. „ Slovenec11 bi rad, da bi se postavil med Slovenci in Hrvati z ene in Srbi z druge strani kitajski zid, ki bi ga smel prestopiti Slovenec ali Hrvat samo s potnim listom, izdanim v „Slovenčevem11 uredništvu in v spremstvu policijskega detektiva, ki bi moral paziti na to, da tak Slovenec ali Hrvat niti en trenutek ne pomisli v Srbiji, da se nahaja v slobodnem delu skupne jugoslovanske domovine, da ne bi prišel v nobene stike s slobodnimi brati Iz ^Slovenčeve11 pisave veje ono strupeno sovraštvo do Srbije in bratskega srbskega naroda, kot iz kakega Slovanom najbolj sovražnega nemškega lista, veje ono sovraštvo, ki so ga zmožni gojiti v svojih otrovanih srcih samo naši nenarodni klerikalci, ki so se prodali Dunaju z dušo in telesom. LISTEK. .Ljubimca pariška. (Nadaljevanje „Nostradama“). X. Strah. „Kaj pa mladi mož ?* je povzela. „On spi kakor v paradižu.11 Marija je namignila liju, naj pazi spodaj. Že dolgih dvajset let, odkar sta se bila ječar in njegova žena navezala nanjo in sta živela poleg nje, bolj kot prijatelja nego kot služabnika, je bila vajena, zanašati se na njiju v vseh rečeh; Vedela je, da če bi jo zalezoval kak sovražnik, bi mogel priti do nje le preko trupel lija in Marjete, šla je gor. V sobi, kjer sta jo prej zagledala Ronšrol in Sent-Andre. je pritisnila na neko točko v lesenem stenskem oboju, in ozka vrata so zazijala pred njo. Marija je vstopila. Bila je v majhui sobici, kjer je bila samo postelja, miza in par stolov — oči-vidno eno izmed tistih skritih zavetišč, kakršnih je bilo mnogo po hišah tistih časov, kjer nisi bil nikoli varen, da te ne napadejo verski ali politični sovražniki. V po- „ Slovenec* se boji, da mu ne bi kdo očital denuncijantstva. Zakaj se boji tega očitanja, saj on in stranka, ki jo zastopa, od drugega ne živi kot od denuncijantstva, špiclanja in od podobnih „lepih* lastnosti, denuncijantstvo je njemu in stranki, ki. jo zastopa, eno glavnih orožij v boju proti naprednim Slovencem, Hrvatom in Srbom. Kaj je čudnega na tem, da so hrvat-ski dijaki v Belgradu poljubovali srbsko zastavo? Saj srbska zastava je vendar zastava bratskega naroda, oziroma ako hočemo biti še točnejši, zastava enega dela skupnega naroda in ako morejo Srbi vstati in odkriti glave kadar se igra ali poje hr-vatska himna, zakaj ne bi smeli storiti tega Hrvati, kadar se poje ali igra srbska narodna himna ? V Belgradu se je manifestiralo za srbsko-hrvatsko bratstvo. Kaj je narav-nejšega od tega ? Ali so mogli ostati Hrvati hladni in mirni, ko so prišli med brate ? In kaj je čudnega na tem, da so sodelovali na manifestacijah tudi srbski oficirji ? Ali niso tudi oni sinovi srbskega naroda, torej sinovi drugega dela skupnega naroda ? Ali so oni mogli ostati mirni in hladni, ko so posetili srbsko prestolnioo bratje iz sosednje Hrvatske ? In, ali so mogli hrvatski dijaki odkloniti bratsko gostoljubnost srbskih oficirjev samo zato, ker — so oficirji. Preveč zahteva „ Slovenec11. On zahteva, da bi bili oni, ki narodno čutijo, taki, kot voditelji slovenske klerikalne stranke, ki jim je vsak narodni čut čisto tuj. Pameten človek ne more najti na vsem tem izletu nič nenaravnega, nič čudnega, vse to mu je samo po sebi umljivo : stelje je spal mirno mlad mož. Stopila je bliže k njemu ... In Marija de Kroamart se je sklonila nad Roajalom de Borever. XH. Prokleto ime. Gledala ga je z nežno, globoko simpatijo in nepopisnim ganjenjem v očeh. „ Morda mi je zato tako čudno pri srcu, ker me je rešil tisto noču, je dejala sama pri sebi. „Ali pa zato, ker sem tudi jaz njemu otela življenje. Ubogi fant.. .* Tako si je izkušala razložiti simpatijo, ki jo je prevzemela vse bolj in bolj. Mati se je sklanjala nad svojim sinom in se vpraševala, zakaj jo navdaja ljubezen do tega neznanca, zakaj mu tako goreče želi vsega dobrega in zakaj se plaši spričo bolesti, ki jo čita zapisano na tem lepem obrazu, raz-oranem od mučnih sanj. Marija Kroamartova je opazovala ta neznani obraz s čudnim nemirom v srcu. In presenečal jo je ta nemir. Mislila je, da je sočutje, golo sočutje do ranjenca. Toda odkod je prihajala čimdalje večja tesnoba, s katero jo sledila črtam na tem obličju ? Vzela je svečo, ki je gorela na mizi, in posvetila Roajalu v obraz. Zakaj ? česa je iskala? Ničesar. Ni se zavedala čudne radovednosti, ki ji je narekovala njeno početje. ideja narodnega edinstva Južnih Slovanov postaja vsak dan močnejša, ona dobija vsak dan več pristašev in zato so tudi manifestacije za to idejo vse pogostejše in — večje. Slovanski jug se probuja, mi se nahajamo danes tam, kjer so se Italijani in Nemci nahajali v polovici preteklega stoletja, pri nas vre in kipi mlado, bujno narodno življenje in zato je tako hudo vsem onim, ki jim je narodni čut tuj. Še hujše bo s časom tem ljudem, ker jugoslovanska ideja prodira zmagoslavno in hitro ter ruši pred sabo vse one, ki so ji nasprotni, kakor podira tok časa vse one, ki mu hočejo kljubovati. B Slovenec11 morda upa, da se bo dalo uničiti to gibanje in ne pomišlja pri tem, da je po loben Don Kižotu, ki je šel s sulico — na vetrenjače — — — Jugoslovanski kongres v Trstu. Vabilu političnega društva „Edinost* se je že odzval ljubljanski državni poslanec dr. VI. Ravnihar in „Edinost11 je priobčila