PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri, na dan novega leta h ide naš list na desetih straneh m bogato, pestro vsebino in številnimi novo• letnimi voščili Leto IX. - Štev. 309 (2619) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 31. decembra 1953 Cena 20 lir Bilanca polili let Ni. se še zgodilo, da bi politično vodstim delavskega gibanja, ki že leta beleži samo neuspehe in vodi delavce 'z poraza v poraz — kot te to s kominformovskim vodstvom v Trstu — ostalo popolnoma brezbrižno spričo takih dejstev in ne bi pokazalo vsaj poskusa, da popravi svojo politiko in svoje ideološko stališče. Ko je v juliju 1948 kominf or mistična frakcija v CK KP STO izkoristila politično in moralno avtoriteto, ki jo je uživalo vodstvo KP ZSSR med tržaškimi delavci, in začelo rušiti politične pozicije par-tije, ki so dozorele v protifašistični borbi in osvobodilni vo-jni, je dajala tržaškim komunistom in delavcem gore obljub. Prva takšna obljuba je bila, da se bo partija okrepila, da se bo njen vpliv v množicah vsaj podvojil, da bo vsaj z dvojno energijo zagovarjala sindikalne in gospodarske, pa tudi politične zahteve delavcev (zlasti pa gospodarske, ki jih je po besedah kominf ormovških frakcionašev prejšnje vodstvo partije zanemarjalo). Druge obljube so zadevale demokratizacijo partije in povečanje števila njenih članov, «čistko» nacionalizma itd. itd. Osnova za vse to pa naj bi bil »povratek » k inter nacionalizmu in zanikanje prejšnje linije partije %n «sramotne preteklostih, kar je pomenilo zanika,nje vse slavne borbe delavcev, partizanov in širokih delovnih množic Trsta in Julijske krajine. Kakšni so rezultati, ki jih lahko beleži tržaško komin-formovsko vodstvo, in kakšni so uspehi, za katere bi mu morali biti tržaški delavci. komunisti hvaležni, po zaključku tega epetletnega načrta» (kajti od takrat je pote/clo pet jct)? Namesto okrepitve partije je prišlo, kot vsi dobro vemo, do njene bistvene oslabitve z izgubo najbolj borbenih članov, onih, ki so se borili pod fašizmom in potem. v osvobodilni borbi kot partizani, aktivisti, kot organizatorji Delavske enotnosti in mogočnih mno žičnih organizacij. Kom in form nvsko vodstvo se hvali, da je pritegnilo v partijo nove elemente. (Ti prihajajo večinoma iz tabora iredentističnega nacionalizmu, pa tudi teh je. bore malo). Na drugi, strani se partija, ki pridobiva nove člane, pri. tem pa izgublja borce., kadre, preizkušene v borbi in bilkah, ne. krepi> temveč se izroja, degenerira. Namesto povečanega vpliva partije na množice je mogoie danes, po petih letih, opaziti ogromno izgubo tega vpliva. Odkar se je v Trstu delavski razred zavedel samega sebe .n sc oprijel socialistične borbe, odnos sil med strankami bur-žoazije in proletariata ni bil nikoli tako neugoden. Na zadnjih volitvah je komin-formovska partija dobila 14 odst. glasov, medtem ko so v severnoitalijanskih mestih komunisti in socialisti dobili od 40 do 50 odst., čeprav se ti glasovi ne izražajo v dejanskih gospodarskih in socialnih pridobitvah delavcev zaradi kominf ormistične politike. Tudi če prištejemo kot socialistične glasove številu glasov, ki jih je dobila kominformovska partija, glasove Ljudske fronte, PRI, PSVG in dober del glasov Fronte za neodvisnost in zanemarimo negativni činitelj Politične razcepljenosti med delavskimi silami, ti glasovi nikakor ne izražajo sile, ki jo je predstavljal proletariat • s socialističnimi in demokratičnimi silami v Trstu pred letom 1948. In k.aj naj rečemo o obljubljeni demokratizaciji partije? Ce je imela prej partija v tem pogledu resne Pomanjkljivosti, so bile te-Pa o veliki meri krive kom-jhformistične metode, ki so tz njej v znatni meri vlada-te, Ker je delavnost komin-t°rniovske frakcije težila k hopolni zmagi teh metod, je j* ’ tega lahko izhajala samo Vi j n r ha vsakega ostanka cleihokratičnosti v partiji in ca danes govorij z enim ali d-ritg im kominformovskim članom, ki je do konca nezadovoljen s politično linijo vodstvu in če mu rečeš, naj 5e bori p okviru svoje partije za linijo, ki bi jo hotela ogromna večina tržaških delavcev, ti bo odgovoril, da je bilo db leta 1948 mogoče v Partiji diskutirati o Uniji, da pa je danes nekaj takega popolnoma nemogoče. In kaj naj končno rečemo o internacionalizrhu, o katerem so govorili leta 1948, in o borbi za gospodarske zahteve delavcev Do česa je pripeljal ta internacionali-zem kominformovskega vodstva? V prvi vrsti je to vodstvo likvidiralo Slovansko-italijansko antifašistično zvezo, ki je slonela na bratstvu delavcev obeh narodnosti, likvidirala je torej organizacijo, ki je bila najhujši trn ■v peti iredentistične reakcije in njenim pokroviteljem pri ZVU. Drugič je kominfor-movsko vodstvo napravilo popoln preobrat v politični liniji partije glede tržaškega vprašanja; od prvega dne si je začelo prizadevati, da bi spravilo tržaške delavce na linijo iredentizma in borbe proti jugoslovanski socialistični revoluciji in proti Jugoslaviji sami na sebi. Od prvih koncesij nacionalizmu italijanske buržoozije v Trstu je prešla na odkrito podpiranje prerojenih imperialističnih teženj italijanskih reakcionarnih kast, teženj, ki jih sistematično podpirajo tudi najbolj reakcionarni krogi na Zahodu, kar se izraža tudi v politiki ZVU. Tako klavrh konec je storil in-ternacionalizem. Kar se pa tiče gospodarskih, socialnih in političnih zahtev tržaških delavcev, lahko rečemo, da delavci od leta 1948 ne le niso ničesar pridobili, temveč so izgubili močne pozicije, priborjene v prejšnjih borbah. To dejstvo lahko ugotovi vsak delavec, zlasti v tovarnah. Toda še več. Medtem ko se življenjski stroški. stalno višajo, medtem ko se delovni pogoji in zaposlitev slabšajo, je na mezdnem in sploh gospodarskem področju od leto. 1948 praktično ponehala vsakršna .neposredna in neodvisna borba, sindikalne in politične organizacije tržaških delavcev; vsak,g akcija, če se že pojavi na obzorju, pa. se izčrpa v kompromisih, skovanih za kulisami raznih uradov v Trstu .in v Rimu. To je bilanca dejstev. Vendar se nam zdi potrebno podariti tole: naj bodo ta dejstvu še tako resna, naj so še toliko škodovala stvari socializma in tržaških delavcev, vendar služijo in bodo služila delavcem in socialistom v Trstu kot izkušnja, da popravijo zamujeno in da v prihodnje osvojijo nove odločilne pozicije. O tem ne more biti nobenega dvoma BORIS MRAK Razgovori o Koreji v kratkem obnovljeni LONDON, 30. — V dobro obveščenih krogih se je zvedelo. ■ da se bodo razgovori za pripravo politične konference o Koreji obnovili v najkrajšem času in gotovo pred 22. , januarjem. V istih krogih pripominjajo, da je verjetno, da se bodo razgovori v Panmunjomu nadaljevali sredi . januarja, če se bosta obe strani o tem sporazumeli Arthur Dean bo še dalje zasto-pal združeno poveljstvo. Glavni vzrok, zaradi katerega se ima za umestno, da se pripravljalna konferenca v Panmunjomu sestane pred 22. januarjem, je v tem, da se omogoči političen stik med oberria strankama za 22. januarja, t. j. dan pred izpustitvijo 20.000 vojnih ujetnikov, ki odklanjajo repatriacijo VLADIMIR POPOVIČ PO ENOURNEM RAZGOVORU Z B. SMITHOM i Eazgovorl za konferenco petih napredujejo v zelo prijateljskem ozračju Zastoj je nastal zaradi tehničnih ovir - „Daily Telegraph" ugotavlja večjo pripravljenost za sporazum v Beogradu kot v Rimu - Clara Luce bo v Washingtonu zagovarjala rimsko izsiljevalno politiko - Pacciardi zahteva ratilikacijo pakta o obrambni skupnosti pred rešitvijo tržaškega vprašanja Pella zavrača možnost obnovitve štiristranskega centra Tudi liberalci in republikanci se strinjajo s Saragntnvim programom, ki ga je Piccioni sprejel, ko je sestavljal vlado, ki ga pa Bella danes zavrača - Zanimive Gronckijeve izjave o PSI WASHINGTON, 30. — Jugoslovanski veleposlanik v \Vashingtonu Vladimir Popovič je sinoči izjavil, da razgovori za sklicanje konference petih držav o Trstu napredujejo v zelo prijateljskem ozračju. To izjavo je dal novinarjem po konferenci s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Bedallcm Smithom, ki je trajala približno 50 minut. Popovič je dodal, da je prišlo do določenega zastoja in odlašanja pri reševanju tržaškega vprašanja zaradi tehničnih ovir kot tudi zaradi dopustov v zvezi s prazniki. Kot poroča dopisnik »United Rressa« iz Londona se vršijo med predstavniki treh zapadnih držav v največji tajnosti razgovori n tržaškem vprašanju z namenom, da ga spravijo z mrtve točke. Isti dopisnih pri tem poudarja, da je «po mnenju obveščenih krogov« petorna konferenca (tzelo, zelo daleč«. To ugotovitev razlaga z dejstvom, da nobena obeh strank doslej ni pokazala volje, da bi se udeležila konference na podlagi dosedanjih predlogov zainteresiranih strank. Čeprav v Washingtonu in v Londonu vztrajajo «načelno na izjavi od 8. oktobra« t. j. na odhodu čet iz Trsta, vendar se zdi, da je ponovno odlaganje odhoda neizbežno in doslej še ni bil določen datum za evakuacijo. Londonski «Daily Telegraph« piše v zvezi s tržaškim vprašanjem, da so imeli rezultati »višje razumnosti diplomatskih metod«, ki jih u-porabljajo pri reševanju tega vprašanja, spodbuden učinek. «Zdi se. da Jugoslavija — poudarja list — kaže večjo vnemo kot Italija, da. bi izkoristila sedanje ugodno o-zračjč za dosego sporazuma«, pri čemer omenja umik čet z italijansko-jugoslovanske meje in na blage obsodbe fašističnih novembrskih provokatorjev. List poudarja dalje, da «ima Pella razne težave, ki jih Tito nima«, ker se italijanska vlada maje in lahko pade «zaradi kakršne koli izjave o Trstu; ki bi se luhko tolmačila kot kompromis na račun pravic Italije«. Pri tem išče list razloge za takšno zadržanje Italije kakršno je sedanje tudi v predvidevanju, da bo pellova vlad3 preurejena. pri čemer ni izključeno, da bo prišlo morda celo do splošnih volitev. «To vsekakor ni ugodno ozračje — skuša dalje list opravičevati zadržanje Rima — v katerem bi kateri koli politik ali stranka lahko takoj prevzeli odgovornost za kompromis glede Trsta, pa čeprav je na dlani in predstavlja edino izvedljivo rešitev«. Medtem se je izvedelo, da se bo veleposlanica Clara Luče, kr je odpotovala iz Rima v VVashington, v soboto sestala z Dullesom, s katerim bo imela važen razgovor o Trstu in mu obrazložila mnenje italijanske vlade o sedanjem položaju. Baje bo Clara Luce Dullesu povedala, da rimska vlada želi vedeti, koliko časa nameravajo zahod- Jugoslovanska vlada namreč zahteva ponovna jamstva, da osmooktobrski sklep ne bo izvršen, če bi petorna konferenca ne uspela. Clara Luce pa bo imela razgovor o Trstu tudi z Eisenhowerjem kakor tudi govor — verjetno o Trstu — in sicer 12. januarja v novinarskem ženskem nacionalnem klubu. V tem času bo poskušala izvedeti ali pa vsaj zaslutiti, kdaj bodo ZDA in Velika Britanija pripravljene izvesti osmooktobrski diktat v primeru, da bi odnosi do Beograda še nadalje ostali na mrtvi točki. Vendar pa je po današnji izjavi veleposlanika Popoviča o njegovih razgovorih s Smithom postalo jasno, da ne gre za »mrtvo točko« v odnosih z Beogradom, temveč z Runom kot je razvidno tudi iz članka «Daily Telegra-pha«, čeprav poskuša ta iist stališče Rima opravičiti z nepravim; razlogi. Da ti razlogi v resnici niso pravi, temveč da leži vzrofc rimske trmoglavosti v vztrajanju na nadaljnjem izsiljevanju in pri- tisku na Beograd (kar potrjujejo tudi nameni znane velike rimske prijateljice Cla-re Luce), nam povedo tudi vesti iz Rima. Tam z nevo-Ijo ugotavljajo optimizem v izjavah glede Trsta državnega podtajnika Brileja na včerajšnji tiskovni konferenci in trdijo, da gre za jugoslovanski »manever optimizma«, katerega naj bi ravno Clara Luce preprečila s svojo sobotno intervencijo pri Dullesu. Pri tem v Rimu poudarjajo, da «spada tržaško vprašanje v okvir politično vojaške ureditve Evrope«, kar pomeni ponavljanje izsiljevanja na račun ratifikacije pakta o evropski obrambni skupnosti. Zanimivo