Telefon M. 74. Foaamna Morilka 10 h. Pa paitl prajeaiaa: za eilo leto naprej 26 K — b pol leta , 13,-, ietrt , , 6 , 50 , asosec , 2,20, »tpravslltvu prejamaa u telo leto naprej 20 K — h ool leta , 10,-, ietrt , , 6 , - , »esec , 1 ,70, £m poiiljanje tia dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naraiaiaa in Inaarala sprejema upravalitva v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve olice it. 8. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vcprejemajo. Uredništva je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 lzha|avsak daa, «vzem i nedelje in praznike, otj pol 6. uri popoldne. Štev. 46. V Ljubljani, v torek 25. februvarija 1902. Letnik XXX. Državni zbor. Dunaj, 24. svečana. Državni proračun Srečni narodi avstrijski! Poslanska zbornica se je čez pet let spomnila svoje najvažnejše pravice in naloge, da razpravlja o državnem proračunu. Paragraf 11. je zopet v muzeju, ustava je stopila v popolno svojo veljavo. Državni zbor je zopet na trdnih nogah, ker ima vlada najboljše upanje, da spravi proračun pod streho. Nemški poslanci hočejo dovoliti celo češko tehniko v Brnu ter vprizoriti le gledališki grom proti deški gimnaziji v Opavi. Tako pišejo in slikajo razmere glasila raznih poganjačev in mešetarjev. Istina je pač, da se vrši razprava o proračunu, a doslej, kolikor se spominjamo, še noben govornik niti v odseku niti v zbornici ni presojal in ocenjeval posameznih postavk v proračunu. In morda ni — neopravičen znani izrek, da se strahu tresejo avstrijski narodi, ko se na Dunaju zber6 njihovi zastopniki. Morda niti ena številka se ne predrugači v proračunu, kakor ga je vlada predložila zbornici, in vendar bode še tedne in tedne dežilo raznih govorov, katerih navadno nihče ne posluša. A danes je že tako, da hočejo volivci brez razlike čitati govore svojih poslancev. In to je glavni všrok, da se mnogo govori in navadno isto ponavlja. Tako je že doslej v nadrobni razpravi o prpračunu oglašenih okoli 550 govornikov. Ker pa poljski klub in nemška ljudska stranka še niso oglasili svojih govornikov, utegne se število govornikov zvišati na 700. Ko bi vsakteri govoril le po pol ure in bi vsaka seja trajala 8 ur, potrebovala bi zbornica najmanj 42 sej in morala zborovati do sredi poletja Zato pa si vladni krogi ubijajo glave, kako bi okrajšali razpravo. Jutri menda se snidejo načelniki raznih klubov, da določijo število go vornikov tudi za nadrobno razpravo. Bržčas bode odločeval žreb in utegne se zgoditi, da dobe nekatere stranke razmerno veliko število govornikov, druge malo ali celo nobenega. Ob tej priliki pa moramo zopet opozarjati na velike nedostatke poslovnega reda. Sieer je nemogoč tak poslovni red, ki bi preprečil vse izgrede, toda vsaj toliko pravic bi si morala zbornica dati, da onemogoči popolno anarhijo. Dva, trije kričači morejo danes, ako poznajo vse vrzeli poslovnega reda, onemogočiti vsako razpravo. Toda danes gotovo i vlada ne misli na premembo poslovnika, ker ima druge večje skrbi in skuša vsaj premirje vzdržati mej strankami. Danainja seja se je pričela ob 3. uri. Prvi današnji go vornik dr. P e r j a n č i č je največ govoril o celjskem vprašanju in primorskih razmerah. Olede Celja je izjavil, da morajo Slovenci VBtrajati pri svoji zahtevi, ker bi nam sicer danes vzeli gimnazijo v Celju, prihodnjič vsporednice v Mariboru i. t d. Glede primorskih razmer je navajal že znana dejstva, ki popolnoma pobijajo trditve italijanskega poslanca dr. Bartolija. Mej tem govorom so glasno ugovarjali italijanski poslanci, osobito dr. Hortis in dr. Benati. Dr. pl. Korber je danes zopet posegel v razpravo, hoteč menda ublažiti svoj prvi govor, s katerim je pretil zbornici s premembo ustave. Rekel je, da bodo posamezni ministri odgovarjali na razne želje in pritožbe pri posameznih poglavjih v nadrobni razpravi, on se hoče danes omejiti na tri točke, in td so : "Parlamentarne razmere, nagodba z Ogrsko in narodnostno vprašanje. Tolmačile so se njegove besede v prvem in drugem govoru, da hoče