tozadevno njegovo pismo, v katerem se nahaja pasus, ki nam zelo ugaja. Ta pasus glasi: „To se mi vidi tem bolj potrebno, ker si moramo priznati, da vzlio načelnemu soglasju vsaj vseh slovenskih strank v jugoslovanskem vprašanju, nam vendar nedo-staje enotnosti in smotrenosti v jugoslovanski politiki kot taki. Kaj hočemo, kako hočemo in kam hočemo — na ta vprašanja je treba dati jasen odgovor in ta odgovor programatičnega značaja mora v bodoče biti za vse Jugoslovane brez raglike strank vodnik v njihovi — imenujmo jo tako — zunanji politiki“. S temi besedami je gosp. dr. VI. Ravnikar najbolje označil pravo nalogo jugoslovanskega kongresa, ki bi se imel vršiti o binkoštih v Trstu, dovolili bi si ugovarjati samo temu, da soglašajo vsaj načelno vse slovenske stranke v jugoslovanskem vprašanju. Južnega Slovanstva v avstro-ogrski monarhiji ne sestavljajo samo Slovenci in Hjjvati, zelo važen fakter, važnejši od Slo-venoev, ki smo po številu najmanjši,, so Srbi in o teh nočejo naši klerikalci niti slišati, kadar oni govorijo o Južnem Slovanstvu, mislijo samo na katoliške Slovence in Hrvate, Srbe pa enostavno izločujejo iz Južnega Slovanstva, jih sovražijo in stojijo na stališgu, ki za oelo med Hrvati zastopa samo še par ljudi, da je treba Srbe uničiti, iztrebiti, pokatoličaniti. To ozkosrčno stališče mora naša klerikalna stranka najprej opustiti in slediti v tem oziru vzgledu Hrvatov, katerih ogromna večina je že spoznala, da je za Hrvate veliko boljše in koristnejše, ako živijo s Srbi v bratskih odnošajih, kakor da se z njimi prepirajo in medsebojno koljejo. Dokler ne spozna tudi naša klerikalna stranka, da so tudi Srbi sestavni del našega naroda in sicer radi svoje številne moči in centralnega položaja morda najvažnejši del slovanskega juga, je izključena vsaka možnost kakršnegasibodi skupnega Zdajci pa se je mladi mož nestrpno zgenil. ,Luč mu je na poti*, je zamrmrala Marija. „TJbogi mali . . .“ Neizrekljiva ganjenost se je lotila njenega srca, čutila je. kako drhti po vsem telesu . . . Postavila je svečo daleč od postelje, tako da luč ni mogla sijati mlademu možu na obraz v polutemi. Gledala ga je dolgo časa s tako napeto pozornostjo, da se ji je zdajpazdaj zameglilo pred očmi in je v tej megli čudno oživel ranjenčev obraz. Smehljaj mu je igral na obrazu. Odpiral je oči . . . In To ni bil Boreverov pogled ! To ni bil njegov smehljaj !.. . Marija Kroamartova je planila pokoncu, vsa zasopla in prestrašena. Megla se je razletela . . . Obraz je postal zopet to, kar je bil: obraz Boreverov... obraz neznanca. Toda Marija Kroamartova je trepetala še vedno ; in šepnila je sama pri sebi j „Mislila sem ... o blaznost! Bil je samo sen mojih ubogih, zbeganih možganov . . . mislila sem . , . oh, mislila sem, da leži tu, na postelji . . . Renold !* Ure so minevale. Zdanilo se je. Marija je bila ostala tukaj- Trudnosti ni čutila, saj je bila vajena dolgih, neprespanih noči. In še veduo je motrila goreče ta lepi, MU nastopa vseh Jugoslovanov monarhije. To je jasno, ker ako sodelujejo Srbi, ne bodo sodelovali naši klerikalci in ostanki one intransigeutne struje med lirvatskimi pravaši, ki Srbov sploh „ne priznava“ — kakor bi ne bilo dovolj, da se sami priznavajo — brez Srbov se pa ne da zamisliti skupnega delovanja vseh Južnih Slovanov, posebno, ker proti Srbom ne bi hoteli nastopati napredni Stovenci, niti napredni Hrvati, ker smatrajo eni in drugi Srbe za rodne brate. Iz teh razlogov nimamo posebnega upanja, da bi se mogel vršiti jugoslovanski kongres v onrm obsegu, kakor si ga zamišljajo oni, ki so dali za nj inicijativo iu g. dr. Vi. Ravnikar, ki se. je vabilu že odzval, temveč — ako do njega sploh pride — v mnogo ožjem obsegu. Boljše jo pa vendar tudi nekaj kakor nič, boljši je kongres v ožjem obsegu, od katerega moremo pričakovali vsaj kakih rezultatov, ker bodo sodelovali na njem vsaj možje, ki so v svojih mislili kolikor toliko še edini, kakor pa kongres v velikem obsegu, ki bi morda selo končal — s fias-kom! Mi si zamišljamo rešitev jugoslovanskega vprašanja gotovo drugače kot sklicatelji kongresa, ali h. dr. VI. Ravnikari n drugi politiki, ki se ga bodo udeležili. Zato od tega kongrosa ne pričakujemo bog ve kaj, ali boljše je nekaj kakor nič. Naj bo rezultat tega kongresa ustanovitev nekakega jugoslovanskega narodnega sveta, nekako razširjenje srbsko-hvatske koalicije v jugoslovansko koalicijo — in storjeno bo veliko. .Ljubljana-j^anjsko. Lepi ljudje so naši klerikalci! Delali so se vedno zveste zaveznike hrvatskih. pravašev, sedaj so jih pa pustili na cedilu, udinjajo se grofu Sttirgkhu in puščajo svoje zaveznike, naj se borijo proti absolutizmu na Hrvatskem — kakor sami znajo in hočejo, ob enem jim pa sporočajo v „Slo-vencu11, da hočejo iti „z glavo skozi zid“. In naivni odborniki političnega društva „Edinost* v Trstu so sanjali o nekaki skupni akoiji Južnih Slovanov! V Trstn res ne poznajo naših klerikalcev, sioer na njih nikdar in v nobenem slučaju ne bi računali in potem vsaj ne bi bili tolikokrat razočarani. Ali bodo spoznali vsaj sedaj tržaški voditelji naše klerikaloe ? Brambna predloga leži sedaj najbolj na srcu našim klerikalcem, za njo se oni pehajo, trudijo in bojujejo in zato nimajo in ne morejo imeti časa