je. da je v tej zvezi Pacciardi, republikanski prvafe in bivši vojni minister, po razgovoru s Pello, izjavil danes, da ((republikanci želijo čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, ker bo ratifikacija pospešila rešitev tržaškega vprašanja«. To stališče je namreč v popolnem nasprotju z dosedanjim stališčem vseh prejšnjih De Ga-sperijevih vlad, kakor tudi sedanje Pellove vlade. Brez dvoma pa to stališče pomeni, da je vodstvo ene izmed še do pred kratkim vladne stranke, mnenja, da izsiljevanje z ratifikacijo evropske obrambne skupnosti sploh ni potrebno, temveč da je ravno nasprotna politika tista, ki Rimu koristi Prav to pa trdijo tudi odgovorni krogi v Beogradu. Končno se v Washingtonu upravičeno pripominja, da po najnovejših izjavah Brileja in Popoviča, izjave nekega zastopnika vlade ZDA, ki je zagrozil z izvajanjem osmo-oktobrskega sklepfi, v Rimu niso pravilno ocenili, temveč so jo tako razpihnili, da o njej dejansko ni — vsaj tako se zdi — ostalo skoro nobenega sledu. Vsekakor pa italofilska akcija Clare Luce lahko grožnjo v drugi obliki ponovno spravi na dan. Vendar ji bo pri njenih poskusih Bacciardijeva izjava brez dvoma v precejšnjo oviro. (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Nadaljnji razvoj dogodkov v italijanski krizi kaže vedno bolj, v kolikšni meri poskuša Pella iti na desno pri preureditvi svoje vlade. Pri tem ne gre samo za dejstvo, da se je danes na primer razgovarjal z glavnim tajnikom monarhistične stranke Covellijem. Mnogo številnejši so namreč znaki v nasprotni smeri, ki dokazujejo, da predsednik rimske vlade vztrajno zavrača možnost rešitve latentne vladne krize z najskromnejšo orientacijo na levo. Veliko zanimanje je vzbudil Sšragatov članek v socialdemokratskem glasilu «Giusti-zia«. Saragat zatrjuje, da je iste programske točke, ki jih je med nedavnim razgovorom predložil Pelli in ki jih je ta odklonil, predložil žfc Piccioniju, ko je poskušal sestaviti vlado, in da jih je Pic-cioni sprejel. Socialdemokratski predlogi res ne vsebujejo ničesar revolucionarnega, ne omenjajo na primer niti a-grarne reforme, položaja v industriji itd. in vsebujejo morda le eno točko, glede katere se je z demokristjani težko pogoditi: volilni zakon * resnično proporcionalnim razdeljevanjem glasov. ¥ FfSHHCIII VEDH0 VEC ZAHTEV za prenehanje volne v Indokini Previdnost uradnih krogov glede vojaškega položaja - Alf bo Laniel odstopil? - Ostavka prosvetnega ministra • Razkol v stranki kmetov • Poziv predsednika Auriola na enotnost kini ne predstavljajo izredne važnosti. Dodaja se, da se je važnost tamkajšnjih operacij bodisi s strateškega kakor vedno na strani 'glede števila, čet. ki ?o po- PARIZ, 30. — Glede razvoja vojaškega položaja v In-d okrni so v francoskih krogih zelo previdni. Vojaška pobuda je š-Hočiminhovih sil. Iz Saigdna javljajo, da se je ofenziva teh sil v Laosu ustavila, okoli mesta Dien Pien Pu, ki je 300 krti zahodno od Hanoja, pa se krči obroč okrog francoskih in Baodajevih položajev. Prav tako se opaža večja, dejavnost Hočiminhovih sil na področju delte blizu Hanoja. O-pazovalci- vidijo v tem začetek manevra, ki ima namen zakriti druge premike večjih Hočiminhovih enot. V Parizu pa postaja vedno bolj ostra polemika med zagovorniki sklenitve premirja in pristaši nadaljevanja vojne. Toda vedno bolj se krči število slednjih in vedno močnejši postajajo glasovi, ki zahtevajo začetek pogajanj za konec vojne. Kakor znano, je pariški občinski svet včeraj izglasoval resolucijo v tem smislu Tudi predsednik narodne skupščine Herriot je včeraj izjavil, da je . nujno potrebno začeti razgovore za premirje. Današnji socialistični list «Le Populaire« se sprašuje- «Ali ni mogoče poizkusiti v Indokini in na področjih pred južnovzhodno A-zijo doseči vsaj prenehanje sovražnosti, kakor se je napravilo na Koreji?« List poudarja, da ostaja sedaj samo alternativa med povečanjem oborožene borbe z vsemi žrtvami in nevarnostmi, ki so ____________ tem zvezane, ali pa iskati ne sile odlašati z napori, da j P°t do premirja, bi pripravile jugoslovansko O položaju v Indokini sta segle v bp.ier pretiravala m da je general Navarre sedaj dokončal obrambne načrte francoskih in Baodajevih čet. Na isti seji je zunanji minister Bidault analiziral sovjetski odgovor na Eisenho-werjev predlog o ustanovitvi mednarodnega poola za atomsko energijo. Ministrski svet je odobril tudi besedilo skupnega odgovora francoske, britanske in ameriške vlade na zadnjo sovjetsko noto o konferenci štirih Kakor je znano, bodo tri zahodne vlade baje izjavile, da so pripravljene sorejeti 25. januar kot začetek konference štirih. Govorili so tudi o sindikalnih vprašanjih in o notranjem položaju. Kar sc tiče notranjega položaja, se zdi, da so nekateri svetovali Lanieiiu, naj se ne drži dosedanje prakse in naj ne odstopi 17. januarja, ko'bo prevzel oblast novi predsednik republike. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Laniel otal na oblasti dokler se ne bo končala berlinska konferenca.’ V tem primeru bi bilo potrebno, zato da bi Bidault na tej konferenci lahko z večjo avtoriteto zastopal Francijo, da Laniel zahteva od skupščine zaupnico. O tem naj b; glasovali ob zaključku rednega zasedanja, k; se bo končalo 3. januarja z odobritvijo novega proračuna, ali pa na kratkem izrednem zasedanju, ki naj bi bilo kmalu po 3. januarju. Kakor javljajo iz obveščenih krogov, pa bo Laniel verjetno podal ostavko takoj po zaključku debate o proračunu v parlamentu. NEZADOVOLJSTVO V LONDONU zaradi »atomskih pobud" ZDA Predstavnik Foreign Olticea o Dullesovi izjavi o «privatnih» razgovorih s SZ - Presenečenje zaradi izjav južnokorej skega obrambnega ministra o uporabi atomskega orožja vlado do tega. da bi pristala na konferenco petih. Wa-shingtonski dopisnik agencije ((United Press«, ki je takšne informacije dobil od «dobro obveščenih krogov«, trdi, da je bil sestanek Popovič-Smith danes poročala na seji ministrskega sveta, ki mu je zadnjikrat predsedoval Auriol, tudi ministrski podpredsednic Reynaud in zunanji minister Bidault. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da zad- «brez konkretnih rezultatov«, nje vojaške operacije v Indo- Zahodni odgovor ZSSR ho danes izročen v Moskvi? Izjave predstavnika ameriškega državnega tajništva - Fo vesteh iz Pariza bodo zahodne velesile pristale na datum 25. januarja in na pripravljalni sestanek predstuvnikov visokih komisarjev * Adenauerjeva poslanica VVASHINGTON, 30. — Predstavnik ameriškega državnega tajništva je danes izjavil: ((Možno je, da bo zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto, ki je predlagala 25. januar za začetek sestanka štirih zunanjih ministrov, po-! slan v Moskvo v 24 urah. Zahodni odgovor sestavljajo v Parizu. Odgovor bo kratek in verjetno ne bo obravnaval vprašanj, ki bi lahko vzbudila diskusijo.« Predstavnik ni povedal nobene podrobnosti o vsebini zahodne note. Iz Pariza pa prihajajo poročila iz francoskih uradnih virov, da je Bidault danes na seji francoske vlade že predložil načrt zahodnega odgovora, ki obsega naslednji vo, naj se poprej sestanejo predstavniki visokih komisarjev štirih velesil, da bi govorili o določitvi točnega sedeža konference v' Berlinu. Tudi v Parizu trdijo, da bo odgovor izročen že jutri. Zdi se, da so isti načrt obravnavah in tudi odobrili na današnji seji angleške vlade pod Churchillovim predsedstvom. V angleških krogih pa zavračajo zamisel, ki so jo nekateri sprožili, naj bi se konferenca sestajala po turnusu vsak teden v drugem sektorju Berlina. Francoski visoki komisar v Nemčiji Francois Poncet, ki je ta mesec predsednik zavezniške komisije, se bo jutri razgovarjal s kanclerjem Kancler Adenauer je danes v novoletni poslanici izjavil med drugim, da so Nemci zadovoljni, da so štiri velesile sklenile sestati se na konferenci v Berlinu, ker do združitve Nemčije lahko pride samo na podlagi takih razgovorov. Nato je kancler izrekel upanje, da bosta Francija in Italija ratificirali bonnske in pariške dogovore, ter je pripomnil, da ni nobene nekompatibilnosti med konferenco štirih, združitvijo Nemčije in pogodbo o obrambni skupnosti. O obrambni skupnosti je izjavil, da lahko tvori podlago varnostnega sistema, pri katerem bi lahko bila udeležena tudi Rusija. Na koncu je Adenauer iz- Adenauerjem v zveži z za- . dve točki; 1. pristanek na hodnim odgovbrom na sovjet- javil, da predvsem želi, da datum 25. januarja za zače-! sko noto. Sodijb, da Adenauer, pride do francosko-nemškega tek berlinske konference; 2, ne bo imel kaj ugovarjati be-1 pomirjenja, ki je ključ za pristanek na sovjetsko zahte-1 sedilu note, * svetovno pomirjenje. LONDON, 30. — V zvezi z Dukesovimi izjavami, da namerava ameriška vlada s to-pizti v »tik s sovjetsko vlado, da pripravi ((privatne« razgovore o atomskih vprašanjih pred konferenco štirih v Berlinu, je predestavnik Foreign Officea izjavil: «Gre za specifično ameriško pobudo«. Na vprašanje, ali britanska vlada in druge države, ki. so napredovale pri atomski raziskovanjih, pripravljajo pripravljalne stike z Moskvo v ta namen, je predstavnik odgovorit: ((Kolikor mi je znano, n: nobene podobne skupne po-; hude« •' Daije je predstavnik izjavil, | da je bila britanska vlada ob-j voščena o sklepu ZDA glede j umika dveh divizij s Koreje, še preden je Eisenhower ta sklep objavil. Dodal je, da sporočilo ameriške vlade ni vsebovalo nobene omembe o morebitni uporabi atomskega orožja na Daljnem vzhodu. Južnokorejski obrambni minister Son Von II je namreč izjavil, da bodo sile združenega' poveljstva uporabile atomsko orožje, če bodo severni obnovili napad na Južno Korejo. Znano je, da se je Son Von razgovarjal z ameriškim načelnikom glavnega štaba admiralom Radfordom. V londonskih diplomatskih krosih izražajo nocoj presenečenje zaradi teh izjav. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil tudi, da o tem niso razpravljali med državami, ki so se udeležile vojne na Koreji, in da ZDA, edina druga dižava med temi državami, ki ima atomsko orožje, ni do danes obvestila Velike Britanije, da namerava uporabiti atomsko orožje v primeru obnovitve sovražnosti. Predstavnik je pripomnil, da bi bila po britanskem mnenju potrebna posvetovanja, preden bi prišlo do tako resne odločitve. V zvezi z včerajšnjimi Dul- Toda Lanielove težav« so se že začele. Minister za prosveto Andre Marie je danes podal ostavko, ki pa je Laniel ni sprejel. Marie se čuti osebno obvezanega na obljube, ki jih je dal učnemu osebju v zvezi z njegovimi zahtevami o povečanju nakazil za prosvetno ministrstvo, Danes popoldne je bil v predsedstvu vlade sestanek, ki so ee ga udeležili tudi Laniel, finančni minister, minister za proračun in minister za prosveto, ki so se posvetovali, kako naj bi nekatere kredite, ki so bilj že določeni za druge postavke, črtali in jih prenesli v proračun prosvetnega ministrstva. Andrč Marie je novinarjem izjavil, da se bo odločil ' na podlagi rešitve spornih vprašanj in na podlagi splošnega političnega položaja v prihodnjih dneh. Na današnji seji narodne skupščine pa so razpravljali o incidentih, ki so se dogodili 15. decembra, ko so pariški študentje odšli skupno z neka-i terimi profesorji pred skup-j ščino, da protestirajo proti nezadostnim kreditom v proračunu prosvetnega ministrstva. Tedaj je policija te študente na-| padla in pri spopadu je bilo 1 na obeh straneh nekaj ranjenih. Naslednjega dne je večina pariškega tiska ostro obsodila ravnanje policije. : . > Po kratki debati, med katero so posamezni poslanci ostro obsodili ravnanje policije, medtem ko se je notranji minister opravičeval, je skupščina soglasno odobrila resolucijo, s katero «obsoja napad, katerega so 15. decembra postali žrtev pariški študentje, obsoja metode, ki so se jih poslužili nekateri člani policije, da raz-ženejo mirno manifestacijo, ter zahteva sankcije proti odgovornim in popravilo škode, ki so jo študentje utrpeli«. Medtem prihajajo razprtije v posameznih strankah vladne koalicije, ki so prišle do izraza že ob priliki volitve novega predsednika republike, vedno bolj na površje. Včeraj je prišlo do razkola v stranki kmetov/k; ima 46 poslancev. Od te skupine se je ločilo 16 poslancev. ki so ustanovili posebno skupino. Danes so objavili izjavo, v kateri pravijo, da nameravajo »prispevati k reformi ustanov« v smislu mandata, ki so ga dali francoski kmetje svojim predstavnikom. Ta skupina očita stranki, da se je premalo brigala za probleme kmetov. Predsednik republike Auriol je danes govoril po radiu in pozival Francoze na enotnost. ((Francijo — ie dejal Auriol — razjedajo prepiri in smrtno sovraštvo pirav v trenutku, ko br morali bit;- združeni za naš skupni napredek. Ti prepiri bi morali sedaj prenehati, tako da lahko pokažemo našim prijateljem in sovražnikom, da smo združen; in odločeni«. Izrazil je nato upanje, da bodo francoski politiki obnovili ugled države proti vutaja-BEOGRAD, 30. — Kakor so nju starih fevdalnih interesov preračunali strokovnjaki zvez- ter da bo bodo veliki industrij-neca sl a,ti.