vlada poslance svariti, pestiti ali celo ustavo premeniti. Dr. pl. Korber pravi danes, da ni mislil ne na prvo, ne drugo, a najmanj na tretje. Vlada je kot uradniško ministerstvo izražala le skrb, kaj se zgodi z državo, ako parlamnnt odpo\e vse delo. Mi ne smemo naših razmer primerjati z onimi v drugih deželah. Drugod se vrše boji proti vladi in nasprotno, a v Avstriji je boj naperjen tudi proti državi sami. Vsaka, tudi najmanjša država išče novih virov, zbira svoje moči, le Avstrija zastaja že nekaj let vsled parlamentarnih bojev. In vlade dolžnost je, da opozarja na nevarnosti za državo, osobito v času, ko je treba rešiti toliko važnih gospodarskih vprašanj. V tem oziru so se razmere malo zbolj-šale Megle razpadajo in politično vreme se jasni. Vlada upa, da se parlamentarne razmere sploh stalno urede. Kar se tiče poslovnika, je pač vlade topla želja, da bi se premenil in zboljšal, toda Bedaj ni še prišel pravi čas. Kar se tiče nagodbe z Ogrsko, je vlada mnenja, da se z Ogrsko ne more prepirati o vsaki najmanjši točki. Vlade dolžnost je, da vzdrži nagodbo in zvezo z ogrsko državno polovico v smislu in duhu prve nagodbe 1. 1867. Producent v Avstriji ne sme biti tujec ali sovražnik onkraj Litve in isto velja o ogrskem producentu. Vlada pa hoče pospešiti obravnave, da čimpreje zbornici predloži nagodbo. Isto velja tudi o trgovinskih pogodbah. V tem oziru hoče vlada braniti tudi koristi poljedelstva, ki sadi mnogo pese. Vlada bode le toliko žrtvovala, kar more prenesti ta panoga poljedelstva. S tem je vlada dala razumeti, da bode morala opustiti bonifikacije ali podpore pri izvažanju sladkorja v druge države. Te podpore znašajo že 18 milijonov kron, ki si jih razdele večji in manjši sladkorni tovarnarji. S tem je bilo ustvarjeno umetno poslopje, ki se mora zrušiti. Posledica je ta, da je avstrijski sladkor na Angleškem cenejši, nego doma. Konečno je ministerski predsednik obžaloval narodnostni prepir v Avstriji, ki ovira resno delo na gospodarskem in socialnem polju. Sedanja vlada si je postavila kot nalogo, da ohrani »status quo« in prepreči vsak nov prepir. Vlada hoče biti nevtralna in pravična do vseh narodov. (Živahni ugovori mej češkimi poslanci) Zbornica pa naj vporabi Bvojo pravico, da čim preje pretrese in reši državni proračun ter vladi olajša trudapolno delo. (Pohvala.) Novega torej min. predsednik ni povedal, k večjemu, da je skušal ublažiti utis svojih govorov meseca oktobra in decembra, ko je z resnim glasom Damoklejev meč obesil nad glave poslancev, kar je vznemirjalo zastarele in zarjavele ustavoverce. Nato so govorili dr. T a m b o s i, dr. Kern in Hauck. Jutri uttgne biti glavna razprava končana. Koncem seje se je vršila daljša debata o nujnem predlogu vsenemca poBl. Ber-g e r j a, naj vlada sistira razpisane volitve v liberško trgovsko in obrtno zbornico, ker Ao se baje godile velike nepravilnosti. V debato je posegel tudi trgov, minister Call. Nujnost predloga je bila odklonjen?. Iz hrvaškega sabora. Iz Zagreba, 23. iebr. Čestitka sv. očetu Leonu XIII. Zadnje štiri sodnice hrvaškega sabora so bile prav živahne. Razprava o zakonski osnovi glede komasacije zemljišč je bila sicer suhoparna, zato so pa drugi predlogi oživili saborsko delovanje. Tako je v sredo 19. febr. posl. dr. Harambašiu izročil predlog saborske opozicije, da se čestita sv. očetu papežu Leonu XIII. ter je svoj predlog priporočil s krasnim govorom, v katerem je razložil posebne zasluge sv. očeta za hrvaški narod s tem, da mu je v cerkvi pridržal glagolico in uredil zavod sv. Jeronima za mladei hrvaške narodnosti; sicer ga v tem prečijo naši Bovražniki od vseh strani, ali z božjo pomočjo jih bode premagal Hrvatom na korist. Razumi se, da saborska večina ni mogla zaostati v tem slučaju za opozicijo, pa je po svojem članu kanoniku Matunciju stavila isti predlog, tako, da je ves sabor hrvaški enoglasno sprejel častitko sv. očetu k njegovi petindvajsetletnim papeštva. Kaj porečejo na to slovenski liberalci, ko bodo brali, da je čestitala