za to, da bi se zanimali za absolutizem na Hrvatskem. Seveda, prva in glavna stvar je vendar lizanje pet grofu Sttirgkhu in njegovim kolegom v kabinetu — za narodne reči naj se brigajo oni, ki so narodni. Je res „ srečno11 slovensko ljudstvo, ki ima tako ,dobre* zastopnike v državnem zboru! Ali ostane naš kmet za vedno tako nezaveden, ali ne bo nikdar spregledal in dal takim svojim zastopnikom zasluženo — nezaupnico ? Morda se razmere s časom vendar spremenijo. Enaki hlapci, Nova revija „Napredna Misel*, ki je začela izhajati v Krškem pod uredništvom dr- M. Rostoharja, pravi mladi obraz s smelim finim profilom. Borila se je s prikaznijo, ki ji je slepila oči. Toda očividno je bila prikazen močnejša. Kajti Marija, ko jo je bila zavrnila že sto-instokrat, je zdajci vstala, stopila trepetaje k postelji in zajecljala: „Naj rečem in storim, kar hočem, ne morem se protiviti čudni resnici.'. . . Ta mladi mož, ta neznanec ... je podoben... da, čudno je, a vendar res ... ta mladi mož je podoben Renoldu! . . . In zdajci jo je popadla domišljija z vso svojo sugestivno silo. Drhtljaji so ji začeli stresati telo, mraz ji je segel v sroe — čelo ji je zažarelo, oči so se ji razširile, in okameuela je pred posteljo . . . „Ali si ti, Renold ?u je vprašala. Govorila’je s tistim sanjskim glasom, kakor takrat, ko jo je uspaval Renold v magnetično spanje. Ta hip pa je Roajal de Borever odprl oči. Okameneli obraz, ki se je sklanjal čezenj, te oči, ki niso videle ničesar v svoji zakamenjenosti in so se vendar upirale vanj. ta glas, ki ni bil podoben nobenemu izmed vseh človeških glasov, kar jih je bil slišal — vse to ga je navdalo s silnim začudenjem, družečim se z grozo in sočutjem. Ležal je, ne da bi se genil, zadržujoč sapo in upiraje oči v zamaknjenko. Govorila je počasi, kakor tipaje. v članku „Naš cilj“ tudi so-le : „Kot hlapčevstvo se da označiti tudi naša ofisialna politika, ki ima en sam cilj: narediti slovenskega človeka za dobrega, poslušnaga hlapca, in ima en sam problem: kdo bo v dogledni dobi na Slovenskem najvišji hla-ec. Zato je tudi slišati iz naših političnih ojev pravzaprav samo en glas: mi smo verni, lojalni hlapci, ti so pa nevorni, slabi hlapci. Na Slovenskem pa so ti neverni, slabi hlapci od nekdaj bili nositelji narodne in napredne misli*. — ^Napredna Misel “ je sicer resna in vsega uvaževanja vredna revija, ki bi si jo moral vsak napreden Slovenec, ali ta odstavek v njenem program-nem članku ne odgovarja dejstvom, ker je dobro znano, da slovenski naprednjaki v — lojalnem hlapčevenju. Veselilo nas bo, ako jih „Napredna Misel“ spreobrne. V Trst v gledališče. ^Slovenski Narod* vzdihuje, da bodo morali hoditi Ljubljančani v Trst, ako bodo hoteli priti v gledališče, ker so najboljše sile ljublj. gledališča angažirane pri slovenskom gledališču v Trstu. Trst že postaja nekak slovenski političen center, ker iz Trsta edinega se še pojavljajo kaki inicijativni predlogi, medtem ko Ljubljana resnično spi. — Ali zaspi Ljubljana tudi — v kulturnem oziru? Ali jo hočejo klerikalei popolnoma uničiti in napravici iz nje navadno vas ? Menda bo res tako, ako se naprednjaki ne vzdramijo in zbudijo k življenju. 4 zavedne narodno-iiupredne dame, ki so šle v sredo večer ob polu sedmih v slasčičarno zraven trafike gdčne Jerice Dolenčeve, niso šle za to notri, da bi s tem grešile zoper svojo narodno zavest ter dale ženstvu nižjih slojev slab vzgled, ampak šle so g. Voltmana le prosit, naj bi on daroval kak prispevek za nedeljsko jur-jevanje na gradu v prid družbi sv. Cirila in Motoda. če je g. Voltman tej prošnji iz ust in srca tako požrtvovalno-zavednih naprednih dam ugodil, to ostane za enkrat še tajno, K temu gotovo vse pohvale vrednemu koraku, ki jih je potem vodil h Kirbišu, jih dovedla baje pritožba narodnih slaščičarn, ki so izjavile, da ne morejo žrtvovati takih prispevkov, kot tvrdki Voltman in Kirbiš, ker so narodne tvrdke odvisne večinoma le od slovenske mladine in ženstva iz nižjih slojev. Toliko, da se tem 4 narodnim damam ne bo delala kaka krivica ! „V«orna“ posta. V Postojni je bilo oddano v sredo v polnoči na kolodvoru ekspresno pismo za Trst in ga ni bilo v Trstu niti včeraj ob šestih zvečer še! Na nabiralniku stoji napisano, da se pobirajo pisma tik pred odhodom vsakega poštnega vlaka, v tem času je pa prišlo iz Postojne v Trst že več raznih vlakov, ali to pismo še ni prišlo. Zahtevamo, da poštno ravnateljstvo to zadevo resno preišče, ker to je — res škandal. , C. kr. finančni erar naj bi imel svojo oziroma v korist državi nekojiko več obzirnosli do kadiloev v novem deln stolnega mesta Ljubljane, to je v Vodmotu, posebno pa v okraju Tabora. Ta okraj, ki se menda že radi kurijozitet, ki se tu nahajajo in ki delajo primerno čast ljubljanski mestni upravi, jako lnpo razvija, nima niti ene javne tobakarne, vsaj opaziti je ni. Iz ozirov varčnosti in zdravja bi bilo seveda želeti, da se v tem delu mesta napravi poizkus da se tudi brez tobaka lahko živi, ampak z ozirom na to, da preže na tobakarja že v sosednjih ulicah nevarnosti da se pusti zapeljati, bi bilo le bolje, da se to z\o našega časa razširi tudi v ta pozabljeni okraj. Žive razmere — v pogrebnem društvu. Prejeli smo: K člankom, ki jih je „Jutro “ pod