«f i r-,...,,- ; ;n Vmetie razume.i. da n( Saragat pravi nadalje, da so socialni demokrati priprav, ljeni podpirati drugo Pello-vo vlado če bi ta sprejeia njegove programske točke. »Hočemo — piše Saragat — demokratično vlado, ki smo jo pripravljeni podpreti z našimi glasovi, nočemo pa vlade, ki bi si utvarjala, da bi se lahko po potrebi opirala zdaj na nas, zdaj na monarhiste, ali celo na oboje obenem.« Pella je danes govoril tudi s Pacciardijem. Njegove izjave po razgovoru postavljajo Pello v še težji položaj in pred večjo odgovornost pred javnim mnenjem, obenem pa še bolj razkrivajo načrte predsednika vlade. Pacciardi je namreč dejal, da se je po Saragatovem članku položaj znatno spremenil, kajti «Sa-ragat ponuja demokristjanom podporo nove parlamentarne večine, pogojene s programom, ki se zdi nam republikancem in, mislim, tudi liberalcem v bistvu sprejemljiv«. Krščanska demokracija je zdaj postavljena pred odgovornost. je dejal pacciardi. in nato prikazal posebne zahteve republikancev (ki jih, kot vse kaže, Pella ni sprejel): popolnoma nedvoumna izjava, da vlada in DC smatrata republikansko državno ureditev za dokončno in nepreklicno, reformo zakonodaje o delniških podjetjih, načrt za zaposlitev odpuščenih delavcev in za postopno omiljenje brezposelnosti (s posebnimi ukrepi kot omejitev dobičkov v industriji, povečanje progresivnosti obdavčitve. prepoved luksuznih gradenj in investicij, ki niso nujno potrebne, revizija vseh državnih izdatkov, posebno obdavčenje luksuzne potrošnje itd.), takojšnja izvedba agrarne reforme V zunanji politiki zahtevajo republikanci ratifikacijo pogodbe o evropski voiski in sicer rte glede na rešitev tržaškega vprašanja. Na osnovi Saragatovih pro- lesovimi izjavami o ameriškem stališču do morebitnega novega napada na Koreji ali v Indokini je predstavnik odgovoril. da je to možnost upoštevala izjava 16 držav, ki ima. jo čete na Koreji, in ki je bila spopolnjena z obrazloži-tveno izjavo britanske vlade od 15. avgusta. Glede ukinitve omejitev trgovine s Kitajsko, je izjavil, da bo sklenitve sporazuma na Koreji ne bo sprememb v prepovedi pošiljanja strateškega materiala na Kitajsko. SZ bo vrnila ameriške ladje PARIZ, 30. — Moskovski radio javlja, da je Sovjetska zveza pripravljena poslati v tuja pristanišča, ki so najbližja ZDA, 186 vojnih ladij, ki so jih ZDA posodile Sovjetski zvezi med drugo svetovno vojno v okviru zakona o posojilu in zakupu. Radio je dodal, da so se ameriški in sovjetski strokovnjaki sestali včeraj in se bodo ponovno sestali ' jutri, da se sporazumejo o podrobnostih o izročitvi omenjenih ladij. iistj reviji napovedal, da bo prihodnjemu kongresu demo-kristjanske stranke predložen program socialnih reform. Politični opazovalci so še » zanimanjem ugotovili, da je na dananji seji vlade manjkal finančni minister Vanoni, ki ga navajajo kot kandidata za izpad iz vlade zaradi njegovih načrtov nadaljnje davčne reforme, ki bi bolje zajela dobičke velike industrije. A. P. Riddleberger pri Mičunoviču BEOGRAD, 30. -- Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič je sprejel danes predpoldne ameriškeg« veleposlanika v Beogradu Jamesa Riddlebergerja. Se o vprašanju Južne Tirolske BEOGRAD, 30. — Pod naslovom »Farsa avtonomije v Južni Tirolski« analizira Brunner z. Dunaja v današnji ((Mednarodni politiki« položaj nemške manjšine v Južni Tirolski in pravi: ((Razumljivo je, da i;o južni Tirolci danes mnenja, da je vsa avtonomija ki je bila dana leta 1946, samo farsa. Italija je imela dovolj priložnosti dokazati svetu svojo dobro voljo in pripravljenost, dati južnim Tirolcem vse manjšip-ske pravice, vendar pa tega ni storila, kakor ni storila niti s Slovenci na Soči in s Francozi v dolini Aoste. Ce bi tem manjšinam dala vse nacionalne, kulturne in druge pravice, bi lahko Italija zbrisala s sebe madež in sramoto, ki ji ju je prizadejal Mussolini s svojo brutalno in nečloveška politiko; De Gasperi ni izkoristil te priložnosti. temveč je samo pokazal, da se v Italiji glede imperialističnih in ekspanzioni- gramskih točk, ki jih je ne-1.stičnih ciljev ni mnogo spre- le rti Di ooi Aisi 4 /t eisv/iinl f m « a . .... : : koč Piccioni že sprejel (mnogi postavljajo vprašanje, ali mu ni prav. zaradi tega takrat demokristjansko vodstvo spodneslo tal), bi se torej lahko v neki meri obnovila nekdanja večina štirih sredinskih strank, ki pa bi morala biti po socialdemokratskem mnenju odprta na levo. Toda Pella očitno tega noče. Zelo zanimive so v tem pogledu tudi izjave, ki jih je dal danes predsednik zbornice, de-mokristjinski levičar Gronchi. reviji «Epoca». Gronchi pravi med drugim, da je treba danes izbirati med politiko konser-vativizma in med jjolitiko socialnega napredka; te politike pa ni moč voditi iz sredine, »ki je stališče ravnotežja in kompromisa, ne pa napredka«. Utrjevanje deifcokracije, nadaljuje Gronchi. torej «ne more iti mimo procesa diferenciacije med socializmom in komunizmom«; treba je ((izolirati komunizem«, to pa je mogoče samo s socialno politiko, ki edina lahko povzroči krizo v določanju politične linije PSI. Velika ovira za proces demokratične obnove pa je mentaliteta italijanskih vodilnih slojev v industriji in kmetijstvu, ki se izraža v odporu proti zahtevani delavcev. Gronchije-vo stališče se torej v mnogo-čem krije s Saragatovim. De Gašper; pa je v izjavi menilo. Dogodki, ki se razvijajo v •Tužni Tirolski od leta 1946, predstavljajo vsekakor resen opomin vsem silam, da vdru-gič — pri tem mislim na Trst — ne zaupajo več obljubam današnje Italije o tem, da bo dala Slovencem v coni A vse pravice. Glede na vse to je razumljivo, zakaj Jugoslovi-ja ne želi prepustiti slovenskih občin na Tržaškem ozemlju regionalni avtonomiji takšnega značaja kot je avtonomija na Južnem Tirolskem«, poudarja ob zaključku svojega članka Brunner. B. B. BEOGRAD, 30. — Vladi Jugoslavije in Paname sta se sporazumeli o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Jugoslavija je pristala na imenovanje diplomatskega predstavnika Paname v Beogradu v osebi vele. poslanika Anibaia Riose, ki je obenem veleposlanik v Italiji. Povečanje proizvodnje v industriji FLRJ nega statističnega urada, se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji povečala v primerjavi z lanskim letom za 10 do 11 odst. Najbolj je pnrastla proizvodnja v elektroindustriji, in sicer skoraj za 39 odst., da-'je črpanje in predelovanje nafte za več kot 28 odst., kovinska industrija pa za 17 do 18 odst. Prehrambena industrija j« porastla celo za 40 odst. cj in kmetje razumeli, da ne morejo naslanjati svojega bogastva na revščino drugih. Predsednik je izrekel upanje, da bo novo leto prineslo mir v Indokini in da bodo državniki, ki so odgovorni za življenje in blaginjo milijonov ljudi, premagali medsebojno - nezaupanje in se združili da se odkrito pogovorijo o težavah, ki hromijo svet. LONDON, 30. — Britansko ministrstvo za kolonije, javlja, da j.e bil visoki komisar v Malaji sir Gerald Templer imenovan za poveljnika skupine severnih armad NATO v Srednji Evropi. Templer bo prevzel svoje novo mesto V oktobru prihodnjega leta in hkrati bo prevzel tudi poveljstvo sil v Nemčiji. Iredentistični bratci 'r-::!****'"-.-1' ' tT’b bsodavo, ii GorojMgno Pet««*i e»po de) gpitm mmati***-] ’] edmmjisM « n tfmur Sw't p$r ii atf*. j«, ji test* 3 * O Jakobu Milharčiču smo že pisali, ko je bil pred sodiščem že pred prazniki zaradi nekih pištol in groženj. Takrat so ga spustili na začasno svobodo in se je moral včeraj ponovno javiti pred sodiščem, kakor je tudi storil. Vrniti pa se bo moral 10. januarja, ko bo verjetno njegov proces. Za zdaj je na začasni svobodi. Prav tako je deležen začasne svobode Franc Trumbetič, o katerem je bilo tudi že govora, ker je obtožen tatvine v zlatarni v Ul. Cellini, * * * Simeon Garsevič, ki ga rad pije, je že star znanec na sodišču. Poznajo ga že vsi, in ve, zapravil je še tisto malo on pozna vseh, saj je tam denarja, ki ga je imel in se je razočaran 26. t. m. vrnil v Trst. Zaprli so ga, včeraj pa ga je sodnik oprostil in bo lahko zopet pri svoji ženi, toda še vedno v taborišču, čakal na srečo in zaposlitev. * * 4> Drugačna pa je zadeva z Josipom Lahovičem, ki se je ob prihodu na naše področje prijavil policiji z drugim imenom, pa je potem povedal, da se piše Labovič. Kdo ve pa, če je tudi to ime njegovo? Organi javne varnosti so zaradi suma poslali sliko osebnih dokumentov na glav- stalni gost, ko si ga privošči Tudi včeraj se je moral zagovarjati pred sodnikom zaradi pijančevanja, pa ga sodnik ni preveč poslušal in se bo moral vrniti na sodišče, * * !|! Ob koncu sta prišla na vrsto še Rrimo Molek in Al-fredo Zocchi, ki so ju aretirali 28, t. m. in za katera sumijo, da sta ukradla neki zavezniški avtomobil ter da sta zagrešila še pet drugih tatvin. Poslali so ju še za sedem dni v zapor, da bodo lahko izvršili preiskavo o njuni zadevi. Podaljšanje rokov za davčne ugasnitve in zastaranja Z ukazom ZVU št. 152. ki bo stopil v veljavo z dnem’ objave v Uradnem listu, se roki za ugasnitev in zajstaianje pri posrednih davkih od trgovskih poslov, ki so bili podaljšani s členom I. ukaza št. 196 z dne 22. decembra 1952. podaljšajo še nadalje do 31. decembra 1954, pri čemer veljajo isti pogoji, kot jih določa navedeni ukaz. Roki ugasnitve in zaiStara-nja, ki ugasnejo po 31. decembru 1953, so prav tako podaljšani do 31. decembra 1954, pod zgoraj navedenimi pogoji. Podaljšanje roka za davčne ugodnosti, ki zadevajo gradnjo stanovanjskih hiš Ukaz ZVU št. 153, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, razveljavlja člen VII. ukaza štev. 222 z dne 30. novembra 1949 in ga nadomešča a sledičim: »Stanovanjske hiše, katerih gradnja se začne do 31. decembra 1956 in konča v dveh letih od dneva začetka, bodo, tudi če bodo v njih uradi in trgovski prostori, a ne b>do luksuznega značaja, skozi 25 let od dneva uradne ugotovitve pripravnosti za stanovanje o-proščene gradarine in zadevnih davčnih doklad«. Blagajna v zlatarni cilj spretnih vlomilcev Ko je včeraj dopoldne 4P-letni trgovec Luciano Berce odprl vrata svoje trgovine v Drevoredu XX, septembra, se mu je zazdelo, da ni nekaj v redu. Pogledal je vse naokrog in opazil v zidu luknjo v skladišču. Zaskrbljen je pogledal, če mu je kaj zmanjkalo, pa se je potolažil, ko se je prepričal, da mu tatovi niso odnesli ničesar. Verjetno niso imeli niti v načrtu, da bi ga okradli, bolj verjetno je, da so hoteli skozi luknjo vdreti v sosednjo zlatarno, katere lastnica je 57-letna Ana Palumbo. Zlonamerneži so s ponarejenimi ključi prišlj v trgovino Berceta in od tod so imeli načrt, da bi skozi luknjo v zidu nemoteno odnesli dragocenosti iz zlatarne. Seveda so zaprli rolo. da bi lahko nemoteno opravili svoj posel in prišli