TRST, sobota 30. julija 1955 Leto XI. - Št. 179 (3108) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94'638, 93-808, 37-338 tt ^'STV°: UL. MONTECCHl It. I, III. n »d. — 1 F.LEFON »3-888 IN »4-638 — Roštnl predat 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2» — Tej. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 »ir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija.. Izvod^ 10,_ 'P“'tno , ~ °GLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v lirim 1 stolpca: trgovski 60, ftnančoo- Pottnl tekoči račun JSaložnifcvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega moaenvskega tiska, uriavna zaiozoa »i v je, ^ Tlu 10°. osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana. Stritarjeva 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - * - 375 - Izdata ZaloimStvo tržaškega 5000 ameriških vojakov iz Avstrijo bo razmeščenih Po vsej verjetnosti v Veroni, Viconzi in Trstu J"0 je izjavil zunanji minister Martino na včerajšnjem sestanku zunanjepolitične ^misije in dodal/ da star Jugoslavija in Avstrija že začeli pogajanja v zvezi z medna-r°dno konferenco o tržaškem pristanišču, ki jo predvideva londonski memorandum C4"*« dopisnika) Mtr A — Zunanji minici kamfe je na današnji za- v« na aant *.vt m za zunanje bedo vt drugim izjavil, da "berili. a^em premeščene ** bil« j zasedbene čete, ki ltilHo «oslei v Avstriji, v veli«,! Cete bodo pod po-jjnskih m eneSa izmed itali-Področi,.gtneralov, ker spati« ■belčen ’ 3er b°d° čete razlije. Poveljstvo Ita- do -ii® i® vest> da bo" v Boem, \ £a‘a nameščene i«tno a. u.r deial’ da je ver-'1»B 'v %.b° del teh čet po-**" verono, Vicenzo >n Tr.t, r»iil £led« ' tl« a- * da do •® Trsta je še izda bi čimprej pri-c« 0^Fledvi*«»e konferenca st« ?niiču’ g,ede kRte* * tri j * j Jugoslavija in A v- Martin I8Žel1 pogaiania-6 rezult“. i* obširno poročal f®."0« in ženevske konfe-»lia,,ske orisal delovanje ita-”ATo vlade v okviru c® ie ki. f?aultatih konferen-n0litivnejari rleial- da naj-L* novo rezultat predstav-’ »o Ba 0Jračje prisrčnosti, dveh . v.zP0,tavili zastopaj deistva b blokov. Spri- viden;-J,tva. V Va ločni uh "Jih !r*ba nri-ucn« opredelitev, je konf-pri*nati -------------: tal/ ?a n‘ bila Pred-vpr8Saolsbja rešitev spor-"l‘hova t ?J> temveč samo ?f*t>a nri*° . opredelitev, je - n,ereno"nat' nesporni uspeh *< ie “0C*. Temna točka je , Vnr.i Martino, nem-!ev je • ahje, katerega reši-lektivr, iskati v okviru ',p0r«zuiv,e varnosti v duhu "tiiji a 0 Zahodnoevropski Kar ^žbo naf*?Va direktno ude-organi,'abJe v mednarodnih tazPravi? 0 katerih se je skupn. ‘lato ob vprašanjih "ister £i0risU narodov, je mi-Koster ijartino dejal, da je Ualij, ^uHes zajamčil, da bo OZN Udeležena v komisiji f* ves- razorožitev, čeprav '°ga It ?. ni članica OZN. Na-*ku|,tj ‘tjanske vlade bo, po->06,7 vsemi sredstvi, da *0vori((■ “vala pri vseh raz- govore, ki jih je imel veleposlanik Magistrati z Dulle-lom in Molotovom. V teh razgovorih so se dotaknili dveh važnih vprašanj. Prvo. ie vprašanje italijanskih ujetnikov v Rusiji, glede katerih Vlada prepričanje, da je njihovo število neznatno, in naloga vlade bo poskušati te ujetnike osvoboditi. Prav tako je haloga vlade, rešiti vprašanje vstopa Italije v OZN. V razpravi o Martinovem poročilu je MSl-jčvski prvak De Marsanich govoril o Južnem Tirolu in o premestitvi, ameriških čet iz Avstrije v Italijo, premestitev, ki bi *po njegovem mnenju morala biti le začasna. Nen-nijev socialist Lombardi si je glede rezultata ženevske konference strinjal z Martinom ter priporočil vladi naj začne z učinkovito ajicijo, da bi se Italija mogla udeležiti vseh mednarodnih pogajanj. Vztrajal je pri zahtevi, da mora Italija priznati Ljudsko republiko Kitajsko ter pri tem poudaril, da je Italija edina država, ki * Kitajsko nima niti gospodarskih in kulturnih stikov. Pajetta od KPl je predlagal, nuj Italija pošlje na Kitajsko posebno misijo in obžaloval dejstvo, da je Italija sprejela predlog NATO o premestitvi ameriških čet iz Avstrije v Italijo. Diskutantom je odgovoril minister Martino, ki je povedal, kje bodo verjetno razmeščene ameriške čete — kot poročamo zgoraj. MSI-Jevcu De Marsanichu je odgovoril, da nikakor ni potrebno odpovedati sporazum Gruber - i)e Gasperi. ker vprašanje Južne Tirolske je vprašanje notranje politike, ter da bodo težave pri izvajanju sporazuma premagane z ukrepi, ki jih bo vlada čimprej sprejela. Glede LR Kitajske je Martino dejal, da je naklonjen priznanju Mao^etun-gove vlade, vendar pa da so potrebna pogajanja glede italijanskih pravic in koristi, k najvišji ravni, _ np j« omenil tudi raz- jih je kitajska Vlada kršila. V 5!!*ko VIČEVA TIS11II l/ IM A KONFERENCA 0 terjatvah FLRJ ^Vzhodnih državah licence za graditev letal «Mig-15» v Jugoslaviji bik 29- — Predstav-1 kmalu privedli do razširjenja avneK« tajništva za blagovne izmenjave, ki bi ob- tl. J“ 7.a rt z*.. i :____i _ i.i *kovi£J' ,2ad*ve Branko Dra-tl u Rjavil danes na Jug0sI 0vhi konferenci, da do v , 3a Pričakuje, da bo- ia4*le 0evroPt'ke drža,ve 8o»l0v eaevati vprašanja ju-dotio te teriatev in da «Io v- terjatve realiziiane. "lalijg.;. 0 v skladu z nor-»OsUvijo . °dn°sov med' Ju-Je rekel iln temi državami». rU, ,ja .uraškovič in pouda-5P0(jars.Je jugoslovansko go-tr*ovin,t? a«radi prekinitev "o g 'h odnosov z Vzhod-Jrotn- 0po leta 1949 imelo o-tltov^ , laRubo. Branko Dra-Pr,dseH , spombil na besede d, 7edp>k« Tita v Karlovcu. 2aU ',lviEtska vlada poka-reše 0*U. rai£Umevanja gle-. ^a vnI#?la teea vprašanja. ■ r*nci a anie o bližnji kon-"t Kital 'Ie*eposlanik()v ZDA «t»vni, s * v Ženevi, je pred-javil g ^avr>ega tajništva P°zitive * pumen' ta sestanek St dogodek in najučin. l°žaja p7!t za pomiritev po- Ka ba Daljnem vzhodu. *potu Praaanje, kaj misli o SMako -,°d Indijo in Portu-^kov 7rad' tJoe, je Branko ^blljj ic odgovoril, da je o-a ga o»°e Sest«vni del indij-rt tega lja ln da so zara- tS '1PravZa*lteve Indijske vla-o teij) L^ene in naravne in da Do ker i‘h indtj-ka Ven in 'tHvlja na konstrukti- Tuil ,n'lr°ljuben način. ». ** dr\*>.i_ . >kt so Branka segala vse proizvode, značilne za izvozno strukturo obeh dežel. Križarka «Salem» v Dubrovniku DUBROVNIK, 29. — Ameriška težka križarka «Sul*mr>, poveljniška ladja komandanta VI. ameriške sredozemske flote je priplula danes v dubrovniško pristanišče. Poveljnik VI- flote, viceadmiral Oatsey in ameriški veleposlanik v Beogradu James Rid-dieberger sta obiskala predsednika mestnega ljudskega odbora in kontraadmirala Ljuba Truto, ki sta mu kasneje vrnila obisk na ladji. Kontraadmiral Truta je priredil danes kosilo na čast poveljnika VI. ameriške sredozemske flote. Križarka »Salem* bo ostala tri dni v Dubrovniku. odgovoru Pajetti, ki je rekel, da je sovjetska vlada povabila kanadskega ministra Pearsona na obisk, je Martino izjavil, da bi tudi on rad sprejel povabilo v Moskvo če bi ga dobil. Delo parlamenta Danes je poslanska zbornii ca zaključila evoje poletno zasedanje; jutri bodo poslanci odšli na dopust, večinoma v Dolino Aoste, kjer so si žč vnaprej naročili sobe v hotelih, ki so, kot poročajo, Vsi zasedeni. Zbornica se bo ponovno- sestala 21. septembra in bo razpravljala še o devetih proračunih, med katerimi je proračun ministrstva za zunanje zadeve, za katerega so predvidene štiri seje, proračun ministrstva za prosveto s tremi sejami in ministrstva za notranje zadeve s štirimi sejami. Jesensko zasedanje bo zaključeno predvidoma 31. oktobra. Na današnji seji so razpravljali o proračunu ministrstva za pravosodje in pozno zvečer okrog 10. ure so glasovali o nič manj kot desetih zakon skih ukrepih, ki so bili vsi izglasovani, in sicer proračuni ministrstev za obrambo, trgovinsko mornarico in za pravosodje. Ostali ukrepi so bili naslednji: spremembe določil glede splošnega davka na dohodke v trgovini z živino, spremembe proračuna dohodkov in izdatkov nekaterih ministrstev in proračunov raznih avtonomnih podjetij, določila glede davčnih olajšav za razpust združenj za nepremičnine, spremenitev v zakon dekreta, ki zadeva nova določila o trgovanju s tujimi valutami, ukrepi glede obdavčenja javnih gledaliških prireditev, davčne olajšave in pomoč zavodom za ljudske hiše za slepce, ratifikacija in izvršitev sporazuma o človečanskih pravicah in osnovnih svoboščinah, ki je bil podpisan v Parizu 20. | «Artr&2. Vsi ti ukrepi so bili‘sprejeti s precejšnjo večino, tako da je od 451 navzočih poslancev glasovalo proti večinoma 170, najmanj pa 78 ! poslancev. I V razpravi o proračunu mi-! nistrstva za pravosodje so monarhisti kritizirali dejstvo, da še vedno ni poskrbljeno za zakone, ki so predvideni z ustavo, kakor tudi počasnost poslovanja sodišč. Neki poslanec MSI je dejal, da nov zakon o kazenskem postopku predstavlja »pravo revolucijo* ter da je prehitro stopil v veljavo; kritiziral je dalje, ustanovitev višjega sodnega sveta, češ da je to »zaprta kasta, ki ustvarja v demokratični državi absolutno oblast*. Poslanec CaVallari od KPI pa je dejal, da mora biti pravosodni minister zaščitnik ustave, ki mora skrbeti, da se njeni členi izvajajo Pravosodju je treba vrniti zopet spoštovanje javnega mnenja in ga spraviti iz seda-njih pogojev nepopularnosti. Končno je'poudaril, da se morajo odstraniti vse protidemokratične nakaze sedanjih zakonov, ki izvirajo iz fašistične zakonodaje, tako da bo zakon zares enak za vse, ter da se ne bo več izvajal pritisk na sodno oblast, ki uporablja dvoje uteži in dvoje meril. V svojem govoru je po razpravi govoril demokristjanski referent Fodderaro. ki i« povedal. da znaša pror-čun za leto 1955-56 ministrstva za pravosodje 50 milijard in 475 milijonov lir, kar pač ne zadostuje, ker je premalo osebja, ker so sodna poslopja nezadovoljiva itd. Nato je govoril pravosodni minister Aldo Mo-jga generala v Pulju, vendar ro, ki je dejal, da kriminali- teta ne rasle, vendar pa da so se povečali primeri nenamernih kazenskih dejanj, kar pripisuje povečanemu prometu. Povedal je dalje, da je ministrstvo prejelo 880 prošenj za pomilostitev. Glede predloga za ukinitev kazni na dosmrtno ječo, je minister dejal, da bo potrebno o tem razpravljati, ko bo na vrsti reforma kazenskega zakona, ter da je zadeva prpveč važna, da bi se moglo odločati o njej na hitro. Vsekakor pa se je že doslej prakticiralo spremeniti kazni dosmrtne ječe V začasne kazni. Govoril je nato o onih obsojencih. ki so jih obsodila zavezniška sodišča ter pri tem dejal, da je nekatere primere že proučil kot na primer kazen Pasquinellijeve, ki je lela 1946 ustrelila angleškc- bila za predloge za spremembo tega postopnika; glede civilnega zakona pa je rekel, da je pozitiven. Se prav posebej je poudaril nezadostno število sodnega osebja ter povedal, da pa je ponpvno odklonila Kakršen koli ukrpp„o svoji pomilostitvi. Minister je poudaril, da je njen zločin izrazito političen in da je ministrstvo v številnih primerih za politične zločipe določila pogojno svbbodo, kar je storilo tudi glede mnogih navadnih zločinov. Ministrstvo je tudi ugodno rešilo številne prošnje o pomilostitvi. .