papežu tudi večina hrvaškega sabora, katero je proglasil dr. Tavčar za liberalno? Ona je. liberalna, ali v takih vprašanjih se vendar le razlikuje od poznatih slovenskih liberalcev, katerim tudi taki svečani trenotki v življenju krščanskih narodov niso sveti. Petioija zagrebških vseučiliščnikov glede izjednačenja izpitov z avstrijskimi vseučilišči je bila sprejeta v sodnici 22. febr. ter izročena visoki vladi, da tudi ona v tem pogledu pomore do enakopravnosti izpitov, če jo bode radi tega vprašala avstrijska LISTEK. Nekaj o srčnem poškodovanju. Spisal Medica s. (Konec.) Rane srca morejo imeti vsled kompliciranega sestava srca razne slike. Ločiti je treba prodorne in neprodorne rane. Neprodorne rane se omeje samo na srčno mišico, ne dosežejo pa srčne votline. Prodorne so one, ki segajo do srčne votline, morejo se pa te, kar je samo ob sebi umevno, raztezati tudi na nasprotno srčno steno, ter to deloma ali pa popolnoma pre-votliti. Neprodorne rane so manj opasne, kakor prodorne, morejo poBtati pa tudi ravno tako nevarne, ali pa še bolj, ako je bila zadeta večja arterijelna iila v srčni mišici. Iz te brizga potem kri v srčno mošnjo in ta kri temporira in ustavi bitje srca. Prodorne rane postanejo lahko se-stavljeno-prodorne. Ako je prizadet samo en del srca (na pr. samo mišioe, ali samo preddvor, ali samo dvor itd.), potem je rana enostavna. Ako sta prizadeta dva ali več delov srca (na pr. oba preddvora, oba dvora, ali levi dvor in levi preddvor itd ), potem je ta rana sestavljena. Enostavne prodorne rano so zopet manj nevarne, kakor če je prizadetih več delov srca. So nekatera mesta v srcu, ki ne prestanejo nobene poškodbe; ako je kako teh mest zadeto, umre poškodovanec v trenutku poškodbe. Poškodovanja srca morejo biti komplicirana tako, da so poleg srca prizadeti še drugi plemeniti organi. Sopoškodovana morejo biti pljuča, prsna mrena, velike žile odvodnice, jetra itd. Prigodi se, da večkrat neposreden vzrok smrti ni srčno poškodovanje, ampak poškodovanje kakega teh delov. Če je bila predrta večja žila odvodnica, more poškodovanec v malih trenotkih izkrvaveti. Poškodovanje pljuč, prsne mrene, jeter itd. privede sčasoma do gnojnega vnetja omenjenih organov in sekundarno do smrti. Iz tega je razvidno, kako različna so poškodovanja v srčni strani in kako različnim nevarnostim je izpostavljen tak ranjenec. Kar se smeri rane tiče, morejo tudi v tem nastati najrazličnejše slike. Smer rane more biti pravokotna k srčnej osi ali poševna tako, da tvori s srčnim koncem bolj ali manj oster kot. Iz rane na koži se ne more z gotovostjo sklepati na Bedež srčne rane, ker morejo rebra dati poškodovalnim predmetom v notranjščini drugo smer. Po kožni rani bi se sodilo, da je ranjen levi dvor, v resnici pa je ranjen preddvor ali pa srce ie sploh prizadeto ni. Krogla lahko zdrsne po rebru v stran, pa obtiči kje v hrbtnih mišicah. Znan mi je take vrste slučaj, ko se je videla globoka luknja v srčni strani, pa srce sigurno ni bilo prizadeto. To so pa seveda največkrat le srečni slučaji. Isto velja o poškodovanjih z noži, bodali itd. Znani so slučaji, ko si je hotel samomorilec poriniti oster nož v srce, zadel je pa v rebro in Bamomor se ni posrečil. Drugič ni poskusil, ker je prvič preveč bolelo. Najbolj pogostna posledica srčnega poškodovanja je smrt. Nekateri ranjenci padejo v trenotku poškodovanja na tla in pri tej priči so mrtvi. Ti so precej redki. Drugi padejo v nezavest, pa se počasi zopet zavedo ter v malo urah ali celo v več dneh vsled krvavenja tako oslabi, da t znaku največjega oslabljenja umrjo. Ziopet drugi okrevajo popolnoma in zmožni so zopet ve-seliti se življenja, nenadoma jih pa zadene smrt. Najbolj umljivi so tovrstni slučaji, ako je ostala krogla ali igla v srčnem mesu. Vsled gibanja poškodovanca in bitja srca more igla v srčnem mesu srcu prizadeti nove rane. Krogla more potovati, in tako poškodovati srce še bolj. Ako ni pa niti krogle niti igle dobiti v srci, je vzrok nenadne smrti domnevanega okrevanca sekundarno