do blagajne, kar jih je najbolj mikalo. Pa so se nekoliko zmotili in so morali opustiti svoj namen ter oditi praznih rok. Policija vodi preiskavo. Pripomniti pa je treba, da tudi če bi tatovom uspelo priti do blagajne, ne bi imeli dosti prida, ker lastnica zlatarne odnese vsak večer domov razne dragocenosti. ČETRTEK, 31. decembra 1953. JUGOSLOVANSKA CONA '1 it St 'I A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 14.30 Javna tribuna: Izpolnitev letnega plana; 14.40 Ko staro leto gre od nas, naj gode klarinet in bas; 17.00 Na staro leto, nekaj starih melodij; 17.37 Narobne pesmi iz Prizrena in o-kolice; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 P. I. Čajkovski: Italijanski capriedo - op. 45: 18.30 Glasbena kronika na staro leto; 18.45 Bojan Adamič vas zabava s svojim orkestrom; 23.05 V pričakovanju novega leta: 23.30 Poročila; 23.45 Iz starega v novo leto: Glas^ ba, voščila, govori itd.; 2.00 Zaključek oddaje. TRST II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 12 10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pevski duet in harmonika; 13.20 Lahke melodije; 14.00 Dunajski motivi- 14.15 Kulturni obzornik; 14.20 Ritmične popevke; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Dvorak: Koncert za violino m orkester; 18.40 Melodine iz filmov; 19.00 Mami čin a pravljica; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Pestra operetna glasba: 20.30 Lahka glasba; 21.00 Malo za šalo malo zares nato Silvestrov ples; 24.00 Novoletna voščila nato Silvestrov ples. TRST I. 11.30 Operna glasba: 12.15 Napolitanski orkester melodij in pesmi; 13.25 Glasbena fantazija; 17.30 Simfonični koncert; 18.20 Pesmi in melodije; 24.00 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202.1 f, 212,4 m Poročila ob 5.40, 6.30, 12 30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Mali koncert lahke glasbe; 12.45 Zabavna glasba; 13.10 Znane melodije; 13.50 Problemi telesne vzgoje na Primorskem; 14.40 Vedre melodije: 15.15 Zabavna glasba; 17.10 Sergej Prokofjev: Peter im volk, glasbena pravljica; 17.35 James Kruess: Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi: 18.10 Snežinke, snežinke, ej vi metuljčki beli...; 18.40 Pisan glasbeni spored. Mladinski krožek prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini vabi na diinedUcnMitoje, ki bo v noči med starim in novim letom v kulturnem domu. Začetek ob 20. uri. Preskrbljeno za dober prigrizek in pijačo. OKRAJNI ODBOR OF ZA DOLINSKI OKRAJ organizira za svoje člane siMnmje na sedežu v Dolini z začetkom ob 20. uri. Na sporedu so petje, godba, recitacije, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstop samo z vabili- LETOS VSI NA silvestrovanje ki bo v obnovljeni KINO DVORANI V SKEDNJU Igral bo prvovrsten orkester Poskrbljeno je za-dobro pijačo in kranjske klobase Vabljeni vsi, ki se želijo prisrčno razvedriti ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: kmet Emil Zidar in gospodinja Anna Ukacs, mehanik Josip Milkovič in gospodinja Emilija Goicia, tesar Pie-tro Vergerio in gospodinja Nerina Geppi, električar Simeon Busan in gospodinja Josipima Busan. UMRLI SO: 81-letni Masutti Giuseppe, 82-1 etna Nicolina Mon-falcon por. delTAgata, 83-letni Pietro Sacher. 74-letna Giovanna Benigar por. Segulin, 68-letni Do-mato Ca-purso, 69-letna Jusipina Podlesnik, 72-letna Federica Olivo vd. Candellari. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Glusto 1; Alla Madon-na del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. Mladina vabi na silvestrovanje ki bo v prostorih krožka v Ul. Alfieri 8/1. in se bo pričelo ob 21. uri. Ne pozabite rezervirati prostor, kar lahko naredite od 18. do 21. ure v prostorih krožka, ali če kličete telefonsko številko 96160. Najbolje se boste nocoj počutili na sih/cslrnvanju med MLADINO DIJAŠKEGA DOMA, kjer se zbere naše dijaštvo, njih starši in dobrotniki. Začetek ob 20.30 Dvignite tekom dneva vabila pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/II- Občnizbor SHPZvTfStu SHPZ v Trstu iavii® vsem včlanjenim protfve -nim društvom in vžlanlf" nim ustanovam, da ® VII. redni občni zb0/ dne 10- januarja i®54 a 8.30 dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Vi. R°* ma 15/11. NAJBOLJ PRIMERNO NOVOLETNO DARILO JE LEPA SLOVENSKA KNJIGA = Salten: «Bambl», polplatno Twainn: ((Kraljevič in berač«, polplatno . . J. Avgusta: «Lovci jamskih medvedov«, polplatno »Makedonske pripovedke«, polplatno • • - ' F. Bevk: «Pot v svobodo« . lir 320,— 600.— 640 — 520 — 700,— Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu ŽAVEUSKO INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE! PRAKTIČNO BREZ VPLIVA NA TRŽAŠKO GOSPOD ARSTVO SOVJETSKI BLOK IN BALKANSKO SODELOVANJE m : „ . II. V včeraj objavljenem članku o industrijskem pristanišču v Zavljah smo skušali prikazati kakšen vpliv ima industrijsko pristanišče na tržaško gospodarstvo in določiti točen obseg pristanišča. Tako smo ugotovili, da je sedaj v pristmišču v o-bratu 19 malih podjetij, ki zaposlujejo okrog 600 delavcev in da grade še 11 podjetij, ki bodo po načrtih zaposlovala Uoo delavcev. Skupno bo tako po zelo optimističnih podatkih ustano- vezave z osnovno — prometno funkcijo mesta. Položaj vseh malih in velikih tržaških industrijskih podjetij m to onih podjetij, ki imajo desetletno in nekatera celo stoletno tradicijo, dobre trgovske zveze, ustaljen položaj na trgu, izvežbano de-lovno silo in izkušena vod-stva je v zadnjem času tako slab in tako brez perspektiv, da obstaja le malo upanja na možnosti novih industrij Se bolj značilno pa je rav- j last barona Economa odno-r.anje ustanove, ko je pri- sno Soc. Anonima Immobi- silno razlaščala slovenske posestnike in prodajala tako razlaščeno zemljo raznim industrijskim podjetjem. Na- vedli bomo nekaj primerov | 360' lir. liare - Zaule, za katere je ustanova plačala 121,15 lir in številne manjše parcele., kjer se je cena vrtela od 2S0 do v ilustracijo razlike med nakupno in prodajno ceno zemlje: FLENT je plačala zemljišče po 550 lir kv. meter. V tej površini so zapopadene parcele, ki jih je ustanova ai.ii.ri.il*- puaair-m usiunu- .v«—.— lic,, aveljskega industrijskega objavljamo v nas , pristanišča zaposlenih 1700 delavcev. Ker pa imami opravka s podjetji, ki so št na papirju ali s podjetji, U so se preselila iz mesta in ker so po 8. oktobru pravično ustavili nadaljnjo gtadnjo industrijskega pristanišča bo zgornja številki Žal ostala le pobožna želja. Pa celo če izamemo podatke ustanove za čisto zlato, je obseg vseh do sedaj izvršenih del le neznaten. Samo tržaška fivovarna ali Tecimo tvornica igralnih kart Modiano zaposluje sedaj sko-ro toliko delavcev kot vsa industrija v žavtljskem industrijskem pristanišču. Tovarna strojev Sv. Andreja pa predstavlja p0 zaposleni delavni sili in zlasti še po vloženem kapitalu mnogo več kot vsa dogrtjena in vsa ona industrijski podjetja, ki so v Zavljah št v načrtih. Vendar pa kljub tem realnim primer javim hoče iredentistični tisi spremeniti pomen žaveljskega industrijskega pristanišča in napraviti iz te mordl koristne pobude nekakšen simbol za rešitev vseh trjaških gospodarskih težav. V iredentističnem tisku lahko zasledimo že celo ufstn let znano tezo, da prestavlja samo industrijski razvoj, samo preorientacija Trsta v industrijsko dejavrost bodočnost našega mesta. Take trditve so popolnoma zgrešene. V Trstu je sldaj okrog dva tisoč brezpos/ifiih mornarjev. Zaposleni) pa je okrog 4 tisoč. Po prti svetovni vojni okrog leta 1952 pa je bilo v Trstu zaposlenih več ko 25.000 mornarjev. Takrat je imel Trst vlliko trgovsko mornarico, ki je donašala velike Zaslužke in nudila številnim delavtem kruh. Ni-kako industrijsko pristanišče pa celo, če bi se uresničili še najbolj fantastični načrti, ne more nikoli zaposliti niti desetine delovne sile in prinašali tako velik zaslužek, kot ga je v preteklosti tržaška trgovska mornarica. Trgouska mornarica pa je samo end_ izmed številnih panog tržaškega gospodarstva, ki so zvraii napačnih političnih meja pod Italijo propadle. Prav tako žalostno je s tržaškim prometom, ki je pod Avstrijo zaposloval na deset tisoče Tržačanov in ki bji vedno vir zaslužka za tržaško gospodarstvo. Pa celo industrija, naj bo mala ali velika, se v Trstu ne m0re razvijati brez po- ki bi lahko uspešno delovale.. , kupila po 375 in deloma po Poročila Trgovske zborni- j ggg ;jr za ^v. meter in manj- ce, katera redno_ mesečno ; §a parcela, za katero je u- " ’ stanova plačala 625 lir. V1DIZ je plačalo zemljišče po 800 lir. V površini tega zemljišča je parcela, ki jo je ustanova kupila po 625 lir. JTALCEMENTI je plačala zemljišče po 325 lir. V tem kompleksu je večina zemlje so zgovorni argument, saj lahko v njih čitamo, da delajo tržaška industrijska podjetja s 30, 40 ali kuecjemu 60 odst. izkoriščanjem n a- PrHrup okrog žaveljskega industrijskega pristanišča torej nima in ne more imeti resen gospodarski temelj. 1 Razni drugi pojavi, ki spremljajo gradnjo pnsta,-nišča pa dajejo propagandističnemu kričanju čisto drugačni značaj, kot bi ga hoteli prikazati iredentisti. Številna dejstva, govore, da v resnici nimamo opravka s človekoljubnimi poskusi zagotoviti delo in lajšati bedo, temveč s prodiranjem italijanskega kapitala na oni del Tržaškega ozemlja, kjer di sedaj ni bil trdno usidran. Ce pogledamo v prejšnjem članku objavljen spisek vseh delujočih in projektiranih podjetij lahko ugotovimo, da je samo ena družba avstrijskega izvora, vse ostale pa imajo izključno italijanski značaj. Pa še celo ta edina družba je naletela na težave administrativnega značaja in je bila prisiljena preusmeriti svojo proizvodnjo. -Večina italijanskih industrijskih podjetij pa je odvisna od države in spada v okvir IRt. To velja za največjo industrijsko podjetje «Ital-cementbi, za tekstilno industrijo, industrijo vžigalic itd. V upravnem odboru industrijskega pristanišča lahko zasledimo vsa najvažnejša imena, ki predstavljajo v Trstu italijanski državni in privatni kapital. Značilno je, da je od 20 članov upravnega odbora, izvršnega direktorja in dveh revizorjev samo: eden Slovenec, eden zavezniški polkovnik, ostali pa so Italijani. Tudi ta ustanova je torej krepko v rokah italijanskih uradnikov. Zaradi tega ni čudno, če je v žaveljskem industrijskem pristanišču prišlo do številnih primerov, ko so najeli delovno silo povsod drugod samo v Trstu ne in da se zlasti še izogibajo zaposliti delavce - domačine. Pisali smo že o primeru, ki se je zgodil v tekstilni tovarni, kjer so zaradi pomanjkanja i zvežbane delovne sile napravili poseben tečaj in istočasno zavrnili neko strokovno izkušeno delavko samo zato, ker je Slovenka in ker je pred vojno delala v mariborskih tekstilnih tovarnah. Nikakor ne bi hoteli s temi podatki trditi, da je ustanova žaveljskega industrijskega pristanišča ravnala nepošteno in izvajala izredne $e bolj zanimivi so priimki bivših lastnikov zemlje, katera je bila v Zavljah nasilno razlaščena. V delnem spisku takih lastnikov, ki se nanaša na samo 11 parcel imamo opravka s samimi Slovenci in je edina izjema Societd' Anonima Im-mobiliare - Zaule pod katero je v resnici baron Economo. Iz vseh navedenih podat- špekulacije, ker moramo u- I kov o žaveljskem industrij-poštevati, da je ustanova j skem pristanišču lahko pri- zemljišča izboljšala, napravila kanalizacije, ceste itd. Vendar pa so vse zgoraj navedene cene izredno nizke, saj je znano, da je bila večina zemlje vredna mnogo več in da se cene zemljišč namenjenih za kmetijsko u-porabo sučejo okrog višjih številk, cene parcel za zazidavo pa so mnogo mnogo višje. demo do žalostnega zaključka, da je edini do sedaj otipljivi rezultat vseh naporov razlastitev številnih slovenskih družin in naselitev Italijanov — po večini ezulov na zemlji, ki je bila do sedaj izključno slovenska. Tržaško gospodarstvo in tržaški delavci pa imajo od tega pristanišča zelo malo koristi Ko je bil v februarju letoš podpisan v Ankari sporazum o prijateljstvu med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, so narodi teh dežel sprejeli ta dogodek kot naravno posledico njihovih dolgoletnih teženj in kot izraz pravilne politike njihovih vlad. V večji ali manjši meri so vsi trije narodi občutili breme napadalnega pritiska z vzhoda, ki je s svojo politiko ogra-žal njihovo varnost in neodvisnost Podpisanje ankarskega sporazuma so tudi v ostalem svetu sprejeli pozitivno kot znak krepitve miru in sodelovanja med narodi; še več. kot primer, ki more služiti za vzgled Tri majhne dežele, ne glede na razlike v notranji družbeni ureditvi, so dokazale in dokazujejo kako je sodelovanje v interesu miru mogoče in do kakšne mere se ono more razviti, če obstaja dobra volja in skupni napori, da se to doseže*- Ustanovitev stalnega sekretariata dežel podpisnic ankarskega sporazuma, razširitev in krepitev vojaškega sodelovanja — ki je prišlo zlasti do izraza ob priliki nedavnega vojaškega posvetovanja v Beogradu — zbliža-nje na kulturnem in ekonomskem področju prepričljivo potrjuje daljnosežni pomen in vrednost trojnega sporazuma. Tako primeren instrument miroljubnega sodelovanja med državami more biti predmet napada samo ob strani tistih, ki, milo rečeno, nimajo čiste vesti. In zato ni nič čudnega, da je podpis tega sporazuma na primer v Moskvi naletel na li- cemerne ocene, kakor; »Balkanski pakt — orožje naperjeno proti demokratičnim deželam...