žgorejšnjim naslovom prijavilo, spadata tudi še sledeča dva slučaja: Ne dolgo tega, je neki društveni zaupnik rigovarjal nekega znanca naj bi vstopil ot član pogrebnem društvu. Dotičnik je železničar, kakih 48 let star, orjak, zdrav kot riba. — Bil je zadovoljen pristopiti k društvu ter doplačati znesek 30 Iv kot članarino za naraj. Predsednik pa je dal svojemu zaupniku s tem nezaupnioo, da je predlaganega člana odklonil. Dotičnik namreč ni — socija len demoktet, ampak naprednjak. To je bilo zaupniku le vendar malo preveč in njegova žena je začudeno rekla: vsaj so že mojo mater sprejeli, kije že 80 let stara. Predsednik je se namreč radi lepšega izgovarjal, da je nasprotno sprejel 80 let staro žensko, pod kakimi pogoji se je to zgodilo, o tem je predsednik dolžan dati javnosti pojasnilo. Društvena pravila določajo dobo 55 let kot maksimum za pogoj sprejema. Ona žena je ta maksimum prekoračila za dobrih 20 let, a ta odklonjeni član bi imel še 7 let časa da doseže ta maksimum. — Deželna vlada, ki je sicer tako tankovestna napram društvom, da je razpustila veteransko društvo radi slovenskega poveljstva in nekega darila, je mnenja, da je čisto nič ne briga, ali izpolnjujejo odborniki pogrebnega društva svoja pravila ali ne. Za to pa tudi delajo, kar se jim zljubi. — Drugi slučaj: Neki poštni uslužbenec je tudi zaupnik tega društva. Njegova žena ima sestro, ki je zbolela. Ker se je bala, da umrje in si je za ta slučaj želela lepega pogreba, ki ne bo veliko stal, je svojega svaka prosila naj jo prijavi kot članico k društvu, kar je svak tudi storil. Dasi je iz prejšnjih razprav na podlagi pravil znano, kaki predpisi obstoje za take dvomljive slučaje, in da pravila kot prvi pogoj za sprejem zahtevajo, da mora biti dotični član zdrav, so to žensko, ki se je že sama bala, da umrje, vendar brez vsakega pomisleka sprejeli. — čujemo pa še o nekem tretjem zanimivem slučaju, o katerem za danes le to le povemo : Neki mož, katerega žena je umrla, je od društva prejel račun, — da mora plačali za pogrebne stroške svoje žene 280 K. Mož je nekaj plačeval članarine' pa ne ve natanko, ali je za oba, ali le samo zase. V enem kot drugem slučaju pa stvar s tem računom ni pravilna. Je mož plačeval za ženo in je bila vpisana kot članica, tedaj je društvo po pravilih obvezno pogreb izvršiti na svoje stroške. Ako pa žena ni bila članica, tedai pogrebno društvo nima pravice preskrbeti pogreb ter terjati od moža poravnavo računa, ker pogrebno društvo nima koncesije izvrševati obrt pogrebnih zavodov kakor sta n. pr. Turk in Doberlet. Tako vzorno se torej posluje pri pogrebnem društvu, kjer so pri tajni seji izključili vse odbornike, ki hočejo imeti v društvu red in ki ne pripadajo k soo. demokratični stranki. Špekulanti s slano. V nekem ljubljanskem listu krožijo dan na dan vznemirljive vesti, da je zadnja slana uničila vse trte na Dolenjskem in se to označa kot „ katastrofa * za Dolenjsko. Temu nasproti se nam iz zanesljive strani zatrjuje: Res je, da je zadnji mraz veliko škodoval tudi naši trti, toda o kaki „ katastrofi “ hvala bogu doslej še ne smemo govoriti. Mraz je škodil le trtam, ki zgodej poganjajo, pa tudi to se bo dalo z umnim postopanjem vsaj deloma popraviti. Kjer pa je trtje bolj v zatišju, ali druge vrste, ki so bolj utrjene, ta mraz ni veliko škodoval. Pri količkaj izboljšanem vremenu se bo dalo to še vse popraviti, da le zdaj v maju ne bo zopet povratka mraza. Vsekakor pa je te vznemirljive vesti smatrati kot čisto navadno špekulacijo, ki stremi le za tem, da gotovi ljudje, ki so še založeni z vinom zdaj lažje povišajo cene vinu, kai se je faktično že začelo prakticirati. Stroške teh špekulativnih vesti bo moral največ nositi vbogi konsument, ponek;d so gostilničarji vino že zdaj podražili za 8 vinarjev. Kako se v Ljubljani dostavlja posta ? Iz krogov več interesentov smo prejeli: če hoče stanovalec v Škofji, Ilir ski, Vrhovčevi, ali Prisojni ulici, na „trgu“ Tabor in v Metelkovi ulici oddati pismo, ga mora nesti ali v Vodmat, ali na sv. Petra cesto, ali na južni kolodvor. Kar se pa tiče dostavljenja pošte, smo pa srečni, če jo dobimo ob 11. uri dopoldne. Vprašajte kako to pride ? toglejte! Po sv. Petra oesti prihajata vsako jutro 2 pismonoša. Eden ima levo, drugi desno stran. Dočim tiste stranke, ki stanujejo na levi strani ceste, dobijo pošto že kmalu po 8. uri, jo dobijo one stranke, ki stanujejo proti Ljubljanici na sv. Petra nasipu včasi šele ob polu 12. ali če je grdo vreme zadnja hiša tudi še le opoldne. Pismonoša tega rajona gre namreč ko je nekaj prvih hiš na sv. Petra cesti odpravil, čez Metelkovo ulico na Polje v Kolinsko tovarno. Od tod se vrne nazaj po sv. Martina cesti. Prisojni ulici, Tabor in od tod še le na sv. Petra nasip. In tako se zgodi preje omenjeni čudež, da dočim je dobila hiša na oni strani oesti pošto že po 8. uri, je dobi hiša par korakov proti Ljubljanici še le po 11. uri. Tega pa ni morda kriv pismonoša, nasprotno, on je pri vsem tem križevem potu še revež. Kajti dočim se njegov tovariš že nahaja na povratku in je že svoj posel odpravil, ima ta pismonoša še polovico pošte dostaviti. Tem kričečim razmeram mora biti kriva le poštna uprava, ki na ta način izrablja svoje uslužbence, interesentom