>:*!•• • ■>;, Minister je indirektno tudi priznal, da je država še precej daleč' Od tega1, da bi izva- jjif ul!3vns a Eru',n,,da iih bo začela e tudi a v Hcenci. Govori Pekaj i„, a si Jugoslavija že da ličen,^r'Zadeva’ da b' do" f’ lahort„° Gradnjo kake-H1V,keGa u?a, s°dobnega tipa h^al- da toL ' D,aškovič je d!i potrditi 1 Rovoric ne more S :. »Končn zanikati in do-'bielo ,u°' kakšno važnost H ra,L!'Vet- bi Jugo- m Upom i s tem a11 V hL letala?» tej vr“3-°- raz«°- Azijsko-afriska skupina je danes zahtevala, naj glavna skupščina razpravlja o položaju v Maroku in Alžiru - Francoska narodna skupščina podaljšala izredno »tanje v Alžiru za šest mesecev bi; u ‘n Stavnikl JURo* ?g°vnih za razširitev "ih 'f bi) trfvi"»kwv,; pr,lože‘ k;, °bema . Sporazumu Jkl*njen S"70va,,,a' *i i« IV*oskvi je„, 5anuarju tetin s* raz* Poroča Ju8°-*Vll»jo i» ? ,°ri ugodno drž« tn bodo verjetna Ml-«/ VORK 20 iško skupina delegacij nih drugih napadih iz zasede P« oz* -i-«- <" **- • c,”bU”‘» M"- »nente. Dva med njima zahtevata vpis alžirskega m maroškega vprašanja na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN, tretji pa je pismo predsedniku Varnostnega sveta s prošnjo, naj opozori člane sveta na položaj v Maroku. PARIZ, 29. — Francopka na. rodna skupščina je s 369 glasovi proti 247 odobrila podaljšanje izrednega stanja v Alžiru za šest mesecev. Debata o položaju v Severni Afriki se je začela včeraj z izjavo ministrskega predsedni. ka Faura, o Alžiru pa je poročal danes notranji minister Bourges Manoury. Dejal je. da se prvič od novembra 1954 opaža v treh severnoafriških departmajih relativen mir. da pa vlada ne more zmanjšati svojih naporov, »ki naj ' najprej obnovijo javni red, nato P* uresničijo upravno, social- ku je prišlo danes do novega bombnega napada. no in gospodarsko prenovitev* Nastopil je proti zagovornikom teze, da se je treba v alžirskem primeru zgledovati po Tuniziji in dati Alžiru notranjo avtonomijo in dejal, da je »republika ena in nedeljiva*. Medtem prihajajo iz Sever-ne Afrike nove vesti o neredih in napadih, V zasedi, ki sj jo postavili alžirski uporniki v hribovju Aures, je bilo 23 članov Ju.i-ke legije ubitih, 15 pa ranjenih. To je bil do-slčj najhujši spopad, kar jih je ibilo na alžirskem ozem- , lju. Poročajo Pa 0 Jttvil- Milijardna škoda zaradi nalito« « Srbiji BEOGRAD, 29. — Zaradi izredno hudega deževja je bil v Srbiji prekinjen avtomobil« ski promet na dveh krajih. Prav tako je prekinjena železniška proga med Despotovcem in Markovcem v dolžini 100 metrov. Siloviti nalivi so povzročili ogromno materialno škodo v jugozahodni Srbiji. Samo v okolici Leskovca, ,ki jp znan kot center tekstilne industrije, cenijo materialno škodo na vej kot milijardo din. naj odtehta morebitno upiranje republikanske desnice, čeprav si ta spričo nedvoumne ugodne reakcije javnega mnenja na ženevsko konferenco ne upa tako odkrito na dan. Se vedno se pojavljajo tudi glasovi o možnem obisku sovjetskih voditeljev v ZDA in o potovanju podpredsednika ZDa Nixona v Moskvo. Vendar izražajo v političnih krogih zaenkrat mnenje, da bi do sovjetskega obiska v VVashingtonu lahko prišlo šele po izmenjavi obiskov med sovjetskimi in angleškimi državniki, tnrgi Šele nekje leta 1957. J l i Kanadski ministrski predsednik S»ipt Laurent pa je izjgvil danes na tiskovnj -kon-ferejici, da* M bjla kanadska"1 vlada zelo vesela, ko bi sprejela obisk jSovjjtjljih »voditeljev. Vbnaar jč "doflat, Ba ne kaže, da bi kanadska vlada prva povabila Bulganina in Hruščeva, naj obiščeta Severno Ameriko, in s tem daj razumeti, da bi bilo zaželeno, ko bi pobudo dala ameriška vlada. V Londonu so danes zabeležili kosilo, ki ga je priredil Eden Churchillu. Sodijo, da je ob tej priložnosti novi ministrski predsednik obvestil svojega prednika o poteku nedavne ženevske konference, o bližnji konferenci štirih zunanjih mini-, strov in o mednarodnem položaju sploh. Kot je znano je Eden obiskal Churchilla štiri dni pred odhodom v Ženevo. Nadalje so v Londonu za-belež.ili začetek sodelovanja med angleškim in sovjetskim radiom. Prvič se je zgodilo, da je sovjetški radio neposredno in uradno sodeloval pri oddaji, ki jo je priredila angleška radijska družba BBC. Ta je namreč včeraj zvečer organizirala oddajo z nasloyom »Po Ženevi*, pri kateri so sodtlovale nekatere ameriške, francoske in nemške radijske družbe. Vabilo k sodelovanju je bilo poslano tudi sovjetskemu radiu, vendar do ene ure pred začetkom oddaje ni bilo odgovora. Takrat pa je po telefonu poklical direktor sovjetskega radia, ki je želel govoriti z direktorjem BBC Sirom Brianom Ja-ccbom. Ta Je zagofčVil,' da bo soVjetški prispevek k oddaji v cgloti uporabljen in dobi;o uro kasneje je BBC že oddajala ;kratek komentar Nikolaja Dobrova, enega4 izmed najbolj znanih ! i; nnt,. obroka drv za kurjavo. Podrob- /• i, • !• i • not ra- tranji komisiji FIOM zastopa- didaktičnp ravnateljstvo imelo na razpolago svojo dvora- nejše informacije daje občinski urad za sklepanje pogodb v Ul Rettori 2. nji komisiji Je FIOM imela 17 predstavnikov, CISL in UIL pa skupno II (5 in 6). no, uečnci pa še štiri dvorane, kjer bodo nameščene stroj, ne delavnice. Z letošnjim oktobrom bo na razpolago po- PO PETIH URAH IN POL POGAJANJ NA VLADNEM KOMISARIATU NK NOBENE RENIT VE SPORA med CltDA in varilci Sv.Marka Posredovanje dr. Palamare med predstavniki delavcev in podjetja Pogajanja se bodo nadaljevala drevi ob 18. uri - Za danes ob 11. uri je sklicana skupščina varilcev, ki bo na vrtu Delavske zbornice Opozorilo Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja prizadete, da morajo biti prošnje za izstavitev kazenskih listov za državljane, ki so rojeni v inozemstvu, za državljane, ki so rojeni v pokrajinah, ki ne spadajo več v državno ozemlje. kakor tudi za tiste, ki so rojeni v bivših italijanskih kolonijah in italijanskih posestvih in za tujce, ki so TISKOVNA KONFERENCA DR. A. MAH1NA ZA IZBOLJŠANJE ODNOSOV med financo in davkoplačevalci Novoustanovljeni oddelek bo vzdrževal stike med občinstvom, raznimi javnimi uradi ter tiskom in radiom Dr. Annibale Marino je včeraj ob prisotnosti intendanta tržaškega finančnega urada dr. Prestandrea obrazložil na tiskovni konferenci naloge novou*tanovlj*nega oddelka, ki bo od L julija skrbel za izboljšanje odnosov kot tudi penzije in to izred- no hitro ter ob najmanjših napakah. Po zaključku tiskovne konference so prisotni novinarji prisostvovali zaključni svečanosti prvega usposobljenost-nega tečaja, ki je trajal od m«4 Občinstvom in davčno aprila in ki Jac upravo. Nova služba im gi: izboljšanje zunanjih in notranjih odnosov. Izboljšanje zunanjih odno-gov stremi za .ureditev odnosov med financo in davkoplačevalci. V la namen bo novi urad zbiral vse pripombe, zahteve in predloge davkoplačevalcev ter jih posredoval odgovornim upravnim organom. Urad bo občinstvu dajal potrebne informacije glede vseh davčnih vprašanj in je v ta namen v Trstu uredil posebno dvorano za posvetovanja. ""Urad bo vzdrževal stike tudi z ostalimi javnimi uradi in uradi province, zbiral gospodarsko - finančne podatke ter jih sporočal odgovornim organom- Pomembni bodo tudi stiki urada s tiskom in radiom, ki predstavlja v modernem svetu najugodnejše sredstvo za razširitev vseh vesti. Po drugi strani pa bo tisk lahko s pomočjo tega urada obveščal davčno upravo o vseh zahtevah, predlogih, spornih vprašanjih itd., katere dnevno sporočajo čitatelji lokalnim listom. Slične so naloge urada tudi glede ureditve notranjih odnosov. Tako bo novi urad zbiral vse predloge uslužbencev in skrbel za izboljšanje odnosov med osebjem. V ta namen so v aprilu uredili krožek finančnih uslužbencev, ki v prijetnih prostorih na Trgu Oberdan nudi možnost oddiha in istočasno ustvarja ozračje za boljše stike med uslužbenci. pomemben bo tudi prispevek novega urada z organizacijo usposobljenostnih tečajev v korist uslužbencev, ki bodo na ta način lahko napredovali. kot tudi v korist davkoplačevalcev, saj se bodo odnosi nujno izboljšali, ko bo na razpolago dovolj visoko število kvalificiranega o-»ebja. Zanimiva je bila tudi vest o ustanovitvi mehaničnega centra pri uradu zakladnega ministrstva v Trstu. Ta center bo z izredno nizkim številom ljudi izračunaval in izplačeval vse plače uradnikov jvilnim uslužbencem polaga- a dve nalo-1 nie za dosego IX. službene stopnje. Intendant dr. Prestandrea je ob zaključku tečaja omenil številne predmete, katere so s pomočjo 196 lekcij univerzitetnih profesorjev in strokovnjakov finančnega urada u-radniki predelali in tako pridobili pomembno znanje. Novinarji so si nato ogledali lepo urejene prostore krožka, kjer je urad za izboljšanje odnosov priredil zakusko. Ustanovitev novega urada za izboljšanje odnosov med davčno upravo in davkoplačevalci predstavlja sicer pomemben korak naprej, vendar predstavlja izključno tehnični način reševanja tega vprašanja. Resnični vzrok za nezaupanje in včasih odkrito sovraštvo je v dejstvu, da finančna uprava, kljub svečanim zagotovilom, v resnici že vnaprej ne verjame davkoplačevalcem. Krivda za sedanje odnose ni samo v nepoučenosti, pomanjkanju organizma, ki bi skrbel za vsestransko obveščanje itd., temveč v sedanjem davčnem sistemu. Izpremeniti te odnose pa je mnogo teže, kot ustanoviti nov, pa še tako koristen urad. Včeraj ob 18. uri so se na sedežu vladnega generalnega komisariata sestali predstavni. ki CRDA,, rindikatov, urada za delo ter oddelka za drlo ih socialno zavarovanje. Sklical jih je dr. Palamara, da bi -se pogajali o rešitvi spora električnih varilcev’ Za Delavsko zvezo so se udeležili pogaja‘nj Radtčh; prof. Nema, tajnik, sindikata kovinarjev Tominez, člah tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka Burlo in drugi člani tega odbora. Delavsko zbornico so zastopa'! Pinguen-tini, Novelli in tajnik njenega sindikata kovinarjev Cosuligh. /m vodstvo CRDA no se udeležili pogajanj inž. Pacchia-rini in drugi funkcionarji, tirad za delo je predstavljal odv. Levitus. oddelek za delo in socialno zavarovanje ur. Augelli. Posredoval pa je vladni generalni kom;sar dr. PalnpTara. F, ga Janja so trajala pet ur i'n pol, in sicer od 18. do 23.30. Dosežen še ni bil nikak sporazum in se bodo pogajanja nadaljevala danes ob 18. uri. Zato se seveda stavka varilcev nadaljuje. Danes ob 11. uri pa se bodo varilci zbrali na skupščini na dvorišču Delavske zbornice. O pogajanjih ni drugih, potrjenih vesti. Vsekakor se zdi, da so se začela s tem, da je ravnatelj urada za delo dr. Levitus povzel ves dosedanu potek pogajanj, nakar naj oi dr. Palamara pozval navzoče naj puste vnemar načelna vprašanja ter naj preidejo k obravnavanju stvarnih in praktičnih vprašanj. Nato n»j bi se začeli razgovarjati o pogojih, s katerimi bi se vrnili varilci na delo. Sindikalni predstavniki naj bi zahtevali, da se ponovno vzpostavi stanje pred ukrepi ravnateljstva CRDA, nakar naj b. se delavci vrnili na delo se začela pogajanja za njih pogajanj. Vsekakor