« Kakor na povelje, smo slične glasove slišali tudi iz vseh drugih satelitskih prestolnic: »Pakt med Ankaro, Beogradom in Atenami je naperjen proti miroljubnemu in demokratičnemu taboru, na čelu katerega se nahaja Sovjetska zveza...« Inscenirana vznemirjenost in «strah» so se tako razširili v propagando kominformovskih dežel, da je vsak navaden državljan, še bi veroval tem pravljicam, mogel pričakovati skorajšnji napad grških, jugoslovanskih in turških čet. Res je sicer, da smo to vznemirjenost sovjetskih vch diteljev m onih, ki jih oni komandirajo, mogli do neke mere razumeti, kajti enakopravno sodelovanje malih narodov dejansko ograža njihove ali katere koli imperialistične načrte. Strastni napadi vseh tistih, ki jim ni všeč miroljubno zbližanje narodov v tem delu sveta, je samo potrdila zgodovinsko u-pravičenost balkanskega sporazuma Sprememba taktike Ankarski sporazum je medtem postajal vedno krepkejša in trdnejša opora mirne bodočnosti treh dežel, medtem ko so propagandisti sovjetskega bloka ostali v nemoči. Očividno je bilo, da se z nesmiselnimi frazami o «agresivnosti balkanskega pakta« ni mogel doseči noben učinek. Zato so poskušali spremeniti taktiko. Na migljaj iz Moskve so si tako radio kakor tisk dežel KAJENJE IN RAK NA PLJUČIH Dr. Ernest Wynder in dr. Ewarts Graham sta uspela umetno povzročiti obolenje na raku Povzročitelj rakastega obolenja na pljučih je neka do danes še nepoznana kemična tvarina, ki jo vsebuje smola tobačnega dima - Dokazana zveza med kajenjem in rakom na pljučih velike bolnišnice v St. Louisu in profesor Washingtonove univerze, je te dni objavil vest, ki je vzbudila pravo senzacijo ne le v krogih strokovnjakov, ampak v široki javnosti. «Dr. Ernest Wynder in jaz — je rečeno v omenjenem sporočilu — sva uspela u-metno povzročiti na laboratorijskih miših obolenje na raku, in to tako, da sva jih podvrgla delovanju smole, ki se dobiva pri filtriranju to-bakovega dima. Ta poskus dokazuje, da tobakov dim vsebuje neko do sedaj nepoznano sestavino, ki more povzročiti obolenje na raku. To ni danes več samo možnost, ampak neizpodbitno dokazano dejstvo.« To, *ar je dr Graham sedaj nedvoumno dokazal, se je slutilo že zdavnaj. Pred dvajsetimi leti so medicinski statističarii opazili nagel po-last števila obolenj na raku na pljučih. Del tega povečanja je bil posledica dejstva, da so zdravniki postali spretnejši pri postavljanju diagnoze; na drugi strani je bil velik del povečanja takega obolenja posledica podaljšanja življenjske dobe, kar je privedlo do tega, da je večje število ljudi doseglo dobo, v kateri so podvrženi rakastemu obolenju na pljučih. Toda to ni bilo vse. Pred dvajsetimi leti je dr. Alton Ochsner, priznani kirurg iz New Orleansa, opazil, da je velika večina bolnikov, ki so Z drugimi besedami, je zaključil Ochsner, kajenje je vsc-kakor povzročitelj ali vsaj eden glavnih povzročiteljev te bolezni. 1949. leta je mladi učenjak dr. Ernest Wynder dokazal to predpostavko tudi s statistiko; od nekaj stotin žrtev raka na pljučih, je bilo 95.5 odstotka ljudi, ki so bili že leta hudi kadilci. Do istega rezultata so prišli tudi drugi medicinski statističarji. Neka množična anketa v Veliki Britaniji je pokazala isti rezultat. Skupina danskih u-čenjakov in strokovnjakov za rakasta obolenja, ki so sprva energično odklonili Ochsner-jeve in Wynderjeve zaključke, je izvršila slično anketo in prišla do Istega rezultata. Nobenemu pa še ni uspelo dokazati, da v tobačnem dimu obstaja neka kemična tvarina, ki povzroča rak, in se zaradi tega učenjaki do danes še niso mogli dokončno izjasniti. Njihova strokovna previdnost jih je dolgo silila k temu, da so izjavljali, da obstaja neka zveza med kajenjem in rakom na pljučih. Končno sta dr. Graham in dr. Wynder, s pomočjo Gra-hamove asistentke dr. Adele Croninger, izvršila zgodovinski poskus, ki ie razpršil vsak dvom Poskus sta izvršila na zelo preprost način. Kupili so mehanično napravo za pre. izkušnjo kakovosti cigaret, ki jo sicer uporabljajo proizvajalci cigaret. Gre za napravo, ki more «pokaditi» v naj- Sloviti ameriški kirurg in | bolehali na raku na pljučih, i krajšem času nekaj^ stotin ci-strokovnjajc za novotvorbe, bili vsi stari nad 40 let, in 1 garet. Omenjeni učenjaki so dr Evvarts Graham, primarij I ki so že leta veliko kadili, iz te naprave, ko je poka--...................... - - • • — = =- — dila nekaj tisoč cigaret, iz- vlekli smolasto maso in z njo pomazali hrbet laboratorijskih miši. Vse miši so na pomazanih mestih obolele na raku. Res je, da je tu šlo za' rak na koži. ki ni istoveten z rakom nU pljučih, a obstajajo vsi znaki, .da .. tudi človeško tkivo reagira na povsem enak način. V. zvezi z vestjo o tem pomembnem odkritju, je dr. Ochsner, ki je prvi opozoril na zvezo med kajenjem in obolenjem na raku na pljučih, izjavil novinarjem: »Rezultat tega poskusa dokazuje nedvomno, da v smoli tobačnega dima obstaja neka kemična tvarina, ki povzroča rak. Ce se nam bo posrečilo najti jo in jo izločiti iz tobaka, morda kajenje ne bo več tako nevarno. Vsekakor pa, po številu sedanjih kadilcev in spričo njihovega stalnega večanja, menim, da bo do leta 1970 vsak tretji bolnik na raku bolan vprav od raka na pljučih, kar pomeni, da bo vsak deset; ali največ vsak dvanajsti človek obolel od te bolezni. V zvezi z Grahamovim in Wynderovim odkritjem, je znani ameriški učenjak dr. Cornclius Rhoads, direktor znanstveno raziskovalnega laboratorija «Manhattanskega sklada za proučevanje raka in njemu sličnih bolezni« dal radovednim novinarjem sledečo izjavo; »Po mojem mnenju ni danes več niti najmanjšega dvoma o tem, Kakšen sporazum z državo koše Vatikan v Jugoslaviji v (Ob ratifikaciji konkordata med Vatikanom in fašistično Španijo) j. Ko pa se je začela oborožena vstaja zoper republiko, sta Vatikan in španska katoliška hierarhija brez sramu odkrito stopila na stran Franca Španski škofje so hujskali Spance na borbo proti »rdečim«, papež (takrat Pij XI. op. P t je apeliral na ves katoliški svet Vatikanska diplomama je tesno sodelovala s Hit-in Mussolinijem zaradi Pošiljanja orožja upornikom. Obstajajo dokumentirani podatki o sporazumu vatikanskega državnega tajništva s Hit-cijem, »po katerem naj bi atikan za pomoč Nemčije ‘Panskim upornikom začel •jpsplošno 8°njo proti boljše- ‘vetui P° vsem katoliškem 14, decembra 1936 v i stičn KUuna 500 Vriskih fa-lizirani pozval *0™u, ki' jeV^dok^ o SVOJI volji p o ruj) vse vred- ©d M n u “lJe do Kitajske, «d Mehike do Južne Amerike. in JC ° °Senj sovraštva se v Španiji«, ki nom v* takojšnjim ukre- ril zone 80 bil* po<,lV7eti> razši-ške im *VSe in člove- tl ln0Ve- Lh'd*stvo in na-morajo združiti in ukrenit; protiukrepe. Papež je svoj govor končal z blagoslovom «vsem, ki so prevzeli težko in nevarno nalogo: braniti in vzpostaviti božjo čast in vero«. (Hitler, Mussolini in Franco! op. p.). Sledi pastirsko pismo nemških škofov 30. avgusta 1936 po neposrednem nalogu kardinala Pacellija (takrat apostolskega nuncija v Nemčiji), v katerem med drugim poudarjajo: »Zaradi tega je jasno, kaj mora biti dolžnost našega ljudstva in naše domovine. Upamo, da bo kancler (Hitler, op. p.) z božjo pomočjo razrešil to strašno zadevo z močjo in najzvestejšim sodelovanjem vseh katoličanov«. Stiki mesece kaisneje da zopet papež novo spodbudo z govorom 25. decembra 1936, v katerem je izjavil, da je španska državljanska vojna «resen in grozeč opomin vsemu svetu. Iz nje vsakdo lahko z gotovostjo odkrije in razkrije grozoto, ki se pripravlja Evropi in vsemu svetu, če se narodi ne lotijo protiukrepov«. 2e 3. januarja 1937 mu slede spet nemški škofje s pastirskim pismom, v katerem izjavljajo: »Vodja in kancler Nemčijo Adolf Hitler je pravočasno predvidel pohod boljševizma in osredotočil svoje misli In moč v obrambo nemškega 'ljudstva im vsega zapad-nega sveta pred to strašno nevarnostjo. Nemški škofje smatrajo za svojo dolžnost, da pomagajo nemškemu kanclerju v tej obrambni vojni z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga Cerkev. Ker je boljševizem zakleti sovražnik države in vere hkrati, kakor sedaj španski dogodki jasno kažejo, je izven vsakega dvoma da Je sodelovanje v taki obrambi zoper tako satansko moč postala prav tako verska kakor državljanska dolžnost. Mi škofje nočemo mešat; vere s politiko. Hočemo le opomniti zavest vernikov na borbo z orožjem cerkve zoper tako strašno nevarnost. Mi katoličami smo, kljub nezaupanju ki ga uživamo, pripravljeni nuditi državi vse, do česar ima pravico in podpirati Fiihrerja v borbi proti boljševizmu in v vseh ostalih pravičnih nalogah, ki se jih je lotili). Tudi katoliška hierarhija v ostalih evropskih državah ni bila nič manj vneta kot v Nemčiji. Katoliški hierarhi in organizacije so prizadevno novačile pirostovoljce, organizirale po cerkvah posebne denarne zbirke, obenem pa pod krinko «borbe proti boljševizmu« razvile ogromno propagandno gonjo proti španski republiki. Nič čudnega ni, da je bila prva zastava, ki je bila izobešena v Francovem glavnem stanu v Burgosu, ravno papeška in da je bil Francov prapor istočasno izobešen v Vatikanu. Prav gotovo pa je prednjačil španski katoliški kler. Iz vse dokumentacije navajam le eno, toda dovolj značilno izjavo španskega kardinala Gome: icMi smo v popolnem soglasju z nacionalno vlado (kontrarevolucionarno! — Op. p.), ki s svoje strani ne ukrene ničesar, ne da bi vprašala in poslušala«! Tudi po drugi svetovni vojni španska katoliška hierarhija nadaljuje ob podpori in soglasju Vatikana, kljub zmagi svobodoljubnih si! v svetu, z isto ali še močnejšo prizadevnostjo s podporo Francovemu režimu. Medtem, ko so demokratične sile z besedami in diplomatsko vojno obsojale to veliko faišstično diktaturo na kontinentu, je španska katoliška hierarhija še nadalje blagoslavljala Franca. V ilustracijo samo izjava nadškofa Gonzalesa: «Mi obračamo svoje poglede na mater Iberijo in se zahvaljujemo Bogu, da je razlil nanjo svoj blagoslov... Zahvaliti se moramo božji Previdnosti, da je Španija za-dobila svojo mladostno * moč... Kako resničen in zdrav je preporod Španije na socialnem, ekonomskem, intelektualnem in predvisem na duhovnem področju — kakor skala katoliške Cerkve, na kateri je postavljena... (radijski nagovor nadškofa Gonzalesa, koadjutor-ja iz Bogote, predvajan po vatikanskem radiu 1945.) Tudi sam Franco je mnenja, da njegov režim zasluži božjo pomoč. Ko je govoril zbranim