pa vsled prepozuega dostavljanja škode povzroča dostikrat neprijetnosti in škodo, zlasti trgovcem iu obrtnikom. Kolikor smo se mi o tej zadevi poučili na pristojnem mestu, tega škandala tudi ni kriv vodja tukajšnje glavne pošte, ampak glavna poštna uprava sama, od katere se mora vsako izboljšanje takorekoč izsiliti. Upati pa je, da se ti nedostatki odpravijo že v kratkem, vsaj kolikor ta pritožba omenja pomanjkljivo razdelitev poštnih nabiralnikov v omenjenih ulicah. Nova sled k krivdi avtomobilske nesreče na Dunajski cesti, Vj sredo večer je naš urednik dobil novoj sled, po kateri se da izvajati kdo je provzročil smrt Keržičeve hčerke. Ta sled je v ozki zvezi z izvajanji našega daljšega poročila o tej nesreči. Za danas bodi le toliko konsta-tirano, da je krivda voznika iz Posavja popolnoma razbremenjena. On je vozil bolj na levo stran kot proti sredi ceste, ker se je že radi konja od daleč umikal avtomobilu, in se je tudi sicer držal bolj leve strani oeste. — Pa tudi avtomobil je pustil sled na svoji levi strani oeste in sicer na mestu kjer je tik pred vozom krenil iz srede ceste le za hip čisto k kraju, a takaj na to kranil drake oeste tik pred konjem na nasprotno stran ceste. Nesrečni konfin tudi izpričuje, da je avtomobil jako hitro vozil. Ker ga je šofer zavrl, je provzročilo usodepolen sunek in posledice. K tej sledi se še povrnemo. Lokalni odbor ter „hrauilni ln posojilni konzorcij44 — prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani imata svo redni letni občni zbor v soboto, t. j. 27 aprila ob 8. uri zvečer u salonu pri Mraku na Rimski cesti. Pogreb Mici Keržičeve kot žrtve avtomobilske nesreče na Dunajski cesti, se je vršil v torek popoldne ob velikanski udeležbi šišenskega iu ljubljanskega občinstva. Ganljivo je bilo videti belo oblečene deklice, ki so šle pred krsto in so nosile vence in šopke kot zadnji pozdrav nesrečni tovarišici. Žrtev so izročili na pokopališču v Dravljah materi zfemlji. Blag ji spomin ! Gosp. Rovškar, restavrater pri Auru se je zglasil osebno v uredništvu ter svečano izjavil, da je zaveden naprednjak,. da pa za postopanje svojega brata ne more biti on odgovoren. Glede naročnine pa se je oprostil, da je bil v zmoti. To izjavo jemljemo na znanje ! IVove občinske volitve v Spod. Šiški. Vsled razveljavljenja 7 mandatov izza zadnjih občinskih volitev v Spodnji Šiški so razpisane nadomestne volitve za dne 5. maja. Razveljavljenih je 6 socijalno-demokratičnih in 1 mandat narodno-na-predne stranke. Kakor se vidi, šišenski so-cijalisti niso želi posebnega uspeha, ki so odklonili kompromis z narodno-napredno stranko, pa se rajše združili z Nemci in slovenskimi klerikalci. Ravno eden njih nezvestih zaveznikov iz nemške in eden od klerikalne strani sta sprožila proti izidu občinskih volitev, na kar je deželna vlada razveljavila največ soc. demokratičnih mandatov. Želeti bi bilo, da se stari grehi vsaj to pot popravijo! Vsled poročila o avtomobilski nesreči na Dunajski cesti, na katerega opozarjamo, je moglo zaostati več drugega gradiva iz Ljubljane in Novega mesta. Pride pa vse na vsto. Senzačno odkritje vodovodnih sleparij v Kandiji. Vsled osebnih poizvedb na licu mesta, smo v položaju na podlagi več konkretnih slučajev že zdaj vsaj deloma pojasniti nečuven škandal, kako se pri županstvuv v Kandiji upravlja vodovodna blagajna, če bo z ozirom za to pot zaostalo gradivo le mogoče, priobčimo prvi del razprave že v nedeljski številki. Tobačna tovarna gori. Ta vest se je raznašala v sredo na vse zgodaj po Ljubljani. Za to tovarno švigajoči plamen je povzročil to vest. ki pa se je izkazala kot neresnična. Gorela je ozadej za tobačno tovarno v Rožni dolini hiša ozir. gostilna g. Marna. Ogenj je nastal v podstrešni sobici, kjer je neki sobni slikar pri kuhanju čaja prevrnil špirit . . To vest je nekdo je zanesel v neki ljubljanski list. Kolikor nam osebno znano, je ogenj nastal spodej v salonu, kjer je imelo društvo svojo veselico in se domneva, da je kaka proč vržena smodka polagoma zanetila ogenj. Vsekakor je gotovo, da je začelo goreti spodej in da se je zgorej vnelo še le vsled spodej gorečega salona. Ljubljanska požarna bramba je prihitela na lice mesta, ker je bilo pos-ročeno, da gori tobačna tovarna. Stopila je preje v akoijo, nego domače požarne brambe. Ta ogenj naj bi Rožnodolinarje spametoval, da si preskrbe vodovod. Ogenj se je kmalu omejil, hiša je večinoma ostala škode je 5000 K. Požar na Ježici. V pondeljek okrog 5. popoldne je na Ježici v bližnji okolici Ljubljane izbruhnil ob hudem vetru požar, ki je vpepeljil 4 hiše in sicer: Goriškovo, Kerinovo, Brajerjevo in Štrempfljevo ter dva hleva in 5 kozolcev. Osmodilo se je tudi tele. ki so ga zaklali. Ogenj je iz bruhnil v Goriškovi hiši, na kak način, se gotovo ne ve, domneva se pa, da je veter puhnil ogenj iz peči, kjer so mislili peči kruh, drugi zopet mislijo, da so se vžgale saje. Nesrečo je povečal vihar, tako, da so bila kmalu vsa sosednja poslopja v plamenu. Ogenj je zapazila neka ljubljanska družba, domači niti vedeli niso zanj. Na gradu je bil ogenj alarmiran še le ob pol 6 dasi se je ogenj videl že preje iz stanovanj na Marije Terezije cesti, če bi vsi tako gasili kot je domača požarna bramba, bi bila nesreča še večja. Za nič orodje, a zraven pa še velik nered med požarno brambo. Priznanje pa zasluži topničarsko vojaštvo, ki je bilo takoj na licu mesta in se marljivo udeležilo rešilne akoije. Glavno akcijo je vodila ljubljanska požarna bramba, ki je v zvezi s sosednjimi 'društvi iz Ga-meijnov iz Stožic omejila še večjo nesrečo. Zavarovani so vsi in bo škoda pokrita z zavarovalnino. Veliki elementarni izgredi. Po znakih, ki jih je bilo epaziti v sredo večer se doigravajo v daljnih krajih veliki elementarni izgredi, lokalno katastrofalnega značaja. Njih upliv pri nas večinoma le na vreme. Otvoritev postajalisčaPodliom-Vintgar. 