so se med pogajanji večkrat ločili in je dr. Palamara ločeno duku tiral s predstavniki CRDA in sindikatov. Vsaj po (zunanjero. videzu je, bilo.epa-zitf, da inž. Pacchiarini5 trmasto vztraja na svojem, stališču in je hil med razgovori tudi najbolj glasen in .gosto-v bfseefen. -*• WRB8Wyti Sprjeo dosedanjega poteka pogajanj bi bila vsa ugibŽtnjti brez trdne podlage. Dejstvo, da se pogajanja nadaljujejo, pa vendarle vzbuja upanje, da bo morda danes sklenjen sporazum, sicer bi se predstavniki delavcev in delodajalcev že snoči razšli. Delavci na vsak način pričakujejo, da bodo pogajanja rodila uspeh in so se tudi v precejšnjem številu zbrali na Trgu Uniti*, kar priča, kako močno jih skrbi, kakšni bodo rezultati posredovanja dr. Palamare. Ker gre pri CRDA' za podjetje IRI, torej pod državno kontrolo, upajo delavci, da bo vladni generalni komisar napel vse sile, da se spor resi tako, da ne bodo delavci prizadeti, zlasti ker , * <* i Jv i*t' ''btrfSjll sta 49-letni Mario Bargero iz Ul. Gambini 7 . in 42-letni. Aldo Franco iz Ul. Cadorna 3. Zenico je prvi spoznal Bargero, ki ji je pomagal, da je s pomočjo nekega odvetnika prišla »pet do svoje lastnine (vrednostni papirji), ki eo ji jo bili odnesli njeni sorodniki po moževi smrti. Vrednostne papirje v skupnem znesku 6 milijonov lir sta potem Franco in Bargero vložila v varnostni predal v neki banki na svoje ime, Franco pa je prepričal ženico, da mu je dala polnotnočno pooblastilo, da bi »laže ščitil njene interese*. Nato pa je prodal vrednostne papirje in nakupil druge: Franco in Bargero sta seveda marljivo nadaljevala !s svojimi finančnimi posli in ! inkasirala 2 milijona lir na račun menice, k je bila last starke. Vložila »ta denar v banko, če* nekaj dni pa' »ta nakupila za omenjeno vsoto vrednostne papirje in jih spravila v svoj predal. Ni jima še zadostovalo. Prepričala sta ženico, da jima je dala poohlartilo, da lahko razpolagata z njeno imovino, razen vsote 3 milijonov lir, ki naj hi ostala na njeno razpolago. Obljubila »ta ji, da ji bosta vsak mesec izročila 40.000 lir. Sklenila pa sta tudi medsebojni 'dogovor o delitvi dubička od kapital*i s katerim sta razpolagala Med preiskavo so agenti Javne varnosti našli pri Franci! razne dragulje, pri Jjarge-rtt pa »Vebfno porodu, last omenjene ženice. Trdila sta, d* jima je v*e izročila in da bi/vs« spravila na Varno. Policija je, nadalje ugotovila tudi, da sta Franco in Bargero napravila potrebne korake, da bi starko spravila v bolnišnico za kronične pri Sv. Ivanu. Ce bi jima to uspelo pred odkritjem, bi ' bila brez skrbi; a nista utegnila. Aretirali »o ju, in. prijavili sodnim oblastem zaradi kraje in zaradi izkariščania etarjcine umske obremenjenosti. V Hribenci pri Zabrežcu bo jutri svtčOpa proslava 100-letnice ustanovitve slovenske iole v Borštu;1 Mlkdtnu pripravlja vse potrebno za sprejem postov, kr bodo tanka sledili zanimivemu in pestremu kulturnemu sporedu. Po proslavi bo tradicionalna šng;u, ki se bo naduljevala še prihodnji dan Umivalnik na noga Po delu v skladišču Tovarne »trojev prj Sv. Andreju se je včeraj ponesrečil 38-letni Antonio Meriggioli iz Ul. Giu-lia «. Ko se je umiyal, mu je dmivalnik padel na demo nogo ter mu 1 poškodbval gleženj. Po prvi zdravniški pomoči v gluvni bolnišnici je Meriggioli lahko odšel, .domov. Ozdravel bo v 8 dneh. vega poslopja Drugi del šolskega poslopja, ki so ga začeli zidati p t od nedavnim, bo veljat skupno 65 milijonov lir. . V tem novem delu bodo zgradili 12 novih učilnic, dva laboratorija za iiaf*vos'°vie kemijo z ustreerfinti kabineti, dvorano za strokovno risanje, glavno dvorano, prostore, kjer bodo namestili mehanjčne in druge delavnice ter prostore za namestitev higienskih in sanitarnih naprav. Vsa ta dela bodo zaključena v roku 8 mesecev, nakar bodo začeli graditi tretji del šolskega poslopja, v katerem bodo namestili telovadnico, slačilnice in prostore za profesorje telovadbe. Hkrati pa bodo končali vsa manjša dela, da bo šolsko poslopje popolnoma izgotovljeno. Za ta dela bodo porabili okrog 30 milijnov lir. Dela. celotnega novega šolskega poslopja, ki bo stalo prilbižno 2()(j milijonov lir, bodo končana in bodo na razpolago učencem v šolskem letu 1996-57. Kot že rečeno, bo skoraj, polovita učencev, ki bo obiskovala to novo šplo, zasedla učilnice že v letošnjem solskem letu, kar bo še precej pripomoglo k ublažitvi krize »šolskimi učnimi prostori nižjih strokovnih šol. Tako bo imelo novo šolsko poslopje’z začetkom šolskega leta 1956-1957 na razpolago za učence nižje strokovne šole 24 učilnic z vsemi drugimi strokovnimi, higienskimi in sanitarnimi napravami. Hkrati pa bodo urejeni tudi vsi upravni prostori didaktičnega ravnateljstva in tajništva. Toda tržaška občiria je izdelala še bolj obširen načrt za gradnjo novjh šolskih poslopij. Denar za gradnjo teli sol , ima . občinska uprava že 'razpolago iz ižredilčga rt»- ,kazila vUide 2 milijard lir za izredna javna dela. Izč tega zneska bodo porabili 950 milijonov lir za otroši vrtec v Rocolu, otroško zabavišče pri Sv. Ani, nadzidavo šolskih poslopij pri Sv, Soboti, nadzidavo šolskega poslopja ((Dante«, šolo v Rocold, v Ulici Rossetti, šolo na Opčinah, šolo Za Grljan - Miramar. Brez dvoma bodo te gradnje mnogo prispevale R rešitvi krize šolskih poslopij, kar bo odpravilo natrpanost učencev v posameznih učilnicah in dvodnevne izmene šolskega pouka, ki toliko škoduje učnemu uspehu. Toda pri tem ne moremo mimo ugotovitve. da občinski upravitelji niso dovolj upoštevali potreb slovenske šole, ki je še vedno zapostavljena. Potrebno bi bilo, da bi v novih šolskih poslopjih, ki jih gradijo za otroški vrtec v Rocolu in za otroško zabavišče pri Sv. Ani, odprli tudi oddelke za slovenske otroke in za slovensko mla- dino. To ni v naerru ODCin-skih upraviteljev. Zato bi bilo nujno, da bi pri dodelitvi zgrajenih prostorov to potrebo Slovencev upoštevali. Poleg tega pa občinska uprava še vedno ignorira zahteve slovenskih staršev po otvoritvi otroškega vrtca v Ulici sv. Frančiška ali pa v Ulici Dona-doni. Hkrati opozarjamo občinsko upravo na nujnost u-stanovitve zabavišča za slovenske otroke in mladino v kraju, kjer živi pretežno število slovenskih delavcev. Italijanska mladina ima na razpolago več takih ustanov, kjer se lahko zabava in vzgaja v svojem materinem jeziku. Končno ostane še vprašanje slovenskih srednjih šot, ki so nastanjene v neprimernih šolskih prostorih v Ulici Laz-zaretto Vecchio. Tudi za te slovenske šole bi morala občinska uprava nekaj storiti in jim dodeliti ustrezno šolsko poslopje. Iz gornjega načrta za gradnjo novih šolskih poslopij v mestu ne bodo imeli tržaški Slovenci nobene koristi. Tudi nova šolska poolopja v,Križu in na Opčinah so postala puj-na samo zaradi naseljevanja italijanskih prebivalcev v povojnih letih, kjer so jim zgradili nova naselja. Da gradijo nova šolska pq*lopja za ita-lfjanslje otroka, je popplnpmn pravilno. Toda krivično je, da se pri tem tako važnem vprašanju za šolsko vzgojo zapostavljajo naži otroci, ki imajo kot njihovi italijanski »o* šblci1 pravico do udobnih in ustreznih šolskih prostorov. Tega »e mor* občinska uprava vseskozi zavedati. »ir, '•», » ,U Mil/ 1 »t Tržaške speleologe zadela huda nesreča,. , Iz Brige Alte je danes pozno ponoči prispela vest, da se je eden izmed udeležencev tržaške speleoloske ekspedicije v Primorske Alpe včeraj ponesrečil. Pri raziskovanju Jame v Pas de.Gache, se je zaradi padca utrgal zemeljski plaz in potegnil za seboj 19-lethega Luciana Mersija iz Trsta. Za,-‘ ta. ki radi izredno slabega terena Je razmočen od dežja, je reše vanje silno otežkočeno. Kot smo zvedeli, pa člani reševalne skupine nimajo mnogo upanja, da bi Mersija rešili, kajti na mestu, kjer se Je plaz utrgal, gre Jama v globino 80 metrov. Železo ga ie obrizgalo Včeraj okrog 19. ure se je ponesrečil na delu pri podjetju Škabar v Skednju 23-letni Vekoslav Krmec iz Doline št. J 33. Prisostvoval je vliv.i)tiju železa, pa ga je obrizgalo. Dobil je opekline II. stopnje 1855 1955 STOLETNICA ŠOLE V IlOItŠTU BIVŠI UCENCI PHIREDIJO JUTRI OB 16.30 v BORŠTU v Hribenci L3 I « ustanovitve sole Nastopili’ bodo poleg domačega 'pevskega zfiSra fudi * moški zbor društva ((Valentin Vodnik« iz Doline, moški zbor društva «Ivan Cankar« iz Trsta, pevski zbor «Igo Gruden iz Nabrežine, mešani pevski zbor Lonjer-Katinara, zbor prosevtnega društva »Gaj« od Banov, zbor »Vesna« iz Sv. Križa in domača godba. Mladina iz Boršta priredi Jutri in v ponedeljek 1. avgusta od 19.30 do 24. ure tradicionalno šagro ZA JEDAČO IN PIJAČO PRESKRBLJENO 1 Novo cin«. 16.00: »Rdeči čevellf’ ki«, M. Shearer, , Odton. 16.30: »Ana«, S. Venezia. 16,00: «Skoiski V** E. Fl.yno. Skedenj. Zaprto zaradi poprJ'U Kino na Opčinah. 18.00: FJ v ib te«, J. Gabim, S. Pamp*"” POLETNI KINO Arena det fiorl. 20.15: »S*1** (kritike in pokorila) Nastop mladine iz Medje vasi Preteklo nedeljo j« mladina iz Medje vasi uprizorila na prostornem Skalanovem dvorišču veselo igro v 3 dejanjih «Dvc nevesti«. Marljiva igralska skupina je pod vodstvom domačega učitelja Dominika Hvaliča pokazala, pred številnimi igralci, da se je resno pripravila za nastop in zato tudi uspeh ni izostal. Vsi nastopajoči so kar dobro igrali in pokazali precejšnjo domačnost ha odrskih deskah. Seveda je tu in *am Kaj šepalo predvsem izgovarjava, vendar to ni moglo zmanjšati uspeha v celoti. V vlogah dveh nevest sla nastopili Marica Legija in lvanika Legiša, v ostalih vlogah pa Lilijana Legiša, Marijan Legiša, Jože Pahor, Viktor Peric, Marijan Semolič, Leopold Redetič, Nada Pahor, Mirko Legiša, Aleksander Pahor. Igro je, kot ž.e rečeno, režiral učitelj Dominik Hvalič, Nastopajočim in njemu je dalo občinstvo vse priznanje, katerega v resnici tudi zaslužijo. Prav bi bilo, da bi s to igrico marljivi medvejski igralci nastopili tud« drugje in da bi s svojim delom biM v spodbuda mladini (odi v drugih vaseh, kjer tovrstno delovanje na žz.xa»t počiva. Nastopajočim pa se opravičujemo, da šele danes priobčujemo to poročilce. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Nepovabljen na ladji Na kazenskem sodišču je imel opravka 31-letni Giovan-ni Grison, rojen v Kopru, a je zdaj v Trstu brez stalnega bivališča. Obtožen je bil, da je 30. junija hotel nekaj ukrasti v spalnici mornarjev na ladji «Tre Fratelli«. Omenjenega dne zvečer je Grison stopil na ladjo, ih It bila zasidrana ob pomolu Ve-nezia in je krenil proti spalnici, kjer je začel brskati po raznih predalih. Tedaj pa je stopil v spalnico neki mornar in zasačil nepovabljenega gosta. Poklicali so seveda policijo, ki je Grisona odpeljala na varno. Pri zasliševanju se je Grison potožil, »Nimam kje jesti, niti spati«. Na sodišču je ponovil isto. Zdi se, da Grison rad obiskuje ladje v pristanišču, saj je točno mešec pred tem obiskal isto ladjo. Sodišče je spoznalo, da z obtoženčevimi duševnimi sposobnostmi ni vse v redu in ga je zaradi tega oprostilo. ...... Jolipatti, InšHftnter Ladislav Pl cuiltn in gospodinja Nerina bcri-iniU šofer Giuseppe Boscolo in „J.i ----------.