Št. 167 (14.563) leto XLIX. ^ rf. ^ü^ö*- PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST; Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/73Tl90___ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 24. JUNIJA 1993 BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi in Hrvati kujejo dogovore v Ženevi Miloševič in Tudman obrazložila načrt, ki Predvideva razkosanje Bosne in Hercegovine Jadransko morje dostop J HRVATI Muslimanov "N7 << | MUSLIMANI do morja J “D / z •. O SRB| S < / GO la/Sedanje meje / < GRČIJA Tako naj bi zgleda! nov zemljevid Bosne in Hercegovine 2EIMEVA - Tudman in Miloševič sta yčeraj v idiličnem okolju ob Ženevskem Jezeru mednarodnima pogajalcema Ovvnu lri Stoltenbergu pokazala in pojasnila zemljevide, ki sta jih menda ta teden ob Wagoslovu Zagreba in Beograda v Cmi go-narisala poglavarja bosanskih Srbov in rvatov Karadzič in Boban. Dosedanjo sta se odločila razdeliti tako, da bo mski del »v enem samem kosu«, hrvaški dveh kosih«, povezanih z matično nrZavo Hrvaško, Muslimanom pa so namenili dva »ozemeljska Žepa«, enega v rediscu (Sarajevo), drugega na severo-^odutBihac). Kot je v Ženevi velikodušno razlagal j^dovan Karadzic, bi v skladu s tem naCr-°ni Muslimani dobili »30 odstotkov °Zemlja s kar 50 odstotki nacionalnega bo-g^tva«. Srbi so jim celo »pripravljeni od-- Ki 4000 kvadratnih kilometrov«, o muslimanskih enklavah v Vzhodni Bosni pa »so se pripravljeni Se pogajati«. Za Gorazde, Srebrenico in Zepo bi Muslimanom najraje ponudih druga ozemlja kje drugod. S Stoltenbergom in Ownom so se srečali tudi elani predsedstva BiH (Musliman, trije Hrvati in trije Srbi), Id so prišli v Ženevo kljub nasprotovanju uradnega predsednika Izetbegoviča. Zahtevali so sestanek s predstavniki ES, zunanjimi ministri Britanije, Belgije in Danske, ni pa znano, ah so se morda skrivaj kje sreCah tudi s Tudmanom, Miloševičem ah njunimi sodelavci. Iz Sarajeva so v Ženevo sporocih Izet-begoviCevo izjavo, da »se nima veC kaj pogovarjati«. Poročajo tudi, da je Francija sklenila poslati nove vojake za zaščito »varnostnih območij«, Rusi pa so pristali na tezo o »preseljevanju narodov« v Bosni. SLOVENIJA / PREDSEDNIKOVA TISKOVNA KONFERENCA Milan Kučan: Žaljive domneve Odgovor no odprto pismo šesterice Ivnka Mihelčič Cena dela: sinoči še vse odprto RIM - Po znamenjih, ki so včeraj do poznega prihajali iz palače Chigi, je možnost, da bi danes podpisah sporazum o ceni dela, zelo majhna. Glavno jabolko spora ostaja problem tako imenovane podjetniške mezde, torej tistega dela plaCe, za katega se neposredno pogodijo delodajelc in sindikalni predstavniki delojemalcev. Confindu-stria vztraja, da mora biti ta mezda razbremenjena socialnih dajatev, kar pomeni, da ne pride v poštev pri izračunavanju pokojnine. Za sindikate je tako stališče seveda nesprejemljivo in minister za delo Giugni ob tem in mnogih drugih spornih vprašanjih res nima lahkega dela. Predsednik Conlin-dustrie Luigi Abete vlado povrhu obtožuje, da je pripravila zmeden, pospolšen in sploh samo načelen osnutek sporazuma, ki niti približno ne ustreza pričakovanjem podjetnikov. Manj kritični so do Giugnijevega predloga sindikati, ki pa pikro pripominjajo, da Confindustria sporazuma v bistvu noCe. Nie Čudnega torej, da je Abete tudi sinoči ponovil oceno, po kateri je samo 50 odsto-tokov možnosti za njegovo dosego. Merjenje moči se bo torej zelo verjetno nadaljevalo. LJUBLJANA -Kurir obrambnega ministrstva je predvčerajšnjim prinesel v kabinet predsednika države Milana KuCana navadno polivinilasto vrečko s skupno petimi najvisjimi državnimi odlikovanji, zlatimi Častnimi znaki svobode. Dejal je, da to pošilja obrambni minister Janez Janša. Manjkalo je le eno od napovedanih šestih protestno vrnjenih odličij in sicer Lojzeta Peterleta, ki pa ga tako ali tako ni mogel vrniti, saj v letu dni ni našel Časa niti za njegov prevzem. Tudi to je namreč pojasnil Milan KuCana med včerajšnjim pogovorom z novinarji, med katerim se ni mogel izogniti očitkom na lasten raCun, ki so jih v spremnem odprtem pismu zapisali Janez Janša, Lojze Peterle, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, France BuCar in Jelko Kacin, ljudje torej, ki so vrnili najvišja državna odlikovanja. Glede tega pisma je Milan KuCan med drugim dejal, da je v njem zapisano veliko žaljivih domnev o stvareh, ki niso argumentirane, in tudi nekatere, kot je dejal, za katere avtorji natančno vedo, kako so potekale. Zato je menil, da nanje niti ni vredno odgovarjati. Domneva pa, kot je pojasnil, da je v ozadju tega njihovega dejanja, (ki da ne zmanjšuje njihovega prispevka k osamosvajanju), tiči soočanje s težavami, ki jih niso bili pripravljeni predvideti ali priznati in so nad temi sedaj pre- senečeni. Ob naštevanju težav, ki pestijo Slovenijo, in seveda ob dosežkih, med katere sodi predvsem nenasilen prehod v demokracijo, politična enotnost ob osamosvojitvi, mednarodno priznanje, ipd, je Milan KuCan poudaril predvsem pomanjkanje vizije o prihodnosti, pomanjkanje zavesti o pomenu pravne države in problem nespoštovanja človekovega dostojanstva in pravic. Po KuCanu je težava tudi v nepriznavanju volilnega izida. Zato se mu zdi, da se v bistvu nadaljuje volilni boj tudi s poskusi destabilizacije državnih institucij. mmsm JULIJSKA^ PARIZ - POSEBNO ZA OTROKE EURODISNEYLAND 7./12. julij -17./22. avgust cena: odrasli L 930.000 otroci L. 430.000 Z vlakom iz Trsta Largo Barriera Vecchia 15 tel. 040/636757 Brezplačno novi katalog TURA PO NEMČIJI IN NIZOZEMSKI od 3. do 11. julija Polni penzion cena L 1.700.000 PONUDB mJIHNSKI DNEMK 50* letnha ustanovitve JBBm F Nedelja 4. julija 1993 Vrh na Doberdobskem Krasu m DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Poslanci kujejo nova volilna pravila V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o novih volilnih pravilih. Vprašanje zastopstva manjšin bo prišlo na dnevni red verjetno prihodnji teden, perspektive pa niso ugodne. Kaže namreč, da demokrščanski poročevalec Mattarella nasprotuje celo predlogu, ki ga je osvojil senat in po katerem naj bi upoštevali zahteve manjšin vsaj pri oblikovanju volilnih okrožij. stran 2. Pokrajina Trst: predlog za enotnost Slovencev Nives Košuta, edina Slovenka v tržaškem pokrajinskem svetu, predlaga enotne nastope naše manjišinb v odnosu do novega pokrajinskega odbora. .....................stran 3.. Posvet o avtomaciji v prevoznih sistemih Na tržaški Pomorski postaji se je včeraj začel tridnevni posvet o uvajanju avtomatike in informatike v prevozne sisteme, ki ga je že tretjič priredilo italijansko združenje za avto-macijo ANIPLA. Že tokrat so svoja poročila prispevali tudi raziskovalci z ljubljanske univerze, prireditelji pa upajo, da bo prihodnje srečanje dobilo pravo mednarodno razsežnost. stran 4. EVROPSKA SKUPNOST / ISTRA - OBMEJNO OBMOČJE Predstavniki istrskega življa obiskali Evropski pariament STRASBOURi hmo vam preč ^fvlja Istra i hiaža tudi v Fi J,Ulijski krajir ;u8im tudi pi Prinosa sle Manjšine jjd j,! m °. da podpre ^lnJiv lab ajedjezikovneg, kulturnega anja, ki je v na današnjimi agr P°)avi nacional Pnosti.« s tem: 6 Predsednil lStria - Istra j 0cpL ki ima davinsko-nab bcini, uvajal pacanja preds ‘^kega življa ;°yeniji in H Polanskimi sk a nekaterimi i ajsimi organiz Pkega parlan spredju razgo o seveda I ganskem Breda Pahor sem različnimi pogoji -v Sloveniji in Hrvaški, ob tem pa tudi prepričanje, da je mogoCe reševanje celotne problematike navezati na spremenjene okoliščine, ki Istri nudijo možnost povezovanja z novo Evropo v okviru projektov o meddežel-nem sodelovanju. Do izraza pa je prišla tudi zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov v Bosni, kar pa daje »modelu Istra« še poseben pomen. Zato je delegacija, ki so jo poleg pobudnika, predsednika krožka Istria Marina Voccija, med drugim sestavljali še podpredsednica Istrske županije na Hrvaškem Loredana Bo-gliun, koprski Zupan Aurelio Juri, župana Rovinja in Cresa Lido Sosič in Nivijo Toich, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, podžupan devinsko-na-brežinske občine Martin Brecelj, ki je sogovornikom orisal položaj slovenske manjšine v Italiji, in nekaj vidnejših strokovnjakov o istrski kulturi, po eni strani prikazovala današnjo stvarnost Istre s posebnim poudarkom na dodatno delitev italijanske manjšine z mejo med Slovenijo in Hrvaško, po drugi pa evropske parlamentarce spraševala za podporo pri uveljavljanju Istre kot »evroregije«. Ge je zavzemanje za vsestransko vrednotenje Istre, njene zgodovine in specifičnosti bilo skupno, pa so izzveneli pogledi glede strategije uveljavljanja bolj neenotno. ToCnih receptov seveda niso mogli ne noteli dati niti včerajšnji »istrski« sogovorniki - med temi bi omenili vsaj podpredsednika Evropskega parlamenta Roberta Barzantija, predsednika komisije za zunanje zadeve in varnost Barona Crespa in predsednika komisije za deželne politike Diaza Gutierreza -ki pa so opozarjali na možnosti, ki jih nudijo razni mednarodni dogovori in organizmi; izrecno pa so omenili tudi novi sporazum med ES in Slovenijo, ki ga bo Evropski parlament izglasoval danes. Poročevalec o tem zakonu v parlamentu, tržaški evroposlanec Rossetti pa je na včerajšnjih razgovorih tudi predlagal ustanovitev stalne »opazovalne« delegacije o Istri. V besedilu o gospodarski kooperaciji med ES in Slovenijo pa je odločen poudarek na Čezmejni kooperaciji in s tem v zvezi o vlogi, ki bi jo morala imeti obmejna območja. In bolj obmejnega območja -kot je bilo rečeno včeraj v Strasbourgu - od Istre skorajda ni. OVČJA VAS / ZAKLJUČILI VZDRŽEVALNA DELA V soboto bo višarska žičnica začela ponovno obratovati Žičnica bo delovala vsak dan - Posebne olajšave za romarje z Vzhoda ZABNICE - V soboto, 26. t.m., bodo ponovno odprli višarsko žiCnico. Istega dne bodo odprli tudi svetišCe na gori nad Žabnicami, ki v poletni sezoni vabi veliko število vernikov in izletnikov. Napovedujejo, da bo Višarje v nedeljo obiskalo veliko vernikov in turistov, ki bodo prišli tudi z onstran meje. Tehniki družbe Pro-motur so namreč dokončali vsa obnovitvena in vzdrževalna dela na ZiCnici, poleg tega pa je tudi deželna komisija odobrila datum, ko žičnica lahko začne ponovno obratovati, poleg tega pa je tudi določila cene za posamezne in skupinske vozovnice. ZiCnica bo obratovala ob delavnikih, od 9. do 17. ure, ob praznikih pa od 8. do 18. ure v celotni poletni sezoni (od 26. junija do 12. septembra). Cena enosmerne vožnje bo znašala 12 tisoč lir, 8 tisoč lir pa za razne starostne pasove, vojaščino in duhovščino. Cena dvosmerne vožnje bo znašala 18.000 tisoč lir, znižana pa 12.000 tisoC lir. Poleg tega pa so predvidene posebne olajšave za večje skupine, to je skupinske karte (15 tisoč lir za odrasle in 10 tisoC lir za otroke ter za turiste, ki prihajajo oz vzhodnih držav). Posebna pozornost je bila namreč namenja vernikom, ki prihajajo iz teh držav, ki v zadnjih Časih množično obiskujejo Višarje. Za vožnjo v obeh smereh bodo morali odšteti 12.000 lir, po znižani ceni (otroci in osebe, ki so presegle 60. leto starosti) pa le 8.000 lir. Predsednik Promotura dr. Bernes je izrazil veliko zadovoljstvo ob odprtju žičnice, obenem pa je opozoril, da je pred kratkim zaCela obratovati nova neposredna železniška povezava med Trstom in Trbižem; vlak bo odpotoval iz Trsta ob 7., na Trbiž pa bo pripeljal ob 10. uri Danes v Italiji začetek mature RIM - Danes se bodo zaceli v Italiji zrelostni izpiti ali, po domaCe, matura. V vsej državi znaša število kandidatov 548.000, med njimi so seveda tudi dijaki in dijakinje slovenskih višjih srednjih šol v Trstu (155) in v Gorici (56), izpitnih komisij je vsega skupaj 7.960, komisarjev pa 32.000. Te zrelostne izpite so uvedli pred štiriindvajsetimi leti in sicer poizkusno, toda kot vidimo, so prešli v vsakoletno prakso kljub množitvi protestov iz vrst študentov, a tudi številnih profesorjev. V zadnjih dvajsetih letih so propadli vsi poskusi za preosno-vanje višje šole z maturo vred, ustrezni predlogi in načrti pa tičijo zaprti v arhivih parlamenta. Četrtek, 24. junija 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Neredi v senatu med razpravo o reformi RAI RIM - Senat je včeraj izglasoval tudi peti in zadnji člen zakona o reformi upravnega sveta Rai, na katerega je vlada postavila zaupnico. Zakon v celoti bo senat glasoval danes, nato pa se bo lotil vprašanje reforme volilnih pravil. Med dopoldansko razpravo, ko se je zaCelo glasovanje o 4. členu, so misovci povzročilo dokaj hude incidente. Povod za protest je bilo dejstvo, da je predsedujoči Luigi Granelli misovskemu govorniku odvzel besedo, ker je presegel Cas, ki so ga načelniki skupin dodelili Msi. Na to je senator Franco Pontone skupno s kolegom Pinom Specchio reagiral tako, da se je z dvignjenimi pestmi pognal proti predsedujočemu. Uslužbenci so ga ustavili, ko je prišel pod predsedniški oder. Granelli je zaradi tega izključil senatorja iz dvorane, v znak protesta pa jima je sledila vsa misovska skupina. Med misovska izzivanja pa je treba uvrstih tudi »šalo« poslanca Carla Tassija, ki je znan po tem, da dosledno nosi Črno srajco. Včeraj je poslal tajnikom Kd, Dsl, Psi, Psdi, Pri in Pii »darilce«: majhne lisice. V spremnem pismu pa je namignil, da je to »darilce« za vpletenost v podkupninsko afero. Najbolj zvesti volivci Lige RIM - Severna liga in Skp imata najbolj zveste volilce, medtem ko je Kd stranka, ki je izgubila največ privržencev v zadnjem letu. Tako trdijo raziskovalci zavoda Censis na osnovi raziskave, ki so jo opravili 6. junija z anketiranjem vzorca 950 volilcev. Po tej razsikavi je 87 odstotkov volilcev, ki so lani glasovali za Ligo, letos potrdilo zaupanje Bossijevi skupini, medtem ko je Kd potrdilo zaupanje le 52 odstotkov volilcev. Zelo mobilne volilce ima tudi Dsl: Hrast je ohranil le polovico lanskih volilcev, zato pa pridobil na upravnih volitvah veliko novih zlasti med socialisti in socialdemokrati. Mafija resiklirala 130 tisoč milijard lir RIM - Organizirani kriminal dandanes investira v zakonite dejavnosti okrog 60 odstotkov dobička, ki ga vnovči s številnimi protizakonitimi dejavnostmi. Promet teh nezakonitih poslov v Italiji naj bi se sukal med 100 in 130 tisoči milijardami letno. Samo v sektorju trgovinskih struktur naj bi mafija in sorodne organizacije v zadnjih dveh letih investirale najmanj pet tisoč milijard lir, torej Četrtino izkupička, ki ga prinaša trgovanje z mamili. Podatke je včeraj objavila italijanska federacija javnih lokalov na srečanju, katerega so se udeležile tudi nekatere žrtve “racketa“ in izsiljevanja. • RIM / RAZPRAVA V SENATU Manjšina in volilni sistem Mattarella proti priporočilu o strnjenih okrožjih za manjšine Vojmk Tavčar RIM - Z zavrnitvijo večine popravkov je poslanska zbornica vCeraj nadaljevala razpravo o novih volilnih pravilih. Dopoldne so poslanci z večino glasov sprejeli prvi Člen zakona, nato pa so do večera osvojih še drugega. Po sprejetih določilih bo 75 odstotkov poslancev izvoljenih v uninominalnih okrožjih z večinskim sistemom, 25 odstotkov pa s proporcnim sistemom. Vo-lilec bo imel dve glasovnici in dva glasa: enega za izvolitev poslanca v unino-minalnem okrožju, drugega za proporCno kvoto. Zbornica je odpravila blokirane hste za proporCno kvoto in se opredelila za to, da ima volilec na razpolago en preferenčni glas. Za ta Člen so glasovati Kd, Liga, Msi in Psi, Dsl, Pri in Ph so mu nasprotovali, medtem ko so se Skp in Zeleni vzdržati. Pri razpravi o drugem Členu pa so poslanci zavrnili vse popravke, ki so težili k odpravi mehanizma odštevanja glasov (od glasov proporCne kvote bodo stranki, ki je izvolila svojega predstavnika v uninominalnem okrožju, odšteli del njegovih glasov), sprejeli pa so predlog komisije, da bi zmanjšali število glasov, ki so potrebni za predstavitev list in uninominalnih kandida- tur. V naslednjih dneh se bo zbornica spoprijela tudi s problemom zastopstva manjšin. Besedilo komisije priporoča, naj se volilna okrožja oblikujejo tako, da bodo manjšine Cim bolj strnjene. Skp je želela, da bi tudi za zbornico osvojili besedilo, ki ga je sprejela senatna ustavna komisija in ki je manj ohlapno, ker poudarja, da je treba manjšinam omogočiti pristop do predstavništva. Kaže pa, da je v svojem prizadevanju naletela na odpor poročevalca Sergia Mattarelle. Dokončno besedo pa bo o tem problemu morala reci zbornica v naslednjih dneh. Ustavna komisija senata je medtem pripravila dokončni predlog za reformo volilnih pravil »visoke zbornice«. V skladu z referendumom predlog določa, da bo 75 odstotkov senatorjev izvoljenih z večinskim uninominalnim sistemom, 25 odstotkov pa s proporCnim sistemom. K zakonskemu osnutku je poročevalec Cesare Salvi (Dsl) dodal še pravilnik, ki omejuje stroške za volilne kampanje, doloCa, da kandidati lahko sprejmejo prispevke fizičnih oseb v višini do 10 milijonov lir in prepoveduje objavo javnomnenjskih raziskav teden pred volitvami. (VT) 5 0 LET PARTIZAN DNEVNIKA S K E G A . ^ Od ciklostila rave tiskarne Časa za praznovanje po izidu prve številke Partizanskega dnevnika ni bilo veliko, pa tudi možnosti ne. Takoj je bilo treba zastaviti delo za drugo številko naslednjega dne, se pravi zbirati radijske vesti, gradivo iz posameznih enot in pisati članke. Res je, da obseg ni bil velik, toda v tistih razmerah je bilo tudi to veliko delo. Zal nimamo pri roki prvih številk, pa vse žal tudi ohranjene niso niti v centralnih knjižnicah in muzejih v Ljubljani, kar spričo pogostih ofenziv ni Čudno. Imamo pa zato izčrpen opis nadaljnjega razvoja Partizanskega dnevnika, ki ga je oskrbela takratna bibliotekarka v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Marjeta Čampa, in objavila v uvodu h kserografira-nemu ponatisu vseh tiskanih številk dnevnika (t.j. od 5. septembra 1944 dalje) leta 1975 in iz katerega tudi povzemamo podatke. Se prej pa moramo popraviti napačno zapisano ime pobudnika za izdajanje Partizanskega dnevnika, takratnega komandanta 31. divizije, ki je bil Dušan Švara - Dule in ne Danilo, kot smo po pomoti zapisali. Da je Partizanski dnevnik že na samem začetku res izhajal vsak dan priča podatek, da je do konca leta izšlo vsega 34 številk. Delo je slonelo v najveCji meri na urednikih Edvardu Martinu Kokolju in Francetu Vregu-Miletu, saj je Marjan Tepina iz prve trojke kmalu zapustil propagandni oddelek in odšel v propagandni odsek štaba takrat še 4. alpske cone.Vzporedno z izhajanjem je bilo treba poskrbeti tudi za raznašanje in razširjanje dnevnika v posameznih enotah in pozneje tudi na terenu. To nalogo so prevzeli kurirji in kurirske linije, ki so z veliko požrtvovalnostjo in tveganjem ljudi za tiste Čase neverjetno dobro delovale. Jože Koren Tako se je Partizanski dnevnik v razmeroma kratkem Času uveljavil kot nepogrešljiv informator in spodbujevalec v vojski in na terenu. Njegov pomen je takoj zaznal tudi tedanji komandant IX. korpusa (uradno formiranega konec decembra 1943) gen. Lado Ambrožič - Novljan in ga iz divizijskega spremenil v korpusno glasilo (od 43. številke dalje, razmnoževali pa ga niso več v premični tehniki oz. v propagandnem odseku korpusa, marveč v murnu dnimk 50a letnica ustanovitve stalni vojaški tehniki »Drago«, ki jo je organiziral Drago Kuralt nad Cerknim. Naklada je narastla že na 1000 izvodov dnevno, novi glavni urednik pa je postal Jurij Stante - Juš. Poslej je bil razvoj Partizanskega dnevnika še hitrejši, povečalo se je število njegovih urednikov in sodelavcev iz vojske in političnega vodstva gibanja, kar je v naslednjih štirih mesecih izhajanja do številke 142 oz. do 31. maja 1944 privedlo do nove spremembe in je s 1. junijem postal glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko. Sporazumno med vojaškim in političnim vodstvom je bila za novo glavno urednico imenovana Milena Mohorič, ki je obenem bila tudi urednica za politični del, Stante je bil urednik za vojaške zadeve, Vreg za gradivo iz vojske in s terena, Kokolj je postal pomožni urednik iz štaba IX. korpusa, France Stiglic-Tugo pa pomožni urednik za Gorenjsko. Naklada je narastla na 4000 do 5000 izvodov dnevno, list pa je razmnoževalo že šest stalnih tehnik. Tako je dozoreval Cas za prehod od razmnoževanja na ciklostil na pravo tiskanje, saj je v tistem Času korpus že razpolagal z lastno majhno tiskarno »Julij 63« v grapi Govec pri Gorenji Trebuši, v načrtu pa je že bila gradnja večje tiskarne, saj so potrebe po tisku naraščale iz dneva v dan. Tako je v noči od 4. do 5. septembra izšla v tiskarni »Julij«, ki je malo prej dobila novo ime »Doberdob« prva tiskana številka Partizanskega dnevnika, dobrih deset dni kasneje pa je bila nared tudi že tiskarna »Slovenija« pod Vojskim, ki je 18. septembra oz. s številko 248 prevzela tiskanje dnevnika in ga tiskala do konca vojne v nakladi med 4 in 7 tisoč izvodov, odvisno paC od papirja in drugih okoliščin. Malo pred tem se je spremenila tudi uredniška sestava. Avgusta je postal glavni urednik kap. Lev Modic. Za njim so se do konca vojne v funkciji glavnih urednikov zvrstili še pisatelj France Bevk, dr. Danilo Milic in kot zadnji Lado Pahor - Damjan, ki je uredil tudi zadnje številke, ki so izšle v osvobojenem Trstu v prvih dneh maja v tiskarni »II Piccola«, nakar je 13. maja izšel Prh morski dnevnik kot njegov neposredni naslednik. Prihodnjič še nekaj o vsebini in sodelavcih. PANNELLOVA POBUDA »ZA ZAŠČITO PARLAMENTA« Število nasprotnikov predčasnih volitev zelo hitro narašča RIM - Kljub zgodnji jutranji uri so se vabilu odzvali v 220. Vstali so ob zori, da bi se udeležili srečanja, ki ga je sklical radikalni voditelj Marco Pannella, v obrambo tega parlamenta,. Prišli so posamič ali v manjših skupinah - znani in še do včeraj vplivni parlamentarci, pa tudi skoraj neznani »peones« - in po veC kot enomni razpravi sklenili, da se prihodnji teden spet srečajo in glasujejo o dokumentu, ki naj bi tisku in javnosti povedal resnico o delu, ki ga je opravil parlament. Politični doseg dogodka se zaenkrat omejuje na dejstvo, da je na sestanku bila skoraj Četrtina italijanskih parlamentarcev in da se je, v primerjavi s prvim srečanjem prejšnjega tedna, število podvojilo. Vendar tolikšna udeležba (prisotni so bili demokristjani, socialisti, Pannellovi evropski federalisti, nekaj zelenih in neodvisnih) priCa o krizi, ki jo doživljajo tradicionalne stranke, zlasti pa Kd in Psi, ki sta bili še do vCeraj nosilni steber italijanskega političnega sistema. Pannella je bil hudo kritičen do tistih, ki so ocenili srečanje zgolj kot sestanek »parlamentarcev, ki imajo opravka s pravico ali se bojijo, da ne bodo veC izvoljeni«. Cilj je po njego-vem.povsem drugačen: omogočiti parlamentu, ki ni delegitimiran, da nadaljuje z delom in sprejme vse potrebne reforme preden bi bili Italijani spet poklicani na volišča. Pannella ni prepričal Lige, Dsl, mi-sovcev in Skp in je izzval predvsem porogljive komentarje. Kd in Psi pa sta bili veliko bolj previdni in nista zavzeli stališča. In tudi to ni naključje, saj gre za stranki, ki preživljata najhujšo krizo in ki jo je poraz na nedavnih upravnih volitvah še zaostril. Zaenkrat je težko predvideti, ali se bodo sredina jutranja srečanja spremenila v kaj bolj organiziranega. Dejstvo pa je vsekakor, da v parlamentu narašča število tistih, ki nočejo predčasnih volitev ne to jesen in niti prihodnjo pomlad. (VT) CATANZARO / VCERAJ V KALABRIJI Uspešna akcija policije in karabinjerjev z aretacijo kar 200 članov ’ndranghete CATANZARO - Policisti in karabinjerji so aretirali vCeraj veC kot 200 oseb, ki pripadajo raznim tolpam iz vrst organiziranega kriminala, točneje ’ndranghete. Obtoženi so sodelovanja pri kopici nezakonitih dejavnosti, od trgovanja z mamili (zlasti kokainom) in orožjem do izsiljevanja, ropanja, ode-ruštva in ubojev. Operacija varnostnikov, kakršne tod ne pomnijo, saj je še do nedavnega prevladovalo mnenje, da v Ca-tanzaru in okolišu praktično ne poznajo mafijskega pojava, je bila toliko bolj uspešna, ker je slonela na popolnem sodelovanju med sodstvom, policijo in karabinjerji. To je izrecno poudaril tudi notranji minister Nicola Mancino v Čestitkah, ki jih je naslovil državnemu antimafijskemu pravd-niku Siclariju, catanzar-skemu področnemu tožilcu Lombardiju, šefu policije Parisiju in vrhovnemu poveljniku orožnikov Federiciju. Sicer pa je tudi res, da so dejavnikom pregona pomagali skesani mafijci, ki so bili elani tolp, proti katerim je bila vperjena včerajšnja ofenziva. Gre za tolpe, ki so jih voditi - in bili zdaj za- radi tega aretirani - Giro-lamo Costanzo (42 let), Vincenzo Catanzariti (38) in Giuseppe Critelli (46). Med temi tolpami se je vnel hud boj za prevlado nad umazanimi posli in od tod tudi trije umori ter en poskus uboja. Med žrtvami izsiljevanj so bila zlasti gradbena podjetja, ki so delala na raCun javnih uprav, in trgovine avtomobilov, katerih vsaka je morala vsak mesec plačati vodjem ’ndranghete po 30 milijonov lir za to, da so jih »ščitili« -v nasprotnem primeru so jim metali bombe ali streljali v vhodna vrata. _________TRST / PREDAVANJE______ Vzroki balkanske vojne v oceni prof. Drakuliča Sociolog iz Toronta podal prerez dogajanj na tleh bivše Jugoslavije od prejšnjega stoletja do danes Drago Gašperlin TRST - EtniCno-versko sožitje v Bosni je trajalo samo od zaključka druge svetovne vojne pa do konca sedemdesetih let, kajti že takrat je zaCelo škripati. Sicer pa niso živeli tod nikdar v miru: 400 let jih je dušila islamska teokracija, potem so bili veC desetletij pod av-strijsko-katoliško in pozneje še pod srbsko nadvlado, zdaj pa se bosanska življenja iztrošajo v tragični vojni, o kateri ni ravno najbolj pravilno zatrjevati, da je državljanska. To je pojasnil sociolog Slobodan DrakuliC, ko je vCeraj na povabilo izvedenca za vzhodnoevropsko zgodovino, profesorja Marca Doga spregovoril tržaškim univerzitetnikom o vzrokih in značilnostih balkanskega konflikta oziroma o njegovih vplivih na proces evropske integracije. Razlogi za krvavo obračunavanje ko-reninijo že v prejšnjem stoletju, ko je bilo razmerje med močjo latinskih, anglosaških, germanskih in slovanskih narodov in držav Cisto drugačno, a med drugim jih gre iskati v utesnitvi nemško-avstrijskega ozemlja, ki je prišla še zlasti do izraza po drugi vojni: na zahodu ga je omejevala močna Francija, na vzhodu imperij, ki je bil prej rusko-carski in potem sovjetsko-komu-nistiCen, na jugu pa nanovo ustvarjena Jugoslavija, s katero so po predavateljevem zatrdilu zgradili protinemški jez. Z razkrojem SZ in SFRJ so se razmerja spet spremenila in nemško govorečim se je ponudila nova možnost prostorskega širjenja, katere verodostojnost pa bo treba seveda šele preveriti. Prof. DrakuliC (na sliki - foto Ferrari -levo), ki poučuje na Univerzi v Torontu (v Kanado je odpotoval iz ekonomskih razlogov pred osmimi leti) je poudaril, da se na Balkanu, ki je nesporno del Evrope, šele sedaj in okrutno urejajo medetnicna vprašanja: »Medtem ko so drugod v Evropi že rešili problem sožitja, ga tod še niso.