1. maja t. 1. se otvori med postajama Dobrava in Bled proge Jesenice— Trst c. kr. d. ž. v km 68’3 ležeče postajališče Podhom-Vintgar za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so že naznanjeai v voznih eedih. Vožne listke izdaja čuvaj na postajališču. Prtljaga se odpošilja proti naknadnemu plačilu pristojbin. Radi tehničnih ovir, ki jih ni bilo mogoče niti predviditi, še manj pa prečiti ne more biti današnja številka popolna. — Prihodnja številka izide po-jutršnjim, t. j. v nedeljo, v torek začne pa „Jutro“ izhajati zopet redno vsak dan. T rst-Primorje Kaka zmota! Takrat, ko so nam naši sovražniki šteli samo še ure, k večjemu tudi dneve življenja so se ustarjali — in tudi ustvarili — pogoji za dolgo življenje edinega slovenskega neodvisnega 'lista „Jutra“; Smejali so se nam porogljivo naši sovražniki, sedaj se bomo pa smejali — mi in kakor je znano,, se najslajše smeje oni, ki se poslednji smeje. To se bodo prijeli za dolge nosove oni, ki so že računali, koliko tisoč novih odjemalcev dobijo njihovi samo po imenu „neodvisniu listi, kadar „Jutra“ ne bo več —------ Mi jim nismo nič krivi: Zakaj se pa začnejo veseliti prezgodaj ! ..Delavsko Slov. Izobraževalno društvo44 naznanja odbornikom da se vrši danes ob 8. uri izredna seja iu sicer via Stadion št. 19. „Delavsko Slov. Izobraževalno društvo44 sklicuje za nedeljo dne 28. t. m. ob 10 uri predpoludne na vrt gostilne ulica Stadion št. 1(J javen shod s sledečim dnevnim redom : 1. „Delaveo in kmet v socijalnem življenju', predava učiteljica P. Hočevar; 2. naši nameni ; 3. slučajnosti. Ob slabem vremenu drži se shod v prvem nadstropju iste hiše. Delavci in delavke-! Vam je namenjeno društvo. Vaš obupni položaj vas sili da sežete po onem sredstvu s katerim se bodete uspešno bojevali za vaše pravice, to sredstvo, ta močna sila ki vam bode dala poguma je prosveta. Zato pa pridite mnogoštevilni na ta shod, da boi e te jasno dokumentirali da hočete napredovati! Ko bi bilo samo to ! „Edinost“ se pritožuje, da je v ulici S. Francesco d As-sisi in v ulici P. L. da Palestrina vse polno vozov in vozičkov pred raznimi prodaj al-nioah. Povsod je tega dosti, samo par „elit-nih“ ulic, drugače so pa vse ulice zabarikadirane z vozovi in vozički, ki stojijo pred trgovinami. Samomorilsko mesto je Trst, ker toliko samomorov in poskušenih samomorov kot v Trstu je malokje in navadno si hočejo vzeti življenje mlade ženske^ iu sicer po večini — radi nesrečne ljubezni. Malo manj lahkomiselnosti iu malo več previdnosti, pa bi bilo tudi manj — nesrečnih ljubezni. Pametna naj bodo dekleta, naj se ne dajo zapeljati prvemu, ki se jim približa, pa bo manj vzrokov — za samomore. Za „.!utrov44 sklad je nabrala gospa, ki noče biti imenovana, naKantovelju med gosti v neki gostilni 3 K 24 v. Iskrena hvala! Vendar enkrat je nastala tudi v Trstu spomlad, burja je v glavnem ponehala, solnoe sije — toplo postaja. Pa je res dolgo trpela zima, veliko predolgo in bil je že skrajni čas, da je prišla prijazna spomlad. . , Ogenj imamo v Trstu skoraj vsaK dau, vedno se vidijo gasilci, kako dirjajo s svojimi vozovi po mestu. So res neprevidni ljudje, da ne pazijo na ogenj. Pred južnim kolodvorom je cestni promet zelo oviran, ker popravljajo plinsko, električno ali kanalizacijsko uapravo. Od kolodvora do kavarne ,,Alla Stazione ni mogoče prestopiti ulice. Smolo imam povsod in vedno, četudi bi po pravici morali imeti smolo oni, ki jih zadene moja roka — oborožena z nevarnim orožjem, peresom. Predvčerajšnjim sem prišel v Postojno in ko so mi prinesli v hotelu knjigo, da bi se vpisal, kakor mora to storiti vsak tujec, ki pride v Postojno, brez ozira na to, ali gre tudi v jamo, ali ne, sem napisal čisto pravilno svoje ime, gospodična pa prav ue" verjetno odkima z glavo in mi reče : „Ne boste vi mene farbali, ne, ker poznam Bav-bava morda bolje od vas . . ,,Jaz sem vendar Bav-bav in ako pravite. da Bav-bava poznate, meni pa pravite, da nisem Bav-bav, ste v veliki zmoti. “ Gospodična ne reče nič, temveč odide in se hitro vrne z zadnjo številko ,,Jutra", mi pokaže drugo stran, kjer se nahaja moj portret in mi reče : ,Vidite, tukaj je Bav-bav ves grd, da ga človek ne more pogledati, vi pa nisier taki. To mi je pa laskalo. Res me je slikar prav grdo naslikal, ali vendar mi je laskalo iz ženskih ust izrečeno priznanje, da nisem tako grd in takoj sem postal zelo podjeten, prijel sem brhko gospodična za roko in sem jo vprašal: ,No, ko nisem tako grd kot Bav-bav, ali bi me hoteli poljubiti ?