- tehnični !arene. in ši- vilja Carmela Angeli, tehnični .i»*dr»ik DorneuRu Carone ul-ši. vilja Giordana Gotli, podoficir viiju uiuiuoiin r----- itMidam-ke vojske Romamo Ramam im uradnica Mafalda Felet- ... inžepir Gnido Čeritaii in 4tu dentka W»nda Pater, UMRLI SO: 34-letna Valena Cimoltno por. Seri, 62-Jetna Marija Kobec por. Gatnik. 54-letni Ldigi liizai, Marino De Michgli "ar 2 dni. 1 VREME VČERAJ Najvišja temperatura 264, naj-nižia 16,7. ob 17. uri 23,3. Zračni tlak 1007,9 pada. Veler seve-rozahodnlk 2 km na uto, vlaga 60 odst., padavine 17,1 mm, nebo 8 desetin pooblačeno, mor. je skoraj mirno, temperatura morja 23,8. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4: Milin, Ul Bunarrotl 11: Mizzan, Trg Veriezia 2; Tamaro e N er). Ul Dante 7; Harabaglia, Bar-kovlje, Nicoli v Skednju. LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POCITNIC Cipolla, Ul. Belpoggio; Depan-gher. Ul. S. Giusto 1: Alla Mad-dalena. Ui, dellTstria 43; Pizzul-Clgnola, Korzo 14: Rubino. Ul, Settefontane: Marchio, Ul. Gin-nagica 44. (fiUfa in i Ihimoldki dnevniki Danes otvoritev operetne sezone Danes ob 21. uri bo otvoritev tradicionalnega bperetnega festivala z uprizoritvijo Lomibardii-jeve operete »Madame iz Teb«. Delo bo dirigiral Cesare Gal lino, v naslovni vlogi pa bo , nastopila subretistka Rosy Barson.v. Poleg nje bodo nastopili še: EI-vo Calderonii, Franca Diani, Olauco Searlmi, Maria Donati, Cesare Bettarini in drugi. Sodeloval bo orkester Tržaške filharmonije, zbor in balet gledališča Verdi, kateremu se bo pridružila skupina mednarodnega baleta pod vodstvom dunajske koreografinje Lyn Astor. Za nedeljo pa je najavljena prva uprizoritev Kalmanove operete «Grofica Marica« s protagonistko Noro Henjon. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za predstavo »Madame iz Teb«, začenja pa se prodaja za predstavo »Grofice Marice«. ( OLEDAHj»ČA~) VERDI DANES otvoritev operetnega festivala. Uprizorili bodo opereto »Madama iz Teb«. OGLASE naročite pri nas lahko kar TELEFONI C NO na štev. 3733? alj 9380$ Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava •Primorskega dnevnika* —— Dijaška Matica obvešča dijake, ki imaju popravne izpite, da ge lahko pozani- majo za lekcije na sedežu DM, Ul Roma 15. v uradnih urah. Iz teti Planinski Izlet SPDT Od 14. do 16. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kot Izhodiščni1 točki- za izlete pa bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se;lahko oni, imajo svoje potne liste. Vpisovanje vsak oan od 19. do 20. ui e vključno do 3 VIII. na društvenem sedežu v Ul. H. Manna 29-11. SPDT priredi v soboto 6. im nedeljo 7. avgusta iziet na Spik Pr .................... nad Policami (Montaž), vpisovanje vključno do srede 3. avgusta na društvenem sedežu od 19. do 20. urt. Razna obvestila PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* Zaradi tehničnih ovir je odpovedan plea, ki bi moral biti danes 3». t. m. Vsak večer so na razpolago televizija, namizni tenis in osmič druzaone igre. Roisetti. Zaprto zaradi počitnic. Exceisior. lo.DO: «Vesuli raziskovalci«', C. VVebb. Fen«ce. 16.00: «Kajnova kri«, J. cajne. M. Freman. Nazionnu nnie. 16.0U: «z,iaiO, ženske in lua-racas«. i-uodrauiuiatico. Zaprto zgradi „ počitnic. Supercinema. 16.30: »Kruh, lju- bezen in ljubosumnost«, G. Lol. lobrigida, V. De Sica. Arcobkieno. 16.30: »Ljuuje noči«, . G. Pečk, H. Cravviord. Astra Rojan. 16.00: »Rep stolet-_ ja«, T. Curtis, J, Adams. Capuoi. 16.30: «Kako bi se puro- čila z milijonarjem«. Crisialhi. 16.00: »Trije novci vouometu«, Grartacieio. 16.30: »Šakali«, R. Calhoun, J. Adams. Alabarda. 16.00: »Zadnja tarča«, . J. lreland. Arlston. 16.00: «12 rhetrov ljubezni«, L. Bali, D. Arnaz. Armunia. Zaprlo zaradi pocitmc. Aurora. 16.30: »Kraljičini kava- ' irji»," p. Stone. Gariuaidi. 15.30: »Angeiltoš ne-gros«, E. Gum. Ideale, 16.30: »Timbtrjack«. S. Hayden. lmpero. 16.30: »Zgodba dr. Wes- sela«, G Cooper. Halla. 16.30: »haitski ribič*. J. _ Agar. ». »taico. Zaprlo zaradi počitnic. Kino ob murju. 16.3U: »Skoda, da j« lzpriJenka«, V, De Sica. Moderno. i7.o„: »človeški torpe- „ di«. E, Varzi. Savon*. 16.00: »Pošast Iz Ulice Morgue«. P. Medina. Vlale. 16.00: »Dodina rdečekož- cev», L. Bali. Viilorio Venem. 16,00: «Sabaka», B. Karloff, Azzurro. uj.00: «pakel pod ničlo*, A Ladd. neiveuere. Zaprto. Marconi. 16.30: »Popoln zločin«, R. Milland Maseimo. 16.30: »Človeška džungla«. G. Merrill. ree«, F. Lamas, Aciston. 20.30: «12 metrov « bežni«. L. Bali. Garibaldi. 20.30: «ArigelltM gros«, E. Gum ,,«i Paradiso. 20.15: «Karav»n» lw Parka«, A. Baxter. Parco del le rose. 20.15: G Pečk, -s Ponaiana. 20.30: »Jetnik v ** di«. D, Kerr. Rojan. 20.00: »Jezdi, VadU*^ R. Taylor. Secolo. 20.30: «Trinidad», R- * vvorth. SOBOTA, 30. julija TRST POHIAJA * 11.30 Lahki orkestri; 12.00 na glasba: 14.00 Skladbe klavirje; 14.45 Ritmi i* Anv<* 15.15 Poje tenorist Gigii; 15.30 Pogovor z ženo: č* Kavarniški koncert; 16.20 .J venski zbori; 16.45 Elgar: K j vciio;ki z-uuii; i in Altegro za godalni kvamjj. godalni orkester; 17.00 iz revij; 17.30 Plesna 18.00 Bruckner: Simfonija J,-1| 19.02 Operni dueti, kv»rte[‘ ; zbori; 19.15 Radijska Ulrti»if 19.30 Pestra glasba; 20.00 3Gt 20.05 Vesela glasba; 20.30 u.,,11 M .p)1 letnega sveta; 21.00 ReP? j/ iz počitniških kolonij; 21.«"jc bavn-a glasba; 22.00 Slavni n ( ci; 22.30 Gershwin: Am*!'1 Parizu; 22.46 Večerni pl**' v .30 Brahms: Simfonija ,j|( n št. 1 op. 68: 13.00. 11.30 molu št. 1 op. 16.15, 18.25 Poročila a)!1 d . “i Tours-Pariz kolesarske dir^ji Franciji; 18.30 Operna tfflii 21.30 *Gkjio Ma-gazu; «DV°^, radijska igra. ■i «» !• K It ,1 Slovenska poročila: 6.30. 13.30. 14.30. 19.30 in 23.30. ) Hrvatska poročila: vsak 20.20 ,4 Italijanska poročila: 6.15. 1 19.00 in 23.00. „ 6.40 Jutranja glasba: 7.00 tedar - vremenska napoved ", iedar - vremenska napoved f poved časa; 7.05 Glasba bro jutro; 7.30 Za naše 14.00 Piran spored ugank; 14.40 Tržaška kr"' jt 14.50 Fantje na vasi; 17-1“' ^ ulične popevke: 17.30 Luidvd p, Beethoven; 19.15 Šport: 20;v"j' riške melodije: 20.40 Par',?iy pesmi: 21.00 30 minut PrlJffi! melodij in ritmov: 21.30 y Levstik: «Martin Krpanj^ * poveduje Modest Sancin, .jf SNG iz Trsta; 22.30 glasba. * I, W V K A 1 .1 A 327.1 m. 202,1 m. 212.4 Poročila ob 5.00, 6.00. .30, 15.00, 17.00 in 22.00. 12.00 Lahek opoldanski f ni spored; 13.00 Kmetijš^L/ sveti; 13.10 Glasbeni 14.40 Slovenska narodna . N„Kt 15.15 želeli ste — I6.00 . Utrinki jz literatur* ’jl ton Vodnik: Svatovska .JSSi' 16.20 Odlomki iz bailetov; 18.00 Okno v 9V<’1hj«^ 7, narodno pesmijo v delopust: 19.00 -Zabavna *. f uel(*PVsl. IS.VV r, 20.00 Reportaža s svetovoe^jo.j venstva kajakašev v Tacn"’,« 1 Pisan sobotni večer; it* piesnem ritmu r»:i KVIISIJA „1 15.43’ Reportaža iz Pafj** t ključku kolesarske dirk' yf rvi ,111 v- rvL* nvivoa i .1'L * rP d ^t*c,i fi;^2Ll5 FMm «Mr‘viii 1 22.00 S festivala Pesn Benetkah T H S '1 Ul. sv Fran. čiška 20/111 tel. 37-338 sprejema ln-serate. male oglase, osmrtnic« 1» od 8. do 12.80 In od l®1 18. ure. ADRIA EXPRE*! TRST ■ Ulica Ciceroh* tel. 29-243 o------------ IZLETI 12. - 17.8.1955 ,j v PARIZ in na !>UNA POČITNICE m OB MORJU, V HR1® OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči ..i RADENSKA SI.AT"; in DOBRNA — S — V) juliji 19M g§ NAČRTU novega tržaškega vodovoda Zakaj iščejo vodo ob Soči ko jo imamo tako blizu (Gl, (3105) 1955), i 'Prvi članek v k. 176 od srede dne 7. julija tr^.J.0r°čilu o načrtu za nov tud v°dovod je objavljen* mnenje izvedenca za hi- ki u.niv. prof. Dpchigija. i "•de' na to, da srrto mora i* let; Hlede' '* 1952 z vodo zelo var- .... veja Pnzriava potfebo po- , ne dobave vode. Čeprav v J* zadevna podtalna voda tima*.a^em pogledu boljša od ''»osi« Dec log. k,’ dala Vike vode, ki napaja šti- vodovod, meni prpf. d '* n' 5a bi morali vodo iz re- uovod, Kili I)fc K • t— ’®l> Hi to še zadosten raz- j*. Timava zavreči in bi se ni v ,°bava v°de za naš mest- 0'erni dosefii tudi * Pri' >ke m Pnvečanjem štivan- dov*3 vodov°da. Pri sedanji ^rsenosti prečiščevalnih na-V(, ne igra kakovost vode °dločilne vloge. Znano je Oies^nm*r’ da so v angleškem „e u Couventry, ki so ga ničil* bombe popolnoma u-,j' namestp prejšnjega vo-a 8 podtalno vodo zgra- tov ^°V v°dovod, ki črpa na lgv ^SJU tekočo rečno vodo. be[,lteta vode, zaključuje da h*1’ n* torej tako važna, rp,v 1 zaradi nje opustili Ti-kub /■ * Pnldrugim milijonom n0 n‘b metrov vode dnev-tičen*59^ Pa le odločilen poli-Vlrnil5u°IC,0r' (podprtano v ia" Vcriijtern (aktorju smo že go-dclta, ,V Prejšnjem članku in baja , da ne drži, ker pri-i* juUd' soška podtalna voda t«r #SOsiavije. Politični fak-ni r »lote torej biti »resrvč-Ptetve °S’ ampak je gotovo le fcarva *,a’ nacionalistično p>-lje na Pretveza, da bi bo-Vaj0 rzaU, za katero se skn-P« nePravi razlogi, o katerin zat0 n marajo govoriti. Prav Predv 9 je treba poiskati kakor ? nam nov včdovbd, Vili, n Sm° Že zadnjič ugoto-ČtpjB 1 Prav rtič potreben, m Mo iuV- bi hoteli vzeti za nor-tt*‘ih L2','*10 in enega od treh Ve{ Vodovodov nekoliko po-goto’’ bi v ta namen prav in B he bile potrebne štiri čen, milijarde lir. Ako ho-4»ti davkoplačevalce prcpri-4 da bodo morali plačati d«voriBo1 milijarde za nov vo-v«d. Potem jim moramo se->haVs, d°kazati, da ve na Jjti-vodo ne moremo za-?» bo ^5 ta voda ni dobra, U 360.00^° naie mest0 kiha-1 v i Prebivalcev (men-°d tej, straliji), da bo vsak k- Jitr0' namesto današnjih ®*jmV v°de na dan, pora-v"* Prim*0' 500 litrov, kakor a°rku !.