« Morda pa ni prav tako, saj ne gre pozabiti nacionalističnih pojavov, ki se širijo po celini kot oljnat madež in katerih žrtev je tudi slovenska narodnostna skupnost od Milj pa do Trbiža. Sicer pa je predavatelj govoril o emigraciji v Kanadi, ki je dala tamkajšnjim zgodovinsko-raziskovalnim inštitutom lepo število zvenečih imen. Med temi skupnostmi so zlasti aktivni Hrvatje, od katerih da je prejel Franjo Tudjman kar Čedno vsoto 5 milijonov dolarjev. rT PISMO UREDNIŠTVU Komu koristijo natolcevanja? >i V petek, 4. junija, sta Primorski dnevnik in njegov dvojček Republika objavila poročilo s seje odbora za mednarodne odnose R. Slovenije. V članku z naslovom "Napoved nove afere” smo lahko že spet prebrali vrsto neo-snovanih govoric na raCun slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tokrat pa, z razliko od člankov, ki smo jih brali v Delu, je novinar Primorskega dnevnika le posredovalec mnenj nekaterih visokih predstavnikov Republike Slovenije, med katerimi tudi zunanjega ministra Peterleta. S tem pismom pa se oglašamo neposredno zato, ker je bila naša ustanova, Kulturni dom v Gorici, vpletena kot primer nove afere ”pri-vatno-pridobitnških interesov”. Za vse tiste, ki omenjenega članka niso prebrali, naj na kratko obnovimo njegovo vsebino, oziroma vsebino razgovora elanov odbora za mednarodne odnose, ki so razpravljali tudi o finančnem položaju slovenske manjšine v Italiji in sicer na osnovi poročila ministrstva za zunanje zadeve. Poročilo, ki je bilo sestavljeno, kot je povedal sam minister Peterle, na "podlagi pripomb stranke Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij”, se zaključuje s pripisom, da "utemeljenosti večine teh očitkov za zdaj ni mogoče zanesljivo preveriti”. Iz tega poročila in iz debate, ki mu je sledila, pa so elani odbora zvedeli (iz Časopisa pa vsi ostali), da se "znotraj manjšine stopnjujejo očitki, da se nezadržno privatizira premoženje, ki je bilo vselej skupna last narodnostne skupnosti”, ”da so nekateri objekti, zgrajeni iz tega denarja (pomoč matice), zdaj zasebna last” in da je, kot je zatrdil predstavnik SDSS Ivo Hvalica ”vse jasno in znano” in je v pokrepitev svojih besed navedel primer Kulturnega doma v "italijanski” Gorici. V tej zvezi bi mi želeli poudariti, da nihče ne skriva, da je bil Kulturni dom v Gorici zgrajen z gmotno pomočjo matične države. A zgrajen je bil tudi s pomočjo "določenega” dela zamejskih Slovencev, ki so se množično odzvali široki nabiralni akciji, ki sta jo v letih 1974-1981 (otvoritev doma) sprožila goriška SKGZ oziroma Odbor za gradnjo Kulturnega doma. Poleg posameznikov so se v nabiralno akcijo vključila tudi slovenska podjetja v zamejstvu. Tako, ob vsestranski podpori, smo uspeli uresničiti sen go-riških Slovencev, postaviti nov kulturni hram v središču Gorice, potem, ko nam je leta 1926 fašizem odvzel Trgovski dom na goriškem Kor-zu. Da ne bi bilo dvomov, bi želeli še podčrtati, da je bil v vsem tem Času goriški Kulturni dom odprt vsem Slovencem, od katoliških do ostalih političnih in strankarskih skupin: brez nikakršnega sek-taštva. Kulturni dom je odprto kulturno pristanišče za vse Goričane, slovenskega, italijanskega in furlanskega jezika. Kultura in sožitje sta namreč podlaga za iskreno in temeljito medčloveško spoznanje in razumevanje med jezikovno, pa tudi, in zakaj ne, ideološko različnimi Goričani. Natolcevanja, ki v zadnjem Času prihajajo iz Ljubljane, pa prav gotovo ne koristijo ne sožitju, ne slovenski kulturi v Gorici in ne celoviti slovenski stvarnosti v Italiji. Za konec naj dodamo še naslednje: Kulturni dom je od svoje otvoritve deloval javno in odkrito po predpisih in zakonih italijanske države, t.j. države, v kateri živimo. O vseh težavah naše Ustanove pa nismo nikdar razpravljali na "pouličnih” pogovorih, ampak smo vedno neposredno seznanjali odgovorne. Z obeh strani državne meje -, oziroma tiste, za katere smo smatrali, da nam lahko priskočijo na pomoč. Pred dvema letoma smo uradno povabili na razgovor takratnega slovenskega ministra za kulturo Andreja Capudra, nato še takratnega premiera Lojzeta Peterleta. NihCe od teh ni "našel Časa” za pomenek, Čeprav sta se oba večkrat mudila na Goriškem. S spoštovanjem Upravni odbor Kulturnega doma Gorica Ravnatelj Igor Komel ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA r Četrtek, 24. junija 1993 3 POGOVOR Z EDINO SLOVENKO V TRŽAŠKEM POKRAJINSKEM SVETU Košuta: Slovenci moramo skupaj nastopati do pokrajinske uprave »Manjšina se ne sme zapirati vase in videti v Pokrajini le svojega sovražnika« Sandor Tence TRST - Nives KoSuta (Demokratična stranka levice) bo torej edina Slovenka v novem tržaškem pokrajinskm svetu. Po nekaterih težavah pri porazdelitvi svetovalskih mest, za katere je kriva nejasna volilna zakonodaja, je sodišče končno potrdilo izvolitev Košutove, ki vstopa tako v svoje tretjo mandatno dobo kot pokrajin- Sardos danes umeščen TRST - Novoizvoljeni predsednik pokrajinskega odbora odv. Sardos Albertini bo danes uradno prevzel posle voditelja Pokrajine. V Palači Galat-ti ga bo sprejel vladni komisar Mario Marro-su, ki je po razpustu pokrajinske skupščine (od lanske jeseni) vodil Pokrajino s pomočjo dveh namestnikov. Sardos Albertini bo takoj zatem najbrž objavil imena novih Pokrajinskih odbornikov, ki po novem zakonu ne smejo biti Pokrajinski svetovalci. Na prvi seji skupščine bo predsednik pred-stavf/ svoj politični in upravni program. ska svetovalka. Novosti pa bo tokrat kar precej, zaCenSi z dejstvom, da so volilci že zbrali predsednika in politično koalicijo, ki ga bo štiri leta podpirala. KoSutovo smo najprej vprašali, s kakšnimi občutki se vraCa v pokrajinski svet, katerega večina je vse prej kot naklonjena Slovencem in demokratičnemu Trstu. Zavedam se, da je situacija zelo težka in da me Čakajo zelo zahtevne naloge. Moram pa povedati, da je bila situacija na Pokrajini v zadnjih letih vedno zelo negotova, saj po volitvahnismo vedeli, Ce bomo sploh dobili večino in odbor. S tega vidika je sedaj že vse vnaprej jasno in začrtano. Ostaja pa seveda bistvena ugotovitev, da imamo desničarsko in nacionalistično usmerjeno upravo. To spreminja tudi vlogo opozicije v pokrajinskem svetu, ki bo morala seveda politično konte-stirati izbire Sardosa Al-bertinija, a hkrati skrbno nadzorovati tudi upravne sklepe novega odbora. Tudi opozicija bo morala torej spremeniti svojo dosedanjo miselnost. Kaj mislite o tem? Mislim, da se bomo morali tudi mi ravnati v duhu nove volilne zakonodaje in pazljivo slediti delu novih upraviteljev, ki bodo morali Cez štiri leta polagati volilcem raCune in obračune. Zanimivo bo pri tem videti, ali bo odbor svoje delo usmeril le v predvolilna gesla (revizija Osima, vrnitev Istre itd.) ali pa bo skrbel, da bo Pokrajina dobro opravljala svoje upravne dolžnosti, da bo svetovalske komi- sije redno delovale in podobno.Tudi zato, ker je Sardos Albertini zmagal s pičlo razliko glasov. Mislite, da bo volilni izid vplival na splošno politično zadržanje nove uprave? Lista za Trst ima 14 svetovalcev na 24. To je bistveni podatek, na katerega ne smemo nikoli pozabiti. Res pa je tudi, da bo moral imeti Sar- dos Albertini vedno pred sabo številke in dejstvo, da je Codega dobil 49 odstotkov glasov. To bo po mojem vplivalo na delo odbora, ki bi gotovo imel se večjo moC, Ce bi npr. desničarska koalicija zmagala z desetimi ali dvajsetimi odstotki razlike. Slovenci seveda nismo zadovoljni z zmago desnice in Vi boste edina slovenska predstavnica na Pokrajini. Kako s tega vidika ocenjujete nedeljski volilni rezultat? Slovenci na Tržaškem ne moremo biti zadovoljni z izvolitvijo Sar-dosaAlbertinija, ki bi ga lahko demokratični Trst, Ce bi bil bolj združen in enoten, verjetno premagal. Porazno pa bi bilo, Ce bi Slovenci ostali brez svojega pokrajinskega predstavnika. Kakšna stališča naj torej zavzamemo in kakšen odnos naj vzpostavimo do nove uprave, s katero se bomo morali hoCeš nočeš soočati prihodnja štiri leta? Mislim, da se Slovenci, kljub neugodnemu volilnemu izidu, ne smemo zapreti vase in ocenjevati Pokrajino le kot sovražnika in nie drugega. Naša narodnostna skupnost bi se morala sporazumeti za neke vrste laični odnos do nove uprave. Kaj mislite s tem? Mislim npr. na pokrajinski statut, ki nam daje možnost, da se kot Slovenci obračamo na pokrajinske urade v naSem jeziku. Dokler ta statut obstaja ga bo moral novi predsednik dosledno upoštevati in aplicirati. Naša dolžnost je, da nadzorujemo izvajanje statuta in da glasno opozorimo na morebitne kršitve in podobno. Te možnosti se morajo posluževati politične stranke, a kar zadeva Pokrajino predvsem organizacije civilne družbe (združenja, društva, kulturne skupine), ki vzdržujejo z upravo raz-novstne odnose in stike. Jeseni bodo volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta in skoraj gotovo tudi miljskega in devinsko-nabrežin-skega. Kaj mislite o tem? Tržaška volilna preizkušnja bo nedvomno zelo težka in zahtevna. Demokratični del mesta se ne sme predati usodi in se že predhodno sprijazniti s porazom. Marsikaj bo vsekakor odvisno od zadržanja KrSCanske demokracije, ki mora enkrat za vselej pojasniti, kaj pravzaprav hoCe. Slovenci in vsi demokrati pa se moramo dobro pripraviti tudi na miljske in na devinsko-nabrežinske občinske volitve. skupni tekst zakona ozaščiti TRST - SSk sprejema besedilo skupnega osnutka zaščitnega zakona, kot ga je z dopolnitvami odobrilo skupno slovensko predstavništvo 24. maja. Takrat so se vse komponente obvezale, da bodo v kratkem roku zavzele dokončno stališče o besedilu. O njem je v ponedeljek poglobljeno razpravljala deželna pravna komisija SSk pod vodstvom koordinatorja dr. Petra Močnika. Prisotna sta bila tudi deželni tajnik SSk Jevnikar in strankin pokrajinski tajnik Brecelj. Po izčrpnem poročilu dr. Stanislava Sobana, ki je zastopal SSk v strokovni skupini sestavljalcev, je komisija oblikovala nekaj pedlogov za manjše tehnične izboljšave nekaterih predlaganih določil, vsekakor pa je ocenila, da je bilo v končno besedilo vnesenih veC pomembnih dopobhl in da je dozorelo za predložitev v parlamentu. Deželno tajništvo SSk bo stahsce o besedilu in predlagane tehnične popravke sporočilo ostalim komponentam z željo, da bi zdaj, ko so volitve mimo, dokončali to pomembno delo. NOVICE SKR: Sardos odraz »volilne manjšine« TRST - Stranka komunistične prenove opozarja, da je bil predsednik Pokrajine izvoljen le z glasovi 29,9 odst. volilnih upravičenčev in da je bilo ogromno belih in neveljavnih glasovnic. Sardos Albertini je torej odraz manjšine, zaradi novega volilnega zakona, ki mu je SKP nasprotovala, pa ima za sabo večino pokrajinske skupščine. Antifašistični poziv SKP je bil torej povsem upravičen, zato so volilci te stranke množično podprli Codego. Njegove izbire, piše v izjavi SKP, pa gotovo niso spodbudile volilne mobilizacije levičarskih volilcev. Na Codego so negativno vplivali pritiski zmernih krogov, ki so prisotni v javnih občili in v gospodarskih sektorjih. Balotaža je vsekakor dokazala, da je tudi v Trstu mogoCe premagati desnico in nacionaliste. Demokratični del mesta naj se zato začenja že sedaj pripravljati na jesenske občinske volitve. Predzadnje poglavje »Naših stezic« TRST - Pravkaršnje volitve in balotaže so Slovence v Furlaniji-Julijski krajini potisnile v kot. Izginila je edina stranka s slovenskim imenom, mnogi slovenski kandidati v drugih grupacijah pa bodo tudi doma. Pravi potres, ki ga je povzročil nov naCin volitev, odpira strani, za katere je vprašanje, kako bodo napisane. V tej nespodbudni konstelaciji sta se znašli tudi organizaciji Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, ki imata v novem ozračju tudi nove odgovornosti in seveda veliko nalogo. Kako biti kos novim izzivom, katere programske osnove navdihujejo SKGZ in SSO, zakaj so Slovenci v Italiji tako razdrobljeni, zakaj se tudi njih drži lotizacijska logika... O takih in podobnih vprašanjih bo tekla beseda na drevisnjem snemanju oddaje TV Koper ”Kam vodijo naSe stezice”. Z voditeljem Marijem Čukom se bosta pogovarjala predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija FerletiC in tajnik SKGZ Boris Peric (predsednik Palčič je zadržan v Rimu). To bo prvo tovrstno televizijsko soočanje, ki naj bi Širšemu občinstvu posredovalo informacije o delovanju obeh zvez, pa tudi odgovor na mogoCe še ne preveč jasna stališča, zakaj vlečeta take in ne drugačnih potez. Snemanje oddaje, ki si Čedalje bolj utrjuje prostor med gledalci v zamejstvu in Sloveniji, je kot vedno javno, tako da lahko tudi občinstvo poseže v razpravo. Kot običajno bo snemanje v sejni dvorani na županstvu v Dolini, občinstvo pa je naprošeno, da svoje prostore zasede ob 19.45, kajti javno snemanje se zaCenja točno ob 20. uri. To bo tudi predzadnje poglavje spomla-dansko-poletnega ciklusa oddaje ”Kam vodijo naše stezice”. PESARO / MEDNARODNI FESTIVAL V arabskih filmih zanimiv prikaz ženskega sveta GRADEŽ / OB ZAKLJUČKU FORUMA Kako sinovi emigrantov občutijo »dvojno« identiteto Pogovori dvema udeležencema beneškega porekla - Zaključni dokument mladinskega foruma Rudi Pavšič kult ve zsl nove gen Enzo Mattelig se je udeležil gradeškega foruma PESARO - Res ni bilo ravno najboljšega vzdušja na 29. Mednarodnem filmskem festivalu v Pesaru (Italija), od petka, ll„ do sobote, 19. junija. Poleg okleščenega budžeta naj bi se tudi °dpirala preiskava o administrativnih nepravilnostih pri upravi festiva-'a- V taki klimi je predsednik pripravljalnega odbora Lino Micciche otvarjal posvet o Dinu Rrsiju, zagorelem sivolasem gospodu, ki ga je letos že Cannes imel v gosteh. Na platnu kina Astra so se v tednu dni zvrstili veliki in tudi °0lj komercialni ali celo povprečni Risijevi filmi. Retrospektiva je sicer Pokazala, da se njegov °Pus ne da primerjati s spomeniki italijanskega nima, ki so jih postavili razni Felliniji ali Anto-nioniji. Interpretacijski £ljuc Risijevih del tiči bolj v sosledici »mo-strov-spaekov«, ki jih je rodila italijanska družba v povojnih letih. Od pr-tob še neobjavljenih dokumentarcev (Buio in Natečaj Moja vas SPETER - V nedeljo °b 15. uri bo v Spetr-ski občinski dvorani nagraditev zmagoval-oev narečnega natečaja Moja vas, ki ga Prireja študijski center Nediža s pokroviteljst-v°m videmske pokrajinske uprave. Leto-se je natečaja udeleži-o več kot 150 mladih s celotnega obmejnega PQfu °d Čedada do Trbiža. sala, Barboni) in ljudskega Poveri ma Belli (1956) do let ekonomskega booma (II sorpas-so, L’ombrellone) se v Risijevem opusu pojavlja sadistično izpostavljanje groteskne vulgarnosti sloja parve-nujev, bahačev in zvodnikov, ki so karikature iz predvojnega režima. Vse pa lahko tudi aktualiziramo: protagonisti, ki jih igrajo igralci kot Sordi in Gassman kar zgledajo dvojniki današnjih podkupninskih junakov. Popolnoma drugačen duh je v Pesaru proizvajala dvorana Moderno, v kateri se je vrtela dragocena retrospektiva arabskega filma, in tp pretežno s strani ženske. Kljub težavam kinemato-grafije, ki jo tlačita zahodna tržna logika in verski fundamentalizem, arabske režiserke kot Hayni Surur in Michal Aviad pripovedujejo o kolonializmu, intifadi, o spolnem in političnem zatiranju, o angažiranosti arabske žene proti vsemu temu. In Ce se zahodnjaki takemu arhajskemu feminizmu radi posmihamo, so ženske arabskega filma trmasto odločene nadaljevati po tej (zanje še vedno nujni) poti. Zato pa vsa napovedana krčenja kulturnih izdatkov lahko v arabskih državah imajo veliko SirSe posledice kot posamično zaprtje kake kinodvorane. In Ce smo že pri zaprtju, seveda si vsi udeleženci festivala in njegovih posvetov želijo še 30. Mostre, Ce bo Bos-sijeva Liga to dovolila... (dral) ČEDAD - »Prvi forum mladih generacij izseljencev, ki se je v nedeljo zaključil v Gra-dežu, je bil pozitiven zaradi dejstva, da smo sinovi in vnuki beneških, furlanskih in tržaških emigrantov preživeli skoraj teden dni skupaj in razpravljali o vprašanjih, ki se nas neposredno tičejo. Skoda, da je bilo preveč Časa namenjenega uradnemu delu programa.« Tako sta nam povedala dva izmed udeležencev gradeškega foruma, 26-letni inženir iz Buenos Airesa Sergio Cimba-ro (njegovi starši so iz Cenebole oziroma Cente), in 27-letni odvetnik iz argentinskega Marcos Paza Carlos Lendaro (njegovi sorodniki so iz Barda), ki sta se skupaj z ravnateljem Zveze Slovencev po svetu Renzom Matteligom odzvala našemu vabilu na razgovor. Ob zaključku posveta so izdali tudi dokument, v katerem zahtevajo ustanovitev mladinske konzulte, nekakšen stalni forum, v katerem naj bi reševali vprašanja iz-seljeništva. Taksen organizem je potreben tudi zaradi medsebojne povezave in izmenjave izkušenj. Odnos deželnih ustanov do izseljeništva, so dejali sogovorniki, mora sloneti vse manj na podporni politiki in vse bolj mora izstopati skrb po uveljavljanju identitete. To je predpogoj, da nove generacije emigrantov ohranijo stik med seboj in z domovino starSev. Na vprašanje, kako doživljajo nacionalno pripadnost, sta mlada argentinska sogovornika ugotovila, da gre za nekakšen dvojni občutek lastne identitete: tako v Argentini kot tudi v Benečiji se ne Čutita namreč tujca. V južnoameriški državi gotovo ne, kjer sta se tam rodila in zrasla v tamkašnji družbeni stvarnosti. Po drugi strani pa se Čutita Benečana, Čeravno drugače, kot so to Čutili njuni sorodniki. Pri tem sta dodala, da s težavo dojemata tukajšnja etnična trenja, saj se sama pepoz-navata v določeni multi-narodnosti, ki je osnova za uspešno dogovarjanje. Iz pogovora izhaja, da je tudi v stvarnosti izseljeništva treba oceniti resnične potrebe mlajših generacij, jim priskočiti na pomoč, saj brez njihovega prizadevanja bo emigracija ohranila le folklorno idetiteto, kar pomeni začetek njenega konca. Na gradeskem posvetu so se dogovorili za pospeševanje takšnih informativnih srečanj, predvsem pa so si prizadevali, da bi se med seboj boljše informirali. Te zahteve naj bi prišle do izraza tudi na Četrti deželni konferenci o izseljenistvu, ki jo pripravljajo za letošnjo jesen. V JESOLU PRI BENETKAH / FRANTON JAZZ MUSIČ FESTIVAL Res edinstvena priložnost za ljubitelje jazzovske glasbe \/ treh večerih se bo predstavilo kar deset skupin Ales Waltritsch GORICA - V zadnjih letih tudi v Italiji poletje beleži celo vrsto glasbenih festivalov. Med vsemi temi je velika večina osredotočena na jazz glasbo, ki je morda edina, ki Se dopušča poslušanje veC dobrih koncertov v treh, štirih dnevih v istem kraju. ZaCelo se je pred dvajsetimi leti v Perugii, ko so z velikimi težavami pripravili prvo izvedbo poletnega festivala Umbria Jazz. Umbria Jazz je v vseh teh letih zaslovel in se povzpel v sam vrh evropskih festivalov te vedno bolj priljubljene glasbene zvrsti. Umbria Jazz bo letos posebno privlačen, saj bo na njem od 9. do 18. julija nastopilo preko trideset skupin, in bo, tudi zato ker je jubilejni, popolnoma zastonj. O Umbrii Jazz bomo pisali Cez nekaj dni, danes pa bomo predstavili prvi veliki poletni festival, Franton Jazz Musič Festival, ki bo potekal nedaleč od nas, v Jesolu, ta konec tedna. Festival z zelo bogatim in zanimivim sporedom se bo odvijal v anfiteatru trga Aurora v Jesolu Lido. V treh večerih se bo predstavilo kar deset skupin, na oder bo stopilo preko petdeset glasbenikov. V petek zveCer ob 21.30 (vsi veCeri se bodo pričeli ob tej uri) bosta najprej zaigrali italijanski skupini pianista Carla Magnija in saksofonista Maura Ne-grija. Letošnji festival nam bo poleg zvezd- nikov in italijanskih jazz skupin predstavil tudi druge glasbenike, katerih glasba je zmes jazza in etno glasbe, funkyja, elektronike in fusiona. Prav v petek bomo lahko poslušali trio libanonskega glasbenika Rabih Abou-Khaila, najveCjega svetovnega igralca na oud, glasbeni instrument, ki je podlaga glasbenih kultur bližnjega vzhoda. Petkov veCer se bo zaključil z nastopom skupine Brecker Brothers, ene izmed najbolj znanih in priljubljenih zasedb električnega jazza, katere stebra sta seveda brata Brecker in sicer Randy (trobenta) in Michael (sax tenor). V sobotni, morda najbolj pričakovan večer nas bo uvedla skupina Inno, mladi kvintet, katerega vodja je saksofonist Mauro Manzoni. Za njim bodo nastopili kralji fusiona in sicer skupina Steps Ahead, ki je svoj višek dosegla sredi osemdesetih let, ko se je ta glasba, zahvaljujoč se njim, skupini Spyrogyra in glasbenikom hiše GRP, močno uveljavila. Vibrafonist Mike Manieri, ki Se vedno vodi Steps Ahead, bo tudi v soboto skuSal podati magične ritme električnega jazza. Za njimi bomo lahko poslušali pravo poslastico celotnega Franton Jazz Festivala, in sicer nastop seksteta Philipa Glassa. Zelo znani pianist sodi v.sam vrh modernih glasbenikov in je vseskozi iskan za raznovrstne naCrte, od filmskih glasbenih spremljav do zahtevnih sodobnih klasičnih glasbenih projektov. Tudi nedeljski izbor je na visokem nivoju. Po nastopu pianista Claudia Angelerija bomo lahko poslušali dve skupini, ki smo jih, vsaj delno, lahko poslušali v zadnjih mesecih tudi v naši deželi. Najprej se nam bo predstavil super trio, ki ga sestavljajo norveški saksofonist Jan Garbarek in dva Člana razpadle skupine Weather Report in sicer ceski kontrabasist Miroslav Vitous in ameriški bobnar Peter Erskine. Njihov akustični jazz, ki ga označujejo uglajene melodije in izredno iskana in prefinjena glasba sodi med najlepSe novosti jazz scene zadnjih let. Festival bo zaključil drugi elan Reportov in sicer Dunajčan Joe Zawinul, ki bo s svojo skupino Syndicate predstavil električni jazz, v katerem zasledimo velik vpliv etno glasbe, predvsem afriških ritmov. Franton Jazz Festivl bo torej od petka do nedelje privabil v leto-višCarski kraj blizu Benetk lepo Število Ijubi-tlejev dobre glasbe, saj so priložnosti, da v istem kraju lahko slišimo toliko zvezdnikov, zelo redke. Priumld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov in sožalja po formatu. Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT ;lasi za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 1 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE POLITIKA / V PRIČAKOVANJU VOLITEV ZDRAVSTVO / KORISTNI NAPOTKI Seminar o ruskem tržišču Zadnji podatki potrjujejo, da se recesija v Rusiji ne bo kmalu končala in da stabilizacijo lahko pričakujemo šele leta 1995. Kljub temu je izvoz dvanajsterice proti vsem bivšim državam SEV v porastu, pri čemer levji delež odpade na Nemčijo. O tem bo govor na seminarju, ki ga bosta tržaška Trgovinska zbornica in Konzorcij MIB iz Trsta priredila 12. julija. Seminar bo nosil naslov: »Rusija, možnosti in meje tržišča, ki se ustvarja«. Za informacije se interesenti lahko neposredno obrnejo na Konzorcij MIB v Trstu (Ul. Flavia 23/1, tel. 040/8992272-3, telefax 040/8992274). »Cabaret« na ekranu V avditoriju muzeja Revoltella bodo jutri ob 18. uri v okviru videokluba »Operetta e dintorni« predvajali »Cabaret«, film Boba Fosseja (1972) z Lizo Minelli. V odmoru med prvim in drugim polčasom bodo občinstvu predstavili pričakovani »musical«, ki bo v soboto v dvorani Tripcovi-ch. »Dan voluntariata in mednarodnega sodelovanja« ACCRI, združenje za mednarodno krščansko kooperacijo, je dalo pobudo za »Dan voluntariata in mednarodnega sodelovanja«. V okviru 45. tržaškega velesejma bo tako danes 18. uri v konferenčni dvorani sreCanje-sooCanje na temo: »Etika solidarnosti v obrambi pravic narodov«. Na srečanju bodo spregovorili dr. Giampiero Forcesi, dr. Francesco Toši in prof. Maria Luisa Cortinovis Beretta. VeCer bo popestril znani umetnik Francis Bebey iz Kameruna. Danes na Trgovinski zbornici srečanje s Slovaki Danes, ob 11.30, bo na sedežu Trgovinske zbornice srečanje z operaterji in novim predsednikom slovaške Trgovinske zbornice inž. Hanu-som, ki ga bo spremljal slovaški konzul v Milanu inž. Bobrik. Za srečanje je dal pobudo dr. Valta, ki je predsednik tržaške sekcije slovaške in Češke Trgovinske zbornice v Trstu, v sodelovanju s predsednikom TZ Tombesijem. Predvideno je, da bo delegacija tržaške TZ jeseni obiskala Prago in Bratislavo. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča svoje elane, ki so vložili davCne prijave (mod. 740) preko njenih uradov, da jim bo v prihodnjih dneh dostavila pismo z že navedenim zneskom za plačilo občinskega davka na nepremičnine (ICI), ki zapade 19. julija. Ker so številni elani v teh dneh prejeli poštno položnico na podlagi električnega katastra za plačilo omenjenega davka, se lahko poslužijo tega načina pod pogojem, da so podatki lastnika nepremičnin točni. Ce pa tega ne želijo koristiti, lahko plačajo davek v uradih Kmečke zveze, ki jim je na razpolago tudi za morebitna tozadevna pojasnila. Bartolijev dom onemoglih treba čimprej odpreti Tržaška federacija DSL in občinski svetovalci Demokratične zveze vabijo jutri, 25. junija, ob 17.30 ob na javno skupščino v komprenzoriju doma onemoglih Časa Bartoli. Dom so zaceli graditi že pred petnajstimi leti, a še vedno ni odprt, doCim Čaka na vstop vanj 120 starostnikov. Gre za neverjetno in sramotno ravnanje, za katerega je odgovorna po zatrjevanju Demokratične stranke levice tržaška občinska uprava, ki bi morala dom upravljati, a tega menda ne mara in se skriva za nekimi namišljenimi birokratskimi zapletljaji. O vsem tem bo torej govor na jutrišnji skupščini, na katero prireditelja vabita tako predstavnike Dežele, Občine in KZE kakor sindikaliste in prostovoljce, ki se bavijo z oskrbo priletnih in onemoglih oseb. Sredozemsko morje ne umira »Zdravje« Sredozemskega morja je bilo v ospredju včerajšnjega zasedanja, ki ga je v Centru za raziskave pri PadriCah priredila organizacija za »Nagrado Philips Morris za znanstveno in tehnološko raziskavo«. Udeleženci so poudarili, da vprašanje zaščite tega morja ni običajno sezonsko izredno stanje: zaščite se je treba lotiti s sistematičnim zbiranjem podatkov, s kemijskimi, fizičnimi in geološkimi raziskavami. Cilj je torej, da bi prišli do znanstvenih spoznanj in sistemov ocenjevanja, ki bi omogočili preventivno poseganje, za kar bi bila potrebna mednarodna koordinacija.Po velikem simpoziju v oktobru torej Trst znova gosti sreCanje-debato o stanju Sredozemskega morja. Srečanja se udeležujejo italijanski in tuji razsikovalci. Antonio Bramba-ti, direktor geološkega inštituta na tržaški univerzi, je v otvoritvenem posegu naglasil, da Sredozemsko morje ne umira, Čeprav po splošnem mnenju velja nasprotno. Morebitne grožnje lahko predstavlja izredno onesnaženo Črno morje, težave pa lahko povzroči tudi velika naseljenost priobalnih območij. V razpravi so prišle do izraza razni predlogi, po katerih bi na mednarodni ravni na najboljši način uskladili znanost, tehnologijo in podjetja, za kar se zavze-tama Center za raziskave in Philip Morris«. Občina Trst: treba bo premagati desnico Prva imena o možnih kandidaturah za župana Sandor Tence Demokratični Trst ne sme ponoviti napak s pokrajinskih volitev, ko je na "zlatem pladnju“ izročil Pokrajino Listi za Trst in desnici. Take in podobne izjave beremo v skoraj vseh tiskovnih sporočilih in volilnih a-nalizah strank - od SKP do KD - ki niso zadovoljne z izvolitvijo Sar-dosa Albertinija. Marsikdo pa se upravičeno sprašuje, Ce bodo besedam res sledila dejanja in Ce se bo odprtejši del mesta znal enakovredno zoperstaviti desnici. Franco Codega se je prejšnjo nedeljo zelo dobro izkazal, Ce bi imel složno za sabo vso levico in večji del centra bi gotovo zmagal. Predčasne občinske volitve bodo najbrž novembra, stranke pa so se nanje že začele potihem pripravljati. Federalni odbor DSL je tako že povabil Zavezništvo za Trst na skupno razmiš- ljanje o občinskih volitvah in to vabilo bo v kratkem razširil še na ostale demokratične sile. Zaceli so se torej že prvi razgovori, ki imajo namen preveriti, Ce sploh obstajajo možnosti za kako skupno kandidaturo in Ce sploh obstaja kandidat, ki bi lahko enakovredno tekmoval s Camberjem ali s Staffierijem. Lista za Trst še ni izbrala svojega kandidata, bodimo pa prepričani, da bo to naredila Cimprej, ne da bi seveda Čakala na ostale. Tako taktično potezo so melonarji že potegnili s Sardosom Albertinijem, Cigar kandidaturo so naznanili, ko se je "drugi Trst“ še prepiral o simbolih in podobno. Volilni sistem za občine, kot je tržaška, bo najbrž na nek naCin pomagal nasprotnikom Liste in desnice. Volilec bo lahko istočasno glasoval za župana in za svojo stranko, ki ima lahko drugega kandidata za župansko mesto. Na pokrajinskih volitvah pa smo morali nujno prekrižati le simbol stranke. Volilni mehanizmi pa ne zadostujejo, Ce ne bo sporazumov o imenu kandidata. V političnih krogih se že dalj Časa šušlja ime predsednika raziskovalnega območja Domenica Romea, ki je že zavrnil kandidaturo za Pokrajino, pokazal pa naj bi zanimanje za Občino. V tem sklopu krožijo tudi druga imena možnih kandidatov. Velik ugled v mestu uživa npr. evro-poslanec