duhovnikom in članicam ženskih falangističnih organizacij, je med drugim izjavil: ‘Mi- slim, da je bila borba v našo korist zato, ker so oni proti Bogu, mi pa smo njegovi vojaki« (12. september 1945). Koliko «božjih vojakov« moža Franco po drugi svetovni vojni vzdrževati zato, da bi zmogel pritiskati k tlom uporno ljudstvo (90 odst, španskega ljudstva sovraži režim), pove le nekaj številk, ki streznijo vsakega opazovalca in polemika. V letu 1940 je falanga dobila subvencijo deset milijo« nov pezet, v letu 1941 14 milijonov, leta 1943 154 milijonov ter že po koncu druge svetovne vojne nad 192 milijonov. (Nadaljevanje sledi) I da kajenje dejansko povzroča raka. Medtem pa, kakor se to pogosto dogaja, se sedaj postavlja nov problem, ki ima tudi določene socialne priveske. Ta problem je v sledečem: kako organizirati in finansirati znanstveno razisko-, valna dela, ki nam bodo pokazala kako naj iz tobaka izločimo tisto, danes še nepoznano tvarino, ki povzroča raka, in kako najti tudi neke druge, za sedaj še nepoznane činitelje rakastega obolenja na pljučih«. Treba pa je rešiti še neke druge probleme. Po mnenju mnogih strokovnjakov, s katerimi so se o tem raztovarjali ameriški novinarji, je treba še odgovoriti na naslednja vprašanja: Zakaj obsoditi kajenje cigaret in ne tudi kajenje cigar in pipe? Strokovnjaki menijo, da mora tvarina, ki povzroča raka, priti globoko v pljuča, in to se dogaja vprav pri hudih kadilcih cigaret, in ne pri kadilcih pipe in cigar, ki navadno ne vdihavajo dima. Zakaj rak na pljučih najpogosteje na pada ljudi srednjih let? Zato — menijo za sedaj strokovnjaki — ker tvarina deluje zelo počasi, tako da Človek mora kaditi dolgo vrsto let, da bi se občutilo njeno delovanje in da bi obolel na raku. Kako to, da vsi kadilci ne obolijo na raku na pljučih? Odgovor je dokaj preprost: nekateri sploh ne dočakajo dobe, v kateri bi mogli oboleti na raku, a mnogi so naravno odporni proti njemu. Dve stvari sta povsem gotovi: ne obstaja ena sama oblika raka na pljučih, ampak več oblik. Ne obstaja niti en sam vzrok te bolezni ampak več vzrokov, od katerih je eden tobačni dim. »Danes najbolj razširjena oblika raka na pljučih, ki ga za sedaj poznamo — pravi dr. Graham — je ona oblika, ki ga povzroča kajenje. Od te oblike raka na pljučih boleha približno 95 odstotkov vseh bolnikov raka na pljučih«. Da bi se ljudje odvadili kajenja, in to v množičnem obsegu, za to je malo upanja Tudi zato bo treba prej ali kasneje najti način, kako napraviti cigaretni dim neškod ljiv. Vse to pa je zvezano z velikim delom in — denarjem. Predvsem je treba odkriti katera sestavina tobaka povzroča rak. Do danes so v tobačni smoli odkrili kar 45 različnih kemičnih tvarin. 15 od teh so preizkušali v eksperimentih, a nobena od teh petnajstih, vštevš; nikotin, ne povzroča raka. Za ostalih trideset se zdi, da tudi ne morejo povzročiti raka. K temu je treba pripomniti, da učenjaki smatrajo, da to niso niti zdaleč vse sestavine tobaka. Zaradi tega bodo mora. li kemiki «razbiti» smolo tobačnega dima na nadaljnje sestavine, a za to je potreben denar. Na tem delajo danes Že v treh laboratorijih v A-meriki in najmanj v šestih laboratorijih v Veliki Britaniji. A dela so nekoliko zastala zaradi finančnih težav V Angliji so učenjaki vprašali velika podjetja in družbe za proizvodnjo cigaret naj one pomagajo v finansiranju teh raziskovanj, a do danes brez uspeha. Podoben je položaj v Ameriki, kjer se je našlo eno samo podjetje ki je nekaj prispevalo za finansiranje teh raziskovanj. 1 po mnenju dr. Ochsnerja in dr. Grahama bi mogli to vprašanje rešiti v dveh treh letih, če bi imeli za to na razpolago zadostna sredstva. Kaj pa dr. Ochsier in dr. Graham svetujeta medtem kadilcem? Dr. Ochsner pravi, da naj ne kadijo več kot 5 do S cigaret dnevno, in da si dajo pregledati pljuča vsaj vsakih šest mesecev, če mogoče pa celo vsake tri mesece, ko prekoračijo nevarno 40. leto življenja, da bi tako pravočasno odkrili bolezen. sovjetskega bloka začeli z nervozno hitrostjo izmišljati dokaze o nestabilnosti doseženega sporazuma: «... Kot v vseh* imperialističnih skupnostih, tako se stalno krepijo nasprotja med Članicami balkanskega pakta«, je nedavno trdil radio Budimpešta Pojavile so se trditve o tem, komu bo »pri; padlo vodstvo v agresivni balkanski zvezi...«, kakor piše albanski 'ist «Zari i poli-lus». In končno se je v moskovskih «Izvostijah» pred nekaj dnevi pojavila dolga »analiza« bistva ankarskega sporazuma, iz katere izhajajo »neizpodbitna dejstva«, da je pakt sklenjen na ukaz ZDA in da predstavlja del agre-ivne atlantske zveze. S tem so antijugoslovanski kampanji v »emisijah na jugoslo-anskih jezikati« od Moskve do Tirane preskrbeli hrane vsa; za naslednji mesec; u-spcha od teh poskusov, da bi se razbil balkanski sporazum, pa bodo imeli še manj kot so ga mogli upati do sedaj. Sporazum, ki so ga podpisale Jugoslavija, Grčija in Turčija, je formuliral doseženo stopnjo sodelovanja med tiemi deželami in ustvaril trdno osnovo za njegovo stalno krepitev in razširitev Sporazum je rezultat realistične in razumne politike, ne pa posledica sumljivih ambicij posameznih politikov. Trije narodi so razumeli nevarnost ki jim preti, če so razdeljeni, občutili so na svoji koži da ta nevarnost preti vsem z iste strani, in odločili so se, da združijo svoje napore. Odločili so se, da se pripravijo' in v primeru potrebe skupno uprejo napadu. Smisel doseženega sporazuma o-staja vedno isti; zaščita nacionalne svobode in neodvisnosti dežel podpisnic in raz širitev njihovega sodelovanja v vseh oblikah. In prav zato, ker je takega značaja, je sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Gršijo in Turčijo zaključen z velikim zadovoljstvom in poletom, V tem je hkrati tudi jamstvo njegove trdnosti in trajnosti Vsestransko in trajno sodelovanje Nerazumljivo nam je, kako morejo v Moskvi ta poskus razbijanja miroljubnega sodelovanja med tremi balkanskimi deželami vskladiti s svojimi zatrjevanimi željami, da se doseže popuščanje napetosti v svetu Kako je mogoče, da je vladam, ki trdijo, da jim je do miroljubnega sodelovanja z vsemi deželami, ovira medsebojno zbližanje in prijateljsko razumevanje drugih, in to malih narodov? Ali tako zadržanje ne opravičuje dvoma v njihove zatrjevano miroljubne predloge in izjave JUGOSLOVANSKI usnjarski izdelki v Londonu Galanterija iz svinjskega usnja, katero so prepeljali v London iz Jugoslavije z letali, ki so nedavno v Jugoslavijo peljala britanske prašiče, je razstavljena v pritličju jugoslovanskega potovalnega urada v londonski Regente Street, kjer sta dva britanska trgovca, ki sta nedavno obiskala Jugoslavijo, da bi navezala nove trgovinske stike, uredila neke vrste prodajalno za darila, da bi tako najbolje predstavila britanskemu občinstvu tradicionalne jugoslovanske obrtniške izdelke. V sobi, ki je okrašena s pisanimi bosanskimi preprogami, je odprl razstavo trgovinski svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu, dr. P. Tomič. Med gosti, katerim so postregli s slivovko, so bili westminstr-ski župan, gospa Evelyn Rus-sellova, poslanca Sir Waldron Smithers in R.H.S. Crossman ter predstavniki gledališča, filma in radia. Poleg jugoslovanske usnjene galanterije so razstavljene tudi čipke, filigranski nakit, potovalne potrebščine, lutke in intarziie. Prva praktična uporaba umetnega srca Nedavno je 47-letni londonski kirurg, prof. lan Aird, ki je znan tudi po tem, da j* z operacijo ločil črni siamski dvojčici, na svojem oddelku v Hammersmithovi bolnišnici v Londonu, odprl nekemu bolniku srce. Ker je bila bolnikova srčna zaklopka prešibka, operacije ni mogel izvesti normalno, ampak si je moral pomagati z novim strojem, ki opravlja funkcijo srca in pljuč. To je bilo prvič, da so stroj, ki so ga poprej vsestransko preizkusili v laboratorijih, uporabili pri človeku. Medtem ko je zdravnik operiral srčno zaklopko, je funkcijo srca opravljal stroj, ki je med dveurno operacijo črpal kri s hitrostjo približno liter na minuto. Stroj sestoji iz dveh ločenih črpalk, od katerih opravlja prva delo desnega srčnega prekata in črpa kri v umetna pljuča, kjer se osveži s kisikom; druga črpalka pa opravlja delo levega srčnega prekata in razpošilja s kisikom prepojeno kri po vse telesu. LOV S POMOČJO SOV Lovci v Medjimurju love s pomočjo sov. Navadno vlo-ve mlade sove in jih goje. Ko zrastejo, jih odnesejo s seboj na lov in postavijo na samotno mesto. Divjačina sove ne trpi in jo napade. Lovci pa imajo tedaj priložnost za odstrel. "Čestitamo Novu 1954 godinu našim potrošačima, dobavljačima, svim trudbe-nicima i radnim kolektivima, ustanovama, društvenim organizacijama i svim gradjanima, sa željom da u novoj go-dini kupuju svoje potrebe po još po-voljnijim cenama u našoj univerzalnoj robnoj kuči„ Kolektiv GRAMAG Beograd, Knez Mihajlova 41-45 » ^ Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme .» krajevnimi razjasnitvami. —- Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 6.2 stopinje; najnižja pa 4 stopinje. TRiT, četrtek 31. decembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK r-v' r. >■ IS A Dl O Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju«, cona Trsta: 18.15: P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio - op. 45. Trst II.: 20.05: Pestra operetna glasba. Trst I.: 17.30:. Simfonični koncert. Slovenija: 18-10: Snežinke, snežinke ej vi metuljčki beli... . . NAPET FiNALE DAVISOVEGA POKALA XEKAJ BKSED O PBOBLKMITIKI 1)0 B K K 1)0 BS K K OB(lAE 1 PROMETNA NESREČA V UL. LEOPARDI AVSTRALIJA - ZDA 2:2 11 občinsko delovanje vložit! več čuta odgovornosti in več sbrbi za gospodarske potrebe prebivalstva Motociklist se zaletel v voziček mlekarice Po dramatični borbi v petih setih je mladi Lewis Hoad premagal Traberta s 13:11, 6:3, 2:6. 3:6, 7:5 - Danes odločilno srečanje med Rosewallom in Seixasom V kratkem času že druga žrtev eksploziva - Iz Jamelj dela samo deset ljudi v Iržiškili tovarnah Kljub obljubam župana v Doberdobu še vedno nimajo delovnih centrov . Na izredni seji pri šotna niti polovica svetovalcev - Svetovalce so samo ustuo in prekasno obvestili o seji V kraški vasici Jamlje, ki je ob glavni cesti Gorica-Tjrst, se je dva dni pred božičnimi prazniki pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi mladega brezposelnega delavca komaj 23-letnega Albina Pahorja, Nesrečni dogodek je globoko presunil vse vaščane, ker je bila še pri marsikomu živo v spominu smrtna nesreča doberdobskega domačina. ki se je pripetila skoraj v istih okoliščinah. Kraška zemlja je zelo uboga in se mora večina prebivalstva zatekati v kraje, kjer sta razviti industrija in obrt, da se lahko preživi. Ti kraji so v glavnem Tržič, Ronke Gorica. Toda dela je v teh | s„ obravnavale stvari ltjonov lir, s katerimi bi se zgradil v Doberdobu in Dolu vodovod in bi se asfaltirala glavna cesta v Doberdob ter bi se zgradilo majhno poslopje za pošto in delovni urad v Doberdobu, ni bila prisotna niti polovica občinskih svetovalcev, kar je vsekakor proti občinskemu poslovniku. Prisotna je bila le petorica Doberdobcev ter občinski svetovalec iz Jamelj; občinski svetovalci iz Dola, kateri so bili prav tako ustno obveščeni v zadnjem trenutku, so prišli, ko se je seja že zaključila. Bil je odsoten tudi tajnik, kar ni v navadi in po pravilu. V odsotnosti večine svetovalcev so krajih vedno manj; v tovarnah odpuščajo delavstvo, zmanjšujejo delovni čas in zatorej je v tržiških tovarnah zaposlenih komaj deset moških iz Jamelj. Ostali, predvsem mlajši fantje, so primorani iskati ostanke kovin iz prve svetovne vojne po kraški zemlji. Pokojni Albin Pahor je tako hotel pred prazniki zbrati skupaj vsaj nekaj blaga in ga prodati, zatorej je poleg že nabranega železa od prejšnjega tedna začel proti večeru iskati staro železo še med staro šaro za domačo hišo. V upanju, da bc uspel napolniti svojo vrečo, je brskal po starem