krvavenje iz rane, katera se še ni popolnoma zacelila. Zopet drugi umro vsled kompliciranosti poškodovanja čez več dni in več mesecev. Te kompliciranosti sem omenil že preje, namreč sopoškodovanja važnih organov in njih gnojno vnetje, katero tira poškodovanca v žalostno smrt. To se dogaja zlasti pri ranah, ki so bile prizadete s septičnimi (umazanimi) predmeti. Zopet drugi ranjenci na srci okrevajo in o z d r a v č popolnoma brez vsake operacije. To je dejstvo, ki nam srčna poškodovanja kaže v malo ja-snejSej luči, kakor se je sploh mislilo. Fi-scher-jevo statistiko Bem že prejo omenil. Iz kirurgija ? Ta je že storila in bode še več storila, da procentna številk« ozdravljenja pride do višje stopinje. Do sedaj je vlada; sama pa naj ne začne pregovarjati, ( ker ae ne vč, če bi to bilo drago avstrijski vladi. To je pač preskromen predlog, pa se bo moralo na ta način ie dolgo čakati na izjednačenje, če se bode pričakovala kakina inioijativa v tej zadevi od Avstrije. Toda predstojnik za bogočaatje in uk stoji na tem staliiču, da ima Hrvaika za svoje autonomne odnošaje vse, kar potrebuje; sedanja hrvaika vlada pa ne more misliti tudi na potrebe ostalih Hrvatov. To staliiče je sieer prav udobno, domoljubno pa ni, ter se ne more na noben način odobravati, ker gre tudi v korist Mažarom, a na škodo vseukupnosti hrvaške, ki bi morala biti vendar tudi višjim hrvaškim predstavnikom važna zadeva. Dodatek k postavi sa hišne zadruge. V isti sednici se je razpravljalo o dodatku k postavi za hišne zadruge. Znano je, da je hrvaški narod iivel v zadrugah do Mažuraničave vlade. Takrat se je izdala posta* a, da se morajo sadruge razdeliti. Narod pa za to Se ni bil dosti pripravljen. Zadruge so se začele dehti, a tudi narod propadati. Delitve so bile tudi tajne, katere še do zdaj niso izvedene. Vse to je zlo delovalo na gmotni napredek hrvaškega naroda. Da se vzdrži še to, kar se dd, in da se ne razsujejo še obstoječe zadruge na škodo zadružnih članov, je izdana ta najnovejša postava, katero je sprejela tudi opozicija, premda po izjavi poslanca dr. Banjavčiča nima mnogo nade, da bi se dalo s to postavo stanje naroda popraviti, posebno še radi tega ne, ker se sedanje politične oblasti premalo ozirajo na upravo in potrebe naroda nego raje politizirajo tudi v takih zadevah. Postava ie bila sprejeta po temeljitih govorih dr. Pli-verič* in dr. Banjavčiča v splošni in podrobni razpravi. Razpor mej tirolskima kršč. strankama. Hudi razpor, ki se je že povodom zadnjih državnozborskih volitev pojavil mej tirolskimi konservativci in kršč. socialci, Be še ni polegel. Sedaj sicer mirujejo prvi, a s tem večjo agilnostjo in naporom delajo drugi ter izpodkopavajo tla konservativni stranki. En tak nov poskus so izvedli minule dni kršč. socialci v Brunecku, ko so usta novilinovo kršč. socialno kmečko društvo za Tirolsko, akoravno so že katoliški kmetje Tirolske organizirani v konservativnih kmečkih društvih. Ce je bil ta poskus pameten, bo seveda pokazala bodočnost, a bati se je, da se uresniči tu pregovor: »Kjer se prepirata dva, . . .« — Navzočih je bilo, kakor pravijo, do 400 kmetov in tudi nekmetov, duhovščina pa ni bila zastopana niti po enem članu. Govorila sta od kršč. sccalne strani posebno posl. Sehrafil in dr. Guggenberger. Svoj pristop k novemu društvu je priglasilo 142 članov. Novo društvo je naperjeno kajpada v prvi vrsti proti Rokitanskega »bauernbiind- znanih kakih dvajset operacij na srci in od teh je okrevalo osem, t. j. štirideset odstotkov operirancev. To je pač lepa številka, če je resnica, da bi bili poškodovanci brezpogojno umrli, ako ne bi bili operirani. Srčne operacije se morejo ločiti v dve vrsti: Punkcija srčne mošnje v svrho odstranitve v srčni mošnji nabrane krvi. To se zgodi s posebnimi iglami in srkalnicami. Ta operacija pa ima pomen samo tedaj, ako potem zopet ne krvavi. Da se to zabrani, Be izvrši operacija, kakor je popisana v Fontanovem slučaju. Za občinstvo važno je vedeti, kaj je storiti, Ce je kedo ranjen v srčno