*r v Parizu in New bo C* bo ■ • Od Timava do Šo-Vnd°VoaICfr potrebnih 12 km vijo, ninib cevi,'toda to, pra-1? Prj važno, ker bodo bali*' na ,bQdtalnl vodi prihra-'* sošk naPravah, ker pf*cejB a Podtalna voda ne »alpak * . *i peščene plasti, * skozi plaeti iz manj debelega proda •vbr ne m°rc vode ta-ln ”, Prečistiti kakor pe-\ ,s »dnjič; Ali ne prediv noh vodovod re<' **he *ne vrednosti, da se *r*t' m ?epi nič tebi nič za- Hien staro šaro? Saj ni vendar iz rimskih časov, temveč je tako, rekoč od včeraj. V tem priiheru je mogoče le dvojno: ali so ga tako vlabo napravili, da ni več za rabo, potem so zapravljali denar, ko so ga gradili, ali pa je dobro napravljen in hočejo sedaj zapravljati. Tudi za nestrokovnjaka je jasno, da se ne bi moglo niti sanjati o stroških štiri in pol milijarde, ako bi ostali pri štivanskem vodovodu, ki b; ga bilo treba v skrajnem primeru le za malenkost povečati. Pa tudi o milijonskih dobičkih bi se v tem primeru ne moglo sanjati. In zato so podtalni špekulanti brezpogojno za podtalno vodo pri Soči in proti odkriti vodi pri Stivanu in odkriti gospodarski politiki. Glavni razlog ni torej politični faktor, kakor bi nas hoteli prepričati, temveč Špekulativni faktor. Iz vsega tega sledi, da moramo biti mi v interesu ljudstva prav tako odločni nasprotniki novega vodovoda, kakor so oni njegovi odločni zagovorniki. V prejšnjem članku smo o-menili, da bi prišli v konflikt z interesi beneških poljedelcev, ako bi hoteli črpati vodo za tržaški vodovod na desnem bregu Soče, o čemer pa previdno molči 'večkrat orrtenjeno pbročilo. Nedavno je bil namreč v Bologni sestanek vodnih interesentov, ki so razpravljali o vedno večjih potrebah vode za industrijo in poljsko namakanje v Padskj ravnini, zaradi česar upada v zadnjem času vodna raven največje i-talijanske reke Pad. Na tem sestanku so ugotovili, da b moglo novo, povečano lzkort-ščanje vode iz te reke imeti za posledico delno osušenje Pada od Mantova do morja in nevarnost, da bi prišla v poletni sežoni v Pad morska voda. N; dnevnem tedu sta sedaj dva velika nač'ta za izkoriščanje vode, in sicer 1. kanal, ki bi moral danit vood za zboljšanje po"j=.dt!stva 31 občin na desnem bregu Pada 'n 7 .bonifikaciji velikega močenja Comacčhn. ki bi potrebovala ogromno količino vode za izpiranje soli in za namakanje novo pridobljene zemlje. Predstavniki poljedelcev na desnem bregu so seveda za kanal, predstavnik:- poljedelcev na levem biegu pa o gospodi,-ti. Brežan Gornji članek in članek, ki smo ga objavili v našem listu 27. t. m., sta prispevka našega sotrudnika k diskusiji o tem vainem vprašanju. Vendar pa nekatere Breianove ugotovitve ne predstavljajo stališča našega lista do tega vprašanja, stališča, ki smo ga zavzeli če ob objavi poročil in razprav v občinskem svetu o novem vodovodu, kot tudi v naših posebnih člankih, v katerih smo pisali o gradnji novega vodovoda. Ob tej priliki ponovno poudarjamo, da si tržaška občina ne more naložiti kakršnegakoli novega denarnega bremena za gradnjo novega vodovoda, ki bo stal 4,5 milijard lir. Zato je nujno, da se ta vodovod gradi z izključno državnim finansiranjem, kot je to tudi predlagal občinski odbornik Carfa, ko je dejal, da bodo zahtevali izredno drž avijo finansiranje del na osnovi posebnega zakona iz 1950. leta ki določa 20 milijard lir letno za javnokoristna dela v Srednji in Severni Italiji in sicer na področjih, ki niso vključena v izredna finansiranja za preporod Južne Italije. Z izgradnjo novega vodovoda pa bi morala občinska uprava omogočiti našim kmetom izkoriščanje vode za namakanje po nižjih cenah. kot so sedanje, kar bo prispevalo k povečanju kmetijske proizvodnje na področjui Tako se bodo znižali stroški za namakanje, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na cene kmetijskih pridelkov. !° sanm!*1- arheol°6i se ze* Za oclkritja, do *>ih v (e; prišlo p^red krat-[jheou ^pHleškem kraju po »ilo kt’_ Albans, iqer je y*rvila„e rimsko mesto h'4 da«‘um. Tu SQ našli !*v’ zeli ?to kovAp- ” Itan izdelano1 spon- L^anitni*11 za prstan z vgra-titie 'nicialkami in raz-' arih posod. Pj v » » » S*.**- lci Priha'ai° iz *tn« i so letos angleški Vili i> starinarji napra-i*t to velike kupčije .,M'iansweilvsem z Italijani. J So v1 itelj i umetno-o »itie-..Rie kar tekmovali ai#i, nskimi kupsi in pri. i° 'f.taaD cene tako, da °V večino predme- J»lo so«"'6 dni sc ho kon-r,1rna Ptanje novega (JFUS tiki z naslovom «Pot-snen, Splendirau. Film c*n‘ku v , v : Magrebu, Si-**■ Pri ^ Plitu ip Dubrovtu-ahskem ,tt? n°vem jugoslo-, ■ da , ‘Umu je zanimivi) ®ralo Ddober del vlog tun, Poklicnih igrat-u rii za ^ amaterjev. Sce-t1*n hni sta napisala i strba?. ,0V1P ‘n Milen-]Udl režij ’ i® b i i hkrati ,3l'ali n r. Glavne vloge so * in °[esi°nalci Todič, d^fes‘anatn?lkovič- Med nf" kr’ Soiro 3-?* igralc< Pa S*, Srbop umir’ Zika Cu' °^a Kravi* Petrovič in MiBs p * * . C|0 ima 1955 Lise Mi-. , *ta- V ta lpen. »osvojiti .»»Vila v amen se je ud-. ! rUen načrf1 in kot ka/'' ie S “apeva. Pred J*A '^Utlila IS v ltnntiiitnfo n rm» i imtin, nt/ittHem ■*®t lot mitmo* de oyer, de #»«/«» lot jotn-nr*' oni- sirntan t0n * etoua* ' mr« af x>j y 4s ticmpre. Ko hema« i/ te,u>>hintu,i 1 r^^,, ' I* < ** *. .* —4.4 rerretetto- .. SOLIDARIDADOgRERA - Mjr^i|HyaM ei .niiiiriu—LUBea Uaesero '■> » r — • cuftu T accion li||(t. »leie t •••• N UGV> OpOOR. Sogundo gulnoont d* A'onl >01/105 V/SEREMOS « Ilegalen antifalangistični tisk v Španiji Sobrc nueetra Ucrr* to «batio la dooatndori •ormenta llMitli. Uade tu* rttpelado. 1«* ••»A h v Umetne led vice Zelo enostavna rešitev, ki pa je delala zdravnikom doslej velike preglavice Umetne ledvice ne morejo bolnemu človeku le rešiti živ-ijenja( ampak mu lahko celo «popravijo« pamet,, To novo vlogo umetnih ledvic je odkril zdravnik vojaške bolpičč v Ofitcagu kapetan dr. La-mont Danzig ob sodelovanju d\, Allanopia Kripggla, Do tegp odkritja sta zdravnika prišla pri zdravljenju Žepe1 nekega' ameriškega časf-Viika. Ta’ ženska je -bMehala za previsokim krvnim pritiskom in po nasvetu zdravnikov jemala natrijev in kalijev thiocianat, da bi pritisk znižala. To sredstvo Se pri krvnem pritisku jemlje že več kot 5h let kljub dejstvu, da je potrebno s demi kemičnimi spojinami ravnati zelo oprezpo, , Po špsttedenskem jemanju olmenjchega zdravila se. le bolfueii, ki ke je. zdravila ‘kar doma. začela zelo čudno obnašali.. Predvsem je neiiado* ma začela zanemarjati tvojo zunanjm-t in pisariti svojemp možu zelo konfuzna in celo nesmiselna pisma. Zato jo je mož zaskrbljen Odpeljal v bolnico. V bolnici je nesrečna žensko postala čelo nevarna Napadala je zdravnike in bolniško , o^pbje in poskušala celn samomor, Zaradi tega so jo moralf izolirati v' zaklenjenem 1 prostoru. Njena neurav-novpšenbst je trajala še teden Uni in ko sp, zdravniki videli da ee njeno stanje ne popravlja, so posegli po, umetnih ledvicah. Zdravljenji j C trajalo 'polnili šest ur; tod« že po 22 urah po prvem posegu ■je je, bolnica čutila pomirjeno in se je začela čedalje bolj pilp/avljati. Ze v naslednjih 36 urah Se je njeno stanje toliko'popravilo, da 'je zdravnike osupnilo. Po mesecu dni je bolnica ozdravela Uporaba umetnih ledvic je zelo onostavna. pacientova kri -f usmeri skozi membrano i* celofana ali kake druge podobne snovi in »e nato filtri-lana vrača v organizem. Molekule thiocianat« in drugih strupenih tvarin sg komaj toliko velike, da ne gredo skozi membrano umetnih ledvic iti se tako izločijo iz krvi; nik. Navdušeno je pozdravil obisk sovjetskih državnikov Bulganina in Hruščeva. tem bolj, kot se je sam izrazil, ker da ga na to navajajo tudi »osebni razlogi«. Bulganir j« namreč njegov star; znanec še izpred vojne, ko sta sl b;la nekakšna kolega. Ta čas. leta 1936. je bil Bulganin predsednik moikovskega <■(>-vjeta, a Morrison londonski župan. Ob priliki obiska, ki fr je v istem času Bu;gamn napravil v Londonu - bilo je to prvič in zadnjič - je lil njegov gostitelj prav Morrison. Ko je Eden parlamentu poročal o značaju hi bistvu u-spe hov ženevske konference j" podrobno pojasn 1 tudi stališča. ki jih je tu britanska delgacija zastopala in branila. Dejal je. da pomenijo ta Stališča trezno in i«alistično pristopanje k postopnemu, potrpežljivemu in lolgotrajne-mu reševanju zamotanega klopca evropskih in svM.nvn h' odnosov. Res je, kot zatrjujejo nekateri, je nadaljeval E-den, da se v ?.enevj n;so dosegli nobeni praktični rezultati, toda nič manj važen od konkretnih uspehov ni tudi vedrost duha. s katero je bila ta konferenca prežeta. Ce bomo to vedrost uspeli ohraniti. bodo praktični uspehi sledili. Zanimivo je, kako so se besede in ton posameznih poli-t:kov spremenili, potem ko so se vrnili s sestanka štirih. Res so še vedno opozarja na težave, ki se bodo porajate na poti k rešitvi nekaterih bistvenih problemov, od katerih je odvisna svetovna pomiritev, na to, da teh vprašanj ne bo moč rešiti naenkrat in v polnem obsegu itd., ni pa v besedah odgovornih političnih voditeljev več opaziti tiste trdovratne zakrknjenosti, nestrpnosti in cinizma, kakršnih smo bili vajeni ves čas po končani vojni, posebno še, ko se je zaradi dokončne polari-zrcije obojestranskih nepomirljivih stališč ustvarilo stanje stilne »hladne vojne«, ki ji je samo malo manjkalo, da se n' spremenila v pravo, ki bi razdejala vse. Menda so si v Ženevi dodobra pretipali o-bisti, pri čemer so tako eni kot drugi morali ugotoviti da so izrečena mnenja in pobude iskreno mišljene na o-beh straneh. Kateri dobri duh je bil, ki je tokrat ljudem, znanim po svoji nepopustljivosti in brezobzirnosti, razsvetlil misli, o tem smo enkrat že pisali. Nikomur ne gre zmanjševati zaslug; stojimo na stališču, da smo nekaj dolžni tudi Eisenhovverju. Bul-ganinu. Edenu in Faureu za vse, kar eo svojega prispevali za dosego Ženevskih sklepov. Ne smemo pa pozabiti na voljo, na vse bolj naraščajočo željo svetovnih množic po miru. ki so jo nagonsko, zatem pa vedno bolj zavestno in organizirano kazale, čim so se ovedle, kako grozotna b* bila njihova usoda, ko bi se politična naeprotja ne mogla obrzdati. Danes je potreba po miru. kakor tudi zahteva, ki jo v tem smislu postavljajo vsi ljudje brez izjeme, če niso patološko obremenjeni, nepre. magljiva sila v rokah ljudi, ki jo v sebi nosijo in čutijo. A s tem so morali računati tudi predstavniki štirih sil, ko so se našli ob Lemanskem jezeru. Lahko torej rečemo, da nosi človeštvo svojo srečo ali nesrečo v lastnih rokan, » tem trdneje in varneje jo bo nosilo, čim večja bo njegova zavest o svoji moči, čim temeljiteje bo njegovo znanje o svetu in silah, ki ga premikajo. Angleži, ki so star narod s solidno kulturo in civilizacijo, gotovo pravilno in globoko razumejo, kaj lahko pri-dobijo z odpravo dosedanjih odnosov v »vetu. ki so bili stalno na tem, da eksplodirajo. Zato se ne smemo čuditi, če »o se. navzlic tradicionalni zadržanosti, prepustili tako glasnemu iti javnemu navdušenju ob sporočilu v zvezi z obiskom obeh najodgovornejših Sovjetskih osebnesti, v čemer vidijo še en element .i skrene dobre volje na obeh traneh, da se ne oddaljijo ou v Ženevi sprejetih sklepov, ki morajo prej ali slej privesti do postavljenega smotra, do miru in blagostania. Tudi britansko časoplsjč. razen nekaterih Ifstov, je z veseljem in navdušeno sprejelo vest. k: jo je Eden sporočil parlamentu. Tak;o so Daily Ex-Press, News Chronicle. Daily Mail in dr. zapisali na svojih straneh, da obisk brez drugega potrjuje duha Ženeve, se pravi, duha pomiritve in sprave, za kakršnim teže vsa človeška bitja. Brez dvoma je bila miru utrta dobra pot; medsebojni stiki in prijateljski posveti, medsebojno spoznavanje in razumevanje, ki ga lahko omogočijo prav oh-iski, kakršen bo oni. ki ga bosta na pomlad napravila Hulganin in Hruščev v Londonu, pa bodo začetno ozko stezico postopno spremenili v lapo izglajeno hodno pot. Drobne od tu in tam Da je povprečen Američan zelo pogosto precej o- mejen, kar se tiče poznavanja izvenameriškega sveta, je že stara ugotovitev, saj je leta 1944 celo neki ameriški senator postavljal Jugoslavijo v Afriko. Toda sledeči primer nam dokazuje, da je ta njihova omejenost razširjena tudi med tako imenovanimi intelektualci. In to celo v izredno velikem obsegu. Po Gallupovi statistiki je 80 odst. ameriških študentov, ki ne znajo najti na zemljevidu Bolgarije in 70 odst. njihovih študentov ne \e kje je Romunija. Pred dnevi je komisariat v Mulhousenu dobil dokaj čudno prijavo. Neki