železju in našel tudi del orožja, ki je postalo zanj usodno. Tolkel je po njem nekaj časa, da je eksplodiralo in na mestu ubilo mladega Albina. Velika množica ljudi je pospremila pokojnega Pahorja dan pred božičem k zadnjemu počitku. Ob prezgodnji smrti mladega brezposelnega delavca se človek zamisli nad žalostno usodo ljudstva, ki živi na ubogi kraški zemlji, in nad brezbrižnostjo oblasti, ki puščajo to ljudstvo bednemu životarjenju, zaradi katerega je že marsikdo izgubil življenje ki vse občane, živeče dobski občini. dober- SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Občinska seja v prvi polovici januarja dnevnem redu tudi razpravljanja o občinskem osebju, instalaciji naprav za razdeljevanje bencina v Ul. Duca d’Aosta. načrtu za namestitev luči na grobove glavnega pokopališča v Gorici. Včeraj zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani redna tedenska seja občinskega upravnega odbora. Razpravljali so o občinskem proračunu za leto 1954. o katerem bodo razpravljali tudi na prihodnji seji občinskega sveta, ki je predvidena za prvo polovico meseca januarja. Poleg tega so bila na Sprememba vojnega reda Zlomil si je levo ramo - Mleko je teklo po cesti Tudi vozili sta se precej pokvarili, zlasti motocikel V torek v prvih popoldanskih urah se je v Ul. Leopardi dogodila prometna nesreča. katere žrtev je bil 19-let-ni Pierino Samuele iz Ul. Balilla 13. Bilo je okrog 13,45, ko je mladenič privozil iz Ul. A. Diaz v Ul, Leopardi na motornem vozilu BS A ■ z evidenčno tablico GO 1874. last Maria Michelona iz Ul. XX, septembra H. Ivo je hotel zapeljati iz Ul. Diaz v' Ul. Leopardi. je naenkrat zgubil rav- poškodoval motociklist, ki si je zlomil levo rame. Odpeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia. Okreval bo v dveh mesecih. Pokvarili sta se tudi obe vozili; večje okvare ima motor. Polomili so se tudi nekateri vrči, ki so bili na vozičku: razlilo se je tudi precej mleka. Na kraj nesreče je prišla prometna jrolicija. da bi ugotovila vzroke nesreče. S 1 januarjem se bo vozni j notežje na vozilu in po kakih , TTrinjlr trmurin in inlznlntf >gi Videm - 20 metrih vožnje je zadel z 1 Uli11* ti-jjuVlU lil JURU1UV red vlakov na progi Gorica - Trst spremenil: vlak, ki je do sedaj prišel v Gorico ob 10. uri, bo prišel ob 9.38. Isti vlak bo odpeljal ob 9.40 in ne ob 10.02, kakor do sedaj, Odhod iz Vidma bo torej ob 9.08, namesto ob 9.30. Vozilom v voziček, priklopljen h kolesu, ki ga je vozila 3.9-letna mlekarica Diomira Vattolo iz Moše, Ul. Gorizia 66. Obe vozili sta zleteli na pločnik pred sedež Bolniške blagajne. Prj nesreči se je tičejo celotne občine, vseh njenih občanov in posebei svetovalcev, ki so bili izvoljeni zato, da branijo inte-1 rese in potrebe prebivalstva. Tako so v odsotnosti ve- j čine zastopnikov manjših kra-! jev sprejeli načrt, po kate-1 iem bo od 30 milijonov po-| sojila, ki ga bo občina zaprosila, komaj 4 milijone za potrebe Dola in Jamelj. kar je vsekakor premalo. Ne glede na to, da je vodovod potreben Doberdobu, prav tako tudi asfaltirana cesta, bi bila seja prav gotovo plodnejša in njeni sklepi za vse občane pravilnejši, če bi sc je udeležili vsi občinski svetovalci ali vsaj večina. iiinnTKU h n je (imiivsm svet odhbrii, .10 un.iuivin 1,111 Nekaj pomislekov o gradnji poslopja goriškega županstva za Silvestrovo in Novo leto Za Silvestrovo in Novo leto bodo trgovine in javni lokali imeli sledeči urnik; danes. 31. decembra bodo vse trgovine zvečer odprte do poljubne ure; javni obrati, izvzemški gostiln brez kuhinje, krčem in vinotočev, bodo lahko odprti celo noč; MELBOURNE, 30. — Avstralsko upanje, da bo Davisov pokal ostal doma, se je danes ponovno povečalo po zmagi Letvisa Hoada nad Amerikan-cem Trabertom. Danes je bila odigrana samo ena igra. ker je fcilo odločilno srečanje med Rosetvallom in Seixasom zaradi dežja odloženo na jutri. Tako je finaiho tekmovanje za Davisov pokal postalo izredno napeto kot že dolgo ne. Zdaj imata spet Avstralija in ZDA enak število zmag; stanje je 2 : 2. Na stadionu Kooyong sta se danes spopadla dva res izvnst-na igralca tenisa; v napeti m krasni igri, kot je morda še ni bilo videti v tekmovanju za Davisov pokal, je 19-letni Avstralec Letvis Hoad premagal 23-letnega Amerikanca Tonyja Traberta v petih setih z rezultatom 13:11, 6:3, 2:6, 3:6, 7:5. Hoad, ki je prvič. nastopi! v tekmovanju za Davisov pokal, je danes pokazal, da je trenutno najboljši teniški igra-lec-amater na svetu. Trabert je začel zelo napadalno, odlično serviral in tudi večkrat krasno odgovimjal na Hoadov to v petek. 1. januarja bodo pekarne in mlekarne odprte j povski servis (česar na primer do razprodaje kruha in mle- predvčerajšnjim Seixas ni napeti borbi zmagal v petem; odločilnem setu in tako pri* bori] Avstraliji dragoceno točko, ki omogoča favoritom, da ne dovolijo ameriškim igralcem velikega presenečenja, ki bi ga pomenila zmaga ZDA v finalu Davisovega pokala. Po svoji senzacionalni »nagi nad Trabertom je mladi Hoad izjavil: ((Nisem prav zadovoljen. Najrajši bi jokalo-. To je bil izraz olajšanja po hudi živčni napetosti v eni izmed najbolj borbenih in napornih iger v zgodovini teniškega športa. Premagani Trabert je P° igri izjavil, da je še vedno mnenja, da bodo ZDA dobile Davili d v pokal, ker bo jutri Vic Seixas premagal Rose* vvalla. Kapetan avstralskega moštva Harry Hopman pa je zatrdil, da je vlila Hoadova zmaga RosetvaUu novo samozavest. Nobenega razloga rti, je dejal Hopman. da ne bi mogel Ko* setvall še enkrat premagati Seixasa. LEWIS HOAD Nesmiselno bi bilo prizidavati k sedanjemu poslopju županstva, ker bi se pri tem občutno zožila Ulica Nazario Sauro > Ali bi ne bilo bolje žrtvovati del občinskega parka - Dobra zamisel, da bi se zgradilo popolnoma novo županstvo ka, cvetličarne bodo odprte do 13. ure. vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte; javni obrati, izvzemši krčem, gostiln brez kuhinje in vinotočev. bodo odprti lahko tudi celo noč. Pretekli teden je goriški občinski svet odobril nakazilo 50 milijonov lir za razširitev poslopja goriške občine, da bi se v njem združili vsi uradi, ki so po raznih krajih Tako delovanje občine in mesta zaradi pomanjkanja njenega vodstva ne more bi-1 prostorov na županstvu. Ne- ti v čast nikomur, kajti ne samo da ni pravilno, temveč je naperjeno proti interesom večine občanov; zatarej bi bilo priporočljivo, da dober-dobska občina ponovno skliče občinsko sejo in v prisotnosti vseh zainteresiranih obravnava probleme novih javnih del za prihodnje leto. Predvidena javna dela bodo namreč trenutno koristila nezaposlenim občanom, ki se sedaj z muko preživljajo, obenem pa bodo olajšala trud Število brezposelnih v do- občanov v prihodnosti. Toda berdobski občini, ki je v ro- | prav zaradi važnosti teh vpra- kah Slovenske demokratske zveze, je najvišje od vseh občin goriške pokrajine. Za tako rianje je nedvomno odgovorna osrednja oblast v Rimu-, nesocialna politika, ki jo vodi demokristjanska stranka, toda mnogo je napak tudi v občinskem upravljanju, ki bi se dale odpraviti in s tem kolikor toliko izboljšalo njeno gospodarsko stanje. Ste. Vilne občine na Goriškem so se pred zimskim časom pobrigale za vsaj začasno zaposlitev brezposelnih in so uspele bodisi z javnimi deli, kot so storili v Ronkah, bodisi z zimsko pomočjo, ki je nudila vsaj za nekaj dni zaposlitev brezposelnim v So-vodnjah. Doberdobski župan je večkrat obljubljal delovne centre za letošnje zimsko obdobje, toda januar je tu in dela ni od nikoder. Nekaj delavcev, ki so bili začasno zaposleni pri gradnji vojašnice v Doberdobu, je že 14 dni brez dela. ker je podjetje začasno ustavilo vsako najmanjše delo na zgradbi, do-čim bosta vojašnica in otroški vrtec v Sovodnjah že kmalu pod streho. Posebno nemaren pa je odnos, ki ga ima doberdobsko županstvo do Jamelj, kajti njene najnujnejše potrebe so vedno v ozadju in največkrat ostanejo neizpolnjene. Potrebe pa so velike, predvsem popravila cest in poti, kakor tudi zaposlitev, ki bi jo bili s temi javnimi deli deležni številni jameljski brezposeln: delavci. Na nedeljsko izredno sejo, ki je bila v Doberdobu in na kateri so razpravljali o zelo važnih vprašanjih o vseh krajih v občini, kajti bilo je potrebno pregledati in odobriti načrt javnih del za prihodnje leto, nista bila, kot se zdi. razen enega občinskega svetovalca, ki je bil obveščen o seji komaj 10 minut pred sejo m še to ustno, ostala dva svetovalca iz Jamelj niti povabljena. Na seji, na kateri je bito treba odobriti posojilo občini v znesku 3o mi- šanj je potrebno več pažnje in večjega čuta za enakopravnost za vse kraje in za kaj dni poznejp je neki goriški časopis objavil sliko nove zgradbe, ki bi morala biti zgrajena v vodoravni črti poleg sedanjega magistrata proti Ulici Nazario Sauro. Pri tem načrtu pa imamo nekaj pomislekov. Prvič se nam zdi neumestno, da se zgradba županstva nadaljuje proti Ulici Nazario Sauro. kajti tako bi odvzela prepotrebni prostor tej ulici prav danes, ko bi se morale ulice, širiti zaradi naraščajočega prometa, ne pa se zoževati. Res je, da je pred županstvom precejšen prostor, a iz dneva v dan narašča tudi število avtomobilov in motorjev, ki se tain ustavljajo. In nameravana zgradba bi pobrala avtomobilistom in motoristom precejšen prostor. Ce se že hoče zgradba razširiti, naj se raje žrtvuje del občinskega parka, ki je v notranjosti županstva. ali pa naj se zgradita dve nadstropji nad zgradbo, občinskega ekonomata, ,kv. je že. zgrajena na desni strani parka. Predloženi načrt pa tudi estetično ni zadovoljiv, ker bi sedanja zgradba županstva bila s tem pokvarjena, Z druge strani pa mislimo, da je zanimanja vredna zamisel. ki jo .ie sprožil nedeljski, ((Giornaie di Trieste«, ko pravi da bi bilo bolje, da bi si občina zgradila popolnoma novo poslopje v kakšnem drugem delu mesta, kjer- bi našli mesto vsi občinski uradi in kjer bi bila tudi dvorana za seje občinskega sveta, ker ie treba za sedanjo dvorano plačati visoko najemnino zaseb- niku. Tako popolnoma novo zgradbo pa bi lahko zgradili v Ulici Roma na praznem prostoru med palačama «£s-so» in «INAIL». ali pa v Ulici Vittorio Veneto nasproti zavoda «Lenassi». kjer bi bil na razpolago prece.išen prostor, lahko pa bi bila zgrajena na kakšnem praznem prostoru na zapaflnerrt delu mesta, kamor se sedaj širi naš': mesto. Seveda ni biki oj Tinska palača v tem primeru že izven mestnega središča a nične de. Prav gotovo je, da bo predloženi načrt naletel na ostre kritike in tudi na odobravanja. Prav verjetno se bo začela ostra polemika zaradi ie zgradbe, a mislimo, da se ne sme zgraditi v Ulici Nazario Sauro zaradi estetike, praktičnosti in tudi želje meščanov. Občinski možje naj torej dobro premislijo, preden se odločijo za ta korak. RAZVESELJIVE VESTI Z ONSTRAN MEJE ■•ItlHODNJU L ETO V NOVI 4.01CKI ŽIVAH.VV U It A II It i:\A DEJAVNOST Gradbene parcele dobijo brezplačno vsi, ki nameravajo v določenem roku zgradili hišo-Država in podjeija bi morala z dolgoročnimi kredih' omogočili, da bi si delavci sami zidali slanovanja Mnogi Novogoričani so željno pričakovali izdelavo urbanističnega načrta novega mesta. Saj so že več let sem z zaskrbljenostjo opazovali, kako grade hiše in ceste, ne da bi pri tem upoštevali regulacijski načrt. To pa iz preprostega razloga, ker načrta ni bilo. Konec oktobra je urbanist predložil načrt za področje med Kornom. Magistralo in Drevoredom E. Kardelja urbanističnemu svetu v odobritev. Kaj predvideva nov načrt? Predvsem je treba omeniti, da je opuščen prvotni načrt, ki je predvideval Novo Gorico kot središče bivše goriške oblasti z vsemi za to potrebnimi zgradbami. Med drevoredom m Kornom sq predvidene dve vrsti dvonadstropnih hiš, med njimi več vrst prostostoječih enonadstropnih tliš, in pa dve do tri skupine tako imenovanih po-ševnovrstnih hiš, zgrajenih ena tik druge, tako da imajo v tlorisu obliko stopnic. Ta