stran. Tu velja sledeče pravilo : Vsak ranjenec, ki ima rano v srčni strani, naj si bo srce v resnici ranjeno ali ne, prenese naj se kolikor mogoče previdno, v hladen, miren prostor, kjer naj uživa popolni mir. Vsak hrup, zbiranje ljudij, tarnanje in jadikovanje je neumestno, ker vse to vzburja bolnika in mu stori položaj še bolj nevaren. Hrane naj se mu da le toliko, da živi, želeti je pametnega strežaja, zdravnika je pa trebr- klicati v vsakem slučaju. S pametnim ravnanjem z bolnikom in b pravo zdravniško pomočjo je vendar le mogoče, kakor kaže moje prejšnje izvajanje, srčnega ranjenca potisniti v število onih desetih od sto, ki okrevajo. lerjem«, ki razpregajo svoje mreže po celem Tirolskem in ki so menda dosedaj zadeli ob preneznaten odpor od konservativne strani. Kako prav bi bilo, ko bi sedaj skupno nastopila proti njim oba krščanska tabora! Sladkorna konferenca v Bruslju. V soboto je, kot smo že omenili, bruseljska konferenca nadaljevala svojo razpravo o novi mej narodni pogodbi ter pričela pretresati najvažnejo točko o odpravi sladkornih premij ter ureditvi carinskega vprašanja. Pozno zvečer je konferenca po daljši razpravi soglasno sklenila, da se s 1.septembrom 1903 odpravijo vse sladkorne premije. Glede druge točke se pa razprava ni dovršila in se nadaljuje v prihodnji seji. Splošno se pa sodi v Poučenih krogih, da bota Avstro-Ogr in Nemčija pogoreli s svojimi predlogi. Zmagali bodo bržkone Angleži. Hor&nsky-Hegediis. Kakor v naši monarhiji govori se tudi na Ogrskem o premembi v vodstvu trgovinskega ministerstva. Mej tem ko bo pri nas prevzel zadevno mesto baje Bam ministerski predsednik K 6 r b e r, bo v ono-stranski državni polovici nasledoval trgovinskemu ministru Hegedvisu poslanec H o • ransky, ki je sioer že dalje časa ministerski kandidat, a mu je Szell doslej vspešno zapiral pot v kabinet. Sedaj pravijo, da potrebujejo v ministerstvu moža, ki je povsem kos nagodbenim in oarinskim vprašanjem, kar se pa baje ne more trditi o Hegedilsu. Kauffmanova zadeva v praski poslanski zbornici. Povodom razprave o proračunu za notranje ministerstvo je v pruski poslanski zbornici prišla v razgovor tudi znana nepo trditev občinskega svetnika Kauffmana be-rolinskim županom. Boj proti vladi je pričel poslanec R i oh ter, ki je v dolgem govoru prijemal notranjega ministra barona Ham-mersteina. Očital je vladi, da ali ne pozna razlogov, vsled katerih cesar ni potrdil Kauft-manove izvolitve, ali pa istih ne smatra za toliko resne, da bi jih tolmačila zbornioi. Ministri sploh ne znajo priti v dotiko s cesarjem, ker večkrat preteko leta, predno ra-zun Biilowa še kak drug minister poroča vladarju. S takim postopanjem se okorišča le socialna demokracija. Minister Hammerstein se je v svojem odgovoru pečal samo z Richterjem ter se norčeval iz njegovih izvajanj. Izjavil je konečno, da rad prevzame vso odgovornost za kraljevo odločbo. Nadaljni govorniki bo večinoma pritrjevali ministru, le posl. Bar t h je rekel, da bi moralo ministerstvo preprečiti tako vladno odločbo, če mu pa to ni bilo mogoče, naj poda demisijo. Protestanška sodba o zakonu proti jezuitom. Nemški katoliški centrum je, kot smo poročali, te dni obnovil svoj znani predlog, naj se že vendar enkrat razveljavi vsem nazorom Bvobode nasprotujoči zakon proti jezuitom. O tem predlogu katoliškega centra piše sedaj švicarski protestant urednik Bopp mej drugim to-le: »S predlogom se hoče temeljito zagotoviti popol .10 svobodo vsaki veri. Pred celim svetom se jasno potrjuje dejstvo, da svobodomiselstvo, koder je na vrhuncu, ne priznava niti najprimitivneje, najide-alneje svobode, posebno ne verske, in da izvaja povsem tak usoden pritisk, kakoršnega obdolžuje druge .. . Bolj idealnega in pravičnega si ne moremo misliti nobenega predloga, kakor je ta katoliškega centra. Z njim Be osmešijo vse svobodomiselne stranke ne samo v Nemčiji, marveč tudi v Švici.