DSL Giorgio Rossetti, ki pa je morda preveč strankarsko obarvan predstavnik. Govori se tudi o podjetniku Fe-dericu Pacoriniju, zastopniku "razsvetljenih“ gospodarskih krogov, ki pa ni preveč po godu levici. Dejstvo je vsekakor, da tudi pri nas levica brez odločilne podpore politične sredine in dobršnega dela KD ne more premagati nacionalistične desnice. V pričakovanju volitev pa nekatere stranke izbirajo nove voditelje. DSL je po odstopu Perle Luše brez pokrajinskega tajnika, ki ga bodo izvolili v prihodnjih dneh. Med kandidati naj bi bila sindikalist CGIL Bruno Zvech in načelnik občinske skupine Roberto Treu. Brez vsakršnega vodstva pa je PSI, ki je na zadnjih volitvah doživela katastrofo. Nekateri njeni predstavniki so vstopili v Zavezništvo za Trst, drugi -kot senator Agnelli - pa so se že zdavnaj opredelili za desnico. Kdo bo v prihodnje županoval v občinski palači? Kako je s plačevanjem ticketa na zdravila? \/ občinah tržaške pokrajine so se odločili za različne operativne metode Boris Simoneta Upokojenci z nižjimi dohodki imajo že nekaj let pravico do oprostitve plačevanja ticketa na zdravila (ta pravica je bila sicer letos omejena le na 16 in v primeru hujših patologij na 24 nalepk). Zadevna o-prostitvena potrdila, ki jih izdajajo zadolženi občinski uradi, bodo zapadla 30. junija in zato se morajo upravičenci aktivirati, da jih obnovijo, Ce seveda še vedno zadoščajo pogojem, ki jih predpisuje zakon. V poštev pridejo upokojenci, ki so dopolnili upokojitveno starost (moški 60 in ženske 55 let), dohodkovna meja, ki je ne smejo preseči, pa ostaja nespremenjena, se pravi 16 milijonov lir v letu 19,92, ta prag pa se poveCa na 22 milijonov lir, Ce ima v breme zakonca, ki nima veC kot 9.940.000 lir dohodka. Kot dokazilo treba priložiti kopijo davCne prijave oziroma obrazca 201 o pokojninskih prejemkih. Ce upoštevamo dejstvo, da so se pokojnine v letu 1992 ob enem samem o- vrednotenju nekoliko povečale, dohodkovne meje pa se niso premaknile, se dejansko manjša krog u-praviCencev, ki so oproščeni ticketa na zdravila. V občinah tržaške pokrajine so se odločili za različne organizacijske prijeme in operativne metode. V občini Trst so vsem dosedanjim upravičencem poslali na dom delno izpolnjen obrazec z navedbo dneva, v teku katerega naj se po možnosti zglasijo na teritorialno pristojni izpostavi matičnega urada. Kdor bi iz katerega koli razloga bil določenega dne zadržan lahko opravi to formalnost tudi kasneje brez vsakršne omejitve. Pravica do podaljšanja ticketa torej ne zapade in datum je le indikativen. Od 1. do 10. julija pa bo na izpostavi v ul. Battisti steklo obnavljanje starih dovolilnic, Ce je v primerjavi s prejšnjim stanjem nastala kaka sprememba kraja bivanja ali status osebe v breme. Od 12. julija daje pa bo mogoče dobiti potrdilo (tudi za nove upravičence) na vseh izpostavah, z izjemo tiste v ul. Battisti, ki bo zaprta. Občina Devin-Na-brežina: dosedanjim upravičencem bodo posalali na dom nove obrazce, ki jih bo mogoče obnoviti le od 1-julija dalje v občinskem vzgojno-zapo-slitvenem središču v Sesljanu. Občina Dolina: potrdila za oprostitev ticketa že izdajajo oziroma obnavljajo vsak dan od 8.30 do 12. ure. Občina Milju: u- pokojenci lahko obnovijo dovolilnic0 vsak dan od 8.10 do 11.30. Občina Repenta-bor: interesenti se lahko obrnejo na občinsko tajništ^f vsak dan ob uradnih urah. Občina Zgonik: po-trdila za oprositev plačevanja ticketa bo do zaceli obnavljati v ponedejek, 28. junija med 9. in .12- uro. JUS / SREČANJE Z ODBORNIKOM MININOM PREVOZI / STROKOVNI POSVET NA POMORSKI POSTAJI, Večja razpoložljivost Občine do jusarjev Se bodo vendarle ustvarili drugačni odnosi? Sodobni prevozni sistemi terjajo uvedbo avtomacije in informatike Prireditelji upajo, da bo že prihodnje, četrto srečanje mednarodno Tržaški sedež so izbrali zaradi njegove ključne lege, a jih je že razočaral Na pobudo občinskega odbornika Ladia Minina so se pred dnevi na sedežu občinske uprave srečali predsedniki jusar-skih odborov iz tržaške pokrajine. Na srečanju so z odbornikom podrobno razpravljali o upravljanju ju-sarskih zemljišč. Izpostavljena je bila obširna in zapletena problematika, ki zadeva upravljanje nepremičnin, ki sodijo v pristojnosti delovanja jusarskih odborov. Srečanje pa je odprlo novo poglavje v okviru dialektičnih in institucionalnih odnosov z občinsko upravo. Odbornik Ladi Minin je na srečanju vsekakor sprejel na znanje številne objektivne pomanjkljivosti zakonskega značaja, ki urejujejo administrativno dejavnost jusarskih odborov. Poleg tega je predlagal, da bi občinska uprava posvetila večjo pozornost administrativnim ukrepom, ki so sedaj v pripravljalni fazi; poleg tega je predlagal, da bi v kratkem sprejeli izvršilni pravilnik o delovanju jusarskih odborov v odnosu s tržaško občinsko upravo. V okviru novih odnosov do prebivalstva, ki ga predvidevata zakona št. 142/90 in št. 241/90, mora občinska uprava -tako je poudaril odbornik Minin- ovrednotiti in dati novega zagona upravni decentralizaciji. Svoje delovanje mora začeti -je še dodal- prav v tistih institucionalnih enotah, ki delujejo na teritoriju v te- SEJEM / ZA VEČJE SODELOVANJE Bavarska poziva tržaške oblasti, naj se podvizajo Na tržaškem velesejmu je bil včerajšnji dan posvečen Bavarski, ki je že pred petnajstimi leti izrecno izbrala Trst in njegovo luko za izvoz svojega blaga v Sredozemlje. Sejemski zastopnik Francesco Slocovi-ch je ob sprejemu bavarske delegacije potrdil, da namerava to mesto okrepiti svojo emporijsko vlogo trgovskega povezovanja srednje Evrope s Čezmorskim svetom, sicer z ojačitvijo učinkovitosti in s povečanjem e-konomicnosti v luških operacijah, kakor je bilo to zaželjeno na 9. sejem- ski prireditvi Transadria marca letos. Višji svetnik pri bavarskem ministrstvu za gospodarstvo in promet Gerhard Con-stantin Treutlin je v tej zvezi podčrtal pravilnost izbire, s katero so Bavarci svoj Cas odprli v Miin-chnu predstavništvo tržaške luke, ki ga uspešno vodi Guenther A. Granser, a v isti sapi je brez dlak na jeziku dejal, da mora pogoje za pospešitev in pomnožitev dvostranskega sodelovanja izpolniti tukajšnji upravno-politiCni aparat, ki pa je trenutno paraliziran. snem sodelovanju z mestom. Predstavniki jusarskih odborov so srečanje z občinskim odbornikom Mininom ocenili pozitivno. Po njihovem mnenju je odbornikova vizija na to problematiko pozitivna in ni le birokratska. Poleg tega so v odbornikovih besedah zasledili večjo voljo po sodelovanju, ki je bilo doslej precej pomanjkljivo. Izražena je bila tudi želja, da bi do podobnih sreCanj prišlo pogosteje kot v zadnjih Časih, ker hi na njih lahko sprotoma rešili marsikateri pereC problem. Poudariti je še treba, da se predstavniki jusarskih odborov niso srečali s predstavniki tržaške občinske uprave skoraj pet let. Zasedanje ene izmed delovnih skupin (Foto Križmančič) KRIZA / PODKUPNINSKA AFERA Gradbeniki pozivajo javne upravitelje naj omogočijo nov razmah te panoge Nobenega usmiljenja za krivce, a niti krimini-liziranja podjetniškega stanu, ki je v veliki večini primerov vselej ravnal korektno: takole naglasa novi predsednik tržaškega združenja gradbenikov Sergio Venuti v pozivu bodočima krajevnima upravama, naj s prevzemom določenih odgovornosti zagotovita najveejo možno razvidnost in učinkovitost za dobrobit te strateško važne panoge in s tem vse družbene skupnosti. Podkupninska afera je samo hežno prizadela tukajšnje gradbeništvo, zatrjuje Venuti, in še to izključno kot odraz javnih del, ki so jih vzela v zakup predvsem podjetja iz drugih krajev Italije. Ne samo, pri nas so ostala zamrznjena tudi tista gradbena dela, ki bi se lahko mirno nadaljevala, ker so bile vse birokratske ter administrativne kontrole že opravljene in so povoljne. V nasprotnem primeru bo Trst še bolj žrtvovan, saj pomeni gradbena stroka zanj učinkovito sredstvo splošnega gospodarskega razmaha. Tej stroki je treba torej nujno pomagati, tembolj še, ker je bila zadnja leta v izjemno hudi krizi: leta 1971 je zaposlovala 4.725 ljudi, leta 1980 samo 3.500, lani pičlih 2.030 in letos komaj še 1.680. Toda po dograditvi začetih del se bo za-poslenostna raven že bolj znižala, Ce ne bodo dobili podjetniki novih naročil. Seveda pa je Venuti povedal tudi kaj spod-budnejšega: na primer to, da znaša letni promet gradbenih podjetij na Tržaškem še zmerom 170 milijard lir, ustrezni obseg mezd pa približno 35 milijard lir. Vlasta Bernard V kongresnem centru na Pomorski postaji se je vCeraj začel tridnevni posvet z naslovom »Avto-macija in prevozni sistemi«, ki ga v našem mestu že tretjič prireja italijansko združenje za avtoma-cijo ANIPLA. Prvo tako srečanje je bilo leta 1986, drugo leta 1990, s tokratnim pa so si pobudniki zastavili cilj, da postane tradicionalno. Kot nam je povedal predsednik pripravljalnega odbora, inž. Giovanni Mantovani, sicer eden od vodilnih pri rimski družbi Alenia, ga nameravajo prirejati vsake tri leta in vztrajati pri izbiri Trsta kot mesta na enem od evropskih križišč. Od tod tudi njihov cilj, da bi posvet že s prihodnjo izvedbo postal mednaroden. Tokratnega posveta se udeležuje skoraj 150 strokovnjakov, ki se delijo med univerzitetne raziskovalce, predstavnike industrije, storitvenega sektorja in javne upravitelje. Namen pobudnikov tega posvetovanja je bil namreč prav ponuditi priložnost za zbližanje med raziskovalci in proizvajalci oziroma izvajalci, ali z drugimi besedami prispevati k praktični aplikaciji raziskovanja na področju prevoza blaga in oseb. V treh dneh tokratnega posveta se bo po posameznih delovnih skupinah zvrstilo kar 60 referatov, med katerimi sta tudi dva iz Ljubljane. Prispevali so ju strokovnjaki z univerzitetnega Inštituta za prometno tehniko in obravnavata integriran sistem za simulacijo prometa in uporabo zemljepisnin informacij pri analiziranju prometne varnosti. Po besedah inž. Manto-vanija, ki je s predsednikom znanstvenega odbora posveta, tržaškim univerzitetnim profesorjem Ro bertom Camusom tudi glavni pobudnik te stro kovne prireditve, je tokrat v ospredju razprave cestni in mestni transport, ce prav sicer poročila zaje majo tudi letalskega, železniškega in pomorskega. Danes popoldne je v programu zanimiv seminar o uporabi satelitskega informacijskega sistema v prometu, ki ga bodo v kratkem uvedli v Bologni za ugotavljanje, kje se nahajajo mestni avtobusi. Ju trišnji zaključek tridnevnega posveta pa bo namenjen okrogli mizi, na kateri bodo razpravljali o pogojih, pod katerimi lahko transportni sistemi koristijo uporabnikom, saj po besedah inž. Mantova-nija še tako moderne naprave same po sebi ne zadostujejo. In za konec še osebna nota: naš prijazni sogovornik, Rimljan po rodu, nam je zaupal, da je bila njegova babica po rodu Slovenka iz Hruševlja. Razumljiva je zato njegova navezanost na naše kraje in toliko večje razočaranje nad mestnimi upravami zadnjih let, ki si jih Trst po njegovih besedah ne zasluži. Dokaz veC je dobil tudi ob včerajšnjem odprtju posveta, ki se ga nobenemu od mestnih mož ni zdelo vredno pozdraviti... SEJA UPRAVNEGA SVETA SOS za Glasbeno matico Na prvi seji, ki jo je na začetku vodil najstarejši elan odbora, je novo izvoljeni upravni odbor Glasbene matice izvolil novo vodstvo, za predsednika je bil soglasno potrjen Adrijan Semen, za novega podpredsednika pa prav tako soglasno izvoljen dr. Drago Stoka. Za tajnika je bila potrjena DaSa Svetina, za blagajnika pa Dorica KraSeviC. Predsednika nadzornega odbora bodo elani nadzornega odbora izbrali iz svojih vrst naknadno. Predsednik Adrijan Semen se je v svojem in v imenu ostalih elanov ožjega vodstva GM zahvalil za potrjeno zaupanje in pozval novi upravni odbor k tvornemu sodelovanju za preseganje sedanjega izredno zaskrbljujočega finančnega stanja ustanove. Prioritetna naloga novega upravnega odbora, kot je bila sicer tudi prejšnjega, ostaja ohranitev Čimbolj neokrnjene dejavnosti Glasbene matice, predvsem pa njene Sole, ki bo kmalu dokaCala 85-letnico svojega nastanka. Za dosego tega cilja bo potreben vztrajen in naporen boj, saj gre za veliko odgovornost ne le pred ustanovo samo, njenimi nameščenci in gojenci, marveč pred vso slovensko javnostjo, ki pa je s svoje strani, to je s svojimi predstavništvi, prav tako odgovorna za nadaljnji obstoj GM. Isto velja tudi za italijansko državo in njene organe, pa seveda za matično republiko Slovenijo v njeni ustavno določeni skrbi za slovensko manjšino v Italiji. Predsednik Semen je tudi izrazil zadovoljstvo za izvolitev dr. Draga Stoke za novega podpredsednika, Pri Čemer je poudaril dejstvo, da je dr. Stoka kot bivSi deželni svetovalcev dober poznavalec problematike GM in da bo lahko koristno prispeval kot javni družbeni delavec in kot Jože Koren pravnik k premagovanju sedanjih težav. Ves ostali del seje pod vodstvom Adrijana Semena je potekal v znamenju podrobnega prikaza sedanjega položaja Glasbene matice (tudi zaradi novih elanov odbora) in pa oblikovanju programskega načrta ukrepov in nastopov za realiziranje tako v prejšnjem mandatu sprejetih in Se neuresničenih sklepov, kot za nadaljnje korake za premostitev sedanjega kritičnega finančnega stanja in za peživetje ustanove v pričakovanju ponovnega financiranja zakona za obmejna območja, iz katerega je GM v zadnjih treh letih Črpala sredstva za svoje delovanje. Po prepričanju politikov - je dejal predsednik Semen - naj bi bil omenjeni zakon prvotno predviden za obdobje treh let, ponovno financiran, vpršanje pa je kdaj se bo to zgodilo. Trenutno dejstvo je, da prispevek v višini ene milijarde in dvesto milijonov lir za leto 1993 sploh še ni bil nakazan in da je likvidnih sredstev samo še do konca avgusta, iz vrst deželne administracije pa je povrhu prišla še negativna vest, da bo celo znesek ene milijarde in dvesto milijonov lir za letošnje leto zmanjšan za 21 milijonov lir po nekem Čudno tolmačenem zakonu o številu tečajev in gojencev. Primanjkljaj zaradi pasivnih obresti na banCna posojila za izplačevanje prejemkov in socialnih dejatev za uslužbence pa medtem nujno narašča. Iz izčrpne razprave se je izluščilo veC konkretnih pedlogov za ukrepanje v tem položaju, ki jih je predsednik Semen prednostno povzel takole: takojšnje kontaktiranje edine- ga slovenskega deželnega odbornika Miloša Budina, takojšen poseg pri podtajniku finančnega ministrstva v Rimu, tržaškem poslancu Coloniju, poseg pri slovenskem senatorju prof. Bratini in takojšnja intervencija pri predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Drnovšku in pri drugih dejavnikih v matični Sloveniji. Glede na povsem spremenjeno politično situacijo po zadnjih deželnih volitvah je treba takoj navezati stike z novo prevladujočo deželno strukturo, predvsem s Severno ligo in deželnimi funkcionarji. Upravni odbor je prav tako soglašal, da je treba sedaj sprejeti tudi okrnjeni prispevek iz zakona za obmejna podoreja za leto 1993, ker bi takojšnja, sicer upravičena pritožba, ponovno za veC mesecev zakasnila izplacitev; da je treba vztrajati na liniji poenotenja slovenskega glasbenega šolstva v Italiji, na prizadevanjih za publicizacijo šole in se po-služiti nekaterih evidentiranih možnosti za pridobitev dodatnih sredstev. Za izvajanje »zunanjih« ukrepov kakor tudi za izvajanje »notanjih« ukrepov (v tem primeru gre za iskanje možnosti notranjih rezerv za znižanje proračunskih stroškov) sta bili imenovani dve ožji delovni skupini. V nadaljevanju je upravni .odbor podaljšal dosedanjemu vršilcu dolžnosti ravnatelja glasbene šole prof. Bogdanu Kralju mandat do konca leta 1993, sicer pa bo vprašanje ravnatelja v Trstu in vodje šole v Gorici po odhodu v pokoj prof. Silvana Križ-manCiCa, predmet razprave in sklepanja za prihodnji seji, kar oboje je nujno tudi zaradi vpisovanj in programiranje dela v novem šolskem letu. PO ZADNJIH RAZISKAVAH Na Tržaškem je v fojbah umilo 600 ljudi Tržaška pokrajina je med drugo svetovno vojno izgubila 7749 ljudi. Do tega podatka je prišel Furlanski inštitut Za zgodovino osvobodilnega gibanja v Vid-niu po šestletnih temeljitih in znanstveno neoporeCnih raziskavah, ki jih je objavil v dveh knjigah. Ti knjigi bodo danes ob 11.30 predstavili javnosti v Vili Primc (Reber za Greto 38) na pobudo furlanskega in dezešti-hha za zgodovino osvobodilnega gibanja. Dogodek je nedvomno izrednega pomena za razumevanje in resnično osvetlitev dejstev pred 50 leti, nedvomno pa bo tudi dregnil v srenje gnezdo, zlasti na Tržaškem, kjer so de- sničarski in nacionalistični krogi vselej težili k hotenemu izkrivljanju podatkov, kot zgovorno pričajo nekatere teze o umrlih v fojbah. Po podatkih, ki jih je zbrala videmska ekipa, je na Tržaškem konCala v fojbah 601 oseba (185 civilistov, 118 policajev, 119 finančnih stražnikov, 9 karabinjerjev, 22 vojakov, 19 partizanov in 113 republikinov ter pripadnikov kolabora-cionistiCnih sil). Zelo zanimiv je tudi podatek, da je v uničevalnih taboriščih končalo svoja življenja veC Tržačanov kot je veljalo po dosedanjih prav tako manipuliranih podatkih. Skupno je namreč umrlo 1470 ljudi. V CERKVI PRI SV. JAKOBU Oktetov koncert za U. Vrabca Izkupiček koncerta bo šel v sklad za postavitev spomenika skladatelju Novembra bosta potekli dve leti od smrti priljubljenega tržaškega skladatelja in zborovodje prof. Ubalda Vrabca, spomin nanj pa ostaja živ in bo ostal še naslednjim rodovom ob prepevanju njegovih pesmi. K ohranjanju njegovega spomina in spoštovanja želi prispevati tudi pobuda za postavitev spomenika temu zaslužnemu rojaku v njegovem rojstnem kraju, to je v Trstu. Pobuda je vznikla med skladateljevimi prijatelji, takoj pa jo je poprijel tudi Tržaški oktet, ki je imel v prof. Vrabcu ne le velikega prijatelja, marveč tudi pedagoškega sodelavca in celo avtorja nalašC zanj napisanih skladb. GLASBA Daniela Četkovič in Giuseppe Bruno na prvem večeru Poletnih koncertov Gledališče ”G. Verdi” je v sodelo-Vanju z Assicurazioni Generali pred-s avilo v ponedeljek tržaškemu obcin-s vu prvi veCer iz niza Poletnih koncertov. Program je bil posvečen klanju kot solističnemu instrumentu: na C' L1 S.ta st°pila pianistka Daniela etkovic v prvem delu in pianist Giu-SePpe Bruno v drugem. .. ^estindvajsetletna pianistka je ob-instvu ponudila zahteven program, ki 6 J6 pričel s Sonato št. 4 op. 30 ruske-§a skladatelja Aleksandra Skrjabina. . . J(zredni koncentraciji je iz ”Andan-®]a prešla na zelo prepričljiv ”Pre-volando”, ki je dokazal neiz-Slau n° tehnično pripravo solistke. P e '■«MPrir-ss» Cidoc jeseni v Ljubljani LJUBLJANA - Letošnjo jesen bo Ljubljana gostila konferenco Cidoc - a, enega izmed 25 odborov pri Mednarodnem muzejskem svetu (Icom), ki predstavlja mednarodno povezavo na področju dokumentacije in računalniške obdelave podatkov naravne in kulturne dediščine vseh elanov, ki so v Unescu. Konferenca Cidoc bo prva s področja muzejske dejavnosti v naši državi, odvijala pa se bo od 10. do 16. septembra 1993 v Cankarjevem domu. V Slovenskem etnografskem muzeju, kjer deluje nacionalni organizacijski odbor, že veC mesecev potekajo priprave, do sedaj se je prijavilo veC kot 80 predavateljev iz Evrope, Amerike in Kanade. Organizatorji srečanja pričakujejo, da bo število udeležencev na letošnji konferenci najveeje doslej. Med drugim se bo srečanja udeležil tudi gospod Saroj Ghose, predsednik Icoma, kar je za slovenske muzealce velika Čast. Konferenca bo vsekakor pomemben dogodek za slovenske muzealce in priložnost za predstavitev njihovega dela javnosti. (V. S.) PRED DNEVOM SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Prebivalci, zaposlenost in slovenska prihodnost Tomaž Banovec y'-'l lovenija Živi - kot ve-^^Cina razvitih držav -L—Jv demografskem in zaposlitvenem protislovju. Imamo precej nezaposlenih oziroma iskalcev zaposlitve. Precej novih iskalcev in med njimi resnično nezaposlenih še pričakujemo tudi letos. Iskalce zaposlitve smo doslej razglašah kar za nezaposlene, čeprav jih vsaj kakšnih 40 odstotkov dela. Ni pa najti delavcev za trgatve, obiranje ali za delo v gradbeništvu in druge podobne naloge. Opraviti imamo tudi s sorazmerno visokim deležem upokojencev in vzdrževanega prebivalstva v primerjavi s številom delojemalcev, vseh zaposlenih ali vseh aktivnih prebivalcev. Demografski položaj pa se je tudi v naši mladi državi drastično poslabšal in njegova perspektiva tudi za naprej ni rožnata. Sporazumevanje o novih kolektivnih pogodbah je ponovno pred nami in ob tem je malo pred praznikom določen nov integralni, precej varčen, a v parlamentu še vedno dodatno povečan državni proračun. Pripravljenih je že precej nacionalnih strategij za razne dejavnosti, in to še po starih klasifikacijah dejavnosti (enotna klasifikacija dejavnosti) in tudi za nekatere narodnogospodarske vidike zunaj klasifikacij. Strategije, ki so v pripravi ali tudi že parcialno in interno na voljo, večinoma nimajo skoraj nobene številke, napovedi ali dejstva o skupnem slovenskem problemu - o razvoju prebivalstva in njegove zaposlenosti. Poznamo sicer podatke o prebivalstvu v posamični regiji, demografsko ogroženi kraji pa so samo še bolj ogroženi kot država. Včasih celo vključijo podatke močno državo, tudi na razvoju va. Tega pa brez ki ga v zvezi z odnostjo stalno a ponujajo v na-ti, lahko postane ctiven in ško-je res, da se v tič več ne izpla-imo samo še za sre, da smo pri-i razprave o njej ia nas skrbi sa-ianoga, moje polji lobiji. Čigava ta? To celoto je narjem iz no- anja. bo ostalo kaj jšo konkretno . pa ne potre-no denarja... i novo misel- NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 24. junija 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA MARIBOR CANKARJEV DOM (061/222-815) OB LETU OSOREJ (danes, 24. 6. ob 21. uri, Štihova dvorana, 700 SIT). Zadnja predstava v sezoni. Režija: Boris Kobal, igrata: Polona Vetrih in Ivo Ban. kulturni dom spanski borci (061/448-922) Zaključna predstava Plesnega studia Intakt CE NEKE NOČI (petek, 25. 6. ob 20.30). Program: Talk to Me, Tlalok, Imeti rad zemljo, Est - Eti-ca za tri, Ladies in the Mood. Sodelujejo: Tadej Brdnik, Nika Buda, Damjan Gorjup, Ne-bojSa Ivanovič, Julijana JovaniC, Nasta KamSek, Tadeja Novak in drugi. VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO (30. 6. ob 20.30. uri). V dveh večerih predstavitev dela tečajnikov in pedagogov plesnega studia v pretekli sezoni. CEUE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (petek, 25.6. - za izven; sobota, 26. 6. - za abonma SOBOTA VEČERNI - RAZPRODANO; nede- lja, 27.6. - za izven, predstave bodo Se 29.6., 30.6. in 3.7.) Predstave so vedno ob 21. uri! V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, Igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato JenCek (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Dese-niška, Friderikova žena) in drugi. OPERA Pietro Mascagni: CAVALLERIA RUSTICA-NA - KMEČKA ČAST in Ruggiero Leonca-vallo: I PAGLIACCI - GLUMAČI (danes, 24. 6. ob 19.30, ZADNJA PREMIERA LETOŠNJE SEZONE). Za izven. Dirigent: Boris Švara, režiser in scenograf: Franjo Potočnik. Impulzivni drami nam bodo v slovenskem jeziku predstavili: Emil Baronik, Božidar Brajkovid, Svetlana Cursina, Olja Gracelj, Jaka Jeraša, Karel Jeric, Dragica Kladnik, Jože Kores, Dragica KovaCiC, Josip Lešaja, Janez Lotrič, Hrid Matic, Sonja Milenkovič, Erwin Ogner, Branka Papak, Vjera SkrgatiC in Majda Svaga ter uCenci OS Prežihov Voranc iz Maribora, Akademski pevski zbor Maribor ter Zbor in orkester Opere in baleta SNG Maribor. Cavalleria Rusticana je zgodba mladega Tu-ridduja, ki ga je prevarala zaročenka Lola in se tolaži z naklonjenostjo Santuzze... Opera I Pagliacci razblini iluzijo med kome-dijantstvom odra in krutostjo življenja. Sovraštvo, maščevanje in ljubosumlje pripelje do tragičnega konca... G. Verdi: LA TRAVI AT A. Dirigent: Stane Jurgenc, režiser: Wazlaw Orlikowsky. Za izven. (nedelja, 27. junij pb 19. uri). »Zaljubljencem se zoperstavlja ves svet...«, bi dejal Shakespeare in to velja za Traviato še posebej. To je Cas Violette - Dumasove Dame s kamelijami, francoske konverzacijske drame, po kateri je bil napisan libreto. Osebe tega Časa, meščani in malomešCani - delujejo pod Človeško jasnimi, otipljivimi moralnimi korektivi, kakor so strah pred škandalom, družbenim prezirom in podobno. In vse to botruje lirični drami Violette in Alfreda, z jasno zaprisego zaljubljencev v nepozabni napitnici. »Uživaj življenje v cvetu mladosti...« MALI ODER Kabaret XX. stoletja: AS TIME GOES BY (danes, 24.6. ob 21.00). Nastopata Darja Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir. Za abonente in izven. Drama SNG Maribor vas vljudno vabi na veliko javno TISKOVNO KONFERENCO ob zaključku gledališke sezone 1992/93 in na prijateljsko srečanje z igralskim ansamblom in umetniškim vodstvom, ki bo v sredo 30. junuja ob 18. uri pred Gledališko kavarno. LOGATEC Dramska skupina Logatec bo na dan državnosti Republike Slovenije uprizorila Aristo-fanovo komedijo: LIZISTRATA. (petek, 25. 6| ob 21. uri na ostankih obzidja rimske utrdbe na LanišCu nad Kalcami, j NOVA GORICA Primorsko Dramsko Gledališče vas vabi na ogled predstave TICO-TICO BAR, v režiji Vita Tauferja ( v soboto, 26. 6. za red Sobota in za izven, torek, 29.6., sredo, 30.6., 1.7., 2.7., 3.7., predstave bodo ob 21.30 v parku pred gradom Kromberk). Strupena komedija o lovu za denarjem in ljubeznijo... V primeru dežja, bodo predstave preložene na kasnejši termin. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST dvorana TRIPCOVICH Festival Operete V soboto, 26. t. m., ob 20.30 premiera musi-cala »Cabaret« Joea Masteroffa in Freda Ebba. Režija Saverio Marconi. Dirigent Peter Howard. Glasba Johna Kanderja. Ponovitve bodo na sporedu 29. in 30. junija ter 1. in 3. julija ob 20.30, 27. junija ter 4. julija ob 18. uri. V soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert pevke UTE LEMPER. Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Umik: 9-12,16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12,18-21. gledališče CRISTALLO la contrada V juliju, in sicer 2., 8. ob 20.30 in 9. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore & un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneb. Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo. GRAD SV. JUSTA Straordinario Estivo V soboto, 26. t. m., otvoritev manifestacije s koncertom ameriške skupine Defunkt. Vstop prost. GORICA TEATRO TENDA V soboto, 26. t. m. ob 21. uri začetek III. festivala »Goriški grad«, ki ga organizira gledališka skupina Terzo Teatro pod pokroviteljstvom goriske občine in pokrajine. Nastopila bo gledališka skupina Giocoteatro iz Rima z delom Giuseppeja Manfridija »Anima bianca«. V sredo, 30. t. m., ob 21. uri nastop gledališke skupine Teatronovo iz Chioggie z Goldonijevimi »Le baruffe chiozzotte«. KOROŠKA CELOVEC Jutri, 25. t. m., ob 17. uri na dvorišču Mohorjeve »99. - Rock ob meji«. Nastopajo skupine 4 Problems Celovec, Trip Celovec, U.A.S. Ljubljana, Heavy les wanted Ljublja-ua, Tomaž Domicelj in projekt Triglav Ljubljana. SIL| Danes, 24. t. m., ob 19.30 zaključni koncert ob 15-letnici Glasbene šole. ZA NAJMLAJŠE [SLOVENIJA UUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Krekov trg 2 Premiera Mladinskega lutkovnega studia bo danes, 24.6. ob 21. uri v Lutkoteki: DE-i DRE (Igra je nastala po motivih keltske legende W. B. Y.eatsa.) Produkcijo so pripravili slušatelji prvega letnika Studia. CELJf muzej novejše zgodovine Mihela Jezernik: LIKOVNA DELAVNICA RADIŠE Jutri, 25. t. m., ob 20.30 pri KunCniku v Zgornjih Rutah premiera igre Munde v izvedbi gledališke skupine SPD Radiše. ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU V soboto, 26. t. m., ob 14. uri bo v Strokovni kmetijsko-gospodinjski šoli zaključna prireditev in ogled šolskih izdelkov. Na sporedu petje, ples in igra »Priložnostni zdravnik« v režiji g. dekana Petra Stickra. (danes, 24.6. ob 9.30). TOMŠIČEV TRG Otroški živ žav: POZDRAV POLETJU (danes, 23.6. ob 14.30. uri). Lutkovna delavnica in Zveza prijateljev mladine Celje. Novejše Lapajnetove slike na novo pripovedujejo aitiološko pripovedko o umetnikovem »nastanku« in bivanju. Umetnikova identifikacija z Barjem ustvarja mit o enotnosti človeka in narave. On sam Barjanec, zrasel iz zemlje nad Ljubljano in Vrhniko je metonimija Sveta, kontinuuma Narave in Človeka. Tone Lapajne je ta mit zastavil kot nekakšen raziskovalni projekt, ki je imel izid že v naprej določen. Z njim utemeljuje naravnost svoje eksistence, dejansko pa je s svojo raziskovalno metodo samo prikril estetsko motiviran proces. Neogibni predmet na vsaki njegovi razstavi slik z barjansko prstjo je kolaž z zemljevidoma Slovenije in Barja. Čeznju so položeni v škatlicah zbrani vzorci zemelj, s čimer na zunaj posnema sistematičnost in metodičnost raziskovalnega procesa. Zbrani vzorci so naključne umetnikove najdbe, vse enako zmlete v droben prah in urejene v barvno lestvico. Omenjeni kolaž je uvodna podoba in nepogrešljiv del scenografije vsake postavitve Lapajnovih platen. Gledalcu vnaprej zariše umetnikov geografski prostor, opiše in določi najdišča raznobarvnih zemelj, kakor tudi priložnost najdbe. Umetnik je ustvaril identiteto palete - paleta je Barje v malem in hkrati »rodna gruda«, iz katere avtor zajema materijo in vsebino svojih slik, RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM SLOVENCI IN PRIHODNOST (danes, 24.6. ob 11. uri, sejna E3). Predstavitev posebne publikacije Nove revije, v kateri sodeluje 32 slovenskih intelektualcev. Urednik zbornika: Niko Grafenauer. V KLUBU CD bo danes, 24.6. ob 21, uri VEČER Z ZORANOM KRŽIŠNIKOM, direktorjem MGLC. Pogovor bo povezeval Jože Hudeček. Vstop je prost. KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo (061/210-338) KUD IDIOTI in HEADBANGER (danes, 24. 6. ob 20. uri). Na koncertu pričakujemo hiter, furiozen nastop (v bard core maniri) štirih zatrganih metalcev. V petek, 25.6. ob 21. uri vas vabimo na literarni večer PESNIKI ZA MIR na katerem bodo sodelovali: Ivo Frbežar, Tugo Zaletel, Zlatko Zajc, Josip Osti, Goran Jankovič, Artur Stern, Andrej MoroviC, Jurij Hudolin, Primož Repar in Boris Kandare. GRAND HOTEL UNION, Miklošičeva 1 V ponedeljek, 28.6. ob 20. uri bo v Hotelu Union predstavljena knjiga ZAVEZA SLOVENSTVU avtorja PETRA KOVACICA-PERSINA. Ob avtorju bodo svoje poglede na prihodnost slovenstva razgrnili dr. Lev Kreft, dr. Janko Prunk in dr. Boštjan M. ZupanCiC. SAZU, Novi trg 3 Slovenska akademija znanosti in umetnosti prireja predavanje prof. dr. GERHARDA GIE-SEMANNA, pod naslovom: Koga zanima slovenska literatura? (danes, 24.6. ob 11. uri v veliki dvorani SAZU. CEUE PLESNI FORUM V soboto 26.6. ob 22. uri, bo v dvorani Plesnega foruma večer z igralcem in kantavto-rjem Iztokom Mlakarjem. KOČEVJE Ob dnevu državnosti bo danes, 24.6. ob 21. uri v gostiscu Dallas nastopala Tamburaška skupina PRIFARSKI MUZIKANTI, program bo povezovala Saša Einsiedler, po končani prireditvi pa vas bo zabavala skupina OBZORJE. SLOVENSKE KONJICE KULTURNI DOM Ob Dnevu državnosti - JUBILEJNI KONCERT OB 40-LETNICI DELOVANJA PIHALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE KONJICE (danes, 24.6. ob 19. uri). Dirigent: Ivan Kacbek. ROGAŠKA SLATINA ZDRAVILIŠČE Mini mednarodni folklorni festival: nastop folklorne skupine iz Peruja (ponedeljek, 28.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani); nastop folklorne skupine iz Južne Osetije (torek, 29.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani); nastop folkorne skupine iz Albanije (sreda, 30.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani) FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Jutri, 25. t. m., ob 18. uri bodo, v sklopu Festivala operete, predvajali film »Cabaret« Boba Fosseja z Lizo Minelli. Med odmorom, približno ob 19. uri, bodo predstavili skupino, ki bo v dvorani Tripcovich nastopila v musicalu Cabaret. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in v Muzeju Revoltella eno uro d pričetkom programa. GLASBA SLOVENIJA KAMNIK VRT KAVARNE VERONIKA PRAZNIČNI KONCERT ob Dnevu slovenske državnosti (danes, 24.6. ob 20.uri) Mestne godbe Kamnik, dirigent: Franci Lipičnik. PTUJ Vabljeni ste na celodnevni OPEN AIR NO BORDER JAM festival, ki bo v petek 25.6. ob 10. uri dopoldne. VURBEK/PRI MARIBORU 2. FESTIVAL VOKALNO INSTRUMENTAL- NIH SKUPIN SLOVENSKE DOMAČE GLASBE z diatonično harmoniko in večglasnim petjem (petek, 25.6. ob 20. uri). LAŠKO Grajske poletne prireditve v Laškem: Spored Tria, ki ga sestavljajo oboist Božo Rogelj, violist Mile Kosi in harfistka Ruda Ravnik-Kosi, sega od baročnih mojstrov do sodobnih glasbenih stvaritev (petek, 25.6. ob 21. uri). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST STOLNICA SV. JUSTA Jutri, 25. t. m., ob 20.30 nastop orkestra »I Cameristi triestini« in zbora »I Madrigalisti di Trieste« pod vodstvom Fabia Nossala. Na programu Tartinijeve, Vivaldijeve, Mozartove in Bachove skladbe. Vstop prost. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Poletni koncerti - Festival operete V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bo v okviru Festivala operete klavirski recital Fabia in Sandra Gemmitija. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in v Avditoriju Muzeja Revoltella. aaasMit t m V m '* ~ > ', IMfr VfMj RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija. Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija). Slovesna otvoritev 20. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA bo v petek, 25. junija ob 20. uri v Galusovi dvorani. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra. MALA GALERIJA / MODERNA GALERIJA Otvoritev razstave EMERIKA BERNARDA (danes, 24. 6. ob 19. uri). KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa. Razstava 1. EXTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tdej Pogačar. GALERIJA KOMPAS, Slovenska Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvest Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Otvoritev razstave slik Franceta Grudna, ki bo danes, 24. junija, ob 20 uri. Razstavo bo odprl slikar in umetnostni zgodovinar Sergej Kapus. GALERIJA LALA, Zidovska 5 Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMAJA GALERIJA LEK Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Otvoritev razstave bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA (danes, 24. 6. ob 12. uri). V kulturnem programu bosta nastopila pisatelj JOSIP OSTI in kitarist SASA LOSIC. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza. GALERIJA GEMA, Gornji trg 24 Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Janno-ne, Milano, do 8. julija. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava kserokopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopunim tiskanjem SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 SNG Drama in Slovenski gledališki in filmski mu- zej vas vljudno vabita na otvoritev razstave slik igralke Mete Vranic, ki bo dne 28. junija ob 20. uri. ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE (Trg firan. revolucije 7) Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Otvoritev razstave TONETA LAPAJNETA (danes, 24. 6. ob 19. uri, samostanska cerkev v Gradu Kostanjevica) ZEMLJA NA JUTI 1991-1993 ob umetnikovi 60-letnici s koncertom mešanega komornega zbora LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, zborovodja: Matjaž Scek. LAMUTOV LIKOVNI SALON Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (od danes, 24. 6. do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana g. Ferdinand Serbelj. MARIBOR NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR. SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava vzhodno in zahodno-nemške fotografije POROČILA O STANJU (1950-1990). MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4 V galeriji Pokrajinskega muzeja bo danes, 24.6. ob 19. uri, otvoritev pregledne razstave del akademskega slikarja Ferenca Kiralya. LAŠKO Otvoritev razstave ob 90-letnici Čebelarske družine Laško bo v petek, 25.6. ob 18. uri. PIRAN V Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov Srečanje dveh svetov. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA WULZA je na ogled do 13. julija. ROGAŠKA SLATINA V muzeju grafične umetnosti bo v petek, 28.6. ob 19. uri otvoritev Mednarodnega grafičnega bienalan na katerem sodeluje sedemnajst italijanskih grafikov ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Razstava slik SANDRE PEČENKO. GALERIJA FARA Otvoritev razstave slike in risbe Milojka Bo-zovicar, ki bo danes, 24. junija ob 20. uri. VELENJE GALERIJA VELENJE Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bUa realizirana na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. ART GALLERY Na ogled je razstava ArtEstate ’93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Raz-stavljah bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomi-ni, Barbara lus, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART LIGHT HALL -Trg S. Giovanni 3/l.nadstr. Se danes in jutri je na ogled skupinska razstava posvečena mladim z naslovom »Spa-zio giovani«. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Bur-ri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. BANI rOPČINET OVČARJEVA HIŠA Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pripravilo SKD Grad je na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure. TRŽIČ OBČINSKA GALERIJA »ANTICHE MURA« Jutri, ob 18.30 otvoritev razstave Luciana Plehana. GORICA GORIŠKI GRAD V galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Umik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji m uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in stike. KOROŠKA CELOVEC KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA Do 4. julija razstavlja svoje grafike Giuseppe Zigaina. GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled, razstava »Miserere« G. Herolda in W. Biittnerja. GALERIJA VIA NOVA Do 30. junija razstavlja slikar Giorgio Linda. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE Do 29. t.m. so na ogled kipi in akvareli Sta- neta Jarma. PLIBERK GALERIJA FALKE-KUHN Do 10. julija razstavlja Gustav Januš. ROŽEK GALERIJA SIKORONJA Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki» - Markus Orsini-Rosenberg. TINJE GALERIJA TINJE Do 2. julija je so na ogled slike umetnika iz Nigerije - Tony Nwachukwu in stike Stanka Sadjaka. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.10.93. 16 Četrtek, 24. junija 1993 TEČAJI MENJALNIŠKI TEČAJI 23. junij 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaiza 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 70,20 71,30 9,82 10,03 7,73 7,85 Avtohiša* 70,20 71,10 9,90 10,15 7,60 7,90 Ažur Grosuplje 70,50 70,95 9,90 10,10 7,60 7,95 Banka Vlpa 70,20 71,10 9,93 10,04 7,76 7,81 Bela vrtnica 70,40 71,00 9,90 10,10 7,60 7,90 Bobr Fužine in Trzin 70,60 70,90 10,00 10,10 7,60 7,90 Brod Ljubljana 70,50 70,70 9,90 10,05 7,60 7,90 BTC d.d. Ljubljana 69,90 71,30 9,80 10,10 7,40 7,90 BTC Sežana 70,40 71,35 9,94 10,10 7,72 7,82 Brdar Koper 70,55 71,10 9,82 10,08 7,72 7,83 Come 2 us* 70,40 71,00 9,95 10,10 7,65 7,85 Dom Kaffe* 70,40 70,80 9,95 10,10 7,75 7,95 Emona Globtour 70,20 71,00 9,90 10,15 ~7,64 7,94 Eros Ljubljana* 70,60 70,90 9,95 10,10 7,70 7,90 Eros Kranj* 70,50 — 9,97 10,10 7,70 7,90 Eurotours Ljubljana* 70,20 71,40 9,90 10,15 7,60 7,90 Firadas Idrija 70,00 71,60 9,90 10,15 7,50 7,85 Fima Ljubljana* 70,70 70,90 9,97 10,10 7,75 7,85 Feniks Koper 70,10 71,10 9,75 10,05 7,70 7,90 Galileo Kozina 70,50 71,05 9,80 10,20 7,72 7,82 Hida 70,85 70,96 10,01 10,06 7,75 7,81 Hram Rožice Mengeš 70,55 70,75 9,95 10,05 7,79 7,89 Hipotekarna Banka Koper* 70.20 70,90 9,75 10,15 7,68 7,85 Idila Sečovlje* 70,40 71,50 9,90 10,10 7,72 7,85 Ulrika, Ilirska Bistrica 70,62 71,19 9,96 10,10 7,76 7,84 Ulrika, Slovenj Gradec 70,20 71,10 9,91 10,03 7,73 7,83 Ulrika, Postojna 70,61 71,10 9,99 10,10 7,71 7,84 Ulrika, Sežana 70,55 71,10 9.95 10.03 7.76 7.84 Ulrika, Podgrad 70.00 71.25 9.70 10.10 7.65 7.83 Inves 70,40 71,40 9,95 10,15 7,70 7,99 Komercialna banka Triglav 70,30 71,35 9,93 10,12 7,67 7,86 Klub Slovenijales 70,30 71,00 9,80 10,15 7,75 7,95 Kompas Fintrade 70,30 71,29 9,90 10,10 7,70 7,89 Kompas Hertz Celje* 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Velenje* 70,20 79,00 9,90 10,10 7,60 7,75 Kompas Hertz Idrija* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Tolmin* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Krško* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Bled* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Nova Gorica* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Maribor* 70,50 71,00 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Holidays 70,65 70,85 9,95 10,10 7,65 7,85 LB d.d. Ljubljana 70,(K) 72,40 9,89 10,28 7,63 7,88 LB Komercialna banka GO 70,00 71,50 9,87 10,26 7,30 7,90 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 69,95 71,60 9,90 10,17 7,40 7,93 LB Kreditna banka MB d.d.* 69,60 71,10 9,85 10,04 7,60 7,95 LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper* 69,90 70,70 9,92 10,04 7,70 7,82 69,87 71,27 9,69 10,02 7,55 7.81 LB Dolenjska Banka 70,00 71,60 9,90 10,20 7,68 7,90 Libertas* 70,30 71,00 9,90 10,02 7,74 7,89 Ma Vir 70,40 70,90 9,92 10,10 7,70 7,95 Madai N. Gorica*, Šempeter* 70,30 70,80 9,92 10,03 7,77 7,83 Moneta Invest 70,60 70,70 10,00 10,03 7,76 7,80 Niprom 1, Niprom II 70,60 70,90 “ 10,00 io, id 7,75 7,85 Otok Bled 70,17 70,89 9,92 10,04 7,68 7,91 Optimizem Idrija 70,40 71,35 9,95 10,20 7,73 7,85 Optimizem Lož* 70,70 71,40 9,95 10,25 7,65 7,95 Optimizem, Postojna* 70,60 71,23 9,90 10,35 7,70 7,85 Petrol Ljubljana* 70,50 70,90 9,95 10,10 7,70 7,85 Pigal Solkan* 70,30 71,00 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Kobarid* 70,30 71,00 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Obutek* 70,30 71,00 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Diskont* 70,30 71,00 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Ilirska Bistrica* 70,40 71,00 9,91 10,10 7,76 7,86 Poštna banka Slovenije* 69,90 70,99 9.71 9,99 7,25 7,79 Probanka Maribor 69,70 71,15 9,85 10,05 7,65 7,90 Publikum Ljubljana 70,57 70,75 10,00 10,07 7,78 7,94 Publikum Celje 70,50 70,75 9,90 10,00 7,73 7,84 Publikum Krško 70,40 71,20 9,70 10,18 7,41 7,49 Publikum Maribor 70,45 70,82 9,94 10,14 7,73 7,84 Publikum Metlika 70,60 71,30 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Mozirje 70,35 71,08 9,90 10,10 7,73 7,88 Publikum Novo Mesto 70,60 71,30 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Tolmin 70,40 70,99 9,80 10,02 7,75 7,80 Publikum Sevnica 70,70 71,20 10,00 10,15 7,60 7,90 Publikum Šentilj 70,30 70,99 9,94 10,14 7,73 7,84 Publikum Šentjur pri Celju 70,50 70,99 9,80 10,06 7,65 7,79 Publikum Trebnje 70,40 71,50 9,92 10,19 7,60 7,90 Publikum Žalec 70,50 70,76 9,92 10,10 7,68 7,79 Roja 70,50 70,90 9,90 10,06 7,67 7,85 Shalaby 70,00 71,00 9,85 10,08 7,70 7,82 Sit-on 70,60 71,20 9,90 10,10 7,60 7,90 SKB d.d. Ujubljana*** 70,40 70,50 10,00 10,01 7,81 7,86 Slovenijaturist Ljubljana 70,60 71,00 9,90 10,06 7,70 7,80 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 70,70 71,08 9,90 10,05 7,62 7,78 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 70,20 71,50 9,90 10,04 7,10 7,60 Slovenska investicijska banka* 70,40 70,95 9,95 10,10 ‘7,60 7,85 Slovenska hran. in pos. Kranj 70,70 70,95 9,95 10,04 7,70 7,85 SZKB d.d. 70,45 70,99 9,90 10,07 7,70 7,92 Sonce Ljubljana 70,70 70,90 9,90 10,08 7,60 7,85 Tartarus Postojna 70,38 70,90 9,83 10,15 7,67 7,85 Tori, Ljubljana 70,50 71,00 9,93 10,20 7,60 7,95 Upimo Ljubljana 70,70 70,75 10,00 10,05 7,78 7,83 Tečaj velja danes: • Zaračunavajo provizijo: • ' rvi /s. i/rsj i< /s. 111 i>/v Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Oelovni C it s: 7.00 do 19-00 rel-i 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 121 z dne 23. junija 1993 — Tečaji veljajo od 24.6.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 80,1729 80,4141 80,6553 Avstrija 040 šiling 100 989,0395 992,0155 994,9915 Belgija 056 frank 100 338,8447 339,8643 340,8839 Kanada 124 dolar 1 92,6115 92,8902 93,1689 Danska 208 krona 100 1819,1671 1824,6410 1830,1149 Finska 246 marka 100 2092,3728 2098,6688 2104,9648 Francija 250 frank 100 2071,1428 2077,3749 2083,6070 Nemčija 280 marka 100 6960,6546 6981,5994 7002,5442 Grčija 300 drahma 100 — 51,3078 51,4617 Irska 372 funt 1 — 170,5605 171,0722 Italija 380 lira 100 7,72646 7,7496 7,7728 Rep. Hn/aška 385 hrv. dinar 100 — 4,1000 — Japonska 392 jen 100 107,6465 107,9704 108,2943 Nizozemska 528 gulden 100 6207,1638 6225,8413 6244,5188 Norveška 578 krona 100 1650,3712 1655,3372 1660,3032 Portugalska 620 escudo 100 73,5045 73,7257 73,9469 Švedska 752 krona 100 1551,5299 1556,1985 1560,8671 Švica 756 frank 100 7832,1285 7855,6956 7879,2627 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 174,3644 174,8891 175,4138 ZDA 840 dolar 1 117,3584 117,7115 118,0646 Evropska Skupnost 955 ECU 1 136,4637 136,8743 137,2849 Španija 995 peseta 100 91,3934 91,6684 91,9434 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24 JUNIJA 1993 _______________________________________ St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIV-I 5. OKTOBRA 1993: 1.300,000 653,927 684,957 1,338,883 103 100,6041% 105,3779°/) 102,9910% 130,000 65,393 68,496 133,888 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 23. JUNIJ 1993 vSLTzal 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A Banka Ljubljana 3,50 4,85 Kompas Holidays 3,00 5,00 Idila Sečovlje 3,80 4,80 Hipotekarna Banka Koper 2,00 4,00 Libertas Koper 4,00 4,80 LB Dloenjska Banka 3,70 5,20 Upimo Ljubljana 3,60 4,40 Slovenijaturist zel.p. Lj 3,50 5,50 LB Banka Zasavje 3,50 5,50 llirika Sežana 3,60 4,50 Tečaj velja danes: 23. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1515,00 1562,00 nemška marka 895,00 915,00 francoski frank 265,00 273,00 holandski gulden 794,00 818,00 belgijski frank 43,30 44,70 funt Sterling 2235,00 2292,00 irski Sterling 2180,00 2235,00 danska krona 232,00 240,00 grška drahma 6,30 7,00 kanadski dolar 1184,00 1221,00 japonski jen 13,70 14,30 švicarski frank 1005,00 1026,00 avstrijski šiling 126,50 130,40 norveška krona 211,00 218,00 švedska krona 198,00 204,00 portugalski escudo 9,20 9,90 španska pezeta 11,50 12,20 avstralski dolar 1025,00 1058,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,00 hrvaški dinar 0,30 0,55 23. JUNIJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni srednji ameriški dolar 1193,00 1198,000 kanadski dolar 933,00 937,00 funt Sterling 1755,00 1763,00 švicarski frank 789,9000 792,9000 belgijski frank 34,1100 34,2500 francoski frank 208,7500 209,5500 holandski gulden . , 625,50000 627,90000 nemška marka 700,9000 703,7000 italijanska lira 0,77700 0,78000 danska krona 183,0000 183,7000 norveška krona 165,9000 166,6000 švedska krona 156,0000 157,0000 finska marka 210,5000 211,6000 portugalski escudo 7,4100 7,4400 španska peseta 9,2000 9,2400 japonski jen 10,8500 10,8850 slovenski tolar 9,7000 10,0300 hrvaški dinar 0,0000 . 0,0800 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 23. JUNIJ 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1512,00 1562,00 nemška marka 895,00 915,00 francoski frank 265,00 280,00 holandski gulden 794,00 815,00 belgijski frank 43,30 45,30 funt Sterling 2230,00 2280,00 irski Sterling 2190,00 2250,00 danska krona 233,00 243,30 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1182,00 1222,00 švicarski frank 1005,00 1025,00 avstrijski šiling 126,50 132,00 slovenski tolar ■■P,30 12,95 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tecaii veljajo od 24. junija 1993 od 03.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na 100 100 100 100 1 1 i konkre trgu de 994,6300 2082,8500 7000,0000 7,7700 175,3500 119,2240 >tnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 997.7560 2089,3961 7022,0000 7,7944 175,9011 119,5987 ?no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodgjnj_ Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pas DEM DEM ih ie možn 70.05 70.06 o odstopanir 7DT3o 70,30 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 24. junija 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 025-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30,000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM tF so dolo niči Banke lije poveč sljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s e. 70,C» 70,04 70,W) 70,00 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks 70,30 70,39 70,29 70,35 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 23. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar 1534,190 — ECU — 1765,390 — nemška marka — 900,870 — francoski frank — 266,100 — funt Sterling — 2256,790 — holandski gulden — 803,410 — belgijski frank — 43,850 —* španska pezeta 11,821 —■ danska krona — 235,450 — irski funt — 2200,640 — grška drahma 6,614 — portugalski escudo — 9,518 — kanadski dolar — 1198,590 japonski jen — 13,941 —■ švicarski frank — 1013,000 avstrijski šiling — 128,010 — norveška krona — 213,560 —* švedska krona — 119,970 — finska marka — 270,390 avstralski dolar — 1037,110 22. JUNIJ 1993 v DEM J valuta nakupni srednji prodajn[_ ameriški dolar - mi 1,703 francoski frank t _ • 29,735 •ptti nizozemski gulden - 89,175 - belgijski frank - ■H868 španska peseta ■ . - 1,313 jGttNStl danska krona - 26,135 - kanadski dolar - ■H 1>330 mmm japonski jen - mw(y 5 švicarski frank - 112,520 ur* avstrijski šiling - 14,209 ■ öK‘ italijanska lira m^10 m/m švedska krona - 22,210 ■ 23. JUNIJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,50 io,oo Avstrija Posojilnica Borovlje 9,25 10,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,70 10,30 Avstrija Posojilnica Ločilo ■B:9'50 r 10,00 Italija Kmečka banka Gorica mp2-30 12,95 Italija Tržaška kreditna banka 12,50 13,00 22. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 12532400 12570100 12607800 Francija frank 100 26254400 26333400 26412400 Nemčija marka 100 88202400 88467800 88733200 Italija lira 100 97568 97862 98156 Švica frank 100 99287800 99586600 99885400 ZDA dolar 1 1492299 1496789 1501279 V.Britanija funt 1 2215313 2221979 . 2228645 1 Opomba: povzeto po Reuterju I 23. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE J država valuta ^riota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 25089,7068 25165,2016 25240,6972 Kanada dolar 1 2344,4792 2351,5338 2358,5884 Francija frank 100 52469,8845 52627,5673 52785,4500 Nemčija marka 100 176568,7000 177100,0000 177631,3000 Italija lira 100 195,1084 195,6955 196,2826 Japonska jen 100 2733,2835 2741,5000 2749,7325 Švica frank 100 198155,4596 198751,7147 199347,9898 Velika Britanija funt 1 4416,6895 4429,9794 4443,2693 Slovenija tolar 100 2510,0000 ZDA dolar 1 2998,4897 3007,5122 3016,5347 I Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 ' 205,08 i; 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 — 1,01 — Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 R. Slovenija tolar 100 — 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 GOSPODARSTVO Četrtek, 24. junija 1993 _________VELIKA BRITANIJA / PRETRESI NA TRGU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV_ Britanski mlekarji bodo odrešeni strogega režima obveznega odkupa Po novem bodo lahko sklepali neposredne posle s proizvajalci mlečnih izdelkov GATT Spor zaradi uvoznih taks SRBIJA / GOSPODARSKI POLOŽAJ Bonov še ne potrebujejo Večina industrije ne dela -Letos ne bi smelo biti lakote David Jones / Reuter LONDON - Arhaični režim obveznega odkupa mleka v Veliki Britaniji bo s tržišča mleka dokončno izginil konec letošnjega leta. Razprava o tem, kaj bo zapolnilo nastali vakum, pa je sprožila žolčno razpravo in Precej zamajala ceno mlečnih delnic vodilnih mlekarjev. Sedanji režim, ki ga določa Milk Marketing Board (MMB), je nastal pod konservativno vlado; ta je prosto tržišče preoblikovala v industrijo, ki so jo 60 let urejali zelo strogi predpisi. V novem režimu prostega tržišča za mleko bo britanskih 31.500 mlekarjev odrešeno svoje obveznosti o obvezni oddaji mleka MMB, pri Čemer bodo lahko sklepali neposredne posle s proizvajalci mlečnih izdelkov oziroma z nadomestkom MMB - prostovoljno zadrugo Milk Marque. Strahovi, da bo to pomenilo ostrejšo konkurenco med posameznimi dobavitelji mleka v tem čudovitem novem svetu odprtega tržiSCa ter po-8nalo navzgor odkupne cene mleka, so precej vznemirile perspektive mlekarskih družb. Eden °d industrijskih analitikov primerja ta zlom zapletene in visoko reguli-tane britanske oddaje mleka na mlečnem trži-Sčn z razpadom državno Planskega gospodarstva v Vzhodni Evropi. A vse to priča samo o tem, kako velike neznanke se odpirajo na tem področju. Delnice najvecjih proizvajalcev so se zamajale predvsem zaradi oklevanj Northern Foods, ki dobavlja kar Četrtino vsega mleka, ki se znajde vsako jutro na pragih britanskih stanovanj. Vrednost teh delnic se je v lani zmanjšala za 22 odstotkov. Negotovost in poslabšanje, ki skrbi Northern Foods in njeno konkurenco Unigate, izvira predvsem iz visoke marže, ki bremeni dostavo mleka na dom, v primerjavi z veliko cenejšim mlekom, ki je naprodaj na policah supermarketov. Analitiki delnic poudarjajo, da je Britanija Cisti uvoznik mleka in mlečnih izdelkov, ki se bo po vsej verjetnosti srečala s Številnimi zmanjševanji kvot s strani Evropske skupnosti, kar utegne še bolj dvigniti cene nek- danjih mlečnih dobaviteljev na prostem tržišču. MleCne družbe po vsej verjetnosti ne bodo sposobne takoj preiti na polno ceno v primerjavi z mogočno britansko mrežo supermarketov, kot so Northern, Unigate in druge, ki jih utegnejo pritisniti ob zid. Milk Marketing Board so vzpostavili leta 1930, da bi britanske kmete zavarovali pred brezobzir- nimi mlečnimi družbami in jih prisilili, da bi vse mleko prodali MMB. Zdaj bodo britanski kmetje, ki se ukvarjajo s prodajo mleka, lahko izbirali, ali bodo mleko prodali mlekarnam, ki jih snubijo že zdaj. Pričakujejo namreč, da bodo večji mlekarji, ki so bolj usmerjeni v posle, mleko dostavljali neposredno mlekarnam, medtem ko bo Milk Marque Se naprej zbirala mleko iz razpršenih in vCasih zelo osamljenih kmetij po vsej državi. V tem smislu je Sel najdlje Northern, saj je sklenil že vrsto pogodb s posameznimi kmeti, pri katerih bo neposredno odkupoval mleko, ter tako zadostil svoji letni potrebi dveh milijard litrov, kar je približno 17 odstotkov britanske količine mleka. Christopher Ha-skins, predsednik pri Northernu, zagotavlja, da bodo plačevali višje odkupne cene za mleko svojim dobaviteljem kot njihova konkurenca in da bodo nasploh bolj operativni, kot je bil nekdanji birokratski sistem MMB, s tem ko bodo poskušali ujeti pravo razmerje med maržami in se sprejemljivo ceno v supermarketih. Omenil je, da mleko, ki ga Northern dostavlja na dom, ni toliko dražje od mleka, ki ga je mogoče kupiti v samopostrežbah, ter da njihova družba Se naprej zmanjšuje stroške tako, da vlaga v najvecjo in najbolj avtomatizirano evropsko mlekarno v zahodnem Londonu. Pomanjkanje prostega tržiSCa je zdaj pospešilo tudi racionalizacijo v mleCni industriji, zlasti pri samem mleku v zadnjih 18 mesecih. Britanci popijejo namreč precej mleka, skoraj polovico celotne količine, kar je zelo veliko v primerjavi s Francozi, ki mleka popijejo samo 10 odstotkov, preostali delež pa zajema druge mleCne proizvode. Northern je skoraj podvojil svoj delež na tržišču z nakupom Ekspress Dairi-es pri Grand Metropolita-nu, medtem ko je Unigate v svojo mrežo vključil manjše mlekarne in povečal svoj tržni delež na 16 odstotkov. Delež Danish MD Foods, imenom, ki stoji za Lurpakovim surovim maslom, pa ima trenutno 12-odstotni delež. Ha-skins je zelo kritičen do načrta, ki naj bi zapolnil dosedanji monopol, ki ga je imel MMB, prav zato so zaceli sklepati pogodbe neposredno. A vseeno utegne veliko število britanskih mlekarjev, ki so ze po svoji tradiciji konservativni, ostati v okviru MMB oziroma njegove nove preobleke Milk Marque, saj ne zaupajo velikim mlečnim proizvajalcem. Ni dobro, če mleko teče v potokih - potem je cena prenizka (Foto: T. Lombar/TRIO) PARIZ, ŽENEVA -Francija je vCeraj obsodila odločitev ZDA, da bodo uvedle izredno visoke uvozne dajatve za jeklo. Predstavnica zunanjega ministrstva Catherine Colonna je za tisk dejala, da Francija ostro nasprotuje taksni odločitvi, H je po pravilih Gatta neupravičena. Tudi minister za industrijo Gerard Longuet je obsodil uvedbo dajatev. »So prekleto nadležne, to je najmanj, kar lahko reCem, saj prizadenejo praktično milijardo frankov (dvesto milijonov dolarjev) vreden izvoz,« je dejal novinarjem po tedenskem sestanku kabineta. Prav tako včeraj je neki visoki trgovinski diplomat iz ZDA dejal, da bodo naslednji mesec v Ženevi potekala pogajanja, ki naj bi pomagala priti do globalnega sporazuma o jeklarski industriji. ZDA, ki bodo predsedovale pogovorom v Ženevi dd 6. do 9. julija, želijo z multilateralnim sporazumom o jeklu preseči sedanji položaj carin, odpraviti necarinske ovire in tudi neposredne državne subvencije, (Reuter) Radmila Lalič BEOGRAD - »Ce ne bodo sankcij Združenih narodov in mednarodne skupnosti proti ZR Jugoslaviji v kratkem ukinili, se bo gospodarstvo popolnoma sesulo, industrijska proizvodnja se bo ustavila, prebivalstvo bo popolnoma osirotelo, država pa na ravni najrevnejših afriških držav. Trenutno je socialni in gospodarski položaj v Jugoslaviji dramatičen in kaže težnjo nadaljnjega poslabševanja. In Ce se v mednarodnih razmerah ne bo nie spremenilo, bodo nastala zelo resna socialna trenja.