~ „Bejž’te, no, grdoba grda, zdaj pa vidim, da ste res Bav-bav, ko ste tako pre- drzni. Da vas ni sram! Na roki imate poročni prstan, pa bi se hoteli tukaj polju-bovati! Ste res pravi Bav-bav!" Dobil sem torej korbioo, pa menda samo zato, ker sem bil tako nepreviden, da sem nosil na roki poročni prstan, česar pametni zakonski mož nikdar ne stori na potovanju, temveč skrije poročni prstan v žep, da ga nihče ne vidi. liadi svoje neprevidnosti sem bil ob poljub in zato sem sklenil na tihoma v sebi, da v bodoče na potovanju nikdar več ne bom nosil poročnega prstana. Ko sem odhajal iz Postojne, so mi vrabci na strehah kazali osle in čivkali za mano: Bav-bav ima smolo, Bav-bav ima smolo —--------- Saj jo imam res, ali dobre volje sem vendarle, ker mi je pri povratku v Trst povedal Plut, da bom moral sedaj pisati vsak dan v „Jutro“, ker bo od prihodnjega torka izhajalo „Jutro“ zopet vsak dan. Bav-bav. lo je zakrivit mm na Dunajski cesti? Pod uplivom -prvih nejasnih poročil je bila večina javnosti takoj pripravljena obsoditi dotičnika voznika, ki je privozil brez svetilke nasproti avtomobilu, Le nekateri so zvrnili krivdo tudi na Camernika kot lastnika ali šoferja avtomobila. Mi pa pravimo: osebne krivde ne moremo pripisati ne enemu, ne drugemu! Posredno pa sta oba pripomogla h nesreči. Pravi, če tudi nedolžen krivec te nesreče je nekdo tretji in ta tretji je cestni kamen ali konfin. Ne voz dotičnega voznika, kakor se splošno misli, marveč konfin je bil tisti, ki je zadal mladi deklici smrtni padec. In ne le tega slučaja, ampak že več drugih če tudi z manj usodepolnim koncem so pa krivi tisti, ki puste, da cesta ravno na tem kraju od Ljubljane do Ježice „oborožena“ po obeh straneh z danes čisto nepotrebnimi krajevniki ali konfini. Tisti, ki puste, da so javna pota in ceste na mnogih res nevarnih krajih brez tega varstva, so v takih krajih zakrivili ravno vsled pomanjkanja takih varnosti že marsikatero nesrečo, kakor so jo tukaj zekrivili s tem, da še danes puste te konfine stati tam kjer jih ni prav uič potreba. Pa s temi se še pomenimo tudi radi nekega drugega zla, ki so ga povzročili na tej najbolj prometni cesti. Vrnimo se k nesrečnemu dogodku samemu, Družbi vvamernik—Rojina, ki je vzela seboj nesrečno žrtev te nočne vožnje, si je to vožnjo iz Šiške na Posavje privoščila kot nepotrebno razvedrilo. Zdaj vse radovedno vprašuje, je li je g. čamernlk sploh preiskušen šofer, ali sme sploh voziti z avtomobilom, Tisti večer tega ni nihče vpraševal. Niti mati žrtve ni vprašala čamer-nika, ali mu sme zaupati ljubljeno hčerko. Vsi so ga poznali in zaupali so mu vsi. In to vkljub temu, da je avtomobil do danes zahteval že toliko človeških žrtev. Pravijo, da ni bilo tega nesrečnega voznika in tistega prokletega konfina, vsaj bi se ne bilo ničesar zgodilo. Pravi avtomobilist mora vsikdar z vsem računati Še predno se poda na pot. Ljubljanski avtomobilisti pa, ki se vozarijo po noči in ob nedeljah po Dunajski cesti pa morajo računati tudi z znano grdo navado naših Posavcev, da vozarijo ljubljanske izletnike navadno brez luči iz Posavja v Ljubljano do-inov. Iz posebno v bližini topničarske vojašnice je bilo že toliko nesreč, med temi tudi že tri znane avtomobilske nesreče, da mora vsak Ljubljančan, ki se tod vozi po noči, biti zelo previden. Kako je vozil avtomobil? Tudi s tem vprašanjem se javnost mnogo peča. Eni pravijo, da je dirjal, drugi zopet — in to čitamo v ljubljanskih listih, da je g. Camernik vozil pravilno, zmerno. A. listi, ki to zatrjujejo, so si s posledicami te zmerne vožnje v nasprotju. (Po prvem poročilu je tudi „Jutro“ to po-vdarjalo). Kaj gotovega o tem se bo dalo še le dognati. Za enkrat pa je bolj važno vprašanje: Kje je vozil avtomobil V Zatrjuje se, da je avtomobil vozil pravilno, torej da se je držal leve strani ceste, ko je srečal voznika. To pa je z ozirom na dejstvo, da se je nesreča zgodila ravno na nasprotni strani ceste, za sedaj težko Verjetno. Od ugotovitve vprašanja, na kateri strani je vozil avtomobil in na kateri mu nasproti prišli voznik, je odvisno kardinalne vprašanje: Kilo je nesreči največ zakrivil ? Naš urednik se je podal na lice mesta m o dogodku dognal sledeče : Kraj nesreče je oddaljen 240 korakov od zadnjega (če se pride od Ježice od pr-Vega) poslopja topničarske vojašnice. Spodnji del te razdalje je po sredi cesti nekoliko posut s kamenjem, a zadnji v smeri proti Ježioi je neposut, cesta precej gladka °b eni strani so kupi gramoza, a na obeh straneh tisti nepotrebni konfini gosto postavljeni. Noč je bila oblačna, malo je rosilo. Pri omenjem objektu gori zadnja svetilka proti Ježiai, proti Ljubljani pa je vsa cesta razsvetljena. Ravno ker je bila noč bolj temna, je voditelja avtomobila že od j daleč moral zapazili ob razsvetljeni vojaš-! nici nasproti mu prihajajoči voz, ki res ni | imel svetilke. Avtomobil je imel na vsaki strani po eno navadno luč. Avtomobil je vozil pre-| cej hitro, ravno tako čudi voznik. Prvi se I je držal sredine ceste, drugi že od mitnice, | kjer je bil odložil svoje izletnike, bolj levo ; stran ceste, Posebno pa ko je prišel do po-I sute ceste, se je moral držati levo, takrat j je poleg tega tudi že moral opaziti na-1 sproti mu prihajajoči avtomobil. — Ravno ! tako pa jo tudi g. Cemernik moral opaziti 1 voznika že v večji razdalji, kot se v ljub-j ljanskih