« Kako so zbodle te besede protestante v Nemčiji, je pač najboljši dokaz odgovor »Augeb. Postzeitung«, ki pravi, da Bopp ne pozna razmer v Nemčiji in da se protestan-tje raje odreko gotovim koristim, ki bi jim jih nudil centrumov predlog, nego da bi dovolili katolikom večjo svobodo. Kriza v Italiji. Včerajšnji rimski listi poročajo, da kralj no bo sprejel demisije ^anardellijevega kabinet«. To se zgodi bržkone zaradi tega, ker mu ni lahko dobiti mož, ki bi v sedanjih razmerah hoteli prevzeti vladno krmilo. Govori se torej, da se bo popolnilo edino le izpraznjeno mesto ministra za javna dela, vse drugo ostane pri starem. Za to mesto se baje ponujajo trije kandidatje, a kralj se ie ni odločil za nobenega. Seveda se sedaj ie ne razmotriva vpraianje, kaj poreče na to poslanska zbornica. Gotovo je, da tudi sedaj ne bo marala za predsednika vladnega kandidata Villa in bo vlada morala priti na površje z drugim, večini bolj priljubljenim možem. Iz drugih virov se poroča, da je kralj pregovoril ministerstvo, da je umaknilo svojo prošnjo za demisijo. Portfelj ministerstva za javna dela bodo izročili kakemu senatorju. Kralju bližje stoječi krogi sami priznavajo, da je radi skrajno nezdravih razmer nemogoča sostava novega kabineta. Izpočetka ae je sodilo, da bo kralj ugodil želji Zanardellijevega kabineta in Zanar delliju iznova poveril sostavo novega kabineta. To so kralju svetovali tudi drugi politiki, s katerimi se je bil posvetoval. A ne-vspeh pri razgovorih je kralja uveril, da sostava novega kabineta ni mogoča. Iz brzojavk. Poslanca & t e i n a je shod zaupnih mož vBenemške stranke za zahodni del Češke pozval, naj odloži, svoj deželno-zborski mandat, in je izrekel grajo&chtt n e r e r j u. Shod se je vršil v Trutnovem. Navzočnih je bilo 400 zaupnikov. Tudi Wolf je bil navzočen. — Obstrukcijav grški zbornici. Opozicija v grški zbornici je pričela z obstrukcijo. Včerajšnja seja je trajala celo noč. Poslanec T r i k u p i s je oklcfutal poslanca Budu-risa. — Klofute v amerikanskem s e n a t u. Iz Washingtona se poroča, da so tudi v ondotni zbornici prišle v navado klofute. Poslanec Mac Laurin je očital poslancu Tillmannu, da vedoma laže. Tillmann je skočil raz svojega sedeža na Laurina, nakar sta Be pričela oba poslanoa pretepavati. Le s težavo so ločili razburjena poslanoa. — Dveletna vojaška služba. O upe ljavi dveletne vojaške službe se vrši burna debata v francoski zbornioi. — Proti nemškemu carinskemu tarifu. Berolinsko mesto je prevzelo inicijativo, da organizira skupni protest nemških mest proti nemškemu carinskemu tarifa. — De želnozborske volitve na Nižje Avstrijskem se bodo vršile 5. avgusta. Pri volitvah nastopijo protikrščanBki elementi združeni. — Tolstoj Be zopet boljše počuti. Nekateri celo upajo, da bo okreval. — Miss Ellen Stoneje baje sedaj vender izpuščena in je prišla, kakor brzojavljajo iz Carigrada, v Strumza. — Dalmatinski ces. namestnik. Imenovanje ministerskega svetnika barona Handla za ces. namestnika v Dalmaciji je gotova stvar. — Delegaoije se snidejo meseca maja v Budimpešti. Dopisi. Iz Dola, 10. febr. (Odgovor »Slo venskemu Narodu«.) Na znani obrekovalni način predbaciva meni »Slov. Narod«, kakor da jaz ne bi bil hotel iti obhajat neke deklice v deset minut oddaljeno vas. Koliko je na tem resnice, se lahko vsak iz sledečega prepriča. V Klečah, pičle pol ure oddaljeni vaBi, je ležalo za jetiko bolno dekle. Na prošnjo, naj grem bolno obhajat, sem šel in prejela je trikrat svete zakramente in papežev blagoslov. — Koncem meseca septembra 1901 imeli smo tridnev-nico pod vodstvom preč. g. P. Verhovca; tudi gospod pater je bil naprošen in jo je epovedal in previdel. Nekoliko časa po tri dnevnici pridejo pome; hitro vzamem burzo in grem obhajat. Kmalu na to pošljejo zopet pome. Jaz jim rečem: »Saj ni dolgo, kar sem jo obhajal, in saj je bila trikrat obhajana; ako pa le zelo želi, in če ji bo zelo slabo, bom zopet prišel « Med tednom umre deklica. Ko so mi prišli to naznanit, vpra Sam jih, zakaj da niso pome poslali, ko ji je bilo slabo, a dobil sem odgovor: »Zato ne, ker ni bila za sveto obhajilo.