« To je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci jugoslovanski premier Vladoje Kontič. Poudaril je, da so posledice sankcij v gospodarstvu katastrofalne. Po njegovih besedah se je narodni dohodek s tri tisoč ameriških dolarjev na prebivalca, kolikor je znašal v letu 1990, spustil na tisoč dolarjev. Večina industrije sploh ne dela, Število zaposlenih pa se je z 2, 300.000 zmanjšalo na 1, 200.000. Povprečni mesečni zaslužek, ki je leta 1990 znaSal tristo dolarjev, dosega danes komaj petdeset dolarjev. Poleg 750.000 brezposlenih je v državi Se 600.000 beguncev in 1, 300.000 upokojencev, kar vse kaže, da je Jugoslavija na ekonomskem in socialnem dnu, je ocenil Kontič sedanje stanje in dodal, da so poglavitni razlogi za takšen položaj v državi razpad nekdanjega jugoslovanskega trga, nato pa vojna in sankcije. Po njegovem mnenju so sankcije prekinile gospodarsko reformo in procese demokratizacije v državi. Po Kontičevem mnenju »-ima Jugoslavijao na vesti mednarodna skupnost«, ker se je ta vedno trudila, da bi vsilila nekakšne nove pogoje, ki naj bi jih izpolniti, da bi se sprostila blokada države. Vsa finančna sredstva v tujini so blokirana, država pa mora namesto surovin kupovati denimo pripravljena zdravila in jih plačevati z deviznimi rezervami, ki so že sicer skromne. Kontič je prepričan, da je ravnanje mednarodne skupnosti do Jugoslavije v bistvu hinavsko. Kontič je Se dejal, da skuša zvezna vlada v razmerah hermetične izolacije zmanjšati mesečno inflacijo z 200 do 300 na raven 50 do 60 odstotkov, uspehov teh prizadevanj pa se lahko nadejajo v zadnjem Četrtletju letos. Hud položaj blaži edinole kmetijstvo in po Kontiče-vih besedah v tem letu ne bi smelo biti lakote, tudi bonov za hrano ne bodo uvedli. LITVA / VSE HUJSE GOSPODARSKE TE2AVE Morda bodo liti trdnejši od začasnega denarja Državljani si pomagajo s sivo ekonomijo Janeti Gutsman / Reuter VILNA - Obetavno litvansko tržno gospodarstvo se hitro pogreza, kot kažejo uradni podatld. A kljub temu na obrobju slehernega mesta in vasi rastejo nove zasebne hiše. Nova valuta postaja postopoma zakonito plačilno sredstvo in v juniju je oilo že moC opaziti nekaj znamenj, ki kažejo, da je najhujše obdobje gospo-narskega prehoda že mi-tno. »Prezgodaj je, da bi govorili o izboljšanju, gotovo je samo to, da stvari ne gredo vec na slabse«, je izjavil zahodni svetovalec pri litvanski vladi. Uradni podatki Se vedno kažejo, da se je industrijska proizvodnja v prime-rjavi z letom prej zmanjšala za vec kot polovico, ^amo v maju so se dro-onoprodajne cene povečale za 20 odstotkov in Indi začasni denarni boni so v prvi polovici letošnjega leta pokazali vso svojo ranljivost. Nekateri zahodnoevropski diplomati so vseeno prepričanj da so vsi ti uradni podatki nepomembni. »Gre namreč za velikansko si-v° ekonomijo, o kateri ni podatkov«, pravijo. Litva, (n meji na Poljsko, Latvi-u’ kk^nrusijo in rusko enklavo Kaliningrad, si prizadeva, da bi od svoje neodvisnosti, od septembra I 91, postopoma obnovi-a tržni gospodarski sistem, ki so ga izničila desetletja vladavine Sovjetske zveze. Reforme so z uvedbo svobodnih cen, odprodajo podjetij v državni lasti m opustitvijo rublja kot Plačilnega sredstva uspe- le zagotoviti Litvi mednarodno pomoč, v okvir katere spada stand-by posojilo mednarodnega denarnega sklada, ki naj bi olajšalo prehod v kapitalizem. Vlada nekdanjega komunista Algirdasa Braza-uskasa se v svoji kombinaciji tržnih reform in socialne zaščite zavzema za najbolj ranljive dele prebivalstva. Vendar pa se je država, tako kot druge nekdanje sovjetske republike, po razpadu Sovjetske zveze soočila s težkimi gospodarskimi problemi, ki so jih še dodatno zaostrovala prizadevanja za neodvisnost. Dobave ruske nafte so se od leta 1991 zmanjšale za veC kot polovico, stanovanja in uradi pa so ostali mrzli vec kot leto dni. Prebivalci prestolnice Vilna vsak mesec po nekaj dni nimajo vode. Minister za energetiko Algimantas Stas-iukynas je že napovedal, da bodo bivalni prostori ostali mrzli tudi naslednjo zimo. »Naš cilj je, da z občasnimi dobavami tople vode v bivalnih prostorih ohranimo temperaturo med trinajst in petnajst stopinjami celzija«, je izjavil v nekem pogovoru. »Domačih cen ne moremo toliko zvišati, da bi pokrile ceno energije. Ce bi to storili, bi stroški presegli družinski prihodek«. Gospodarstveniki se pritožujejo, da so gospodarske reforme v glavnem krpanje ter da niso učinkovite - takšen naj bi bil npr. tudi zakon, ki pravi, da bi morali obdelovalno zemljo vrniti na- zaj vsem tistim, katerih last je bila, preden je Litva med drugo svetovno vojno padla v sovjetske roke. »Reforme kot je ta niso bile domišljene, Čeprav opozicija skrbno preži na vladne napovedi kakršnih koli sprememb«, je izjavil eden od diplomatov. Povedal je tudi, da bi morala Litva spremeniti nekaj elementov v programu gospodarske reforme in se osredotočiti predvsem na nadaljnje reforme v kmetijstvu ter hkrati postaviti bolj stvarne cene za podjetja, tudi za tista, ki so namenjena privatizaciji. Gospodarske reforme je doslej spremljala tudi omejena denarna reforma, vključno z lanskoletno uvedbo prehodne valute, ki v resnici ni nikoli doživela široke podpore. Denarni boni so v primerjavi z dolarjem do maja zelo hitro izgubljali vrednost. Denarna politika ni bila preveč dosledna in stopnja inflacije se je hitro povečevala. Ta politika pa se je delno spremenila, odkar je aprila prišel na Celo litvanske centralne banke Romualdas Vi-sokavicius. Majska inflacija je bila 20-odstotna, pričakujejo pa, da bo junija padla pod deset odstotkov. Bančniki si obetajo večji nadzor nad inflacijo, zlasti po uvedbi litev, nove litvanske valute, ki ima svoje ime po nekdanji predvojni valuti. Lite bodo dali v obtok 25. junija, denarne bone pa nameravajo v celoti zamenjati do 20. julija. že julija davek na dodano vrednost BUKAREŠTA - Romunski finančni minister Florin George-scu jepovedal, da bo uvedba davka na dodano vrednost naslednji mesec verjetno dvignila cene v Romuniji za deset odstotkov. Vlada bo vztrajala pri načrtu o uvedbi davka na dodano vrednost, ki se bo zaCel obračunavati 1. julija in se ne bo veC držala politike distribucije blaga iz komunističnega obdobja, je dejal minister na tiskovni konferenci. Po ocenah vlade bodo pod vplivom novega davka cene v juliju narasle od osem do deset odstotkov. Davek na dodano vrednost se bo zaračunaval po enotni stopnji 18 odstotkov, ne bo pa veljal za blago, namenjeno izvozu. Izjema bo veljala tudi za zdravstvene potrebščine, kulturne dejavnosti, tisk in najem zemljišč. MeseCni porast v drobnih cenah, ki je ključni pokazatelj za domačo inflacijo, je znašal aprila 9, 9 odstotka, to pa daje na letni ravni 180-odsto-tno inflacijo. Finančno ministrstvo ocenjuje, da bodo po sprostitvi cen 1. maja le-te verjetno porasle do trideset odstotkov. V drugi polovici leta naj bi cene narasle za 92 odstotkov pod vplivom davka na dodano vrednost, upadanja menjalnega teCaja leva in rasti plaC. (Reuter) FRANCIJA / MEDNARODNI SEJEM VINA Vinogradnike čakajo suha leta, saj je svetovno tržišče vina zasičeno Povprečni Francoz popije le še 70 litov vina na leto, nekdaj ga je 120 litrov Nelson Graves / Reuter BORDEAUX - Svetovno tržišče vina, ki se je v minulem desetletju kopalo v izobilju, zdaj Čakajo suha leta, ker je tržiSCe zasičeno in ker so pivci očitno svoje popili. »Ne verjamem, da bo prišlo do splošnega okrevanja pred koncem stoletja,« je izjavila Dominique Heriaud-Dubreuil, predsednica francoske skupine pijaC Remy-Martin, ko je spregovorila na mednarodnem sejmu vina in alkoholnih pijaC Vinexpo v Bordeauxu. V tem mestu na jugozahodu Francije se vsako leto združi na tisoče vinarjev, posrednikov in kupcev. Vinexpo bodo zaprli jutri, po petih dneh velikanskega sejma, kjer v velikih predmestnih dvoranah 42 držav ponuja v pokušino 2.050 različnih vrst pijaC. Spretni ocenjevalci vina obeh spolov poznavalsko srkajo požirke vina, ga vonjajo, okušajo in pljuvajo v Čebre. Kljub vrvežu je letošnje srečanje turobno, vsaj za velike proizvajalce, ki so prej jahali na valovih velikega povpraševanja 80. let. »Precej žalostno,« je izjavil Michel Brun, vodja marketinga pri burgundskem vinarskem gigantu Georgesu Duboefu. Njihova prodaja restavracijam se je zmanjšala za 15 odstotkov samo v letošnjem letu. Znanim proizvajalcem vina in alkoholnih pijač pa so se letos pridružili tudi novi, in to z velikanskimi upi: Bolivija, Japonska, Moldova, Romunija in vsi tisti, ki so tu prvič v želji, da pridobijo svoj delež na svetovnem tržišču. Za vse uveljavljene igralce na tem tržišču so novi prišleki sestavni del njihovih problemov. Njihova proizvodnja je dobesedno zalila svetovno tržišče, saj so samo vzhodnoevropski vinogradi 20-krat večji od tistih v Bordeauxu, potisnila cene navzdol in okrepila konkurenčne pri- tiske. Prodaja šampanjca se je lani zmanjšala skoraj za deset odstotkov, naročila za konjak pa za petnajst odstotkov v zadnjih dveh letih. A prevelika proizvodnja je samo del te žalostne enačbe. Povpraševanje na uveljavljenih evropskih tržiščih, kot so francosko, italijansko in špansko, se je zmanjšalo, zares veliko razočaranje pa je prišlo iz ZDA. Francija, ki se ponaša z najveCjim deležem na svetovnem tržišču vina, je kar najlepši primer o vse manjši porabi vina. Povprečni Francoz je še leta 1965 popil na leto 120 li- trov vina; zdaj je ta potrošnja padla na 70 litrov. Leta 1980 je eden od treh Francozov pil vino vsak dan, zdaj to poCne le še vsak peti in leta 2000, tako napovedujejo, bo vsak dan zvrnil kozarček le še vsak dvajseti Francoz. Položaj v ZDA je nekoliko drugačen. »Ne verjamem, da karkoli priCa o povečanju potrošnje vina v ZDA,« je izjavil Wade Stevenson iz Vinarskega inštituta v Kaliforniji. Se bolj je zapletla probleme ameriških vinarjev rastlinska uš, ki je uničila kar 60 odstotkov kalifornijskih vinogradov, pri Čemer je za obnovo dobrih 40 arov potrebno odšteti kar 25.000 dolarjev. Svetovno tržišče vina je zasičeno TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Četrtek, 24. junija 1993 Prizadevanja Tigovinske zbornice na področju mednarodnega sodelovanja Na zadnjem zasedanju pokrajinske gospodarske konzul-te je predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi (na sliki) spregovoril tudi o intenzivni aktivnosti te ustanove ob boku tržaških operaterjev, ki so že po tradiciji usmerjeni v mednarodno trgovino. Ta aktivnost zadeva predvsem celotno strukturo z nudenjem informacij, banko podatkov, publikacijami, sem pa lahko prištejemo tudi promocijske pobude z gospodarskimi obiski, sodelovanje na sejmih in sporazume o sodelovanju. Pri tem je bila Trgovinska zoornica vedno prisotna tudi v sosednjih republikah Sloveniji in Hrvaški, s katerima ima tesno trgovinsko menjavo, ki jo favorizira tudi poslovanje po avtonomnih računih. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so bili vzpostavljeni tesni stiki s posameznimi republikami. Prišlo je do obiskov delegacij in sodelovanja na sejmih v Zagrebu in Ljubljani (z Gospodarsko zbornico Slovenije je bil na nivoju deželne zbornice ustanovljen tudi stalni tehnični odbor, ki ima za nalogo obravnavo najrazlič- nejših problemov v trgovinskem sektorju), v Trstu pa sta bili lani ustanovljeni italijansko-hrvaška in italijansko-sloven-ska mešana zbornica. Tržaška trgovinska zbornica je od nekdaj prisotna tudi v Avstriji, kjer si prizadeva predvsem za pridobitev blagovnih tokov za tržaško pristanišče. Od leta 1985 pa ima Trgovinska zbornica stike tudi z drugimi državami. Tako je prišlo do obiska na Madžarskem, kjer je leta 1986 prišlo do podpisa sporazuma o ustanovitvi posebnega »kontaktnega komiteja«. Na podlagi tega je prišlo tudi do odprtja letralske zveze med Rimom in Budimpešto z vmesnim postankom na Ronkah in v zadnjem času še linija Milan - Budimpešta. Leta 1988 je prišlo tudi do podpisa italijansko-madžarskega dogovora o uporabi tržaškega pristanišča za prekomorske madžarske tovore. Do podobnih stikov je takrat prišlo tudi s tedanjo Češkoslovaško. Druge pomembne etape v intenzivni mednarodni dejavnosti predstavljao obiski v Bukarešti leta 1989 in aprila 1991, ko se je že začela preobrazba romunskega gospodarstva v smeri svobodnega trga. Po seriji stikov, ki so se začeli že leta 1985, je leta 1990 Trgovinska zbornica obiskala tudi Albanijo, ki je za tržaške gospodarske operaterje zanimiva zaradi trajektne povezave. Takrat so tudi pdpi-sali dogovor o soue-lovanju med trgovinskima zbornicama. Tržaška trgovinska zbornica je dala tudi odločilen doprinos na italijansko-alban-skih srečanjih leta 1991 v Tirani in lani v Trstu, kjer so bile prisotne številne znane politične in gospodarske osebnosti iz obeh držav. Zelo tesni stiki obstajajo z Grčijo, s Trgovinsko zbornico iz Soluna pa je Tržaška trgovinska zbornica celo pobratena, od leta 1986, ko je prišlo do prvega obiska v Solunu, pa je uvedena tudi trajektna linija za blagovni in potniški promet. Ta povezava je delovala do leta 1988, julija lani pa so jo ponovno obnovili. Aprila 1990 je Con-sorzio Nautico Nord Adriatico, pri katerem je Tržaška trgovinska zbornica podporni član, organiziral obisk v Turčiji, ki je zahvaljujoč enemu od tržaških pomorskih agentov s Trstom povezana s trajekti. Do obiska delegacije zbornice pa je prišlo ob istam-bulskem navtičnem salonu. Pozornost Trgovinske zbornice pa je usmerjena tudi proti drugim prekomorskim državam. V duhu sodelovanja med Italijo in Avstralijo je Tržaška trgovinska zbornica novembra 1986 začela z akcijo za pripravo stalnega skladišča v tržaškem pristanišču za avstralsko volno. Projekt je pred uresničenjem in bo edini te vrste v Evropi. Trgovinska zbornica pa ima stike tudi z ZDA, Mongolijo in Kitajsko, dobro pa napredujejo tudi prizadevanja za tesnejše sodelovanje z Republiko Korejo. Poleg tega pa igra Tržaška trgovinska zbornica aktivno vlogo v nekaterih medanrodnih organizacijah, kot sta na primer Alpe Adria in Transadria infordata MANAGER APLIKATIVNI PROGRAMI ZA VODENJE PODJETIJ ©/I5EP1« OUDATA PERSONAL COMPUTER FUJITSU Ul. Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. (040) 381616 - Fax (040) 381110 LajGoriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava: Ul. Duca d’Aosta 180 - 340170 GORICA Tel.(0481)520660-520655 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijski proizvodov, repromaterialov in opreme EUROSAVA s.r.i. EUROSAVA 34133 TRST Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax: (040) 361839 Telex: 460561 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.i. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676 Telex 460561 Rešim I Telefax (040) 361839 distributer pnevmatik sooa Uraro Filiala v Gorici: via degli Orzoni 16 Tel. (0481) 52051 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme Krka & Helvetius group (f* KRKA o o NOVO MESTO SLOVENIJA TRST Trg Liberta 3 Tel. (040) 366633 Fax(040) 368919 Telex 461109 HELTS - I \l\V(Vdiimplants TRST - TRG LIBERTÄ 3 TEL. (040) 369677 FAX (040) 367477 TELEX 461109 HELTS-I C*e sc^ &o Od leta 1909 uspešno delamo za vašo rast. V osemdesetih letih smo z vami zrasli tudi mi. POSOJILNICA OPČINE Ul. Ricreatorio 2 - Opčine Trg della Liberia 5 - Trst Tel. (040) 21491 . Ul. G. diVittorio 12-12/1 MOBILI TRST, tel. 813301 Prisotni smo na velesejmu v pavilionu »MOBILITA’« »CORIUM« import-export s.r.i Ul. Celli ni 2 34132 TRST Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040) 660059 Ce me iščeš, veš kje me lahko najdeš: na mojem Teledrinu. Ko zaslišim pisk, se na displayu pokaže telefonska številka in tako vem, da si ti. Takoj, ko morem, te poklicem. Oglasi se, jaz sem i 1 f? ? S 9 (Pl vedno tu.Teledrin Sip: zahtevaj ga v včlanjenih trgovinah ali v komercialnem uradu Sip, lahko pa tudi telefoniraš na Številko 187. TELEDRIN SIP, DOVOLITE, DA VAS NAJDEJO SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 fjp Koper DtD Hrvaška 1 Zgodbe iz školjke, ponovitev Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre, ponovitev Analitična mehanika, ponovitev 20/32 dela ameriške izobraževalne serije, VPS 1155 Videomeh, ponovitev, VPS 1225 ITil Poročila I Oci kritike, ponovitev m TV dnevnik Živ žav Slavnostno zasedanje državnega zbora, prenos Pari, tv igrica TV dnevnik ZariSCe Gozdarska hiša Falkenau, 3/13 del nemške nanizanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Novopečeni princ z Bel-Aira, 2. epizoda ameriške nanizanke, VPS 2245 Načrt, 1/3 del švedske nadaljevanke, VPS 2310 Režija: Rickard Petrelius, igrajo: Asa Göransson, Marika Lagercrantz, Samuel Fröler, Peter Haber, Gerhard Ho-berstorfer in drugi Video strani SLOVENIJA 2 Film tedna, ponovitev j Krapacuk, belgijsko/francosko/spanskrfilm | Sova, ponovitev V športnem duhu, 12/15 del ameriške humoristične na-I ni zanke Kennedyjevi iz Massachusetsa, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke 2e veste? Berlin: EP v košarki, M, Slovenija-NemCija, prenos Čeprav se je slava Slovenije na košarkarski sceni zelo povečala, moramo računati, da bo Nemčija igrala na domačem terenu in zato našim fantom zanesljivo ne bo lahko. Poslovna borza Beneški bienale Povečava Sredozemske igre: Plavanje, posnetek iz Narbonneja Video strani 4^ KANALA MCM Med dvema ognjema, ponovitev soočenja Helena, ponovitev oddaje Drugačen svet, ponovitev 188. dela ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 20. oddaje Kulinarični kotiček, 20. oddaja Poročila Tilt, ameriški barvni film (Brooke Shields, Charles Dur-ning in drugi) Dance Session, 34. oddaja o plesu Pet minut Drugačen svet, 189. del ameriške nadaljevanke MCM (do 1.00) ® KOPER Turistična oddaja EEKSF KOROŠKA Dober dan, Koroška Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: La ballerina e il buon Dio (kom., ’58), vmes (11.00) dnevnik Dok.: Amerindia Nan.: Cuori senza etä Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: Viaggio nel tem-po Dnevnik in Tri minute Film: La spada di Da-masco (pust, ZDA 53) Film: II circo e la sua grande avventura (’64) Dnevnik 1 Danes v Parlamentu Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Glasba: I Nomadi,2 del Vreme, dnevnik, šport Variete: A Taormina una notte d’estate Dnevnik 1 Košarka: Italija-GrCija Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu I RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Nathalie (’58) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Nan.: Una famiglia co-me tante Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: La bella e il bandite (kom., VB ’88) Iz Parlamenta in vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Scoop - Segreto professionale, 2. del Aktualno: Rock cafe TG 2 - Pegaz NoCni dnevnik, pregled tiska Nanizanke Nad.: Marilena, Ines, Soledad, (9.30) vesti Il pranzo b servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.00 Anche i ricchi piango-no Aktualno: C’eravamo tanto amati, 16.30 Lui lei Taltro, 17.00 La ve-ritä, nato (17.30) vesti Nad.: Grecia Kviz: Il nuovo gioco delle coppie TG4 vesti Nad.: Micaela Filma: Il grande Jake (vestern, ZDA ’71), 22.30 Sodoma e Gomorra (pust., It. ’62), vmes (23.30) vesti CANALE 5 Na prvi strani Nan. in Tv film Mi afi-glia e innocente (’91) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Nob - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Muro di gomma (dram., It. ’91) Posebna oddaja o filmu Muro di gomma Aktualno: Croce e de-lizia, nato nanizanka ITALIA 1 RAI 3 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Jump Street Variete: Twin Clips Nan.: Adam 12, 18.05 Crime Story, ameriška ■ TV koledar tv nanizanka mm Poročila Ameriške zgodbe. Par- Zgodbe z obeh strani, ker Anderson, filozof, ponovitev 3. dela ponovitev Cobijeva četa, ponovi- Skrivnost Charlieja tev 1. dela Ghana, ameriška kri- Poročila minalka Poletni šolski spored Nočni sodnik, ameri- Galaktična odiseja, po- ška nanizanka novitev 3/9 dela TV novice Poročila Čarobna svetilka, otro- Ko se svet vrti, 154. ški program del Sprehod po modemi Monofon umetnosti, it.dok. ser. Poročila Fantazoo. risanke Poletni predah Do konca sveta - ko Cosbyjevi, 1/20 del spregovorijo slike ameriške hum. nan. Arhitektovi nasveti Risanka Turistična oddaja Dragi John, 1/22 del Primorska kronika ameriške hum. nan. TV dnevnik Biti najboljša, pono- Crime Story, ameriška vitev 3/4 dela tv nanizanka Poročila Nočni sodnik, tv nan. Morski vragi, 1/13 del Meridiani novozelanske mladin- PrvenchRobert Zeme- ske nadaljevanke ckis, am. dok. serija Pod sončnikom TV dnevnik Poročila Juke box, v živo j? Danes v saboru Santa Barbara 438. del Dnevnik || Si Spekter Večer z vami: Dorde Novkovič EEifiF Avstrija 1 Dnevnik (do 00.05) Cas v sliki Cesarski valček, pon. avstrijskega filma Doktor Doogie Howser: Na ribolovu z oCetom Waltonovi: Oliva in veliki svet Cirkuška umetnost iz Kanade Alfred J. Kwak: Igra golfa Hevreka, mini leksikon Doktor Trapper John: Bolnik preiskuje Sanjska ladja Pot na Divji zahod, ameriški vestern (Kirk Douglas, Richard Widmark, Robert Mit-chum in dragi) Pummaro - dolga pot na sever, it. film Poročila TisoC mojstrovin m™3 Avstrija 2 Jutranja oddaja: L’al- Poliziotto a 4 zampe, trarete, vmes vesti 18.30 Baywatch, vmes Pogled na književnost (17.55) Studio šport Sredozemske igre Variete: Ma mi faccia Deželne vesti il piacere Popoldanski dnevnik Variete: Karaoke TGR Relais in Drobci Nan.: Tequila & Bonet- m Sport: namizni tenis, HK ti (i. Jack Scalia) kolesarstvo Variete: Mai dire TV H Derby in dok. Film: Il lupo di mare KS Vreme in šport (kom., It. ’87) Variete: Maddecheahö Odprti studio, pregled (i. C. Guzzanti) tiska in šport Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob in Una Cartolina Film: Francis contro la # TELE 4 camorra (kom., ’52) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Lastne oddaje: Nan.: Perry Mason Kronika in komentar Dnevnik Dogodki in odmevi TisoC mojstrovin Belize: Živalski svet gorovja Maje, 1/4 del Ora et Labora, serija Regionalna poročila Kultura Trailer, oddaja za ljubitelje filma Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura! Cas v sliki Sodobniki: Pogovor z dunajskim pisateljem Milom Dorom, ki je odraščal v Srbiji Nagrada Ingeborg Bac-hman 1993 Poročila TisoC mojstrovin Hrvaška 2 TV-koledar Zasedanje sabora, prenos Košarka: NBA liga, posnetek Dnevnik, šport, vreme Jeeves and Wooster, 2/12 del humoristične nanizanke (Stephen Fry, Hugh Laurie in drugi) Biti najboljša, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Marlboro Musič Show Mediteranske igre: Plavanje, posnetek Pepsi DJ Mag Horoskop 0 Madžarska Dobro jutro, magazin Financial Times Svet je Čudovit, pzn. serija Frida, film za otroke Igra Poročila Popoldanski saldo Strast in oblast, 13. del avstralske serije Svet denarja Gez dan VeCerna pravljica Svet kina Dnevnik Festival Balaton Sosedje, 161. del Friderikus, zagotovljeno nepolitični talk-šov Aktualno Košarka: NBA liga Dnevnik/Dnevnik BBC I TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.40_ Povečava: Coppolov Drakula O dokumentarnem filmu Maje Weiss Sovraštvo in brezdomstvo in še kaj Ker je tokrat oddaja na Srbska epika (producent: kcijo z naslovom Darilo za "•-•■••v; H sporedu pozno, bo sledil le tridesetminutni doku-ttientami filmski kolaž o nastajanju filma F. F. Coppole (na sliki) Drakula oziroma dokument o filmski zgodovini vampirizma. V informativnem delu nocojšnje oddaje bomo zvedeli -o prvi slovenski filmski pol-letki; vključenih bo tudi ne-ka) tem, ki na filmu zazna-niujejo begunstvo in vojno. Predstavljen bo dokumentarni film (v nastajanju) Maje tVeiss Sovraštvo in brezdomstvo in njen tv igrani film Vaški učitelj, ki ga režiserka pravkar montira. O dokumentarnem filmu BBC), ki ga pri nas še nismo odkupili, bo govoril Lazar Stojanovič, režiser in disident iz Beograda, ki je sodeloval pri filmskem zapisu portreta Radovana Karadži-ča. Film bo komentiral novinar in publicist Goran Milič, ki se je na Yutelu pogosto srečeval z razvpitim portretirancem. V oddaji bo gost ro-cker in igralec Branko Dju-rič-Djuro, tokrat kot avtor kratkega filma Kot da nisem več otrok, ki ga je posnel v Sloveniji. Filmski utrinek nekoč v Sarajevu živečega umetnika je slovenski prispevek Evropi, ki si je izmislila programsko koprodu- prihodnost. Vse nocojšnje prispevke je pripravila urednica Majda Sirca. TV SLOVENIJA 1 23.10 IMÜ AVI 21.40 NAČRT, švedska nadaljevanka POT NA DIVJI ZAHOD, ameriški vestern Tokrat se bodo v prazničnih dneh zvrteli trije nadaljevanke Načrt. Jedrnata oznaka zanjo je ekološki triler: borci za čisto okolje, člani ekološke skupine Alfa, se naskrivaj povzpnejo na ladjo za transport ekoloških odpadkov. Leto dni pozneje ena izmed članic ekološke skupine takoj po porodu umre, prav tako njen otrok. Vzrok smrti naj bi bila levkemija, ki pa to ni. Nadaljevanka je vredna ogleda, saj je njena tematika se kako aktualna. Ne nazadnje je zagotovilo za njeno kakovost nagrada Zlata nimfa za najboljšo nadaljevanko na letošnjem festivalu v Monte Carlu. RADIO SLOVENIJA 3 21.00 EBU koncert, iz Teatra La Penice Na večer pred praznikom slovenske državnosti se bo v okviru koncertne sezone Evro-radia predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V program bo uvrščen izvrsten posnetek z mednarodnega bienala nove glasbe v Benetkah. Radijski simfoniki so namreč pred tednom dni nastopili v gledališču La Fenice z zahtevnim programom sodobnih ustvarjalcev: Luigija Nona, Arnolda Schönberga in Edgarja Vareseja. Z orkestrom RTVS so nastopili: mednarodno priznana sopranistka Sarah Leonard, pianist Andrea Pestalozzi in recitator Peter Schweiger. Dirigiral je Anton Nanut. Trije zelo različni možje na poti na Zahod: verski fanatik Tadlock (Kirk Douglas), stezosledec Summers (Robert Mitc-hum, na sliki) in farmar Evans (Richard Widmark). Režiser Andrew V: McLaglen je film posnel leta 1967 po romanu A.B. Guthrieja ml. in prikazal pomembno plat osvajanja Severne Amerike. r// CANALE 5 20.35 ZID IZ GUME, italijanska drama, 1991 Sedemindvajsetega janurja 1980 je izginilo potniško letalo družbe Itavia. Njegove razbitine so našli pri Ustici: umrlo je 81 potnikov. Vzroki nesreče so nejasni, novice si nasprotujejo. Nekaj dni pozneje odkrijejo v Kalabriji sestreljen libijski mig. Govorijo o zračni bitki, pri kateri naj bi sodelovalo ameriško letalstvo... Mladi časnikar začne raziskovati. Resnice ne odkrije, saj je po desetih letih še vedno zavita v meglo, odkrije pa manipulacije in laži uradne verzije poročila o tragičnem dogodku. Režiser Marco Risi se je lotil še vroče tematike in ustvaril pogumno obsodbo, ki se strogo omejuje na dejstva. Novinarja igra režiser Corso Salani. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studb ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 17.00 Teme;’ 17.50 Sport; 19.30 Koncert vala 202 -Prenos iz ljubljanskih Križank. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Jezik naš vsakdanji; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 16.45 Radijska univerza; 17.00 Glasb, umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Italijanski koncert; 221.00 EBU koncert; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja \bonika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hiadno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Minute za avto; 17,00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Svet mladih; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po istri; 11.00 Randevous; 12,00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16,35 Boutique Gallus; 16.45 Globoka grla; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazzovski kotiček; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa, nato Slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 11.45 New Age; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Potpuri; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantavtorji in šansonieji; 15.30 Mladi val: Ostani z nami; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naša pesem 92 - Zbo riz Nižjega Novgoroda; 18.00 Četrtkova srečanja: Na bregovih Vardarja, Primorci v Makedoniji pred obema vojnama; 18.30 Blues; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10,00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 MW Prime; 20.00 Dial MW; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 23.30 Poročila, ponovitev; 23.45 Trije od enega, ponovitev; 00.00 Partyzone; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14,00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 119.00 Games World; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Eddie Dodd; 22.00 Chances; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 06.15 Serije, ponovitve; 10.45 Soteska smrti pri Laramieju, ameriški vestem; 12,40 Roseanne, ponovitev; 13.10 Vegas, Bobby Howard; 14.05 Kid Kane, ameriški film; 17.14 Risanke; 19.30 Roseanne: Sobotne zabave, 10. del; 20.15 Ognjena pot, ameriški pustolovski film; 22.15 TJ. Hooker: Talci v cerkvi; 23.10 Modri vojak, ameriški vestem; 02.10 Iran Warrior, pon. ameriškega filma; 03.50 Vegas, ponovitev PREMIERE 07.00 Romeo; 14.15 Zabava s Frankensteinom, ameriška komedija; 15.50 Hot Shots! - Mati vseh filmov, ameriški film; 17.20 Curty Sue, ameriška komedija; 20.15 Smrtonosna vprašanja, ameriški film; 23.25 On hoče, ona noče, britanski film; 00.50 Človek s častjo, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09,00 Golf magazin; 10.00 Eurofun; 10.30 Triatlon, ponovitev; 11.00 Snooker, finale; 13.00 Nogomet, za ameriški pokal, Argentina-Kolumbija, posnetek; 15.00 Košarka, EP, skupina B, Francija-Bolgarija; 17.30 Triatlon, iz Francije; 18,00 Kolesarstvo, svetovni pokal v mountainbikeu; 23.00 Košarka, EP, skupina D, posnetek; 00.30 Nogomet, za ameriški pokal, Či-le-Peru, prenos 3 SAT 14.45 17. Nagrada Ingeborg Bachmann; 17.10 Divje živali, s kamero v divjini; 22.25 Jane B, kot Birkin, francoski film SATI 09.15 Ponovitve; 20.15 Pravica iz teme: Reporter na robu prepada, 11, del; 22.15 Neustrašni, kan./am. vohunski film; 00.25 Zvijača s številkami, am. kriminalka RIL 09.00 Serije, ponovitve; 12.30 Show Bennyja Hilla, 4. del humoristične serije; 22.15 Action USA, ameriški akcijski film; 00.00 Zakon v Los Angelesu PLANINSKI SVET Rafting po Soči Velik uspeh je dosegel nedeljski izlet Mladinskega odseka SPDT namenjen raftingu po Soči. Udeležilo se ga je peko Štirideset mladincev in mladink, ki so se na izlet popeljali z avtobusom. Ob prihodu v Bovec so prireditelji raftinga opernih vsakega ueleženca s primemo opremo, to je z potapljaškim kombinezonom, rešilnim jopičem, vetrovko in Čelado ter obrazložib na kratko tehniko veslanja in obnašanja po rečnih bržicah. Udeleženci so se nato razdelih po skupinah in vsaka le stopila v lasten gumijasti Čoln s krmarjem. Tako so se Čolni eden po eden spustih od slapa Boka po hitrih vodah SoCe in dospeh na cilj v vas Trnovo uro in pol kasneje. Med spustom so se tudi ustavili in si privoščili ko-pannja v reki, ki ni izgledala tako mrzla, prav zaradi primernih oblačil. Rafting so vsi izpeljah brez težav. Navdušenje, ki je vladalo med udeleženci pa je bilo izredno in tudi doživetje je bilo enkratno, saj je ta dejavnost pomenila za veliko vedno udeležencev pravo novost. Prireditev je torej uspela in dokazala, da je mogoče pritegniti veliko mladine s pobudami, ki se ujemajo z željami in pričakovanji mladih. (R.D.) SPDT vabi na Pal Piccolo Vestni ueležend planinskih izletov, ki jih prireja SPDT, se bodo prav gotovo razveselili načrtovanega izleta na 1866 metrov visok Pal Piccolo nad gorskim prelazom Plöckenpass v Karnijskih Aplah. Izlet je bil napovedan za 4. julija, vendar bo istega dne na Vrhu na Doberdob-skem Krasu veliko slavje ob 50. obletnid Partizanskega dnevnika, edinega dnevnika v tedanji okupirani Evropi. SDPT je zato preneslo svoj izlet, da omogod svojim elanom in prijateljem udeležbo na slavju na Vrhu. Izlet na Pal Piccol bo zato v nedeljo, 11. julija in udeležencem se obeta veliko, ne samo planinskih užitkov. Imeli bodo priložnost obogatiti svoje zgodovinsko znanje. Pqdrode Pal Piccola je en sam muzej na odprtem iz prve svetovne vojne. Tu so imeli Avstrijd sovje utrjene postojanke, ki so branile dostop italijanskim Četam in gora je zato prepražena z rovi in strelnimi jarki, Id Se danes pričajo, kakšne krvave bitke in naskoki so se vrstili na tem planinskem svetu pred veC kot sedemdeseh-mileh. Izletniki se bodo pripeljah na prelaz z avtobusom, prestopih mejo z Avstrijo in se povzpeh mimo vseh treh ostankov iz hudih Časov prve svetovne vojne na Pal Piccolo, na katerega je približno poldrugo uro hoje. Priporočljivo je, da prinesejo izletniki s seboj ročni ah Čelno svetilko. Po postanku na vrhu, s katerega je lep razgled na avstrijske gore na sevem in Karnijske planine prod jugu, se bodo izletniki približno dve uri vracah po mulahe-ri na italijansko stran, kjer bo Čakal avtobus za povratek domov. Za izlet na Pal Picolo, ki ga vodi Silvo Birsa, je že v teku vpisovanje na ZSSDI v uradnih urah Pri vpisu je treba vplaCah 20.000 lir. Pohihte, ker je zanimanje za izlet veliko. Odhod je predviden za nedeljo, 11. julija, ob 7. uri s Trga Oberdan, (L. A.) Še nekaj dni časa za pohod Gorica - Triglav ob stoletnici organiziranega planinstva SPD Gorica obveSCa, da se izteka rok za prijave za pohod Kekec-Gorica-Triglav od 14. do 18. julija. Pohod, ki ga društvo prireja v sodelovanju s PD Nova Gorica, se bo zaCel 14. julija zjutraj s Travnika Udeleženci se bodo nato usmerili proti Steverjanu, na Hum, preko Korade do Srednjega, kjer bo prenočevanje. Drugi dan jih Čaka pot iz Srednjega do Kobarida (ogled muzeja) v Drežmco in na Km, kjer bodo prenoCih. Tretji dan bodo precih Komno do doma pri Triglavskih jezerih. Od tu se bodo podali do Staničevega doma in na Triglav. Spust je predviden v Vrata, povratek pa z vlakom ah avtobusom. Na Livku ah v Kobaridu se bodo pridružili trije ah Štirje dani Beneške planinske družine, ob odhodu, na Travniku v Gorici, pa naj bi bik zraven tudi dani SPD Celovec in SPD Trst in seveda dani PD Nova Gorica. Vsekakor Se nekaj dni Časa za prijavo in vpladlo stroška za prenočevanje (5 tisoč tolarjev). Za prehrano pa mora poskrbeti vsak udeleženec zase (možnost prehrane v kočah). Prve dni julija bo informativni sestanek-pogo-vor udeležencev. Časa za prijavo je torej samo Se nekaj dni. Obvestilo OD BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo na Stadionu 1. maj jutri ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. S Z GAJA organizira: - v okviru Športnega tedna turnir v odbojki za mešane ekipe; vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu združenja do jutri; - 3. julija, ob 15. uri, v okviru športnega tedna na PadriCah športni poligon za osnovnošolske in srednješolske otroke; vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure ali uro pred začetkom tekmovanja; - 3. julija nočni tek; vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure in uro pred tekom. Informacije tel. 226115. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje za jadralne tečaje, ki bodo v naslednjih izmenah: tečaj za optimiste namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti od 19.7 do 30.7 ter 2 tečaja windsurfa in sicer od 19.7 do 23.7 in od 26.7 do 30.7.Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. 299858. SK DEVIN obvešča smučarje tekmovalce, da bodo poletne priprave na Kaprunu od 25. do 28. t.m. Informacije tel. št. 220423 (Stojan). SK DEVIN - SEKCIJA M.T.B. obvešča, da so treningi ob torkih in četrtkih, ob 19. uri. Zbirališče pri gostilni Žbogar v Samatorci. Informacije na tel. št. 220423 (David). JKCUPA vabi svoje člane, da se v čimvečjem številu udeležijo nočne regate za pokal »Trofeja čupa« Se-sljan - Piran - Sesljam Regata je namenjena kajut-nim jadrnicam vseh kategorij. Start bo v soboto, 26. t.m., ob 21. uri. r LOKOSTRELSTVO / POKAL n Granzotto (Zarja) najboljši med mladinci »Deklica« Katja Ražem 2. Zdaj še nastop na DP Na 1.600 m visokem Terminillu pri Riminiju, kjer je bil Pokal dežel v lokostrelstvu, je član bazoviške Zarje Moreno Granzotto v zvrsti »hunter and field« (znane in neznane razdalje tare) med mladinci dosegel prestižno uveljavitev. V konkurenci izbranih predstavnikov vseh italijanskih dežel je namreč osvojil končno prvo mesto, s 510 točkami (268 hunter in 242 field) pa je tudi presegel samega sebe, saj predstavlja ta dosežek njegov osebni rekord (izboljšal se je za štiri točke) in šesti najboljši točkovni rezultat na tekmovanju sploh, če prištejemo tudi rezultate, ki so jih dosegli najboljši člani. Odlično se je odre- zala tudi njegova klubska tovarišica Katja Ražem, ki je med deklicami z izkupičkom 410 točk (209 hunter in 201 field) zasedla končno 2. mesto, potem ko je bila po prvem dnevu celo v vodstvu. Na ekipnem vrstnem redu je prvo mesto zasedla Toskana pred Emilijo in Venetom, dežela FJK pa se je uvrstila na 9. mesto, kar je za pet mest slabša uvrstitev od lanske, pri čemer je treba upoštevati, da v nekaterih kategorijah ni bila zastopana. Konec prihodnjega tedna bo v Madonni di Campiglio še absolutno državno prvenstvo v vseh kategorijah. Poleg Granzotta pa bo Zarjine barve med naraščajniki branil tudi Marko Metlika. Katja Ražem med »deklicami»druga TENIS / TROFEJA »HILL SPORI« Gajini tenisači na domačem furnirju igrajo dokaj uspešno Gajin turnir v tenisu za Trofejo »Hill šport« za neklasifici-rane igralce in igralce C kategorije je v polnem teku, zdaj pa je tudi že zelo zanimiv. Potem ko so v prvih dneh moči med sabo merili samo neklasifi-cirani igralci, so zdaj na vrsti tudi že prvi nastopi C kategor-nikov. Na turnirju, kot znano, nastopa tudi večina članov Gajine tekmovalne skupine. Medtem ko brata Plesničar še nista začela tekmovati, je za zelo dober rezultat že poskrbel Alberto Prelec, ki je včeraj zjutraj po ostrem boju in treh setih igre (6:3, 6:7, 6:3) premagal igralca kategorije C-2 Togno-na. Vasja Vavpetič se je v prvem kolu dobro upiral Bradaschii, a je izgubil z 1:6, 6:2, 4:6. Petnajstletni Milan Vidali je v predtekmovanju s 7:6, 6:4 odpravil Spadara, v prvem kolu pa je gladko klonil pred Roccom (6:3, 6:3). Člana ekipe za italijanski pokal Andrej Pregare z zmagami proti Rolliju (6:2, 6:1), Rossiju (6:1, 2:6, 7:6) in Bensiju (6:2, 6:3) ter Riccardo Canone z Alberto Prelec OK zmagami proti Grazio-liju (6:1, 6:0), Angelini! (6:1, 6:1) in Ugus-siju (6:2, 6:2) sta se dokopala do 4. kola in povsem zadovoljila. Med Gajinimi rekreativci pa je pravi maraton prestal Andrej Daneu, ki je proti Federiciju izgubil po skoraj štirih urah bitke (7:6, 4:6., 6:4). V čenski konkurenci so dokončali dvoboje šestajstine finala. Gajina igralka Cirila Devetti, ki je na turnirju nosilka druge skupine je v prvem kolu nadigrala Poia-nijevo. Gajevka je zmagala s 6:1, 6:0. NOGOMET / TURNIR JEZICE Zarja četrta v Ljubljani \/ močni konkurenci so se naši »začetniki« res izkazali nogomet_ Cicibani Primorja končali sezono Prvi mednarodni turnir »Stefana Beleta« za začetnike v organizaciji nogometnega kluba Ježica je premočno osvojila enajsterica Mure, ki je v finalu premagala celjsko ekipo Studia D kar s perico golov. Naša združena ekipa Zarja Adriaim-pex se je dobro odrezala, sa je igrala v malem finalu ter tesno s 3:2 izgubila s trboveljsko ekipo Oria Rudar in na koncu zasedla četrto mesto, kar je lep uspeh. Na splošno smo na ljubljanskem stadionu Ježice videli dober nogomet, pravi spektakel so predstavili mladi nogometaši Mure, ko so bili za razred boljši in so prav gotovo najboljša ekipa v republiki Sloveniji. Naša združena ekipa je igala v skupini A najprej z domačo ekipo Ježice, ki predstavlja šolo znanega slovenskega nogometaša Braneta Oblaka in jo tudi premagala z 2:1. 2e na začetku so si ustvarili vrsto priložnosti, potem pa povedli z Longom. Domačini so sicer remizirali, a naši so se spet zbrali in zaključili tekmo v svojo korist z zadetkom Jana Pahorja. Poglavje zase je bila naslednja tekma z Celjani Studia D, saj so ti gladko zmagali, čeprav so prvi gol zadeli le minuto pred koncem polčasa po sumljivi 11-me- trovki. Najboljša tekma je bila prav gotovo finalna z Rudarjem. Potem ko je ekipa iz Trbovelj po prvem polčasu že vodila z dvema goloma prednosti, so naši po odmoru zaigrali res odlično. 2:1 je dosegel Manzin, na koncu pa jim je preostalo premalo časa, da bi remizirali, odlični Jan Pahor pa je postavil rezultat 3:2. Poleg vratarja Jaša Gregorija sta se na tem turnirju izkazala še čvrsti Longo in seveda »povsod prisotni« Jan Pahor. Rezultati: Studio D - Ježica 1:0, Maribor - Oria Rudar 1:1, Ježica Zarja Adriaimpex 1:2, Oria Rudar - Mura 1:1, Studio D - Zarja Adriaimpex 3:0, Maribor - Mura 0:2. Finalna srečanja: Ježica - Mribor 4:2 (1:1) po streljanju 11-metrovk, Oria Rudar - Zarja Adriaimpex 3:2, Mura -Studio D 5:0. Vrstni red: 1. Mura, 2. Studio D Celje, 3. Oria Rudar Trbovlje, 45. Zarja Adriaimpex, 5. Maribor, 6. Ježica Ljubljana. Zarja je nastopila z naslednjimi igralci: Jaš Gre-gori, Gabrovec, Škabar, Batič, Jan Gregori, Carlo Zornada, Primosi, Jan Pahor, Babudri, Cernja-va, Manzin, Alberto Zornada, Longo, Guštin, Berce, Kapun. Darko Grgič izona se je končala za cicibane Pri" ' _ cn uvau na i in sicer v Rudi, r in Tricesimu. Na dveh so osvojili 3. ), medtem ko so v kjer pa jiti P a Triestina. Prav n turnirju so se vse najboljše eki aaše dežele. Organi so iz naše pok" povabili poleg Friše Triestino m je bilo skupil .eljenih v 4 sku-ekipami. To pr-30 Prosečani pre-in kot rečeno so ili v četrtino liri Triestini, ki se šnjem prvenstvu za našimi- Tek- lo konca niso idov. Pravilnik I _ 4-/-» 1 '7- m teniu^“—; štafete. Ekipi ridobili vsaka čko in je bil 1 rezultat 2.1- mo, da se na KOŠARKA / POLETOV POLETNI TURNIR OBČNI ZBOR SLOGE / OB PRISOTNOSTI VELIKEGA ŽTEVILA ČLANOV Boris Vitez in Marko Ban kot v lepih, starih časih Protagonist 2. kola pa je bil jadranovec Merlin, ki je s pomlajenim Borom (42 točk) ugnal Kontovelce Na poletnem tkošarkar-skme turnirja Poleta so v torek odigrali 2. kolo. Skupina A Sokol - Polet 76:75 (35:41) SOKOL: Stanisa 8 (3:6), Hmeljak 9 (1:2), Devetak 6, Räuber 32 (1:1), Paulina 18 (7:10), Lesica 3, Buzan; trener Terčon. PM: 12:19. SON: 16. 3T: Räuber 3, Stanisa 1, Paulina 1, Lesica 1. POLET: D.Taučer, P.Zerjal 2, Skerk 12, Pro 8, Persi 7 (1:3), I.Malalan 3, Skerlavaj 3 (1:1), W.Sosič 10 (4:4), Vitez 23 (2:2), Gregori 7 (1:8); trener Vremec. PM: 9:18. SON: 18. 3T: Vitez 5, I.Malalan 1. Sodnika: Bogateč in Cia-ni. Peterke tekme: Räuber, Hmeljak, W.Sosič, Vitez, Paulina. Najboljši igralec: Räuber Presenečenje: Pro. Z dvema košema v zadnji minuti tekme so sokolovci presenetili domačo peterko, ki je od 5’ dalje stalno vodila, celo z enajstimi točkami razlike v uvodnih minutah drugega polčasa in še s štirimi minuto pred koncem. Poletov-ci so z razpoloženim Borisom Vitezom, ki je s črte treh točk dosegel kar 15 točk, dajali vtis, da lahko mimo odpravijo z nekoliko okrnjeno postavo Sokola, Sandi Räuber in Robi Paulina pa sta v drugem polčasu zaigrala v prvenstveni preobleki in Nabrežinci so iz minute v minuto nižali razliko med ekipama. Prav omenjena igralca sta tudi dosegla zadnjih, odločilnih pet točk in Sokol je tako že osvojil prvo mesto v skupini A. Skupina B Bor Radenska - Kontovel 104:100 (45:40) BOR: Merlin 42 (3:3), M.Uršič 2 (2:4), I.Uršič 6 (4:4), Perčič 5 (1:2), Giaco-mini, Grbec 24 (2:2), Samec 14, M.Jogan 3, Požar 8 (2:3); trener Krečič. PM; 14:18. SON: 30. 3T: Merlin 7, Grbec 2, M.Jogan 1. KONTOVEL: Turk 14 (4:12), Vodopivec 8 (2:4), Civardi 27 (5:8), K. Starc 19 (3:7), C. Cuk 18 (4:8), M.Ban 14 (8:12); trener W.SosiC. PM: 26:51. SON: 21. 3T: K.Starc 4. Sodnika: Vremec in Jogan. Peterka tekme: Merlin, Grbec, Samec, Civardi, K.Starc. Najboljši igralec: Merlin. Presenečenje: C.Cuk. Borova zadnja okrepitev turnirja, jadranovec Umberto Merlin, je z izrdedno »performance« popeljal mlado Borovo ekipo do presenetljivega uspeha nad starejšo, izkušeno, sicer maloštevilno postavo Kontovela, za katero je po dolgem času spet zaigral Marko Ban. Borovci so s Samcem pod košema, Grbcem in Merli-nom držali visok ritem igre in belozeleni so dalj časa zanesljivo vodih. V drugem polčasu so Kontovelci uveljaviti svojo fizično premoč in vzpostavili ravnotežje, v zadnjih minutah pa so borovci dobro izkoristiti proste mete (Kontovelci so si jih zapraviti kar 25) in zasluženo zmagati. DANAŠNJI SPORED 19:00 prvi polfinale; 21.00 drugi polfinale. (VJ) Velikim težavam navkljub sezona polna zadoščenj Tesno sodelovanje s sorodnimi društvi bodo še poglobili »V slogi je moč, naj živi in se razvija močna Sloga!« S temi besedami je stari in novi predsednik Sloge Vojko Miot zaključil uvodni poseg na 13. rednem občnem zboru tega športnega združenja, to pa je bil tudi poziv predsednika članstvu, da naj bi nepo-srednejše sodelovalo pri razreševanju vseh problemov, s katerimi se odbor Sloge srečuje pri svojem vsakodnevnem delu. Opozoril je na težavne politične in gospodarske razmere in v tem kontekstu poudaril pomen športa za širšo družbeno skupnost. Podrobnejše poročilo o delovanju Sloge je podal tajnik Ivan Peterlin, ki se je ob razumljivem navajanju uspehov, ki jih je Sloga dosegla, kritično lotil tudi vseh problemov, ki ovirajo delo odbornikov, trenerjev in športnikov. Poudaril je, da ostajajo glavni problemi še naprej nerešeni in delovanje društva primerjal z delovanjem podjetja. To pa še povečuje odgovornost ljudi, ki se morajo s temi problemi vsakodnevno soočati, da sploh lahko zagotovijo normalno delovanje društva ter vadbo in nastope tekmovalcem. Peterlin je opozoril, da zato že dolgo ne poznajo besede improvizacija, saj tega odgovorno delovanje na vzgojnem področju ne dopušča, dodal pa je, da je v tem kriznem obdobju prav šport nosilni element naše narodnostne skupnosti, »kakršni so bili nekoč kultura, pevski zbori, amaterski odri itd. To pa tudi pomeni, da Rado Gruden njegova vloga ni več samo športna, rekreativna in razvedrilna, temveč je to danes oblika političnega aktivizma med mladimi in vsi, ki se ukvarjamo z njimi, smo v bistvu politični aktivisti.« Ob tem pa je tudi poudaril, da naša družba športu še vedno ne posveča dovolj pozornosti. V nadaljevanju je spregovoril o uspešni tekmovalni dejavnosti, kjer je na prvo mesto postavil napredovanje druge ženske ekipe, ki se je kot novinec v D ligi prebila v C2 ligo. Uspešni so bili tudi s prvo žensko ekipo v državni Gl ligi, moški so ohranili status C2 li-gaša, uspešno pa so nastopali tudi na vseh mladinskih prvenstvih, kjer so med fanti v kategoriji »dečkov« osvojili pokrajinski naslov. Za ves ta pogon pa so potrebna tudi velika finančna sredstva in pa čimvečja racionalnost v poslovanju. Ta se v največji meri odraža v vse tesnejši povezanosti z drugimi sorodnimi društvi od dolinskega Brega do nabrežinskega Sokola. Potreba po še tesnejši povezanosti pa je odbornike teh društev prepričala, da bodo že v kratkem podpisali programsko listino o sodelovanju. Peterlin je spregovoril še o načrtovanih poletnih pripravah v Mežici in Bratislavi, spregovoril pa je tudi o tesnem sodelovanju planinskega odseka Sloge s planinci SK Devin. Občni zbor se je zaključil z nagrajevanjem najboljših igralcev in igralk ter njihovih trenerjev. Občni zbor Sloge so pozdravili predsednik ZSSDI Jurij Kufersin, dnik SK Devin Skerk, podpred-SK Brdina Vlasta Strekelj in pred-; OD Bor Mario e. Bstava novega odbora Sloge sednik: Vojko lodpredsedmka. Morpurgo (odri Viktor Stopar tainilc: Ivan [bomiki: Marko ter de Walder-irio Gač, Anica karska proble- ržko Sirca, Bru-Franko Drasič, ain, Odo Kalan, alj, Edvard Per-ej Maver, Livio Pavel Calzi, Fe-ivina. ska problema- i Grgič, Renato fedo Kralj, Dino Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov (Foto Križmančič/KROMA) I EURO'93 BASKETBALL BERLIN KARLSRUHE MÜNCHEN 22. JUNI - 4. JULI 1993 KOŠARKA / NA EVROPSKEM PRVENSTVU VČERAJ SLOVENIJA PREMAGALA ESTONIJO Odločilna bitka Le zmaga zagotavlja Sloveniji zanesljivo pot v München Koncept igre Slovenije se je proti Belgiji sesul Slovenija - Belgija 61:82 (31:35) BERLIN - Dvorana Deutschlandhalle, 1000 gledalcev, sodnika Grigorijev (Rusija) in Piti-skilis (Grčija). SLOVENIJA: Horvat 7 (2:2), BaCar 2, Zdovc 16 (6:6), Alibego-vič 22 (9:10), Gorenc 5, Kotnik 6 (2:2), Djurišič 3. BELGIJA: Strelens 16 (5:7), Snyders 12, Bayer 25 (7:8j, Sa-may 9 (1:1), Heman 3 (0:1), Cley-mans 10 (3:4), Bruynics 3 (3:4), Goethals 7 (3:6). Wroclaw, Castelanu Le Lez in Berlin so mesta, kjer je nastopala, nastopa in bo nastopala slovenska košarkarska reprezentanca, ki naj bi na svojem letošnjem evropskem »pohodu« naredila tudi nadpovprečen vtis - in ne samo umetniškega. Slovenska ekipa je po uspehu s Poljske prišla naivno prepričana, da je je že »top«. Igralci so sanjarili o velikih številkah in še večjih prestopih, večina medijev in »vplivnežev« jih je dvignila visoko pod košarkarsko nebo.Vsi so mislili, da se svet vrti okoli njih, predvsem pa so bili prepričani, da bo ravno evropsko prvenstvo najprimernejši Cas in prostor, kjer bodo pokazali, da sodijo med najboljše na stari celini. No, zaCelo se je EP, na vrsto je prišla tudi prva tekma Slovenije, tekmec je bila reprezentanca Belgije, z visokega košarkarskega neba pa ni zasijalo sonce, temveč se je ulil nepričakovan dež. Košarkarski oblaki so takorekoC jokali ob uvodni tekmi slovenskih košarkarjev, ki niso le razočarali, temveč poznavalce prisilili tudi k malce drugačnemu razmišljanju. Sploh ni važno, koliko je Slovenija izgubila proti severnjaški ekipi, v kateri lahko brez večjih težav košarko igrata le dva igralca - branilec Bayer in krilni košarkar Cleymans. Vsi drugi so zgodba zase. Slovenija: moštvo je igralo zastarelo, počasno košarko, brez hitrih protinapadadov. Tako zelo opevana obramba bi se lahko kot najlepši primer preselila v duhoviti strip Alan Ford, kjer akterji veliko govoričijo o švicarskem siru in marsičem drugem. Kot škatlica se je podrla dvorezna teorija o obrambi, kjer slovenski igralci niso niti skakali, se borili, še manj pa pomagali drug drugemu. Napad ne more temeljiti le na igri Jureta Zdovca, ki je igral zelo slabo ter na Teo-manu AlibegoviCu, ki je sicer odličen košarkar, vendar dobesedno »nemogoč« s svojo vsiljivostjo v napadu. Kotnik in Djurišič sta veC igrala na položaju zunanjih igralcev kot pod košema ter tako popolnoma podrla sistem igre v napadu, Horvat je nerazumljivo igral premalo, Gorenc pa bo moral še malo počakati, Ce bo hotel reci vsaj Črko »e« od evropski. Prav žalostno pa je gledati Maria Kraljeviča, ki ne more niti hoditi in razmišljati, kaj šele povprečno igrati košarko. Podobno velja tudi za Jaka Daneua, le da so vzroki za njegovo »kriminalno« igro malo drugačni. Tudi selektor Janez Drvarič je tekmo vodil brez pravega občutka za ritem svojih košarkarjev in nasprotnikove ekipe, nerazumljivo menjal igralce ter pripravil Čudno taktiko. Odločiti se bo paC moral, da bodo igralci igrali tudi v napadu, saj se je pokazalo, da so veCna govoričenja o nekakšni obrambi lahko le milni mehurček. Danes zveCer (ob 21. uri) bo Slovenija igrala proti domaCi ekipi Nemčije, ki v prvi dveh tekmah nikakor ni izpolnila velikih pričakovanj. Obe moštvi sta v zelo nerodnem položaju, saj se bo zmagovalec mimo »kroga« ekip uvrstil v drugi del turnirja, poraženec pa si bo skoraj gotovo zapravil vse možnosti za uvrstitev v skupino F. Pravijo pa, da je München zelo lepo mesto. (J. Z.) BERLIN - Slovenska reprezentanca si je s sinočnjo zmago proti Estoniji spet odprla vrata za vstop v nadaljevanje tekmovanja, vendar pa mora zato danes, ce noCe biti odvisna od rezultatov drugih tekmecev, premagati Nemčijo. Poraz z Nemci Pa bi bil lahko usoden, v München bi potem namreč odšli samo v primeru zmage Belgije nad Estonije, saj bi imeti Nemčija in Belgija tako po dve zmagi, Slovenija in Estonija po po eno, o napredovanju v naslednji pa bi odločalo medsebojno srečanje, v jraterem pa je Slovenija Slovenska reprezentanca je proti Estoncem zaigrala veliko bolje kot Proti Belgijcem, ki so včeraj visoko izgubili z Nemci. Predvsem so dobro zaigrali Zdovc, Alibegovic in Kotnik, tako da razmeroma pre-pricljiva zmaga ni bila niti trenutek vprašljiva. Od ostalih vCe-mjšnjih srečanj je bila Se najbolj razburljiva tekma med Hrvaško in Francijo, ki so Hrvati dobili šele po podaljšku, nie Čudnega pa ne bi bilo, Ce bi Francozi slavili že v rednem delu, ko so s serijo napak omogočili Hrvatom, da so izsilili podaljšek, v katerem so potem tudi zmagali. Hrvati so si s to zmago že zagotovili vstopnico za München, Francozi pa bodo to poskušali doseči danes z zmago nad Bolgarijo. Današnji spored Skupina A: BiH -Švedska (14), Španija -Rusija (16); skupina B: Francija - Bolgarija (13.30), Hrvaška Turčija (15.30); skupina C Latvija - Izrael (19), Italija - Grčija (21); skupina D: Estonija - Belgija (19), Slovenija -Nemčija (21). Na sliki AP: boj pod košem na tekmi Rusija -BIH; Fetisov med Avdičem in Primorcem. TENIS / TURNIR V WIMBLEDONU Rezultati 2. dne Skupina A: Švedska - Rusija 100:92 (51:43) po podaljšku; Španija - BIH 96:89 (46:41). Vrstni red: Španija 4, Švedska in Rusija 2, BIH 0. Skupina B: Hrvaška - Francija 100:95(41:42) po podaljšku; Turčija - Bolgarija 78:69 (29:35). Vrstni red: Hrvaška 4, Francija in Turčija 2, Bolgarija 0. Skupina C: Grčija - Izrael 74:79 (41:40); Italija - Latvija 79:80. Vrstni red: Italija, Izrael, Grčija in Latvija po 2. Skupina D: Nemčija - Belgija 93:64 (56:35): Slovenija - Estonija 80:63 (37:28). Vrstni red: Nemčija, Belgija, Slovenija in Estonija po 2 točk Favoriti nimajo težav Stich hitrejši od teme LONDON - Boris Becker se je moral potruditi manj, kot se je bal, da je strl odpor vedno nevarnega Rusa Volkova. Izenačen je bil le prvi set, ko je Rusu uspelo priti do »tie breaka«, nato pa za Nemca ni bilo veC ovir. Precej bolj se je moral potruditi njegov rojak Michael Stich, ki je imel v Avstralcu Stolleu dostojnega nasprotnika. Stolle je dobil prvi set, po izenačenju na 1:1 pa je v tretjem setu zaigral izredno dobro in celo povedel s 4:1 v igrah. Takrat pa se je Stich le zbral, spreobrnil potek srečanja v svojo korist in set dobil s 7:5. V boju z mrakom in Avstralcem je Nemcu v Četrtem setu le uspelo zaključiti SREDOZEMSKE IGRE / DANES NOGOMETNI POLFINALE Slovenski rokometaši v polfinalu V moštvenem kronometru italijanski kolesarji zlati - Bron Kejžarjevi Plavanje NARBONNE - RadovljiCanka Alenka Kejžar je 200 metrov prsno Preplavala v Času novega državnega rekorda (2:34.88) in osvojila bronasto odličje. Jure Bučar je na 200 metrov Prosto osvojil sedmo mesto s Časom 1:54.53. Rokomet . NIMES - Slovenski rokometaši so si z zmago nad Italijo s 23:16 (10:4) zagotovüi nastop v polfinalu. Pred tem so doslej premagali Grčijo in Tu-tezijo, ter izgubili proti Hrvaški. Proti nalijanom so ves cas tekme vodili. Zaradi udarca s komolcem je bil LzkljuCen Roman Pungertnik. o njegovem nastopu v polfinalu pa bo odločala tekmovalna komisija. Strelci: Likavec 6, Plaskan 5, Šerbec 3, Pun- gartnik, Banfio, Tomeie in Jeršič 2, Stojakoviči. Zenske so z 28:15 (17:5) premagale Alžirijo. Strelke za Slovenijo: Sturm 13, Marton 5, Mežek, Polajnar, Cotar in Čeme 2, TomSiC in Pohleven 1. Odbojka PALAVAS - Slovenski odbojkarji so izgubili tudi drugo srečanje. S 3:0 (11,12,14) jih je premagala Alžirija Kolesarstvo MENDE - Kolesarji so se pomerili v moštvenem kronometru. Zmagala je Italija pred Španijo in Francijo, Slovenija pa je bila peta. Slovenska Četverka UgrenoviC, Baloh, Stangelj in Papež je imela v dežju in hladnem vremenu zavidljivo povprečno hitrost, 50.89 km/h. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo v devetih disciplinah, slovenski predstavniki pa bodo nastopili v petih. Najbolj zanimiv bo nastop bratov Majcen na 1500 metrov. Plavali bodo tudi Robi Zekanovič (50 metrov prosto), Natalija Repec (200 metrov prosto), Tina Pabemik (100 metrov delfin), Alenka Kejžar in Tanja Godina (200 metrov hrbtno) in Polona Rob (200 metrov mešano). Rokometašice bodo igrale proti Italiji, košarkarice proti Grčiji, nastopili pa bodo še jadralci in igralci namiznega tenisa. Nogomet V polfinalu nogometnega turnirja se bo Italija danes ob 20. uri v Lattesu pomerila z Alžirijo, medtem ko bosta Francija in Turčija igrali že ob 15. uri. srečanje še pred prekinitvijo. Ostali favoriti so se tudi prebili v naslednje kolo, nekateri z večjimi, drugi z manjšimi težavami. Med tistimi, ki je uspešno prestal 2. kolo je tudi belgijski Italijan Lorenzo Tielman. Na turnir se je prebil skozi kvalifikacije, v Italiji pa so nenadoma odkrili, da ima poleg belgijskega tudi italijansko državljanstvo. Zanj je njegov trener Peter Fleming dejal, da bo kmalu med prvimi petdesetimi igralci na svetu. To mu je morda že uspelo, potem ko je v 1. kolu premagal 46. z ATP lestvice, Američana Renen-berga, v 2. pa 59. teni-saCa na svetu, Francoza Simiana. Zdaj od njega vsi pričakujejo nove podvige. Pri ženskah je presenečenj še manj kot pri moških. Favoritinje so se vse uvrstile v naslednje kolo, nekaj težav sta imeli le šesta nosilka Martinezova, ki je proti Avstrijki Wisnerjevi presenetljivo izgubila drugi set, in sedma nosilka Capriati, ki se je morala tudi nekoliko bolj spotiti, preden je v treh setih strla odpor Avstralke Smylie. Prva favoritinja wimbledon-skega turnirja Steffi Graf je po hitrem postopku opravila z Britanko Woodovo, ki je v dveh nizih uspela Nemki odvzeti le tri igre. VČERAJŠNJI REZULTATI Moški (2. kolo) - Korda (Ceš, 11) - Gilbert (ZDA) 3:6, 6:3, 6:3, 6:2; Veteranka Martina Navratilova včeraj počivala (AP) Olhovski (Rus) - Plamer (ZDA) 7:6 (7:5), 6:3, 6:2; Agassi (ZDA, 8) - Cunha-Silva (Por) 5:7, 6:3, 6:2, 6:0; Krickstein (ZDA) - Washington (ZDA, 14) 6:7 (10:12), 6:4, 6:0, 7:6 (7:5); Rosta-gno (ZDA) - Indruska (J.Afr) 6:2, 2:6, 2:6, 6:4, 7:5; Krajicek (Niz, 9) -Eltingh (Niz) 6:4, 6:4, 6:4; Foster (VB) - Herre-ra (Meh) 6:4, 6:3, 6:4; Tieleman (Ita) - Simian (Fra) 6:3, 6:4, 3:6, 6:4; Hlasek (Svi) - Petchey (VB) 7:6, 4:6, 6:7, 6:2, 10:8; Sampras (ZDA, 1) - Morgan (Avs) 6:4, 7:6, 6:4; Becker (Nem, 4) - Volkov (Rus) 7:6, 6:1, 6:4; Stich (Nem, 6) -Stolle (Avs) 4:6, 6:1, 7:5, 6:4; Leconte (Fra) - Pri-nosil (Nem) 6:4, 6:4, 6:4. Ženske (2. kolo) -Sukova (Ceš, 15) - Fari-na (Ita) 6:4, 6:2; Marti-nez (Spa, 6) - Wiesner (Avt) 6:1, 4:6, 6:1; Sawa-mantsu (Jap) - M. Ma-leeva-Fragniere (Svi, 11) 6:3, 6:3; M. Maleeva (Bol, 10) - McNeil (ZDA) 7:6 (9:7), 6:4; Graf (Nem) - Wood (VB) 6:2, 6:1; Sanchez (Spa) -Neiland (Let) 7:6, 6:0; Capriati (ZDA, 7) - Smylie (Avs) 4:6, 6:3, 6:2. NOVICE Spet 1:2 - Konec vseh sanj za Slovenski atletski klub CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba tudi v drugem poskusu niso uspeh v kvalifikacijah za vstop v 2. avstrijsko zvezno nogometno ligo. Pred skoraj 4000 navijači so vCeraj zveCer v celovškem mestnem štadionu izgubiti tudi drugo tekmo na domačih tleh proti Braunauu z 1:2 in tako zapraviti zadnjo možnost za podvig. Zgomjeavstrij-ski prvak pa si je z zmago nad SAK že zagotovil vstop v drugo najvišjo avstrijsko nogometno ligo. Igra se je za SAK začela kot zaželjeno, saj je Lippu-sch že v 6. minuti dosegel vodsto za slovenske nogometaše. Namesto da bi SAK igral na drugi zadetek, pa je skušal braniti tesno vodsto, kar se je ekipi hitro maščevalo. V 45. minuti so gostje iz prostega strela izenačili, v drugem polčasu pa so celo prevzeti iniciativo in v 68. minuti dosegli zmagoviti zadetek. V zadnjih 20 minutah so slovenski nogometaši sicer napadati, toda jim ni uspelo niti izenačiti. Tekma se je končala incidentom in z izključitvijo dveh igralcev (od SAK je bil izključen Tonci Blajs), zvesti navijači pa so razočarani zapustiti kraj poraza. Preostala tekma med štajerskim prvakom Flavia Solva in slovenskimi »atletiki« v soboto popoldne v Wagni je po porazu SAK brez vsakega pomena in samo še za statistiko. SAK bo torej tudi v prihodnji sezoni moral igrati v koroški ligi. (I.L.) Postava SAK: Prescheren; Blajs, Savič, A. Sadjak, Pappler, Kreutz (64. F. Sadjak), Hoher, Šmid (53. Galo), Lippusch, Wölbl, Gross. Vrstni red: 1. Braunau 6/4 (3:1), 2. Flavia Solva 3/3 (2:2) 3. SAK 1/3 (2:4). SP za veterane v Trstu in Celovcu TRST - Četrto svetovno nogometno prvenstvo za igralce starejše od štirideset let bo letos od 2. do 11. julija v Trstu in Celovcu pod nazivom »Pelejev pokal«. V Trstu bodo igrale reprezentance Italije, Brazilije, Anglije in Nizozemske, v Celovcu pa Avstrija, Nemčija, Argentina in Urugvaj. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstiti v polfinale, ki bo 9. julija v Celovcu, finalna tekma pa bo 11. julija v Trstu. Ekvador in Urugvaj prva četrtfinalista za Pokal Amerike QUITO - Ekvador in Urugvaj sta prva Četrtfinalista ameriškega nogometnega prvenstva. V zadnjih dveh tekmah v skupini A je Ekvador premagal Urugvaj z 2:1 (1:0), ZDA in Venezuela pa sta igrala neodločeno 3:3. Tako je Ekvador konCal predtekmovanje s polnim izkupičkom, drugi je Urugvaj s 3 točkami, Venezuela ima 2, ZDA pa eno toCko. V Cetrfinale se uvrstita prvi dve ekipi, nekaj upanja pa ima tudi tretjeuvršCena ekipa, kar pa najbrž ne velja za Venezuelo, ki ima le dve točki in hudo negativno razliko v golih. V Četrtfinalu se bo Ekvador v soboto pomeril proti eni od dveh tretjeplasiranih ekip, ki se bosta prebiti naprej, Urugvaj pa bo igral proti zmagovalcu skupine C. O njem octioCala tekma med Argentino in Kolumbijo, ki so jo igrati ponoči. Drugi par v skupini C pa je bil Mehika - Bolivija. Italija spet polnopravno v FIVB LAUSANNE - Italijanska odbojakrska reprezentanca in klubi bodo lahko spet nastopati na mednarodnih tekmovanjih. To je vCeraj sporočil predsednik mednarodne odbojkarske zveze FIVB Raul Costa. S tem nastop italijanske reprezentance na EP ni veC vprašljiv. Mednarodna odbojkarska zveza je kaznovala Italijo zaradi nepravilnosti pri volitvah vodstva oiganov italijanske zveze, po nedavnihno-vih volitvah pa je bil ta ukrep torej preklican. Nova organizacija pri MOK-u LAUSANNE - Predsednik pravne komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Keba Nbaye je izjavil, da bosta MOK in mednarodna športna federacija ustanovili Vrhovni svet mednarodne športne arbitraže, ki naj bi zagotavljal popolno neodvisnost športnega razsodišča. Naloga arbitraže bi bila tudi omejevanje števila primerov, ki pridejo na državna sodišča, saj naj bi imela nova organizacija strukture, ki bi omogočale, da vsa sodišča priznajo razsodbe športnega razsodišča. V vrhovnem svetu bodb izkušeni pravniki, ki jih bodo izbrati MOK, športne federacije, nacionalni olimpijski komiteji in športniki. Svet bo zagotavljal tudi financiranje pravne pomoči športnikom, ki bodo zanjo zaprositi. Težave Cehov LONDON - Reprezentanca Češke, ki bo od 16. do 18. julija v Halleju proti Nemčiji igrala v Davisovem pokalu, ima velike težave pri sestavi moštva. V Wimbledonu, kjer je podlaga enaka kot v Halleju, so že v prvem krogu izpadli Karel Novacek, Martin Damm in Otislav Dosedel. Težko bodo določiti tudi drugega igralca, ki bo skupaj s Kordo nastopil v Halleju. Bradley proti Kitajski WASHINGTON - Bill Bradley, elan ameriške košarkarske reprezentance, ki je zmagala na olimpijskih igrah leta 1964, je Mednarodni olimpijski komite (MOK) pozval, naj zaradi kršitve Človekovih pravic na Kitajskem zavrne kandidaturo Beijin-ga za organizacijo olimpijskih iger leta 2000. Kitajski elan MOK-a je očitke ostro zavrnil ter ob tem še dodal, da Bradley s pozivom grobo krši olimpijska naCela. V MOK-u opozarjajo, da bi takšne poteze lahko ponovno sprožile plaz bojkotov prihodnjih olimpijskih iger. KonCna odločitev o gostitelju OI leta 2000 bodo sprejeti 23. septembra. (Reuter) Maradona na Otoku? LONDON - Lastnik angleškega nogometnega prvoligaša Birmingham Qtyja David Sultivan je sporedi, da žeti v svoje vrste pripeljati Aigentinca Diega Marado-no, o Čemer so že obvestiti njegovega menedžerja. Argentincu pogodba s sedanjim klubom Sevillo poteče konec meseca. Angleži pravijo, da so za prestop pripravljeni plačati 2.9 milijona dolarjev. Za bivšega kapetana bivših svetovnih prvakov se zelo zanima tudi neki japonski klub. (Reuter) ČRNA KRONIKA Lačna mladina LJUBLJANA, KRŠKO - Včeraj, nekaj po polnoči, so policisti na Tržaški cesti prijeli skupino štirih mladoletnikov, ki so vlomih v okrepčevalnico Julija. Ko so prišli policisti, so si mladeniči že pripravljali jedila, v njihovih žepih pa so našli tudi nekaj zavitkov žvečilnih gumijev in Čokolad. Po zaslišanju na policijski postaji in prijavi tožilstvu so »gladujoCe« izrocih njihovim starSem. Tudi na tržnici v Krškem so policisti pri vlomu v prostore za prodajo sadja prijeli 25-letnega fanta, ki se je želel v urah po polnoči oskrbeti z vitamini. (V.K.) Ubil bi starše MURSKA SOBOTA - Alkohol je v torek precej razvnel mladoletnika, ki se je ob prihodu domov znesel nad starSi. Ko je prišla intervencijska skupina soboške policije, je fantič pretepal oCeta in mater in jima grozil, da ju bo ubil. Togotnega mladeniča so odpeljali na policijsko postajo, dežurna sodnica za prekrške pa je zanj odredila pripor, saj je fant v teh krajih znan razgrajač in ima v sodniških arhivih že lep spisek svojih grehov. Po priporu so nevarnega fanta izročili v obdelavo Centru za socialno delo. (V.K.) Konoplja je bila pravšnja RADEČE - V teh dneh postaja za žetev primerna indijska konoplja, ki jo tudi na štajerskem koncu navkljub prepovedi gojijo marsikje. VCasih pa jo požanjejo kar policisti. Na njivi v bližini RadeC so policisti pred dnevi odkrili lepo negovan nasad, ki je bil naokoli zamaskiran s fižolom, ki je plezal po preklah. Ko so žetev dokonCah, so napravili obračun. Lastniku nasada so pobrali 201 rastlino indijske konoplje, iz katere bi se dalo pridelati okoli deset kilogramov suhe »trave«. Ta bi mu na Črnem trgu vrgla med tri in pet tisoč mark dohod-ka.(B. P.) Kolesarji na cesti LJUBLJANA - Dvainšestdesetletna Frančiška S. iz Grosupljega je v torek vozila kolo po lokalni cesti iz naselja Cesta proti križišču za Videm. V križišče pa je zapeljala, ne da bi se prepričala, Ce je pot prosta in je tako izsilila prednost avtomobilu, ki je pripeljal iz smeri Zdenska vas. Avtomobilist je pripeljal prehitro in pred kolesarko ni uspel pravočasno ustaviti. Hudo ranjeno Frančiško so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Kolesar, ki se je v torek ponoči peljal po cesti iz Kamniške Bistrice proti Strahovici, je bil brez prižgane luči, zaradi Cesar je prepozno opazil oviro na cesti. Zaradi močnega zaviranja je padel in se huje poškodoval. Zdravi se v Kliničnem centru. (V.K.) PRAZNIK Dan slovenskih policistov Proslave, odlikovanja in predstavitve svojega dela - Nova generacija policistov LJUBLJANA - Letos bodo slovenski policisti že drugič praznovali 27. junij, dan slovenske policije. To je namreč dan, ko so se delavci organov za notranje zadeve neposredno po razglasitvi neodvisnosti Slovenije leta 1991 uprli agresiji nekdanje jugoslovanske vojske. Slovesnosti ob tem pra- Lucua Grobler zniku so se zaCele že prejšnji teden s koncertom orkestra slovenske policije v Cankarjevem domu, s Čimer je orkester praznoval tudi 45-letnico svojega delovanja. Včeraj pa je bila v Mariboru predstavitev dejavnosti operati- vne službe policije, policijskih konjenikov, vodnikov s službenimi psi, intervencijskih skupin, protidiverzantskih skupin in drugih. Ta teden pa bodo številne slovesnosti po upravah za notranje zadeve povsod po Sloveniji. Na njih bodo najzaslužnejšim izročili priznanja organov za notranje zadeve, zvrstilo pa se bo še veliko proslav s kulturnim programom, družabnih srečanj in športnih prireditev. Danes bo v Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu prisegla nova generacija policistov. Na sobotni osrednji proslavi ob dnevu policije v Šempetru pri Novi Gorici bo slavnostni govornik minister za notranje zadeve Ivo Bizjak, ki bo dr. Janezu Pečarju podelil statuo ONZ, 25 zaslužnim elanom pa najvišja priznanja ONZ. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi nove delovne prostore tamkajšnje prometne policijske postaje. V tem Času bodo na nekaterih policijskih postajah pripravili dneve odprtih vrat, kjer se bodo občani lahko pobliže seznanili z delom policistov. Ponekod pa bodo organizirali tudi obiske policistov v vrtcih in šolah. Gneča za potne liste KRANJ - Iztekajo se zadnje ure »uporabnosti« rdečega potnega lista (25. junij), zato je gneCa tudi na vseh ob-dnsldh sekretariatih za notranje zadeve razumljiva, kajti (pre) veliko število državljanov se za zamenjavo odloča prav zadnje dni. Praviloma je na Gorenjskem potrebno na modri dokument Čakati tri tedne, izjema je le Radovljica, kjer ga tamkajšnji prosilci dobijo v tednu dni. Doslej so v Kranju izdali 51.000 potnih listov, v Škofji Loki 21.000, Radovljici 7.000 in v TržiCu. 8.500. NajveCja gneča je v Kranju, kjer zadnje dni sprejemajo do 400 prošenj dnevno. (V. B.) Usodni ovinki SEŽANA - Levi ovinek na cesti Senožeče - Sežana je bil pri odcepu za Dolenjo vas včeraj popoldan usoden za voznika terenskega vozila znamke Mitsubishi. Vanj je namreč pripeljal s preveliko hitrostjo, tako da ni mogel speljati ovinka in ga je zaneslo v obcestno drevo. Voznik je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je umrl že na kraju nesreče. (B.V.) MARIBOR - Približno ob peti uri zjutraj je v torek pri naselju Dolnja Počehova 21-letni Anton M. iz Seberovcev pripeljal v ostri desni ovinek na priključku za magistralno cesto. Bil pa je prehiter, zaneslo ga je na bankino nato pa v obcestni jarek, kjer se je prevrnil, in se po desetih metrih drsenja spet ustavil na kolesih. Anton je bil pri preobračanju huje ranjen, njegova sopotnika pa lažje. (V.K.J Otrok pred avtomobil ŠENTJUR, CELJE - Ceste, po katerih večina Slovencev vsak dan kam hiti, so le del skupnega življenjskega okolja. Zato se na njih premnogokrat znajdejo tudi otroci. Zal so mnogokrat posledice tragične. V torek zvečer je Franc H. iz Šentjurja vozil z osebnim avtomobilom po magistralni cesti med Šentjurjem in Štorami. Ko je pripeljal v oster, vendar pregleden desni zavoj pri Prožinski vasi, mu je z leve strani nenadoma pred vozilo pritekel petleten otrok. Voznik žal avtomobila ni mogel pravočasno zaustaviti, zato je otroka zadel s prednjim desnim delom vozila, tega pa je nato vrglo na pokrov motorja; po desetih metrih pa je z avtomobila padel na cestišče. Fantka so hudo poškodovanega najprej pripeljali v celjsko bolnišnico, nato pa v ljubljanski Klinični center. Od Klanca pri Dobrni proti Zavrhu se je v torek zvečer s kolesom peljalo sedemnajstletno dekle. Ko je pripeljalo do prometnega znaka, ki je označeval delo na cesti, je zapeljalo v levo, v tistem trenutku pa ji je nasproti z motornim kolesom pripeljal Ivan T. iz Velenja. Ker se je tudi sam izogibal delu na cesti, je zapeljal proti sredini cestišča, tam pa zadel kolesarko tako, da sta oba padla. Voznik motorja se je pri tem hudo poškodoval.(B. P.) Črni sekač SENOVO - V Podlogu pod Bohorjem se neznanec prav niC ni bal, da bi staknil kakšnega okuženega klopa in je meni nič tebi nič posekal osem brestov in tri jelke, skupaj okoli šestnajst kubičnih metrov lesa. S tem je lastnika, Gozdno gospodarstvo iz Brežic, oškodoval za 127 tisoC tolarjev.(B. P.) Samopostrežba MARIBOR - V noCi na torek je neznani vlomilec vlomil v avtomehanično delavnico in trgovino z avtodeli, ki jo ima v Mariboru Borut J. Istega neznanca sumijo, da je vlomil tudi v samopostrežbo, ki jo ima Janez V. v Vosku pri Mariboru. Iz trgovine je odnesel le manjšo količino denarja, zasebnika sta bila tako oškodovana za približno 200 tisočakov. (V.K.) Spregledal vdolbino na njivi MURSKA SOBOTA - V torek popoldne je na Rožickem vrhu 34-letni Franc K. s kombajnom spravljal ječmen. Spregledal pa je vdolbino na robu njive in ko je s kombajnom zapeljal Čeznjo, se je ta prevrnil in pod seboj pokopal 28-letnega Benjamina P., ki je pomagal pri delu. Nezavestnega fanta so s poškodovanim prsnim košem, hrbtenico in gležnjem, odpeljali v soboško bolnišnico. (V.K.) 25. junija Daleč od Evrope, pa vendar se je po drugi svetovni vojni Koreja znašla v podobnem položaju: tako kot Nemčijo in Evropo je Korejo delila železna za-vesa. Med drugo svetovno vojno so Korejo zasedli Japonci. Po zavezniš 1 redniku črto, ki je to-la sovjetsko in amen-okupacijsko cono. ■azurn vzpodbudnega m, ki je nastal v Mos-_ui:. .uHol r veiiKa itska zveza in Kitaj-ajkasneje v petih leti ločile združitev ra-v enotno, xatiCno Korejo, nesto tega so sever-ejske čete ob zori, lija 1950, prekorači-no črto na 38. vzpo- cu. Južnokorejska i je bila sicer dobro la z ameriško pomo-premljena pa je bda ia se morajo se-rejci umakniti, pn je tedanja Jug°' zdržala! Tako se 5ga so bili vple' i. Truman se je ;zavnem poležali je in stvari so tako, dajespo; tontroli. Vpletli ci z velikanskim rojakov in šele Igor Fabjan Med hribovskimi plemeni Zadovoljno sem mežikal’v vroče tropsko sonce, ki je zamenjalo osovraženo ljubljansko meglo. Naporen let z vzhodnoevropsko letalsko družbo je bil že pozabljen in lahko sem se posvetil raziskovanju dežele smehljajev, kot Tajsko radi opevajo turistični prospekti. Hrupni, prenaseljeni Bankok se je dušil v oblakih izpušnih plinov in neznosni sopari, pred katero me cvileči ventilator nikakor ni mogel obvarovati. Med opoldansko vročino se je vsekakor najpametneje zavleci v klimatsko hlajeno sobo, toda cene leteli so v primerjavi z dolarjem ali dvema, ki jih odšteješ za sobico v ulici Khao san (riževo polje), astronomsko visoke. Poleg tega pa lahko kakšnih petdeset dolarjev zadostuje za teden dni potepanja po eksotični deželi! Mesto angelov, kot tudi imenujejo tajsko prestolnico, me s stoterimi templji, pisanimi tržnicami in razuzdanim nočnim življenjem ni uspelo zadržati dlje, kot je bilo treba. S prvim nočnim avtobusom sem se odpravil na sever, kjer se vroCe obdobje leta še ni dobro začelo. Udobje hladne noči je bilo vsekakor vredno večjega tveganja, ki ga s seboj prinašajo dremavi šoferji. Časopisni naslovi kot »15 mrtvih ob trCenju avtobusa v drevo - pijani šofer izginil v noC«, me niso uspeli prepričati, da bi se odrekel nočnim vožnjam, s katerimi prihraniš kakšen dan za prijetnejše opravke, kot je celodnevno posedanje na vedno pretesnih sedežih lokalnih prevoznikov. Chiang Mai, milijonska prestolnica tajskega severa ob prvem svitu še ni bila pripravljena na zgodnje obiskovalce. Zaman sem se oziral za katerim izmed rikšarjev, ki jih je ponavadi treba odganjati. KonCno sem le naletel na koščenega možakarja, s katerim sem neprostovoljno prekrižaril velik del mesta, preden me je odložil na pravem naslovu. Mesto, ki je mnogo prijetnejše od Bangkoka, ne ponuja turistom prav nič manj razkošja: hotele za milijonarje in tiste s (skoraj) praznimi žepi, restavracije s francosko, italijansko, japonsko, indijsko in seveda tajsko kuhinjo, kjer si lahko privoščite tudi krokodilje, pitonovo ali kobrino meso. Velika tržnica, ki je na prvi pogled pisana na kožo turistom, je polna pisanih noš pripadnic gorskih plemen, zaradi katerih sem zaide tudi največ turistov. Turistične agencije na vsakem vogalu ponujajo obisk in bivanje med gorskimi plemeni, kar sprva morda še diši po pustolovščini, pogosto pa se sprevrže v pravo razočaranje. Vsekakor ni prijetno, Ce se med trekingom srečuješ z glasnimi skupinariri turistov in Ce te vodijo le v vasi, kjer do-maCinke ponujajo toplo kokakolo in pivo ... Po nasvetu debelušnega Švicarja se odpravim naprej proti severu,v Tha Ton. Po nekajurni vožnji sem zamišljeno obsedel na reCnem bregu in užival blagodejno svežino, ki je počasi puhtela s prvimi žarki vzhajajočega sonca. Jutranjo tišino je vznemirilo brenčanje, ki je vztrajno sledilo toku reke. Skozi meglo, ki je obvisela na vejah bližnjega gozda, sem zaslutil obrise značilnega dolgega Čolna in nekaj trenutkov kasneje je motor še zadnjic zamolklo po-kašljal in Čoln je nasedel na obali. Skupaj z nekaj popotniki in domačini smo zavzeli krhko plovilo, ki je bilo namenjeno po reki navzdol, vse do Chiang Raija, ki je lahko primerno izhodišče za obisk zloglasnega zlatega trikotnika. Tromeja Tajske, Laosa in Myanmara (nekdanje Burme) je postala prava vaba za turiste, medtem ko se je resnična predelava opija umaknila v težko dostopne hribe na burmanski in laoški strani. Zato sem raje izstopil v prvi hribovski vasi, kjer me je pričakal trop bevskajočih psov in bosonogih otrok. Nekaj Časa so me radovedno ogledovali, potem pa so se razkropili med bambusovimi hišami, vpijoC: »Farang, farang (tujec) ...« Iz zadrege me je rešil vaški učitelj in kmalu sva v njegovi kolibi kramljala ob Čaju. Naslednje dneve sem preživel na uhojenih stezicah, ki se vijejo gor in dol po gričevnati pokra- jini. Večkrat sem prečkal požgana območja, ki so zgovorno pričala o primitivnem poljedelstvu domačinov, ki tako uničujejo velike gozdne površine. Na tak način pridobljena zemljišča pa običajno ne rodijo dolgo, saj jih nalivi hitro izpirajo in kmalu je na vrsti nov kos gozda, ki izgine v plamenih. Na dolgih sprehodih sem občasno srečeval pripadnike različnih gorskih plemen, katerih pisane noše sem poznal že iz knjig. Zal se v mnogih vaseh oblačijo v tradicionalna oblačila le še ob redkih priložnostih, med katere sodi tudi obisk za njih velikega mesta Chiang Rai, kamor nekajkrat tedensko vozi mali kamionček (pick-up) z lesenimi klopmi na kesonu. V sosednji vasi so živele Akhe, ki so prihajale k reki s pisano ponudbo verižic. Navidez plašno so čakale na morebitne Čolne s tujci, ki so občasno pribrzeli po reki. Toda ob pristanku so se hitro opogumile in postale že skoraj napadalne. Turisti seveda prinašajo denar, zato so jih ovesile s šopi ogrlic in zapestnic. Zal pa jim tudi tako agresivna prodaja ni prinesla posebnega uspeha, kar pa jih nikakor ni odvrnilo od celodnevnega posedanje na bregu rjave reke. Akhe so pripadniki starodavnega ljudstva, ki živi raztreseno na območjih Indokine. Od nekdaj so živeli med naprednejšimi ljudstvi in tujimi kulturami, toda kljub vsemu so ohranili tradicionalne običaje in način življenja, ki se skozi stoletja ni veliko spremenil. Akhe so animisti in še danes najbolj verjamejo v takšne in drugačne duhove, Čeprav jih je mnogo prevzelo budistično ali celo krščansko vero. Preživljajo se z gojenjem riža, bombaža, Čaja, nekateri gojijo tudi mak, pogosto le za svoje potrebe, saj so bolezni že od nekdaj zdravili tudi z opijem. Okoli njihovih preprostih bambusovih kolib pa se potikajo majhni Cmi pujsi in bevskajoči psi, ki veljajo za naj-veCjo poslastico. V plemenskih skupnostih delajo predvsem ženske, moški pa se gredo hišnega gospodarja. Posebno pozornost vzbujajo oblačila in pokrivala, ki jih nosijo ženske. Od rane mladosti so oblečene v nekakšna mini krila in odpete suknjiče, izpod katerih pogledujejo gole prsi. Poleg pisanih verižic in zapestnic vzbujajo največ pozornosti njihova pokrivala, ki so v kombinaciji živordečih trakov, koral in srebrnih novcev prava paša za oCi! Z njimi se ponašajo že Cisto majhne deklice, ki nosijo bombažne Cepiče, pretkane z rdečimi krpami, gumbi in svetlečimi kovanci. Ko deklica odrašča, dodajajo pokrivalu bela semena, srebrne diske, rdeCe in bele korale, vse dokler ni kapa popolnoma pokrita. Zaradi srebrnega okrasja so tajski banditi že večkrat organizirali prave roparske pogone na Akhe, tako da ženske namesto srebra vse pogosteje uporabljajo veliko varnejši aluminij. Po dobrem tednu dni sem se moral posloviti od gostoljubnega učitelja. V hladnem jutru nisem bil niC kaj navdušen nad vožnjo na odprtem kesonu, toda Čakanje na morebitni Čoln bi bilo še bolj nesmiselno. Sicer pa me je grela misel na eksotične obale otokov, ki so se mi ponujali tam daleC na jugu... JEDILNIK ocvrti žajbljevi listi s šunko marinirana goveja pečenka z zelenjavn° omako pumpernickel njoki solata po želji sadni žele Marinirana goveja pečenka z zelenjavno omako SESTAVINE: šopek jušne zelenjave, 1/2 1 belega vina, 200 ml kisa, lovorjev list, žlica rožmarina, poper v zrnu, brinove jagode, 1 kg goveje pečenke, sol, poper, olje, 100 g kruha pum-pemickel, 1 kg kolerabe, šopek mlade čebule, maslo, sveža zelišča za dekoracijo CAS PRIPRAVE: 120 minut Za marinado jušno zelenjavo očistimo in gro narežemo. Belo vino, kis, rožmarin, zrna pop in brinove jagode na hitro pokuhamo. Ohladim in v to marinado položimo govejo pečenko za Nato vzamemo pečenko iz marinade, jo osu mo, solimo in popramo. V namazanem peka ■ pečenko z vseh strani opečemo. Zalijemo z man nado, pokuhamo in nato pokrito pečemo pri slednji temperaturi približno 2 uri. Pumpermcke zdrobimo in ga dodamo 15 minut pred koncem pečenja. Medtem očistimo kolerabice in jih zrežemo na krhlje. Očistimo čebulo in jo narežemo na večje kose. Oboje skupaj kuhamo v slani vodi s sladkorjem približno 12 minut. Maslo raztopimo in pred serviranjem kuhano zelenjavo v njem popražimo. Pečenkino omako, ki je nastala med pečenjem, z zelenjavo vred zmešamo v električnem mešalcu, dodamo vrček vode, pokuhamo, po potrebi dosolimo in popramo. Pečenko narežemo na rezine, ponudimo z zelenjavo in oblijemo z omako. Za prilogo priporočamo njoke ali vodne žličnike. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan kaviar iz jajčevcev črn kruh z maslom 'kumarična solata Kaviar iz jajčevcev SESTAVINE: 2 jajčevca, 2 stroka česna, 4-5 žlic olivnega olja, sol, poper Cela jajčevca damo v naoljen pekač in spečemo v pečici, pečena prerežemo in z žlico izdolbemo meso. Pomešamo s strtim česnom, potem postopoma prilivamo olje in stepemo kot majonezo. Popopramo in posolimo in ponudimo s kruhom. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 24. junija 1993 rf IRAN / FANATIZEM BRAZILIJA / V AMAZONiJI WASHINGTON / ZBOLELA PO WATERGATEU NOVICE Aretirali so 500 »nespodobno« oblečenih Irank To se ponavlja vsako poletje pred praznikom žalovanja TEHERAN - Le dva dni po objavi dolgega proglasa v teheranskih Časopisih, s katerim je poveljstvo varnostnih sil »velikega« Teherana obvestilo prebivalstvo, da bodo aretirali vse ženske, ki ne bodo oblečene kot to zahteva islam, so v iranskem glavnem mestu aretirali že 500 žensk. Islamska »moda« prepoveduje namreč šminko, zahteva obvezno haljo (ša-dor), ki mora prekriti roke in noge skoraj do gležnjev, lase pa je treba prekriti z ruto. Da bi bila mera polna, so pod haljo obvezne neprosojne nogavice. V sedanji poletni vročini je taka odprava vse prej kot udobna in hladna, tako da ni Čudno, da so »varuhi islamske kreposti« polovili toliko »nespodobno oblečenih žensk«. Po sariat-skem pravu bi morali »grešnice« kaznovati z bičem, in sicer s 70 udarci. Od tega pa bi imela država bore malo, zato morajo ženske, ali bolje reCeno, njihovi možje ali očetje plačati denarno kazen, imena grešnic pa registrirajo v kompjuter, ker je za »povratnice« kazen še hujša. Seveda pa tudi pri odmerjanju višine kazni prevladuje pragmatičnost: najstnica iz bogate družine bo plačala veC kot uboga mati, ki ima na grbi celo trumo otrok. S to »versko vne-mu« se Iranke ubadajo vsako poletje. Temu v prvi vrsti botruje vročina, ker se ženske v poletni vročini rade »spozabijo« in ne pomislijo, da se bliža dan, ko bodo v vsem Iranu praznovali »ašuro«, herojsko smrt Hoseina, tretjega šiitskega imama. Nedvomno imajo Iranke smolo, da je ta mučenih umrl v poletnih mesecih, ko je vročina najhujša. Ašu-ra je za pravoverne šiite zelo občuten praznik žalovanja. Na predvečer Hoseinove smrti so po mestih in vaseh dramatične procesije verskih fanatikov, ki se bičajo in s tem aktivno sodelujejo v splošnem žalovanju. To so dnevi, ko je celo za tujce priporočljivo, da se »spodobno« oblečejo, ker bi s svojim pohujšljivim obnašanjem žalili verska Čustva ljudi. Za tujke je torej obvezna vsaj cma ruta, Ce pa bi si katera hotela ogledati te procesije, naj se kar obleče v šador. Manj skrbi bodo imeli moški, saj je dovolj bela srajca in sive hlaCe, prepovedane so namreč le kriCeCe barve. Na tisoče mladoletnih prostitutk SAO PAULO - Neki italijanski misijonar se v Amazoniji bori proti zločinski organizaciji, ki ima v rokah prostitucijo. Oce Bruno Secchi, star 53 let, je že 25 let misijonar v Braziliji. Brazilski tisk mu te dni posveCa cele strani, potem ko se je nad razmerami pritožil parlamentarni komisiji, ki preiskuje pojav mladoletniške prostitucije v Braziliji. Celo ameriška revija Time se je začela zanimati za ta problem, potem ko je oCe Bruno razkril, da imajo »garim-peirosi« (iskalci zlata in dragih kamnov) v ujetništvu v amazonskem gozdu 25 tisoC mladoletnih prostitutk. Duhovnik živi in dela v Belemu, ob izlivu reke Amazonke, kjer ga vsi poznajo, saj se je omislil in pozneje ustanovil delovno organizacijo, ki jo upravljajo poulični otroci. Veliko deklic iz Bele-ma in okolice, starih med 12 in 15 let, so s pretvezo, da jim bodo priskrbeli službo, odpeljali v javne hiše vzdolž reke Jari, na področje skrivnih rudnikov, od koder ni mogoče pobegniti. V džungli prirejajo dražbe, na katerih prodajajo device. Udeležuje se jih na tisoče garimpeirosov, ki so zaradi revščine, izolacije, slabih življenjskih razmer in tropskega podnebja neznosni. V Amazonki je že 400 tisoC garimpeirosov. Mnogi so obupanci, ki so morali zapustiti družino in iti za zaslužkom. Nekateri so izkoristili priložnost in postali zvodniki. Oče Bruno je razložil, da išCejo Cim mlajša dekleta. Družine dovolijo hčerkam zdoma v prepričanju, da bodo postale natakarice ali da se bodo zaposlile pri kaki premožnejši družini. Namesto tega se mladoletnice znajdejo v disko-bordelih v mestih kot Laranjal do Jari, ki je mogoče najvecje naselje garimpeirosev v Amazoniji. Običajno jim nato povedo, da morajo izplačati »dolg« zaradi potovanja z barko ter za sobo in hrano. Brez kakega plovila, ni mogoče pobegniti skozi pragozd. Oce Sacchi je pred nedavnim spregovoril o primeru šestih deklic, ki so poskusile zbežati, a so jih privedli nazaj garimpei-rosi, ki jim je pomagala celo krajevna policija. Poleg tega se v javnih hišah sedaj pojavljajo tudi deklice indios, veliko otrok pa so vzeli v službo trgovci mamil. Nevsiljiva Pat Nixon WASHINGTON - Kim Taylor, tiskovni predstavnik nekdanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona, je naglasil, da je danes zaradi raka na pljučih v svoji hiši v Park Ridgu umrla Nixonova žena Pat, stara 81 let. Gospa Nixon je bila med najbolj nevsiljivimi »first lady« vse ameriške zgodovine. Nikoli se ni prerivala v ospredje, kakor na primer Nancy Reagan ali Hillary Clinton. Možu je stala ob strani vseskozi, tako v dobrih kot v slabih trenutkih. Z Richardom Nixonom sta se poročila leta 1940. Ravno vCeraj sta slavila svojo 53. obletnico poroke. V letih Nixonove administracije, od 1969 do 1674, je tudi zanjo bila najtežja preizkušnja, med mnogimi, s katerimi je bila posuta moževa politična pot, nedvomno afera Watergate, zaradi ka- tere je moral Nixon leta 1974 odstopiti. Hčerka Julie, je dejala, da je bila Pat vselej mnenja, da je bila zadeva manever proti možu. Ko je morala predčasno zapustiti Belo hišo, je bil to zanjo zelo hud trenutek. MogoCe je prav zaradi tega njeno zdravje zaCelo pešati po tem letu. Leta 1976, nekaj dni potem, ko je prebrala knjigo o aferi Watergate, jo je zadela možganska kap, zaradi katere ji je ohromela leva stran telesa. Čeprav si je poCasi opomogla, je temu sledila dolga vrsta različnih bolezni in operacij. Bill Clinton, ki je pred kratkim vprašal Nixona za nasvet, ravno v trenutku, ko se je Pat zdravila v bolnici, je izjavil, da se Američani s spoštovanjem spominjajo »first lady«, ki je z velikim dostojanstvom opravljala svojo nalogo. V Washingtonu najstnik streljal v bazenu m ranil 6 otrok WASHINGTON - Sest ranjenih otrok je obraCun nevejetnega dogodka v nekem bazenu jugovzhodnega dela Washingtona, ko je najstnik zaCel na slepo streljati po kopalcih, ki so bih v glavnem otroci s tega Črnskega dela mesta. Nastala je nepopisna zmeda in panika, tako da je napadalcu uspelo zbežati, pred pbcinskim bazenom naj bi ga Čakal avto s tremi osebami. Washingtonski župan Sharon Pratt Kelly je takoj pohitela v bolnišnico, a se je iz nje vrnila zaprepadena, ker v očeh ranjenih otrok ni zaznala strahu ah zmedenosti, temveč »tiho odločnost«. »Ti otroci so videli vse preveč nasilja«, je zagrenjeno navedla prva washingtonska dama. Na dražbi Clintonove umazane rjuhe WASHINGTON - V Chillicotheu, malem mestecu v Ohio, bodo na dražbi prodali neoprano posteljnino, na kateri je spal Bill Clinton. Ameriški predsednik je februarja prespal v tem malem mestecu ameriškega Srednjega vzhoda po svojem govoru, s katerim je Američane pozval na odrekanje in zategovanje pasu, da bi rešili prizadeto gospodarstvo. S spanjem v cenenem motelu je hotel vsem državljanom dokazati, da se bo tudi sam marsičemu odrekel. Lastniki motela pa so bili pametnejši, naslednje jutro rjuh niso oprali, tako da jih bodo sedaj prodali za drag denar in na svojsten način prispe-vali k sanaciji lastne blagajne. Ena oseba umila ob izbruhu ognjenika TOKIO - V vasi Kamiorihaši na obronkih japonskega ognjenika Unzen so našli truplo nekega vaščana. Izbruh ognjenika je torej kljub predhodni evakuaciji terjal eno življenje, lava pa je uničila 134 hiš. Unzen je okrepil svojo dejavnost junija 1991, ko je nenadoma eksplodiral vrh ognjenika in je življenje izgubilo šest oseb. V kasnejših mesecih je v glavnem zaradi nepazljivosti in nespoštovanja določil o omejenem gibanju življenje izgubilo še 36 oseb. Diana bi rada v Medjugorje LONDON - Princesa Diana bi rada obiskala hercegovsko Medjugorje. To je vCeraj zapisal Daily Express. LoCena žena prestolonaslednika Charlesa, naj bi to obljubila neki ženski, ki dela v londonskem centru »Medjugorje«. Resnici na ljubo, Diana »le upa«, da bp kdaj obiskala Medjugorje. Po vsej verjetnosti Buckinghamska palača ne bo nikoli dovolila tega potovanja. Ne samo, ker se Madjugorje nahaja nedaleč od spopadov v Hercegovini in je v dometu srbskih topov, temveč predvsem, ker bi obisk katoliškega romarskega kraja negativno vplival na bodočnost monarhije. TURIN / KONEC LETA NOV MODEL TURIN - Po celi vrsti let bo turinski Nat svojim odjemalcem ob koncu letošnjega leta spet ponudil športni kupe. Zunanjost je sad Fiatovega oblikovalnega centra in Pininfarina, označujejo pa jo cokaj zaobljene linije. Coupe FIAT bo dolg 425 cm, imel bo štiri sedeže, na voljo pa bo z dvema različnima dvolitrskima 16-ventilskima motorjema: eden bo zmogel 140, drugi pa, ki bo opremljen s turbinskim polnilnikom, 190 KM. Vsaka od obeh različic bo imela dve stopnji opreme. V Turinu napovedujejo, da bo novi avto opremljen z vsemi najsodobnejšimi varnostnimi napravami. Tu-rinska hiša tako obnavlja svojo tradicijo kupejev, ki gre od modelov 8V, do dina, ter do priljubljenega kupeja 124. KUBA / ZARADI POMANJKANJA PAPIRJA NE IZHAJAJO NITI ČASOPISI NITI KNJIGE Gospodarska kriza spravila na kolena kubansko kulturo Dario Geliebter / ANSA HAVANA - Padec komunizma v Vzhodni Evropi je ob ameriškem embargu spravil na kolena kubansko gospodarstvo, ki lahko vsak trenutek zdrkne v tako imenovano »ničelno opcijo«, ko se zaradi pomanjkanja surovin in energije gospodarski stroj ustavi. Po vsemu sodec pa je to opcijo že dosegla kultura, ki je bila do nedavnega pravi paradni konj Castrovega režima in za zgled vsem državam Latinske Amerike. Najhujša gospodarska kriza v zgodovini te otoške države je že povzročila zaplete na političnem in ideološkem področju, a je predvsem skalila odnose med intelektualci in revolucijo ter zbrisala vsa zunanja znamenja kulturne dejavnosti. »Za kultmo lahko že govorimo o "ničelni opciji“, ker ne izdajamo veC knjig, izginili so Časopisi z izjemo Granme (partijsko glasilo), gledališče je zamrlo, film životari s koprodukcijami, koncertov ni veC...«, trdi Lisandro Otero, eden od najbolj znanih kubanskih pisateljev. Poleg tega je po njegovem kubanska kultura popolnoma izolirana, ker je zaradi pomanjkanja sredstev zamrl vsak pretok informacij. Otero je še med srečneži, saj je ohranil stike s tujino, v zameno pa je doživel bojkot domačih oblasti, ker je lani napisal za Le Monde Diplomatique članek, v katerem je jasno zahteval spremembe na Kubi. Njegov primer in aretacija pesnice Marie Ele-ne Cruz Varele, ki so jo pred kratkim izpustili, sta dovolj zgovorna dokaza, da je prišlo do »raz-poroke« med oblastjo in intelektualci. Po padcu Batistove diktatme je kubanska kultura sodelovala v prvi osebi pri gradnji novega revolu- cionarnega reda. Nekdaj zaostali otok je v tej kulturni pomladi dosegel nepredvidljive višine, saj so skoraj v celoti odpravili nepismenost. Kuba je postala pravi svetilnik kultme za vso Latinsko Ameriko, po kateri so se vsi zgledovali, a je niso uspeli doseCi. Danes je od vsega tega ostalo bore malo. Bogata založniška dejavnost (1.700 novih knjig letno) je zaradi pomanjkanja papirja popolnoma zamrla. To je uničilo tudi dnevni in revialni tisk. V težavah sta tudi radio in televizija, ki jo pestita tako pomanjkanje sredstev kot električne redukcije. Za Castrov režim so to skrajno nevarna znamenja, »El Jefe« pa vztraja pri svojem tropskem komunizmu v prepričanju, da bo revolucija zmagala kljub ameriškemu embargu in koncu vzhodne »bratske pomoči«. Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. speleolog, 6. latinski izraz za pravo, 9. pismeno potrdilo ali izvid, 10. zemljišče ob hiši, 11. semenu podoben trd plodic, 12. rodovitna pokrajina vzhodno od Pariza v Franciji, 13. kaCa velikanka, 14. izvozno pristanišče na severu Čila, 15. začetnici slovenskega književnika PotrCa, 16. bankovec za sto enot, 17. izvirno ime za Japonsko, 19. nekdanji kanadski popevkar (Paul), 20. nočna ptica z velikimi, nepremičnimi oCmi, 24. ime nekdanjega sovjetskega voditelja Brežnjeva, 26. nekdanji Beatle (John), 29. različni Črki, 30. ime avstrijskega zunanjega ministra Mocka, 31. hudobija, 32. štorklja, 33. nestrokovnjak, 34. kroglasta bakterija, 35. ime filmske igralke Schygulle, 36. osebni zaimek, 37. pripadnik grške filozofske šole v južni Italiji. Navpično: 1. jazbecev brlog, 2. strupen alkaloid v voleji Češnji, 3. klimakterij, 4. japonski narodni park, 5. ozek konec polotoka, 6. uradni jezik v Izraelu, 7. majhna ura, 8. na ražnju ali v masti hitro opeCen kos mesa, 12. ameriški filmski igralec (Charles), 14. etiopski naziv za gospoda, 16. železniški vagon s spalnimi kabinami, 18. začetnici slovenskega geografa in naravoslovca Kunaverja, 21. različni Črki, 22. najpomembnejše današnje godalo, 23. odvetnik, 25. grška boginja jutranje zarje, 26. mesto v dolini Savinje, južno od Celja, s pivovarno, 27. ime angleškega popevkarja Johna, 28. vrsta kune, 31. ime ameriškega pisatelja Greya, 33. ime nekdanjega indijskega politika Sastrija, 35. kemijski znak za helij. ';eaja ‘euo ‘euirejq ‘qoq ‘qnq ‘^jjs ‘ojz ‘siojv ‘AO ‘uouuaq ‘pmoaq ‘baos ‘equv ‘uoddifvj ‘qmois ‘JI ‘eouy 'fioq ‘aug ‘omz Tja psajB ‘sni ‘leuref :ouABjopo/\ AailSTH a b c d e f g h ^ Naloga 233 Naloga 234 ^ a D c d e f g h Šahovska naloga št.: 233 Kieldsen - Emilsson / Švedska 1975 Na b liniji je beli kmet prodrl že na šesto vrstico, vendar samo ob pomoči trdnjave ne more uspešno napredovati. Beli lovec pa ima zaprto diagonalo a8 - hi, vendar beli, ki je na potezi, prav na tej diagonali izpelje kombinacijo in zmaga. Kako poteka pot do zmage belega, je naloga reševalcev! Šahovska naloga št.: 234 Donner - Bouwmeester / Ol München 1958 V materialno izenačenem položaju - Črni ima za damo dve trdnjavi -beli, ki je na potezi, razmišlja, kako Črnemu kralju splesti matno mrežo ali pa preiti v boljšo pozicijo. Tokrat velemojster Donner izkoristi nepovezani Črni trdnjavi in prisili Črnega k predaji. Kljub majhne- mu številu figur je rešitev zanimiva! Rešitev naloge St: 231 Zukertoit je s prvo potezo pogumno žrtvoval damo l.DbS! in tako omogočil napredovanje svojega c kmeta v damo. l...Db5: Na l...Kd7 2.c8D+! in beli zmaga. 2.C8D+ Kg7 Po 2...Se8 3.Sc7+ Seh. Beli Se vdru-gič zaCasno žrtvuje damo 3.De6:+! Ke6: 4.Sc7+ in beli je za figuro močnejši! Črni se vda. Rešitev naloge St: 232 Vezave po beli diagonali a2 - g8 se beli resi z malce nenavadno potezo l.TaSU Slabše je l.Tdl?! Tdl: 2.Le6:+ Kh8! 3.Lc8: c2 in Črni je v materialni prednosti ter zmaga. l...Ta5: 2.Le6:+ Kf8 3.Lc8: Tc5 4.Lf5! in beli zaustavi prodor Črnega kmeta na c liniji in v nadaljevanju zmaga! EVROPA / ANTICIKLON NAD ZAHODNO EVROPO ALPE JADRAN / POSTOPNE RAZJASNITVE Vremenska slika Za hladno fronto, ki je v drugi polovici noči prešla Slovenijo, se nad srednjo Evropo in Alpami krepi območje visokega zračnega pritiska. Danes priteka k nam v nižjih zračnih plasteh od severozahoda nekoliko hladnejši zrak. hladna okluzlja fronta C A središče sredlSCe ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 4MH4 30-50% 10-30 4444**** 50-80% nad 80% VETER 30-60 444 *** 444 *** nad 60 NEVIHTE 5-10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 19/26 TRST........ -/27 CELOVEC...... 16/25 BRNIK..... 20/26 MARIBOR...... 22/26 CELJE..... 22/26 NOVO MESTO... 23/27 NOVA GORICA.. -/26 MUR. SOBOTA.. 23/28 PORTOROŽ..... 24/28 POSTOJNA..... 18/24 IURSKA BISTRICA. 20/22 KOČEVJE...... 21/22 CRNOMEU......- 22/26 SLOV. GRADEC.. 21/25 BOVEC..... 17/19 RATEČE....... 15/21 VOGEL........- 11/12 KREDARICA.... 5/6 VIDEM...... 21/- GRADEC....... 19/26 MONOŠTER..... 22/25 ZAGREB....... 24/- REKA...... 23/25 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 12/16 STOCKHOLM..... 6/17 K0BENHAVN........ 9/18 MOSKVA........ 11/- 'BERLIN............ 13/19 VARŠAVA....... 9/21 LONDON........ 12/19 AMSTERDAM..... 9/19 BRUSELJ........... 13/21 PARIZ.............. -/22 DUNAJ............. 17/23 MÜNCHEN....... 11/22 ZÜRICH............ 15/23 ŽENEVA............ 16/20 RIM............... 21/28 MILAN............. 18/27 BEOGRAD....... 21/33 BARCELONA..... 16/25 BUKAREŠTA..... 15/33 ISTAMBUL...... 20/28 MADRID............ 16/23 LIZBONA........... 16/23 ATENE............. 18/28 TUNIS............. 18/31 MALTA............. 22/27 KAIRO............. 21/34 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.12 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 10.17 in zašla ob 23.31. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Device, elementu zemlje. Lahko okopavate zelenjavo s podzemnimi plodovi. Dan je primeren za izkop zgodnjega krompirja in setev korenčka za zimo. TEMPERATURE JE3R, REK IN MORJA lezera: Blejsko 21 °C, Bohinjsko 17°C. Tadransko morie: Portorož NP, Koper 23,6°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22,5'5C, Hvar 22,5°C, Vis 22,6°C. Reke: Mura (G. Radgona) 17,4°C, Sava (Raovljica) 14,6°C, Sava (Šentjakob) 17,1°C, Sava (Radeče) 21°C, Savinja (Laško) 18'C, Ljubljanica (Moste) 19,7°C, Bistrica (Sodražica) 16°C, Sora (Suha) 17,5°C, Iška 14,10C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.16 najnižje -61 cm, ob 13.07 najvisje 41 cm, ob 18.48 najnižje -13 cm, ob 24.12 najvisje 32 cm. Tutri: ob 6.53 najnizje -54 cm, ob 13.50 najvisje 40 cm, ob 19.47 najnižje -13 cm. Slovenija: Dopoldne bo še Sosednje pokrajine: Po no-oblačno, padavine bodo po- enih nevihtah se bo v sose-nehale. Cez dan se bo v no- dnjih pokrajinah delno ra-tranjosti delno razjasnilo, zjasnilo. V krajih vzhodno Najvišje dnevne temperatu- od nas bo še oblačno z obča-re bodo od 19 do 24°C. snimi padavinami. V Sloveniji: V petek bo ve- Obeti: činoma sončno, le v gor- V soboto bo delno jasno skem svetu bodo popoldne s spremenljivo oblačno-posamezne nevihte. stjo. Popoldne bodo kra- jevne plohe in nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet poteka brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega Čakanja. NA POČITNICE Klimatske informacije za turiste Tanja Cegnar Ko se odpravljamo na daljše potovanje, v kraje z drugačnimi podnebnimi razmerami, nam informacije o tamkajšnjih podnebnih razmerah koristijo. Zadovoljimo se z mesečnimi povprečki in vsotami ter mesečnim številom dni s posameznimi pojavi. Taki podatki so zbrani v turističnih klimatskih atlasih sveta. Poleg opisa splošnih podnebnih značilnosti posameznih geografskih območij so tabelarično podani Se podatki o temperaturah, padavinah, vlažnosti zraka in trajanju sončnega obsevanja. Vrednosti meteoroloških parametrov se z leti pogosto zelo spreminjajo; glede na nase želje in potrebe lahko izberemo tisti del leta, ko nam je podnebje najbolj prijazno oziroma povzroča najmanj težav. Podatki o pričakovanih vremenskih razmerah so nam v pomoč tudi pri izbiri ustrezne garderobe. Pri temperaturah moramo upoštevati vsaj dva podatka za posamezen mesec: povprečno minimalno in povprečno maksimalmno temperaturo. Prva nam pove pričakovano temperaturo zraka zjutraj, torej v najhladnejšem času dneva, druga pa pokaže temperaturo zraka zgodaj popoldne. Koristen podatek za skrajne previdneze sta Se najnižna in najvisja vrednost temperature zraka, ki so ju kdaj zabeležili v posameznem mesecu. Majhna razlika med maksimalno in minimalno temperaturo zraka je značilna za kraje v širšem pasu okoli ekvatorja in obmorske kraje. Za toplotno občutje je poleg temperature zraka pomembna tudi vlažnost. Pri 30°C se bomo počutili Se dokaj dobro, če bo vlažnost zraka zelo nizka in bo pihal vsaj rahel veter. Višja je temperatura zraka, nižja mora biti vlaga. Naslednji pomemben podatek je količina padavin, vendar je bolj kot kobčina pomembno povprečno število dni s padavinami v posameznem mesecu. Potovanjem v kraje, kjer prevladuje monsunski režim, se bomo v času deževnega obo-dobja raje izognili. Dnevno število ur s sončnim obsevanjem ali podatek o oblačnosti sta prav tako turistično zanimiva. Podatki o pogostosti močnih vetrov so nam koristni se posebej, če zadevajo prevladujoče lokalne vetrove. Za severno obalo Jadrana je denimo značilna burja, ki je znana kot močan, sunkovit in ljudem neprijeten veter. Iz podatkov razberemo, da se burja pojavlja veliko pogosteje, je močnejša in traja dlje v hladnem delu leta. Poleti, v času turistične sezone, je manj pogosta in šibkejša ter piha le kratek čas. Megla sodi med sila nepriljubljene vremenske pojave. Se posebej moteča je za turiste, ker zastira razgled. Pojavlja se v plasti temperaturne inverzije, ki je ugodna za kopičenje škodljivih primesi v zraku. Počutje v hladnem in vlažnem, pogosto tudi onesnaženem zraku, ki zastira sončne žarke, je neugodno. Vpliv vremena na ljudi Minuti petek je vreme ugodno vplivalo na lju- le na počutju, so se nadaljevale tudi v ponede- di. Toplo in sonCno sobotno vreme je bilo se vedno prav prijetno in je na nase počutje delovalo ugodno. V nedeljo je bilo bolj vroče in zrak, ki je pritekal nad Slovenijo, je vseboval nekoliko vec vlage, a ker je pihal juhozahodni veter, ki je blažil vročino, na prostem ni bilo soparno. Obremenilni učinek bližine vremenske fronte so čutili za vreme občutljivi ljudje. Obementitev se je kazala v obliki slabega počutja, povečanega nemira, razdražljivosti, motenj v spanju, utrujenosti in otožnosti. V takih vremenskih razmerah je priporočljivo uživanje lahke hrane in upoštevanje predpisanih diet in odmerkov zdravil. Obremenilne vremenske razmere, ki so odseva- Ijek, le da je toplotna obremenitev nekoliko popustila. V torek je ponovno prevladovalo sonCno vreme, obremenilni vpliv vremena na počutje pa se je nadaljeval. Neugoden vremenski vpliv so za vreme občutljivi ljudje zaznavah tudi v sredo. Prehod fronte v noči na četrtek je prinesel osvežitev, obenem je postopno popustil tudi obre menilni učinek vremena. V petek bo vreme predvidoma ugodno vplivalo na nase V soboto, ko se nam bo približevala hla fronta, se bo pojavil zmerno obremenilen yp vremena, ki se bo izražal kot povečan nemir, ra zdražljivost, manjše motaje v spanju in utrujenost. Horoskop piSe Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Ponovno vas mika dogodivščina, toda zavedajte se, da boste samo zapravljali čas in denar. Energijo raje prihranite za prihodnje tedne, saj jo boste Se kako potrebovati. BIK 214/205 : Nikakor vam ne bo jasno, kaj sodelovec od vas žeti, zdi se vam, da imajo njegove besede globji pomen in da skrivajo očitke in zamero.. Odkrito se pogovorita. DVOJČKA 21-5/21 -6: Probleme ne boste mogli reševati preko dopisovanja, zato je najbolje, da se pogovorite osebno. Svoje globokoumne pripombe raje zadržite zase. RAK 22-6/22-7: Odločiti ste se, da boste narediti po svoje, sedaj pa vam je hudo, ker ozračje postaja čedalje bolj napeto. Jasno vam je, da imate prav, zato vztrajajte Se naprej. LEV 23-7/23-8 : Ce imate načrt, kako bi svojega šefa »zmleli« v prah na eleganten in šarmanten način, si to lepo odmislite, kajti nekje ste se ušteb. DEVICA 24-8/22-9: Vse kaže, da se vam obeta počasen, a zagotov napredek na finančnem področju. Odpovedati pa se boste morati povabilu na kozarček, saj veste, kam vas to navadno vodi. HH1NICA 23-9/22-10: Današnji dan ni naklonjen skrivnostnem zmenku, pa čeprav ga vi ne jemljete kot romantičnega, ampak poslovnega. Izdati se boste in presenečenja ne bo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Kljub vaši iskrem želji, da se temu izognete, bosta s prijateljem le izmenjala par ostrih besed na račun vajinega odnosa, ki jih bosta pozneje obžalovala. STRELEC 23-11/21-12 : Pripravite se na obračun s samim seboj. Svojih pogledov na svet pred seboj ne morete skrivati, pa če ste Se tako uspešni pred drugimi. Prišel je trenutek resnice. KOZOROG 22-12/20-1 : Čaka vas prava norišnica na finančnem področju in izgubi se ne boste mogli izogniti. To bo ponoven dokaz, da se ne smete spuščati v nepreverjene projekte. VODNAR 21-1 /19-2 : Tega si sicer niste želeti, morali pa se boste sprijazniti s tem, da so tudi taki dnevi, ko vam ni nič po godu in ko za vsako delo potrebujete dvakrat več časa kot sicer. RIBI 20-2/203 : Čeprav ste misliti, da ste z znancem zakopala bojno sekiro, njegove poteze tega ne potrjujejo. Premislite, če je maščevanje pravi odgovor. SOMALIJA / »Z ALAHOVO POMOČJO IN OB PODPORI LJUDSTVA« Generala Aidida ne slabijo napori mirovnih sil OZN ki ga skušajo za vsako ceno izslediti in aretirati Američane moti strategija italijanskega kontingenta, ki daje prednost diaiogu in noče razkazovati mišic Mirovne sile iščejo Aidida Urad generalnega sekretarja OZN je izdal povelje za aretacijo generala Mohameda Faraha Aidida zaradi umora 23 pakistanskih vojakov 5. junija. Sile UNOSOM tudi iščejo orožje po vsem južnem Mogadišu. AC-130 spectre Dva 20-mm brzostrelna topova Vulcan s 3.000 izstrelki 105-mm top s 100 izstrelki 40-mm top z 250 izstrelki ♦ Univerza Radijski oddajnik ♦ Skladbe orožja ^ Skladišče orožja Tovarna cigaret Raketa TOW —mjf’ Aididov štab + Čete OZN nadaljujejo z iskanjem Mohameda Faraha Aidida in njegovih sodelavcev v vsem Mogadišu. ♦ Štab OZN ♦ Egiptovsko veleposlaništvo Radio Mogadiš ♦ Vodovodn stolp ^ Veleposlaništvo^ ZDA Mogadiš, UH-1A cobra Sile OZN uporabljajo pri iskanju Aidida letala AC-130 spectre, helikopterje cobra in oddelek oklepnih vozil. Indijski ocean 200 km Kronologija: 9. dec. 1992: Čete ZDA in OZN pridejo v Somalijo v okrepitev 500 pakistanskih vojakov z namenom, da zagotovijo prebivalstvu pomoč za premostitev lakote* 20. apr. 1993: Aidid se po dveh mesecih odsotnosti vrne v Somalijo. 5. jun.: Spopad med uporniki in pakistanskimi vojaki, ki so hoteli zapleniti orožje. Velike izgube na obeh straneh. 6. jun.: Več kot 18.000 vojakov prejme povelje za aretacijo Aidida. Začnejo se hišne preiskave. 8. jun.: Zopet napad na čete OZN. Iskanje Aidida se nadalkjuje tudi z oklepniki in helikopterji. 16. jun.: Sile ZDA in OZN napadejo Aididove utrdbe z letali AC 130 in helikopterji cobra ter povzročijo veliko škodo. 17. jun.: Nadaljuje se iskanje Aidida. ZDA okrepijo svojo prisotnost s štirimi bojnimi ladjami, ki odplujejo iz Perzijskega zaliva. AP/Wm. J. Castello MOGADIS - Iskanje somatskega generala Mohameda Faraha Aidida se že spreminja v tragično farso nepredvidljivih posledic. Ko je admiral Jonatan Howe, posebni odposlanec OZN za Somalijo, po nalogu generalnega sekretarja Butrosa Galija izdal ukaz o aretaciji upornega Aidida, bržkone ni niti pomislil, da bo to povzročilo več zapletov kot koristi. Mimo torkovega incidenta, ko so ameriški specialci skušali izslediti Aidida na območju, ki ga nadzoruje itabjanski kontingent mirovnih sil, je treba poudariti, da se tudi med Aididu sovražnimi klani širi nezadovoljstvo zaradi vodenja sedanjih »mirovnih operacij«. V noči na sredo so na ob-nočju starega ameriškega veleposlaništva, kjer je poveljstvo UNOSOM izstrelili nekaj minometnih granat. Turški, maroški in tunizijski vojaki so odgovorili na napad in baje ubili dva oborožena Somalca. Napetost na širšem mogadiškem območju ne pojenjuje, iskanje generala Aidida pa to napetost še stopnjuje. Tega se dobro zaveda poveljstvo italijanskega kontingenta, ki skuša v svojem sektorju vzpostaviti dialog z vsemi klani. General Bruno Loi se je sestal s starešinami in klanskimi veljaki v upanju, da bi oriiilil posledice torkovega incidenta. Po vsemu sodeč Američanom ne gre v račun, da Italijanom uspe ohraniti dobre odnose s prebivalstvom in to ne na račun neodločnosti, temveč z uspešnim dialogom in rahločutnostjo do po- treb ljudi. Včeraj so iz švedske bolnišnice v Mogadišu odslovili k enoti v torek »potolčenega« italijanskega vojaka, ki ga je v čelado zadel ameriški dimni naboj. To je do sedaj edini italijanski ranjenec, kar prav tako marsikateremu ne gre v račun. Italijanski kontingent je do sedaj uspeSno razoroževal Somalce in brez zapletov delil huma- nitarno pomoč, a po vsemu sodeč noče loviti Aidida, ker bi to bil prevelik rizik. Predstavniki Aididu neprijateljskega klana Sekalov je Italijanom jasno povedal, naj se ne vpletejo v iskanje upornega generala in naj raje nadaljujejo svojo humanitarno misijo. To seveda ne bo lahko, ko hočejo Američani za vsako ceno izslediti Aidida, da bi ga za pomor 23 ih vojakov. Te-malo mar za »leteče to-C-130 in juriš-pterje UH-lA al je v Moga- intervjuje novi-j je prepričan, AlnhnVO PO" Mohamed Farah Aidid izivalno daje intervjuje celo ameriškim novinarjem (Telefoto AP)