sistem ja že udomačen predvsem v Švici in Danski ter nudi po mnenju arhitekta za stanovalce precejšnje ugodnosti. Predvsem je ziduva cenejša, prav tako tudi instalacijske naprave, vsaka hišica pa ima v ozadju z dveh strani zaprto dvorišče, kot nekak intimen družinski kotiček na soncu in zraku. V vsaki hiši je predvidena tudi veranda in vrtiček. Ob teh hišah pa bi bile potegnjene vijugaste uličice obdane z zelenjem. Če- prav so bili nekateri nasprotni tej nekam idilični ureditvi mesta v njegovem neposrednem centru, je bil predlog urbanista vendar sprejet, Sedaj zemljišča na omenjenem sektorju že parcelirajo. V skladu s tem načrtom pa je SGP ((Gorica« že zgradilo ob Kardeljevem drevoredu šest-stanovanjski blok in sedaj gradi JD2 še dva enaka bloka. Pa tudi zasebniki so že zaprosili za gradbena dovoljenja. Gradbene parcele dc-be brezplačno vsi, ki nameravajo graditi, samo da zg r are hišo v določenem ''oko Nerazumljivo pri vsem tem pa je. zakaj niso dali načrta, preden je bil sprejet, v javno diskusijo. Res je sicer, da je inž. Gvardjančič v oktobru imel v Novi Gorici predavanje o urbanistični problematiki Nove Gorice, toda predavanje je bilo prekinjeno in o tem niso razpravljali. Toda kdo more trditi, da ne bi prebivalci sami mogli dati kak koristen predlog. Sedaj je v delu načrt o ureditvi in zazidavi prostora na dveh straneh Magistrale. Tudi tu se bo načrt v mnogočem razlikoval od prvotnega. Prvotni je predvideval gledališko zgradbo na zapadni strani Magistrale, poleg upravne zgradbe, medtem ko novi načrt predvideva zgraditev Kulturnega doma z gledališko dvorano na vzhodni strani med upravnim poslopjem in že zgrajenimi stanovanjskimi bloki. Dejstvo je. da je bila v No-yi Gorici v zadnjih letih zasebna gradbena dejavnost silno omejena in mnogo manjša kot v ostalih mestih v Sloveniji, čeprav leži na mestni občini več sto prošenj za dodelitev stanovanj in čeprav so pogoji za nabavo materiala glede na bližino opekarn in cementarn sorazmerno u-godni. Vzrok je iskati predvsem v sorazmerno nizki življenjski ravni na Primorskem, ki je v znatni men posledica splošne obubožanosti primorskega ljudstva še za časa fašistične Italije, ki ni dala Slovencem niti najmanjše možnosti gospodarskega razvoja, niti ni gradila na tem ozemlju nobene industrije. Predvsem v tem je vzrok zaostalosti Primorske. Da bi to žalostno stanje vsaj delno odpravili ,ni dovolj čakati na to, da si bo gradbena dejavnost opomogla in razvila sama po sebi. V skladu z razvojem industrije v Novi Gorici bi bilo potrebno podpreti tudi iniciativo delovnih ljudi za gradnjo hišic. Potrebno bi bilo ustanoviti zadrugo za gradnjo delavskih in uslužbenskih stanovanjskih hišic! Država bi morala nuditi razne ugodnosti. da bi to akcijo podprla, predvsem pa omogočiti dolgoročne kredite graditeljem enostanovanjskih hišic. Tudi podjetja bi morala s krediti podpreti gradnjo hišic svojim delavcem in tako bi jim z manjšimi izdatki zagotovila stanovanja, kot pu če sama grade stanovanjske bloke. Mestna občina že dodeljuje na terenu med Kornom in Kardeljevim drevoredom prve gradbene parcele. Prihodnjo pomlad bodo nekateri zasebniki tu gradili. Ce bodo občina in podjetja pokazala za to akcijo potrebno razumevanje, smo lahko prepričani, da bo na tem področju kmalu zraslo novo delavsko in uslužbensko naselje. Državne železnice so že pričele graditi dva bloka ob Kardeljevem drevoredu. Podjetje «Primorje-Export» bo gradilo večji stanovanjski blok za svoje uslužbence. Mestna občina bo ometala še ostale bloke in dogradila 17. blok, v katerega se bo lahko vselilo 24 družin. Dokončali bodo tudi restavracijo m kavarno ter panovski predor, Z zgraditvijo predora bo končno rešeno pereče vprašanje cestne zveze Šempetra z Novo Gorico, Livarna «Strukeljs> bo pričela graditi nove obratne prostore, za kar so baje že predvidena v proračunu investicijska sredstva. Tovarna pohištva bo povečulu obratne prostore, dokončala upravno zgraditev ter požarni bazen, ki bo hkrati kopališče. Po vsem sodeč se obela Novi Gorici v prihodnjem letu bogata gradbena sezona in s tem tudi izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev tega nastajajočega mesta. H. J- Hišno osebje za Anglijo zmogel), vendar ni mogel preprečiti mlademu nasprotniku, da ne bi dobil prvih dveh setov, od teh prvega po dramatični borbi v 24 gamesih. Potem se je Trabert opomogel in se do skrajnosti potrudil, da hi rešil točko za svoje moštvo. Posrečilo se mu je dobit; dva seta. Po dveh urah . igre je začel padati droben dež in igrišče je postalo spolzko. Oba igralca sta morala obuti copate z žeblji. Z igro, ki je navdušila številno občinstvo, je Hoad po DANES OPOLNOČI TRADICIONALNA «C0RR!DA» V SAO PAOLU Pokrajinski urad za delo sporoča, da še vedno najema hišno osebje za Anglijo. V • poštev pridejo neporočene i —^ _ ■ * #» „.d „ , v Silvestrovem teku? Zatopek ali Mihalič pa tudi zakonci brez otrok. Kogar zanima, naj se javi pri pokrajinskem uradu za delo. Gorica, Ul. Crispi št. 9 od 10. do 12. ure. Prispevki za zimsko pomoč Pokrajinski odbor za zimsko pomoč je do 24. decembra dobil za sklad zimske pomoči 810.266 lir. Prispevke so darovala razna trgovska in industrijska podjetja in uslužbenci S A H V Zagrebu troboj Pirc * Fuderer - Rabar za državno prvenstvo Zmagovita trojica Pirc - Fuderer - Rabar, ki .ie delila prvo mesto na nedavnem šahovskem šampionatu Jugoslavije, bo v kratkem odigrala dvokrožni turnir za naslov prvaka. Po odločbi Šahovske zveze Jugo-tlaviiie bo ta turnir v Zagrenil z začetkom 7. februarja. Določeno je, da bodo vsi trije vt primeru enakega števila točk idtgrali še en krog. Ce bosta hnela dva igralca v primeru dvokrožnega ali celo trokrož-nega turnirja enako števiH točk, protem bosta igrala še ove partiji za natdov prvaka. V primeru, da bi se za turni« Nevarni pa so lahko tudi Finec Taipale, Belgijec Theys. Nemec Eberlem in domačin Gonzaga jpl!iavj}3 s,a"‘° cLva ,fc<\ ' ... - B stA'Odigrala med seboj dvoboj SILVESTROVANJE prt ,,Zlatem pajku" Kot prejšnje leto bomo tudi letos silvestrovali v dvorani «Zlatega pajka« na Korzu Verdi štev. 1. Pripravljen bo dober bife in igral bo prvovrsten orkester, ob katerem se bodo gostje lahko zabavali in plesali vso noč do zore novega leta 1954. Ker se nudi prilika, da lepo preživite zadnje urice starega leta in radostni in veseli stopite v novo leto 1954. izkoristite priložnost in pridite vsi v dvorano ((Zlatega pajka«. Pričetek zabave na Silvestrovo zvečer ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA ; Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cričtofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. KINO CORSO. 16: ((Giuseppe Verdi«, barvni lilm, P. Cressoy, G. Andr e. VERDI. 17: «Vila Borghese«, E. De Filippo in V. De Sica. CENTRALE. 17: «Monski tiger«, W. Beerv. VITTORIA. 17: ((Kesanje«, E. Nova in D. Duranti. MODERNO. 17: «Tokio dossier 212», F. Marly in R. Peyton. Danes opolnoči (po krajevnem ' času) bo v Sao Paolu dano znamenje za st ort tradicionalnega Silvestrovega teka, ki dobiva iz leta v leto vse večji mednarodni pomen. Letos je ta pomen še posebej poudarjen z navzočnostjo vrste odličnih tujih atletov, med njimi svetovnega rekor- njih metrih, nadalje Belgimc Lucien Thcps, ki je zlasti ce-ujet] kot tekač v krosu j n ki je v Silvestrovi Corridi že zmagal leta 1950, vsekakor pa v mnogo slabši konkurenci, potem ne več mladi, toda neverjetno vztrajni Ne inte Het-mnnn. Eberlcin, Sved Tore Nilsson, ki se ne zdi tako ne- derja ‘Emila Zatopka in letos- paren, Francoz Jacgues Ve njega najuspešnejšega svetov nega tekmovalca v krosu, Jugoslovana Franja Mihaliča. Med njima bo tudi po splošnih napovedih največja borba za prvo mesto, čeprav tudi druga presenečenja niso izključena Zatopek je po mnenju strokovnjakov nedvomno največ ji dolgoprogaš vseh časov. Letos je tudi v odlični formi, kar kaže njegov rekord na 10.000 metrov (29:01.6). Ko bi bilo tekmovati je na tekališču, bi v njegovo zmago nihče niti najmanj ne podvomil Njegove zmožnosti v krosu, ki mu je tek v Sao Paulu še najbolj podoben, pa še niso presku-šene, zlasti na krajše razdalje (proga meri 7300 m). Poleg tega pomeni mnogo taktika in spretnost, kajti na startu dela gnečo več tisoč tekačev. Mihalič, ki je že dvakrat nastopil na Silvestrovem teku, ima v lem bogatejše izkušnje; razen tega je letos nedvomno svetovni tekač v krosu številka ena, saj je zmagal v vseh tekmovanjih, kjer je nastopil. Lani je Mihalič izboljšal rekord proge skoraj za tričetrt minute in dosegel za več kot minuto boljši rezultat od tistega, s katerim je leta 1949 v času takratnega rekorda zmagal slavni Finec ViIjo Heino. Nastopajo pa še Finec II-mari Taipale, ki utegne imeti zaradi svoje izredne brziv.e največje izglede za zmago, ce se bo tekma odločala v zed- JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU HARANGOZO ZOPET PRVAK nier, ki tudi nima mnogo tipanja, ker je najbolj znan kot tekač na 1500 m (vendar so najbrž v Parizu že vedeli, zakaj ga pošiljajo_ na tako dolgo pot) in končno domačin, mali Luis Gonzaga, ki je že marsikomu zmešal račune; lani je bil tretji, predlanskim pa drugi. Skratka, današnja Co rrida v Sao Paolu obeta biti izredno napeta, borbena in polna presenečenj, štirih partij. V primeru neodločenega izida bosta igrala še dve partiji, v skrajnem primeru pa še po eno partijo (skupaj 8 partij). Sovjetske smučarke odpotovale v Grindelvvald MOSKVA, 30. — Sovjetska ženska smučarska reprezentanca je odpotovala danes v Švico, kjer se bo 8. in 9. ia* nuarja udeležila tradicionalnega tekmovanja v Grindel-lvaldu. To bo prvič, da sovjetske smučarke nastopajo na mednarodnem tekmovanju. V reprezentanci sta državni prvakinji Valentina Zerova m Ljubov Kozi reva ter Sof:ja Sišina in Lilija Katkova. I huuna 7jL LLLL V Subotici se je končalo le- Bajič, Krasie itd-tošnje tekmovanje za državno { Med ženskami so bili v fl-prvc.nstvo v namiznem tenisu. | nalu doseženi naslednji rezul-Prvo mesto v tekmovanju mo- j tati: Čovič : Harmat 3:1, Vrzič: siv1'h za plasma n posameznikov j Nikolič 3:2, Harmat : Nikolič jt osvojil tudi tokrat lidian- i 3:0, Vrzič : Čovič 3:1. Ker so gozo, ki je vse tri tekme v! imele Harmatova, Čovičeva in finalu odločil v svojo korist, j Vrzičeva vsaka po dve zmagi, 7, Barlovičem je igral 21:9, 21:7, | so odigrale te tri prvopiasira-19:21, 21:15. Z Grujičem 12:21.! ne tekmovalke medsebojne 21:11, 21:15, 21:19, z Vogrincem j dvoboje za prvo mesto. Članica pa 21:15, 11:21, 21:16 in 21:12. j Spartaka Čovičeva je dosegla Rezultati ostalih finalnih te- j dve zmagi in tako osvojila kem: Vogrinc : Grujič 15:21, j pivo mesto. Premagala je 21:10, 21:6, 21:7; Vogrinc : Bar-i Vrzičevo z 21:16, 21:6, 21:16, lovič 19:21, 17:21, 22:20. 21:17; i Harmatovo pa z 21:8, 21:10, Grujič : Bariovič 21:19, 25:23,, 21:12. V borbi za drugo mesto 17:21, 13:21, 21:17. | je Harmatova premagala Vrzi- Potemtakem je končni red čevo z 21:19, 21:16, 12:21, 21:13. naslednji: Harangozo, Vogrinc, Grujič, Barlovič, Roža, Gabrič, Plasmam mladincev: Barlovič, Markovič, Hudec, Hlebe. predvaja danes, 31. decembra in L januarja Odgovorni urednik STANISLAV HENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 št 6 Ul. uad. — Telelou številka 93-808 In J4-638, — Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In Od 15 • 18 — TeL 37-338 — Cene oglasov: Za viak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 tir — Za FLRJ za vsak nun širine 1 ,ioip;» ra vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica lit. S. Pellico 1-11 Tei. 33-82 — Rokopisi se ne* vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 310 diru Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Aeencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. založba Slov** nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-!., tel. 21-928. tek, račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst N.