« Toliko resnici na ljubo! Karol Ceme, župnik. Iz Radovice na Belokranjskem. Občinsko predstojništvo občine Radovica od ločno obsoja vse napade in nagromadene laži v »Slov. Narodu« lanskega leta št. 262 in št. 22. tekočega leta istega lista proti našemu preč. gospodu župniku in predsedniku krajnega šolskega sveta na Radovici, ker gospod župnik oziroma krajni šolski pred- sednik skrbi za to, da bi ljubi mir obranil med ljudmi in da bi tudi iola procvitala. Zaradi tega izreka občinsko predstojništvo veleprečastitemu gospodu župniku in gospodu šolskemu predsedniku vso čast in zvestobo. Županstvo občine Radovica 6. februvarija 1902. K r a m a r i č, župan. Marko G e r š i č , Martin Vo u k , Martin V u k i i n i č , Jurij R e ž e k , obč. svetovaloi. Izpred sodišča. Kaznovano liberalno psovanje. Župnik Kosec iz Kamnja pri Gorici je tožil Antona Vodopivca iz Kamnja, ker mu je Vodopivec očital celo vrsto grdih reči, očividno nahujskan od goriških in vipavskih liberalcev, s katerimi ima zveze, in ga je nekoč iz Bvoje hiše skoro da b surovo silo iztiral. Vodopivec je dobil za to tri tedne zapora. To je bilo pa Vodopivou baje še premalo. Na dotični obravnavi je župnika Vodopivec dolžil napeljevanja prič h krivemu pričevanju. Zastopnik župnika Kosca dr. Brejc pridržal Bi je pravico tudi radi tega nastopiti proti Vodopivcu in rezultat je bil, da je bil Vodopivec, katerega so na cedilu pustile lastne priče, znova obsojen še na 14 dni zapora. Pesem o sv. Janezu. Janezu Gostifii se ne more očitati, da ni dober pevec. Rad poje in tako je tudi nek petek pel mimo Domžal v fantovski družbi lepo pesem o sv. Janezu. Prav postavil se je, saj je bil oblečen v vojaško bluzo. Takrat pa je prišel mimo že 7krat kaznovani Lorenc Rokave c. In ta Rokavec je kar prepovedal f*ntom peti, češ »v petek se peti ne sme«. Gostiša je bil pa druzega mnenja in je dejal, da je pesem le od sv. Janeza in da se svete pesmi tudi v petek lahko pojo. Ro-kavcu pa ni bdo na poti samo petje, ampak tudi vojaška bluza Gostiševa. »Kaj boš nosil tako bluzo kot general«, ogodrnjal je Rokavec G^stišo, »kaj boš tak po kmetih hodil, ki nikdar še vojak nisi bil!« Dvojno kruto razžaljenje je tako sitni Rokavec zadal Gostiši. Ni bilo dovolj Rokavcu, da je žalil pevsko Gostiševo čast, sedaj mu je še očital, da nikdar pri vojakih ni bil in vender Gostiša ni bil navaden infanterist, ampak je služil celo pri kanonirjih, kjer je treba izredno močnih ušes. Z zaničevanjem je Gostiša stegnil roko in sunil Rokavca proč od sebe. Rokavec pa je menda ravno tega čakal. Kakor pravi neka priča, je Rokavec bliskoma skočil na Gostišev hrbet, »kar zavrtela sta se in iertig je bilo«. Janez Gostiša je bil nevarno z nožem osuvan tako, da je tri tedne »voreng« ležal. Rokavec je danes dobil za to 15 mesecev težke ječe primerno poostrene s posti, da se bo bolj na petke spominjal. Stavka v Turinu. Včerajšnje naše poročilo se je potrdilo. Stavka v Turinu se širi. V stavko je stopil tudi del delavcev po železniških delavnicah in stavci. Vlada je v delavnice poslala vojake in je sklicala en razred rezerve. Oddelek stavkujočih je pod vodstvom poBlanca M o r g a r i j a poskusil prevreči tramvajske vozove, a ga je prepodila kavalerija. Sedaj vlada baje zopet popoln mir. Štrajk se je začel pri delavcih v predilnicah. Da bi ga zatrli, so dali po noči od 20. do 21. februvarija zapreti vse predilne delavce, ki niBO imeli dela. To je druge razburilo. Od začetka je bilo le 1000 štraj-kujočih, zdaj pa naenkrat okoli 5000, ker so tudi delavke iz predilnice HcfTmann in Poma pritisnile zraven. Agitacija je postala burna, ko je stražnik ranil neko delavko na nogi, in ko bo aretirali nekega pijanca. Policija je zdaj resno nastopila, ljudstvo je začelo bežati. Pri tem so pohodili neko dekle. Zdaj je prišlo vojaštvo. Delavska voditelja Casalini in Mofri sta mirila ljudi, Morgari je pa burno hujskal na oblast, na kapitaliste in na policijo. Množica mu je živahno pritrjevala. Kruh za mesto kupujejo peki na deželi, ker pomočniki ne delajo. 