listih zatrjuje. Naš urednik je bil I še v torek ob 11. po noči nalašč na dotič-j nem mestu. Ta čas in noč sta bila primerna oni temi v nedeljo po noči po 10. uri. —- Razločil je čisto dobro posamezne | osebe, ki so šle do 400 korakov nižje ob razsvetljeni vojašnici. Tembolj se je moral videti voz raz sedeža avtomobila, kajti cesta je ravna. Pa recimo, da se je voz opazil še le j poznej , vsekakor se je moral opaziti še | pravočasno v svrho izognitve. Naj bi se bil ! voznik' držal tudi bolj sredi ceste — proti strani, na kateri je po zatrdilu baje gosp. Camernika samega vozil avtomobil, je imel g. Camernik še vedno dovolj prostora se vozu izogniti, posebno če je, kakor zatrjuje, počasi vozil. Vsled širine ceste je kak ka-rambol izključen. A po dejstvu, da se nesreča ni zgodila na levi strani ceste, kjer naj bi bil avtomobil vozil, temveč ravno na nasprotni strani, sili nehote misliti, da avtomobil ni vozil levo, marveč ravno po sredi ceste, torej blizo nasproti vozniku. Prizor trčenja avtomobila in voza je moral biti približno sledeč: čamernik zapazivši voz, je morda v zmoti krenil namesto na levo, bolj na desno proti vozu. Signala baje ni dal nobenega. Vozil je s prejšnjo hitrostjo in tik pred konjem prevozil cesto ter krenil levo od voza. In sicer v prvem naskoku v razdalji približno pol metra od voza, a ko je zavil bolj v ravno | črto, pa tako blizo, da je sprednji del av-| tomobila zadel ob zadnji del voza. S tem je voz krenil proti zadnjemu delu avtomo-| bila tako, da je ta zadnji del trčil ob spre-j dnji del voza. Faktum je, da sta voz in avtomobil poškodovana ob levi strani, kjer se pozna drgnenje. To bi se ne moglo zgoditi, če bi bil avtomobil vozil ob levi strani ceste, ker v tem slučaju bi bili poškodovani desni stranici voza in. avtomobila. 1 a sunek je očinkoval tudi na oba 1 kolesa levo stran voza. Po avtomobilu so se p.ieporočila peresa, vodnik avtomobila je najbrže radi sunka moral izpustiti krmilo iz rok. In sedaj še le je prišel usodepolen trenotek. Ali je Cemernik po trčenju obvoz ob-obvladal še krmilo ali ne, avtomobil se je z vso silo zaletel ob konfin, ki se je do polovice prelomil. To je provzročilo tisti uso-depolni sunek, ki je vrgel vse v avtomobilu se nahajajoče osebe na cesto, /ver je Mici Keržičeva sedela na kolenih go. Ro-jine, je nanjo ta sunek učinkoval z dvojno silo. Ker je bila tudi lažja, jo je vrglo nazaj na cesto z vso vahemenco. Padla pa ni na konfin, nego levo od avtomobila na cesto in sicer z glavo nazaj. Razen kleparja Rojina, ki se je precej težko poškodoval, ostale osebe niso trpele vsled padca posebne škode. Pri trčenju ob voz pa je padel tudi voznik iz voza, pa se krnalo pobral ter v zmedenosti s konjem odšel, pustivši voz na cesti. Dogodek je sam prijavil orožništvu. Ostalo za to poročilo ne pride vpoštev. Pač pa se povrnemo nazaj k vprašanju: Kdo je kriv smrti te nesrečne avtomobilske vožnje po Dunajski cesti. Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRUNNER & Co. v Trstu. jVtali oglasi. Več Klg. časniškega papirja jako po ceni na prodaj, j Podružnica „Jutra“ Ljubljana „Hotel Malič". JVeblaUSke rudninske vode. Staroslavne natronskc kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, nepre-kosljive čistoti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblauska slatina, ® ® najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblauski livadni vrelec, ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec,vsled prijetno režečega* okusa prav posebno pripraven, za brizganje vina, za mazanje s sadnimi sokovi in je tudi brez primesi uživan izborna osvežilna pijača. Dobiva se v Ljubljani pri A. Šarabonu, Mihaelu Kastnerju, Peter Lassnik, A. Stacul, T. Mecingerju ter po vseh le-karnicah in špecerijskih trgovinah, ter pri vrelski razpošiljalniei PREBLAU, Koroško. Prijatelji „Jatra“. Spomnite se pri vsaki zgodi „JatFovega sklada11. I. Baehmayer m mi v Latermanovem drevoredu v Ljubljani. Samo 4 (Jni od torka 23. Aprila do petka 26. Aprila Vsak dan predstave od 1/26 ure do 729 ure zvečer. Velika hiverpolska Steeple h Ghase Zanimiv posnetek po naravi. Novo senzaci onalno. KRIŠTOF KOLI)DIB (Iznajditelj Amerike). Velikanski umetniški, monopolni Ulm, zgodovinski poučen, ter dolg lx/4 ure. Slika je priporočena in priznana od najvišjih krogov, naučnega ministra exscelence Dr. pl. Hussareka. Film je veljal čez V2 niiljona kron, ter je bil izgotovejen v 3 letih. 2). WIU>Y KOT MUČENIK (Komično). = 1887=1912 = E o O Itastrza tovarna ur v Sviei. Konkurenčne ure K 3.50, K 4.—, K 5.— F*. CUDEfl H Ljubljana urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union Horlogčre, Lepi plakati za gostilne in pisarne zastonj. o o, M P O I> BVŽNIC A LJUBLJANSKE KREDITNE DANKE Trst, Piazza della llorsa 10 Centrala v Ljubljani Podružnica v Gorici. Celovcu, Sarajevu, Splitu in Celju Delniška glavnica K. 8.000.000. Rezervni zaklad K. 800 000 obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako po voljnimi pogoji devize in Vse v**ste denarja. Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s Čistimi 2± '/2 °/0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. Najveeja zaloza ur, zlatnine in srebrnine. « Lastna tovarna ar v Šviei. Tovarniška znamka IKO H. 5