Joseph Pradier, po poklicu delavec, je v svoji prijavi protestiral proti nekemu trgovskemu podjetju in od njega zahteval povrnitev škode, ker samokres, ki ga je bil kupil v omenjeni trgovini, ni deloval. Joseph Pradier je o-pazil, da je samokres pomanjkljiv šele tedaj, ko ga je hotel, uporabiti. Nameraval je namreč ustrelitT svojo ženo. Seveda policijske oblasti njegove pritožbe niso upoštevale, pač pa so moža spravile na varno in ga hkrati obtožile protizakonite posesti orožja in poskusnega umora. * # * • Angleži imajo dokaj čudne mnenje o razmerah v Italiji. Trije mladeniči in tri dekleta so se pred dnevi ii Nortinghama odpravili v svet, da bi obhodili ves svet. Oblekli so seveda obi-, čajno obleko sodobnih «glo-betrotterjev«. torej delovne obleke, ki so v navadi v Ameriki, in vzeli s sabo le nekaj najnujnejših potrebščin. Zanimivo je, da so bw li tako rekoč brez vsakih sredstev, za tak zahteven podvig, saj so imeli vsi skupaj komaj kakih 50.000 frankov denarja. Svoje potovanje nameravajo opraviti v petih latih. Hrano si bodo služili z delom in kot računajo, predvsem z delom «na italijanskih kmetskih posestvih«. Verjetno so napravili račun brez krčmarja. • « « Poveljstvo ameriških mornariških sil v Norfolku v Virginiji je izdalo sledeče povelje: »Častnike, ki želijo nakupiti ostrige, naprošamo, n4j jih sami kupijo izven normalnega delovnega urnika, ne da bi to nalogo nalagali vojakom«. * # # Bogati industrialec Osborne je pred kratkim prišel v New Vork in se nastanil v znanem hotelu »VValldorf A-storia«. Preden je šel spat, je naročil vratarju, naj ga naslednjega dne zbudi točno ob določeni uri. Iz neznanega vzroka pa ga vratar ni zbudil in mož je spal dlje kot je imel v načrtu. Ker ga niso zbudili, je Osborne tožil upravo hotela za odškodnino, ki bi znašala v naši valuti okoli 400 milijonov lir. Mož je svojo zahtevo obrazložil takole: «Ker me niste zbudili ob času, ko sem vas zato prosil, sem zamudil zelo važen poslovni sestanek in zaradi tega utrpel velikansko škodo, ki mi jo mora hotel povrniti.« Sodišče se je znašlo pred telo zapletenim vprašanjem, ki ga ne bo tako lahko rešiti. # * » V Wetteru v zapadni Nemčiji so osnovali gibanje, ki nosi naslov «Volksbewegung Kaiser und Reich«, kar bi po naše rekli «ljudsko gibanje za cesarja in Reich«. Naloga tega gibanja je v vzpostavitvi monarhije v Nemčiji. Toda gibanje se je že v samem začetku znašlo v težavah, ker se monarhisti med seboj ne morejo sporazumeti glede tega, koga naj bi postavili za cesarja. Del članov je za Ludvviga Ferdinanda Pruskega, pravnuka Viljema II., drugi so za vojvodo Ernesta Avgusta, tretji pa za „Rupprechta iz bavarske »družine« VVittelsbach. Ko bo gi-banje štelo v svojih vrstah 5 %dMotkov Nemcev, bo nastopilo že na parlamentarnih volitvah. Ker pa je verjetno, da tega ne bodo dosegli, so tudi spori glede osebnosti bodočega cesarja popolnoma brez vsake praktične vrednosti. * * » Na enem vogalu Piccadtl-> Gircusa v Londonu ze 15 let Londončani gledajo prijaznega moža, ki s, .,1^1 kruh s čiščenjem čevljev. Mož pozna vrsto vidnih o-sebnosti iz gospodarskega, političnega in umetniškega sveta, kar ni nič čudnega saj se tam križajo ulice london-skega središča proti bankam, gledališčem in ministrstvom V tem simpatičnem starčku poznajo ljudje samo čistilca čevljev, le redko kdo pa ve da mož izhaja iz plemiške družine. Mož se kliče Vivien De Gurr S ant George Mož je »m visokega angleškega častnika, ki je dolgo let ore živel v Indiji in ki je z raz-sipniškim življenjem spravil svojega sina na sedanji skromen poklic. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK KER RAVNATELJSTVO NI PRISTALO NA ZAHTEVO DELAVSTVA 24-nrna stavka v livarni SAFOG Stavko so napovedale CGIL, UIL In ClSL zaradi neizplačila proizvodne nagrade Neenotnost nastopa sindikalnih organizacij lahko samo škodi delavskemu razredu Ker ravnateljstvo SAFOG nit volj finančnih sredstev. Da bi sprejelo zahtev delavstva, so razbilo enotno fronto odpora sindikalne organizacije CGIL, svojih uslužbencev se je rav- CISL in UIL napovedale 24-urno stavko, ki traja od včeraj od S. ure zjutraj pa do danes do iste ure. Stavka velika večina delavcev. Delavci livarne SAFOG so bili prisiljeni napraviti ta korak, kajti mnogi razgovori, ki so jih imeli člani notranje komisije z ravnateljstvom podjetja, niso dovedli do zaželenega sporazuma. Ravnateljstvo SAFOG je trmoglavo vztrajalo na stališču, da ne bo izplačalo proizvodne nagrade. Ki pripada delavcem, z izgovorom, da nima na razpolago do- nateljstvo razgovarjalo s posameznimi člani notranje komisije, ki so pripadniki različnih sindikalnih organizacij. UIL in CISL sla najbrž upali, da bosta kot »mirnejši* organizaciji uspeli pridobiti ravnateljstvo zase in povečati svoj vpliv nad uslužbenci. Toda prav zaradi takega ravnanja UIL in CISL je ravnateljstvo dalj časa vztrajalo na Stališču, da ne bo izplačalo zahtevanim proizvodnih nagrad. Končno je prišlo do stavke kot skrajnega sredstva. Delavci so odločeni nadaljevati borbo za ures- ONrtIR PRODALA HlSO IN OUPEIJALA POHlSTO)? Ukinitev slov. vrtca na Oslavju ni upravičena ničitev svojih upravičenih zahtev; prav gotovo bodo uspeli, če bodo vse tri sindikalne organizacije nastopale skupno in ne posamič, kar gre v izključno korist delodajalca. Nagrade 67 delavcem ladjedelnice CRDA Na Oslavju se govori, da je ONAIR prodala hišo, v kateri je bil slovenski otroški vrtec in odpeljala tudi vso opremo. Ce so govorice resnične, česar ne moremo dvomiti, potem je otroški vrtec na Oslavju praktično ukinjen in bodo starši primorani v jeseni pošiljati svoje otroke v novi otroški vrtec v Pevmi. Ko je šlo za otroški vrtec, v Pevmi, na katerega jg občina pristala po dolgotrajnem zahtevanju prizadetega prebivalstva in slovenskih občinskih svetovalcev, ni nihče niti pomislil, da bi za obe vasi zadostoval samo novi otroški vrtec. Vsakomur, ki pozna Oslavje, sta dobro znana razsežnost tega kraja in sestav prebivalstva. Tu žive kmetje, ki imajo zelo malo časa, da bi pazili na najmlajše otroke, zato je bil otroški vrtec kot nalašč drugi dom njihovih malčkov. Ce bo otroški vrtec na Oslavju res ukinjen, potem bodo otroci morali ostati doma, kajti nastal bo isti problem, kot je bil doslej, ko otroškega vrtca ni bilo v Pevmi. Matere bodo težko našle čas, da bodo lahko spremljale otroke v Pevmo. Zdi se nam tudi. da je vodstvo pri ONAIR mislilo preveč na svoje »poslanstvo*, ko je zapustilo hišo na Oslavju. Govori se namreč, da bo otroški vrtec v Pevmi imel dva odseka, in sicer za italijanske in slovenske otroke. Morda bi kdo želel, da bi en odsek nadkrilil drugega? Toda glede tega se «Italia redenta* zelo moti! lava zemlje. V nekaterih občinah so dosegli celo 40 stotov žita na ha obdelane zemlje. Zgornji podatki so zelo zadovoljivi in bodo brez dvoma pripomogli k je večji navezanosti kmeta na zemljo, pa upamo tudi k povečanju zanimanja oblasti za kmetijstvo. Obvestilo Danes seja pokrajinskega sveta Danes ob 16. uri bo v Beli dvorani na Korzu izredna seja pokrajinskega sveta. Na seji bodo razpravljali o prispevkih in podporah raznih ustanovam in o štirih interpelacijah, ki so jih predložili nekateri pokrajinski svetovalci. Zadnji ael seje bo tajen. Najboljše žitno leto 2etev pšenice je pri kraju! Kmetijski inšpektorat je na o-snovi pregleda žetev v posameznih krajih goriške občine ugotovil, da je to leto bilo rekordno, saj so poljedelci na 5.000 ha pridelali 150.000 stotov pšenice. Doslej je bilo namreč najboljše leto 1953, ko je bilo pridelanih 133.000 stotov pšenice. Letos se zdi, da je k večji količini žita pripomoglo vreme in boljša obde- Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejeti v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šolskem letu 1953-36, da morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki Jo dobijo na sedežu ZSPD v Gorici, UL Asco-li 1-1. najkasneje do 31. avgusta t. 1. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo istotam. Umrl je č. g. Reščič Danes dopoldne bodo pokopali 78-letnega župnika Ivana Reščiča, ki je po dolgi bolezni umrl v četrtek zjutraj na svojem domu v Ul. del Molino št. 9 v Gorici. PokojniK se je rodil- v Goriči 1877. leta. Največ let je preživel med gluhonemimi, ki jih je vzgajal z vso ljubeznijo. 14 let je bil namreč ravnatelj pokrajinske gluhonemnice v Ul. Seminario, kazne-je pa učitelj verouka v istem inštitutu. V času zadnje vojne je bil duhovnik v Podgo-ri, kasneje, vse do bolezni, pa upravitelj cerkve sv. Ivana v Gorici. Padec z vespe Včeraj popoldne ob 15.50 se je v bližini Ul. Boschetto ponesrečil z vespo 27-letni Erco-le Verone iz Ul. Colombo 4; udaril se je po obrazu in v desno nogo. Do padca je prišlo ker je Verone izgubil ravnotežje zaradi komaj nasutega peska. V bolnico je mladeniča odpeljal Zeleni križ. DE7.UHNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Alesani. Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. Predvčerajšnjim zvečer so se v hotelu v središču Tržiča zbrali uslužbenci ladjedelnice CRDA za sprejem nagrad, ki jim jih je namenilo ravnateljstvo v zahvalo za njihovo dolgoletno službovanje v CRDA. Med 67 uslužbenci je bilo mnogo takih, ki so že 40 ali celo 45 let zaposleni v enem izmed oddelkov Združenih jadranskih ladjedelnic. Svečanost so poleg predsednika CRDA in obeh direktorjev prisostvovali še drugi člani ravnateljstva tržiške ladjedelnice. Dr. Smeraldi je v imenu omenjenih čestital delavcem k njihovemu dolgoletnemu službovanju v korist CRDA in jim izročil denarne nagrade. Delavci CRDA so med najbolj sposobnimi delavci v pokrajini. V svojem dolgoletnem službovanju so brez dvoma zaslužili nagrade, ki so jih bili deležni in jim ob tej prilik? tudi mi čestitamo. Upati bi le bilo, da bo tudi v naprej CRDA ena izmed praktičnih šol delavstva goriške pokraji-ne.Jn da delavci ne bodo primorani v emigracijo, kot se dogaja na Tržaškem. '"Pili ut ' ■MIMmiM ni M!« Hpjg :V ' j Zastrupljevalci Protest delavk v predilnici v Ronkah V četrtek so delavke, zaposlene v predilnici v Ronkah, protestirale pred ravnateljstvom proti odlašanju ureditve njihovih mezd. Ze dolgo časa namreč zahtevajo delavke predilnice poenotenje plač, ker jim to pripada po zakonu. Kot je znano, ravnateljstvo predilnice izkorišča delavke do skrajnosti, s tem da jih zaposluje pri večjem številu strojev kot v drugih predilnicah v državi. Seja prefekture Na r^dni seji prefekture, katčri je predsedoval gorišk prefekt, so odobrili več sklepov pokrajinskih ustanov. Občina Tržič; odobritev sporazuma med civilno bolnišnico in občino glede izgradnje novega bolniškega paviljona. Občina Krmin; nakup zemljišča za razširitev neke ceste. Občina Gradiška:; doklada vajenski šoli za preteklo šolsko leto. Občina Ronke: odobritev posojila za izgradnjo novega otroškega vrtca. Občina Dolenje: odobritev pravilnika za službo ekono-mata. Občina Sovodnje; odobritev letne nagrade županu. Prefektura je razpravljala tudi o raznih trgovskih prizivih in je sprejela priziv Ar-tiglia Valentinuzzija iz Krmi-na, Giureppa Micheluttija iz Tržiča, Marina Gianija iz Gorice (s pridržkom) in Enri-ca Smarellija iz Gradeža. KINO CORSO. 17.30: »Kurtizana Babilona*, R. Fleming in R. Montalban, v barvah. VERDI. 17.00: »Američan v Rimu», A. Sordi. CENTRALE. 17.00: «Sneg Ki-limandžara*, v barvah, G. Pečk in S. Hayward. VITTORIA. 17.00: «Bobni na Haitih*, F. Sullivan. Seja namestitvene komisije Pod predsedstvom tajnika pokrajinskega urada za delo dr. Terrenzia je bila v četrtek zvečer seja namestitvene komisije. Člani komisije so sprejeli predlog o ustanovitvi dveh delavskih tečajev v Tržiču. Zatem pa so razpravljali še o prošnjah za kvalifikacijsko priznanje, ki t*o jih na komisijo naslovila razna podjetja in delavci iz goriške pokrajine. V sredo zvečer je bil občni zbor US' Triestine. Na njem je bil izvoljen tudi nov odbor, predsedniško mesto pa bo odslej imel kap. Geroli-mich. Dosedanji predsednik, odv. Camillo Poiltucci je namreč nepreklicno sklenil, da ne prevzame več mesta v odboru zaradi prevelike zaposlenosti. Priznati je treba, da je pod njegovim vodstvom Triestina še kar dobro vozila v vseh pogledih. Ne bomo se tu spuščali v poročilo o poteku tega občnega zbora. Ustaviti se hočemo le pri eni točki. Preden je prišlo na glasovanje poročilo o delu, v pretekli sezoni, se je dvignil notar Tommasi (mogoče Tomažič?), ki je. dejal, da je bilo pogrešeno, pošiljati mladinsko moštvo Triestine na Reko na mednarodni turnir. Reka je namreč jugoslovanska in je bolje ne ime ti nikakega opravka s to državo. Našli so se med samimi zborovalci taki, ki so grajali to stališče (med njimi je bil baje tudi rekorder v vožnji na kotalkah Venami J, vendar je dal odločilni udarec opoziciji te vrste sam dr. Poillucci, ki je znal tako spretno pokazati ' utemeljenost udeležbe na turnirju na Reki, da so mu skoraj vsi ploskali in poročilo je bilo potem na glasovanju odobreno. Vedno smo poudarjali potrebo poživitve športnih sli-kov med Trstom in Jugoslavijo, stikov, ki že davno obstajajo z usemi pokrajinami in mesti Italije od Sici- lije do Trenta in od Vidma do San Rema. Triestina je. storila več kot prav, da je poslala spoje igralce na Reko in samo želeti bi bilo, da bi šla še kam drugam in tudi s svojim prvim moštvom. Prav, tako bi bilo želeti, da bi se odpravile na pot še ekipe drugih športnih panog in da bi potem tudi v Trst povabite jugoslovanska moštva. Kajti tržaško športno občinstvo bo vedno rado sprejelo katerokoli moštvo iz Jugoslavije, če. se mu le obeta lep športni užitek. Ni res, da si tržaški športniki ne bi želeli tekem z jugoslovanskimi športniki in da bi tržaško športno občinstvo takih tekem ne maralo. Dobe se samo nekateri nepoboljšljipi zagrizenci, ki ne morejo razumeti, da v športu ne more imeti besede sovraštvo, ker je. prav šport tisto področje, ki ljudi različnih narodnosti druži. Le kaj delajo v športnih društvih taki ljudje kot je omenjeni Tommasi, res ne moremo razumeti. Taki zastrupljevalci ozračja bi morali izginiti povsod, kjer se govori o športu, saj sami dokazujejo, da ne razumejo ničesar o veliki olimpijski ideji. Ce bi v italijanskem športu prevladovali taki ljudje, tedaj bi bil pač Rim nevreden organizirati olimpijske igre. K sreči pa so taki v neznatni manjšini ne-le v Italiji sploh, temveč tudi v Trstu. In v tem damo radi priznanje občnemu zboru Triestine; da namreč za-strupljevalna akcija teh čudnih opozicionalcev ni prevladala. MALO SPREMEMB PO ETAPI NA KRONOMETER Najhitrejši Belgijec Brankart Fornara le za 10" slabši od zmagovalca Holland je moral prepustiti drugo mesto Braukartu, Fornara pa se je povzpel s 7. na 4. mesto - Gaul se ni dal izpodriniti TOURS, 29. — V XXI. etapi Tour de France, ki je obenem predzadnja, je zmagal Belgijec Brankart, ki je pred kratkim slavil veliko zmago v drugi pirenejski etapi. Danes pa je dokazal, da zna odlično voziti tudi tedaj, ko ni hribov in se je treba boriti proti kazalcem na uri. Današnja etapa je bila na kronometer in prvi je star-tal Anglež Hoar, kot je v navadi na takih etapah, da namreč zadnji v splosni klasifikaciji starta prvi. Tri minute za njim je slartal pokrajinski dirkač Ruby (Zahod), ki sicer v splošni klasifikaciji ni bil predzadnji, in dosegel je čas 1.45*32”. Privozila je na cilj ze znatna večina dirkačev, Ruby-jev čas pa je bil še vedno najboljši. Priti je moral sele Van F.st, ki je startal 54.. da je postavil boljši čas: 1.43*45”. Kot 64. je startal Fornara, ki je se zboljšal Van Estov čas na 1 uro 40'01”. Toda pri tem še ni ostalo, kajti takoj za tem je privozil na cilj Belgijec Brankart, ki so mu izmerili za 10” boljši čas od Fornare. L. Bo-bet sicer teh dveh ni dosegel, vendar pa tudi ni mnogo zaostal za njima, tako da je prav lahko ohranil rumeno majico. Na sredi proge je pač imel Fornara najboljši čas: .r>3’34". P,rankart 54*23". L. Bobet 54*31". Splošna klasifikacija se je nekoliko spremenila, vendar hudih sprememb ni. Napredovala sta pač Brankart in Fornara, nekoliko pa se je moral pomakniti nazaj Rolland, kar niti ni čudno, če se upošteva. 9. Close 31*1«”; 10. Mahi 36*27". 12. Coletto 124.30*01”; 23. Mon-ti 125.27*08"; 29. Fantini 125.35* 34”; 30. Giudici 125.49*05"; 34. Pezzi 126.04*17’’; 40. Barozzi 126 22*23”; 42. Benedetti 126.27*12”. Klasifikacija moštev na včerajšnji etapi; 1. Belgija (Brankart, De Bruy-ne, Ockers) 5.10*04”; 2. Italija (Fornara, Coletto, Astrua) 5.12’ 07”; 3. Francija (L. Bobet, Ge-miniani, Darrigade) 5.16*02”; 4. Holandska (Van Est, Wagt-mans, Hinsen) 5.20*21”; 5. Severovzhod - center (Stablinski, Buchonnet, Anzile) 3.23*42”; 6. Mešano (Gaul, Kemp, Pankm ke) 5.26*44"; 7. Španija (Loro-no, Mateo, Ruiz) 5.27*26”; 8. Švica (Bovay, Rudolf, Schel-lemberg) 5.29*41"; 9. Zahod (Ruby Quentin, Colette) 5.29* 55”; 10. Jugovzhod (Vitetta, Teisseire, Lazarides) 3.30*51”; 11. Ile de France (Siguenza, Hoorelberke, Barone) 5.31*55". Splošna klasifikacija moštev po XXI. etapi: 1. Francija 369.14*47"; 2. Italija 370.01*50”; 3. Belgija 371.08’ 24”; 4. Holandska; 5. SV Center; 6. Španija; 7. J. Vzhod: 8. Zahod; 9. Švica; 10. Mešano; 11. Ile de France 376.23*23”. Klasifikacija po točkah po XXI. etapi: 1. Ockers 318 točk, 2 Wagt-mans 386, 3. Van Est 405, 4 Poblet 408, 5. Bauvin 443, 8 Fantini 571.5, 11. Fornara 624, 12. Monti 633.5, 14. Astrua 680 15. L. Bobet 688, 20. Benedetti 781. EVROPSKI FINALE ZA DAVISOV POKAt ITALIJA-ŠVEDSKA IsO Druga igra je bila zaradi teme prekinjena, ko je Bergelin vodil proti Merlu z 2:1 v setih V ( K It A .1 KVKiKK V LJUBIJAKI Dr. Poppel slovesno otvoril svetovno prvenstvo v kajak-slalomu Danes se začno tekme na Savi pri Tacnu nad Ljubljano LJUBLJANA, 29. — V Ljub- m prosto: Jeger, Finci (Primor- IJani Je bilo nocoj slovesno otvorjeno svetovno prvenstvo v kajak-slalomu, ki Je pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita. Na tekmovanju sodelujejo predstavniki Belgije, CSR, Danske, Zahodne Nemije, Vzhodne Nemčije, Velike Britanije, Holand- ske, Luksemburga. Avstrije, rfn je moral včeraj takoj v po- Posarja, Švice, Švedske in Ju-steljo z znaki bolezni in se se ni vedelo, ali bo danes lahko sploh dirko nadaljeval. Luksemburžan Gaul, veliki junak hribovske vožnje, se je tudi v današnji etapi zelo dobro uveljavil in ni ga bilo, ki bi ga spodrinil z njegovega tretjega mesta. Danes je odstopil Belgijec Van Genechten. tako da v Pariz ne bo prispelo niti 70 dirkačev. Jutrišnja etapa ho verjetno kot vedno oh takih priložnostih le »turistična* etapa. Dirkačem bo verjetno več do tega, da se pripeljejo v Pariz kolikor toliko sveži. Bohet im skoraj 5’ prednosti pred Bran-kartom, ki mu pač ne bo padlo v glavo, da bi karkoli poskušal v zadnji etapi: prvič, ker hi to ne bilo uspešno in drugič, ker je s svojim drugim mestom pač lahko več kot zadovoljen. Saj pred njim ni kak kdorsibodi temveč veliki Loui-son Bobet, svetovni prvak in ljubljenec francoskega občinstva na kolesarskih dirkah. Klasifikacija v XXI. etapi na kronometer (Chatellerault Tours, 68.600 km): 1. Brankart 1.39*51”; 2. Fornara 1.40*01”; 3. L. Bobet 1.41’ 43’; 4. Van Est 1.43*43’’; 5. De Bruyne 1.44*49"; 6. Gaul 1.45’ 30”; 7. Rubv 1.45*32”; 8 Wagt-mans 1.45*47”; 9. Coletto 1.45’ 51; 10. Geminiani 1.46*23”; 11. Ockers 1.46*24”; 12. Impanis 1 46*42”; 13. Astrua 1.46*45”; 14. Agut 1.47*21”; 15. Stablinski 1 47*22”; 16. Giudici 1.47*24”; 17. Lorono 1.47*26”; 18. Siguenza 1.47*34"; 19. Buchonnet 1.47*49”, 25. Fantini 1.48*47”; 30. Pezzi 1.49*07”; 35. Benedetti 1.49*43”; 44. Montl 1.50*5”; 48. Barozzi 1.51*05”. Splošna klasifikacija po XXI. etapi; 1. L. Bobet 123.50*47”; 2. Brankart 4'93”; 3. Gaul 11*30 je); 1500 m: Zuvela (Mornar). Finci, 4x200 m Jeger, Franko-vič (Mornar), Jelačič (Mladost), Njegus (Jadran): 100 m hrbtno: Skanata, Dorčič (Primorje); 200 m prsno: Prodanovič (Partizan), Bugunovic (Primorje); 200 m metuljček: Cam-by (Jadran), Trojanovič (Mornar). goslavije, verjetno pa tudi Ita-lije. Moštva, ki sodelujejo na , N? mednarodnem lahkost prvenstvu, so šla skozi mesto 'etskem dvoboju Norveška -do Narodnega doma, kjer JeiRomun'ja v 0*lu so bili dose-predsednik mednarodne kanul- fen ‘lle Pomembnejši rezulta-stične zveze, dr. Poppel, otvo-1^ ™ °,V_lre,r„'f ril tekmovanje. Slovesni otvo- ritvi so prisostvovali predstavniki političnega, kulturnega in športnega življenja Ljubljane. Mestni ljudski odbor je priredil zvečer sprejem na čast funkcionarjev in vodij moštev. 4. Fornara 12'44”; 5. Rolland Odv. dr. Camillo Poillucci 113*18”; 6. Geminiani 15*01"; 7. dosedanji predsednik Triestine I Astrua 11*13”; 8. Ockers 27*13”; «Prodane» Tekme še iz sezone 1953-54 Italijanska nogometna zveza se bo morala na svojem zasedanju danes in jutri ukvarjati še s tekmama Pro Patria -Vdinese in Pro Patria - Lazio iz sezone 1953-54. Baje so igralci Pro Patrie ti dve tekmi »prodali* svojim nasprotni, kom, ki so bili v nevarnih vodah za izpad iz serije A. Bronkhorst bo sodil tekmo v Beliostu Tekmo med kontinentalnim moštvom in angleško reprezentanco 13. avgusta v Belfastu bo sodil Bronkhort s Hornom ml. in Van der Meerom. Ta tri imena je namreč predložila danska zveza, Ko so jo naprosili, naj določi sodnika ir. oba stranska sodnika. Plavalni dvoboj FLRJ-Nizozemska Določena je jugoslovanska plavalna in vaterpolo reprezentanca ter reprezentanca v skokih, ki bodo 31. julija in 1. avgusta zastopale Jugoslavijo v Niemegenu ob povračilnem tekmovanju z nizozemsko reprezentanco. 100 m prosto: Jeger (Mladost), Skanata (Mornar); 400 200 m: Jarkas (R) 21,9; 400 m: Pojsen (N) 47,7 (nov norveški rekord); kladivo: Strandi (N) 59.80; 5000 m; Saksvik (N) 14:37.0; krogla (ženske): Roh (R) 13,54 (nov romunski rekord); višina (ženske): Balaš (R) 1.70 (nov romunski re- kord). Pred dnevi sot v Celju tekmovali člani domačega kluba «Kladivar» ter dosegli med drugimi te-le rezultate: 110 m zapreke: Lorger 14.7, Kovač 15.8. 100 m: Lorger 10.6. Kovač 11.4. 400 m: Zupančič 50.0. Kopitar 50,03, 1000 m: Vipotnik 2:26,6 (rek. LRS). Zenske: 80 m zapr.: Petauer 12.6. 400 m: Slamnik 58,0 (rekord FLRJ). 100 m: Sikovec 12,7 Mladinci: 1000 m: Lorber 2:38.5 (rekord LRS). * • • MILAN, 29. — Prvi dan finalnega tekmovanja evropske cone med Italijo in Švedsko ni prinesel pravega rezultata. Italija si je pač priborila prvo točko, medtem ko se še ne ve, komu bo pripadla točka iz druge igre. V prvi igri je Gardini prvi set proti Davidsonu dobil, toda v drugem je bil kar nekako izgubljen. Dejal je napake in ni znal loviti povsem lahkih žog, medtem ko je Da-vidson igral zelo mirno; vodil je ;gro, kot je hotel ter zmagal v tem setu s 6:0. Tudi v tretjem je zmagal. Gardini pa si je v zadnjih dveh setih opomogel ter oba odločil v svojo korist. Merlo in Bergelin sta pokazala manj zanimivo igro. Čakala sta bolj na napake drugega, kot pa da bi napadala. Igra se je precej zavleala, tako da je nastopil mrak in je bila igra prekinjena. Šved je bil ob prekinitvi v vodstvu z 2:1 v setih. Jutri bosta nadaljevala ob 14,45, torej pred igro v dvoje. Rezultati: Gardini (It.) - Davidson (Sv.) 6:4, 0:6, 3:6, 6:1, 6:3; Bergelin (Sv.) Merlo (It.) 1:6, 8:6, 8:6, prekinjeno zaradi teme. ghini (Mon.) - Humar (Ju^ 6:0, 7:5, Rizvanbegovič - Vivi** ni (Mon.) 6:2, 6:2. Boks sli tek.-, nekaj bo koristil® Bivši svetovni boksarski tf vak težke kategorije ® Schmeling ima malega neča*1 katerega že uvaja v skrivno*11 «plemenite veščine*. Pono!llt je pripovedoval nekemu svoi** mu znancu: »Pomisli, svojef*. us nečaka sem ze naučil bok**1''. *a To bo lahko na tem pokvari** ei nem svetu gotovo dobro rabil1 pa čeprav ne bo postal boksa1,1 Njegov prijatelj pa s *' lo še ni bil čisto zadovoljen. pe kole je menil: »Ali si pa t® fco pomislil na primer, da bo ost tv, pred tvojim nečakom iru1?9! Qi večji mož, ki bo prav tako boksati?* Tudi s tem MaX»®! spravil v zadrego »Se Pr*J r boksom sem svojega neč*’ . naučil tudi teči...* Odgovorni oren n ra STANISLAV RENKO Tl«k* Tiskarski zavod ZTT ■ Danes začetek dvoboja |Avstralija-Kanada 'MotoGuzzi. V finalu ameriške zone v tekmovanju za Davisov pokal, ki se začne danes, bosta v prvem singlu nastopila Avstralec Ken Rosewall in Kanadčan Bob Bedard, ki je bil postavljen v reprezentanco, čeprav je bil pred kratkim bolan in ni še povsem zdrav. V drugi igri bosta nastopila Lore Main, Kanadčan št. 1, in Avstralec Rex Harttvig. Hartwig in Hoad bosta igrala v dvoje proti Be-dardu in Donu Fontani. Za »Pokal Galea" vodi Italija z 2:0 MONTECATINI. 29. — V tekmovanju za »Pokal Galea* se je danes začel finalni dvoboj med Italijo in Španijo, Mo-naco in Jugoslavija pa sta igrala za tretje mesto. Italija je v obeh singlih premagala Španijo in vodi z 2:0, medtem ko sta Monaco in Jugoslavija dobila po eno igro in je stanje 1:1. Rezultati: Italija - Španija: Jacobini (It.) - Gimeno (Sp.) 6:1, 6:4, Bonetti (It.) - Santana (šp.) 7:5. 6:3. Monaco - Jugoslavija: Bor- KLASICNl PROIZVOD*1 POSEBNE CENE. Sezonski: ■CARDELLINO* 99.506, I ■ZIGOLO« 137.000, »LUKSUZNI ZIGOLO* 153.000, »GALLETTO* 249.000, »AIRONE 230 za turizem* 349.000, »ŠPORT* 364.000, MOTORJI s tovorniku® za 15 stotov. Okoristite se s takojšnjo dobavo, Avtomehanična delavnic®* j brušenje cilindrov CREfflASCOll KINO PROSf K-KONIOVEl predvaja danes 30 t. o*; ob 20. uri film RK°' »UNIFORMA UGAJA GOSPEM« z Rosalind Russel HELSINKI. 29. — Nov svetovni rekorder Madžar Sandor Iharos je izjavil, da bo v kratkem skušal zrušiti rekord na 1 miljo, ki ga ima sedaj Avstralec Landy. Iharos namerava na prihodnji olimpiadi v Melbournu teči na 5000 m. SAHOVSKI DVOBOJ FLRJ-Italija Igrali bodo danes in jutri na 12 šahovnicah. LJUBLJANA, 29. — Jutri se bo v Ljubljani začel dvokrožni šahovski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo na 12 šahovnicah. Drugo kolo bo 31. julija. Za Jugoslavijo bodo igrali Bertok, lvkov, Matanovic, Dju-raševič, Rabar, dr. Trifunovič, Trajkovič, Udovčič. dr. Nedelj-kovič, Puc, ing. Vidmar ml. in Matulovič. mmjmCnctmh predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. url ftH»: 9» DRAMA LJUBEZNI IN VESTI IGRALCI : JEAN GABINin Sil,VANA PAMPANlNl =s£=255 —-'tf Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) v N/ TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 45. _Dru go poglavjet V CIMETODOVI SflU -UftTEL) ADAMIČ - NOVA KATASTROFA 24. Cas je, da spregovorim o činitelju. ki Je bil v tisti dobi in v takratni družbi eden izmed temeljnih kamnov vzgoje družbe in države, namreč o veri in njeni javni manifestaciji, katoliški cerkvi, in o njenih vplivih na razvoj in rast otroka. Stara avstrijska država Je.s ponosom nosila naziv »katoliške države*, čeprav je bil velik del njenih prebivalcev drugih veroizpovedi: od protestantov, pravoslavnih in uniatov do muslimanov in Židov, da o manjših verskih ločinah ne govorim. Priznati je treba, da je v državi vsaj pravno vladala precejšnja verska strpnost in celo svoboda mišljenja, v kolikor se seveda vladajočemu razredu ni zdelo, da to mišljenje ogroža obstoj družbene ureditve ali celo države. Vendar je bil v državnih šolah veronauk za vse priznane veroizpovedi obvezen. Ker smo bili Slovenci po pretežni večini katoličani, smo imeli kajpada katoliške duhovnike za vero-učitelje. Bil sem vrojen v katoliško cerkev, kot bi dejal Srb: »ni kriv ni dužan*. Oče je bil, kot sem že omenil, ateist in tudi osebno gorak katoliški cerkvi tn njeni duhovščini. Mama je bila v tistih letih diskretno verna in nas Je že v zgodnji mladosti naučila kako molitvico, ki smo Jo molili zvečer, preden smo zaspali. Mama ni bila prijateljica dolgih ceremonij. ki utrujajo otroka; molitvica, ki nas jo je naučila, je bila na moč kratka. Pred jedjo in po Jedi doma nismo molili. Mama ae je šele v poznejših letih pokriževala pred Jedjo. Z njene strani ni bilo nikoli nobenega verskega pritiska na nas otroke. Izpolnjevali smo le tiste obveznosti, ki so bile v zvezi z verskim poukom v šoli ali ki so tvorile, kot prazniki in nedeljska maša, prastare običaje. Kdo je bdi naš katehet v šoli pri Svetem Ivanu in kdo na Akvedotu, se ne spominjam. Poznejših se spominjam vseh. Opravil sem kot vsi šolski otroci prvo spoved in prvo obhajilo. O tem smo prejeli tiskano potrdilo, ki ga Je bila mama dala v okvir in Je vsa moja otroška leta viselo nad mojo posteljo. Kam se Je potem izgubilo, se ne spominjam. Ce zapišem, da sem imel kot otrok dve povsem različni veri, prvo svojo lastno, ki se Je bila rodila z mojo naravo, in drugo, v katero so me vtaknili s krstom, se ne bojim, da bi kakor koli potvarjal resnico. Kdor Je pazljivo sledil tem spominom, je gotovo opazil, da moja otroška verovanja nikakor niso bila v skladu z nauki katoliške cerkve. Prvo moje verovanje Je raslo in se razvijalo z mojo lastno rastjo; nisem se ga takrat zavedal, kot se otrok in celo odrasli ne zaveda tistega, kar se je rodilo z njim. Drugo verovanje ml Je bilo naloženo od zunaj, po šoli in cerkvi, in z njim sem se dolgo let otepal, dokler me ni v višjih razredih gimnazije privedlo do krize in odločitve. V tistih prvih šolskih letih pa sta obe verovanji živeli v meni v nekem bolj ali manj napetem sožitju. Oblast katoliške vere je delovala name predvsem v zaprtih prostorih: v cerkvi in v manjši meri v šoli med verskim poukom. Kdaj pa kdaj tudi doma, v postelji, ko sem se za naslednji dan pripravljal na spoved ali obhajilo. Ko pa sem letal z metuljnico v roki in oborožen s škatlami za hranjenje mrčesa m rastlin po vrtu in »Zemlji*, po travnikih in gozdovih, pod Razklanim hribom in po kra-ških planotah, je bila oblast te vere pri kraju. Sprostil sem se njenega pritiska in njenih obveznosti, bil sem sam svoj m svoboden in tu. na prostem, v naravi, je prišlo do izraza drugo verovanje: verovanje v neskončno moč, lepoto in raznolikost prirode in njenih produktov, katerih enega sem se tudi sam čutil. To verovanje Je bilo v nasprotju s prvim, ki mi je bilo naloženo in se mi je zdelo strogo, trdo in mračno, vedro in veselo in je bilo moj pravi, vrojeni element, ki se ga kot nekega posebnega verovanja takrat še nisem zavedal, ker sem bil pač v njem doma. Katoliška cerkev in njen nauk imata kot poseben in zelo svojevoljen odcepek veliko širšega splošnega krščanstva Izrazito mestni ali urbanistični značaj. Nauku samemu se pozna, da Jemlje svoj izvor iz tesnih mestnih ulic, iz zaprtih poslopij nekdanjih rimskih in poznejših srednjeveških ital-sklh mest. Razrasel se Je bil sredi temnih obokov srednjeveških katedral, kjer si Je ustvaril svoj pomp in svoj ceremonijah Kakor je sam zrasel sredi tesnih in mrkih zidov, tako Je tudi ugnetel človeško naturo kakor steznik ali oklep, ki ne dš človeškemu organizmu svobodno in sproščeno zadihati. Njegovi svečeniki, sami stisnjeni in ugneteni, stiskajo in ugnetajo sebi podložne vernike po znani psihološki zakonitosti: če sem se moral jaz odpovedati, odpovej se tudi ti; če sem se moral Jaz utesniti, se moraš utesniti tudi ti. Zgradba te cerkve in tega nauka ni brez nekega mračnega veličastja in kakor Je ta nauk po eni strani zožil in utesnil človeško naturo. Je po drugi strani spet prav s tem ugne-tavanjem iztisnil iz nje nekaj velikih storitev zapadne civilizacije in kulture. Zlasti v srednjem veku, pa tudi v velikem delu novega veka si je znal podvreči in celo zasužnjiti velike množice itrs vedah Je bil v stalni odvisnosti od njega m podvržen nJe„C S volji, ki Je bila v različnih dobah In časih različna: y ■H j: { V trda in zahtevna, kdaj spet mila, popustljiva in razumi j joča, kakor je bil pač človek, ki jo Je Izvajal, In i*, postopek so pač zahtevale trenutne prilike. Božje oko, bolično prikazano sredi trikotnika, Je spremljalo nesreč^ J 8 grešnika povsod: od doma v šolo in iz šole v cerkev. ” (t j’ 1 mor se nisi mogel skriti pred tem strogim, izprašuj^^gM}žke porazujočim pogledom: ne v klet ne v kaščo ne na Mi*1«*!' strešje. Povsod Je lezlo za teboj in izvajalo neizpros>nc j11 m, neusmiljeno oblast nad tvojo notranjostjo. Priznaj, ^ UPhu spet zagrešil, je trdo terjalo od tebe. Ti pa si kakor . ljen vrabček v pesti neusmiljenega dečka trepetal pred S,'’*, nutkom, ko se bo treba spet izpovedati. ; Ko pa si zapustil temne zidove šolske sobe in hlad cerkvenih obokov in šel v naravo, te je ta kot ^ J hotna, vserazumevajoča in vseodpuščajoča mati spreJeV Nn. svoje okrilje in ti nudila varno zatočišče pred neizpt^ij-1 H , svedranjem očesa v trikotniku. Tu Je to izgubilo vso Strnad teboj; zameglilo se je, zabrisalo tn izginilo. Ni z „ te( N« v srednjem veku preklela cerkev naravo kot hudičevo ^ »Natur ist Holle, Geist ist Teufel*.*) pravi v »Faustu* °et oblastnik Cerkev 1p rAasmai in nravllv,,-, aa 9® oblastnik. Cerkev Je zdavnaj in pravilno začutila, da rava, njeno spoznavanje in proučevanje njeni najneVa'W Co'n.' nasprotniki, ki ogrožajo in lzpodkopujejo njeno oblast,/ je dala, dokler je še imela dovolj moiči," mučiti in na sežgati mairsikaterega naravoslovca kot cerkvi ln nauku skrajno nevarnega čarovnika. nJ®5 *) »Narava Je pekel, duti Je budni.* (Nadaljevanj* iie$ Kr t je ru. * ‘8