22. februvarij je bil nekoliko mirnejši. Strajkujoči so nagovarjali tramvajske voznike, naj nehajo z vožnjo, a ti se niso udali. Zvečer pa se je začela zopet živahna agitacija. Prodajalnice so zaprli. Župan je miril prebivalstvo, da je preskrbljeno za kruh. Nemiri na Španskem. Iz Španije danes ni natančnih verodostojnih poročil. Nekatera poročila trdijo, da je v Barceloni zopet začel voziti tramvaj, da so tiskarne pričele delovati, druga poročila zopet javljajo, da včeraj meščanska garda v Barceloni streljala na stavkujoče, lii so hoteli oprostiti zlikovca, ki sta vrgla dinamitno bombo v samostan pri Sariji. Nekaj oseb je bilo mrtvih, nekaj ranjenih. Iz Madrida se javlja, da daneB pri-čno ondi splošno stavko, druge vesti pa trdijo, da se je mnogo madridskih delavskih društev izreklo proti splošni stavki in da v Madridu vlada mir. Časnik L' socialista« dvomi nad vspe-faom splošnega štrajka ter pravi, da bi stal toliko denarja, da ga delavci ne morejo nabrati. V Castilione ao ae delavci in delo-dajalei pobotali, daai so prišli anarhisti iz Bilbao jih hujskat. V okolici Barcelonski se baje stavka razširja. Aretiran je predsednik delavske zveze Resvo. Mesarjem, tki niso hoteli prodajati mesa, so vzeli koncesijo, s>tavkujoči so hoteli zažgati samostan sv. Klare in so za to polili porto a petrolejem. Iz C e r v e r e se selijo bogatejše rodbine. Velike previdnosti jim je treba, da jih množca ne spozna. Ker se boje v mestu na vlak, gredo nekaj postaj ■ven. Ničesar ne morejo nesti seboj. Največ jih beži v Francijo, zbežal je tudi socialistični voditelj Izak (I) Bale iz strahu, da ga ne primejo. V Saragossi vlada med stavkujočimi velika revščina. Delavci sedaj poživljajo tovariše v drugih krajih, naj jim pomagajo. Železniški tir je zastražen. List »Herald« napada vlado, ki ne pusti, da bi se iz Barcelone poročala popolna resnica. Samo pri telefonu se izve kaka resnična beseda. 20. t. m. je po vlad nem poročilu bilo v Barceloni vse mirno in vlada je izražala upanje, da se kmalu štrajk konča. V Castilione je bilo Bkupno posvetovanje delavcev in delodajalcev, a še tisti dan se je zopet začelo gibanje. Na vladno povelje nočejo delavci delati. V nekaterih krajih izplačujejo delodajalci delavcem plačo za ves prošli teden, da bi jih pomirili za privedli nazaj. Časnikarji poskušajo vse, da omogočijo izhajanje listov. V provinci je mnogo aretacij. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. februvarija. Nova trdnjava tržaških Slo ven «ev. Včeraj smo brzojavno sporočili, da je »Zavod sv. Nikolaja«, ki stoji pod spretnim vodstvom domoljubne gospe Š k r i n j a r -j e v e, kupil hišo z velikim vrtom v Rocolu za kupnino 50 000 K. Danes došla nam »Edinost* pravi o tem veselem dejstvu: Ta nova gospodarska pridobitev tržaškega Slovenstva je toliko pomembnejša, ker je kupljeno poslopje pripravno za morebitno bodočo Solo, veliki vrt pa za poletne veselice. Baspulčco modemokracija v Avstriji se napenja, da bi glo-rificirala tržaške namere. V kolikor se tiče splošnega štrajka, mora tržaškemu delavstvu dati vsakdo prav, vsaj je bila pri tem splošnem štrajku celo večina nesoc.-dem. delavstva, poročila o krvavih nemirih v Trstu pa so na soc - dem. shodih proračunjena bolj na hujskanje, kakor pa na trezno, resno skrb za trpeče delavstvo. Tudi v Ljubljani «o soc. dem. včeraj priredili v kazinskem steklenem salonu shod, na katerega dnevni red bo dejali: »Štrajk v Trstu«. Poročevalec je bil mož, katerega pero za denar služi liberalno-kapitalističnemu »Narodu«, ki pa, dasi plačan od »Narodne tiskarne«, še nastopa kot zaupnik soc.-dem. V »Narodu« goji cvetke liberalne žurnalistike in zastopa v prid liberalcem »Narodovo« tendenco, katero je svoj čas sodrug Kristan neusmiljeno raz-bičal. Sodrug Linhart iz »Narodne tiskarne« je govoril. Novega ni dosti povedal. Novo je bilo, da se je jezil, da so nekateri listi krivdo na nemirih od delavstva zvalili na »mularijo«, »ki je tudi ljudstvo in je pri tržaških dogodkih hotela pokazati, da je tudi tu«. Za postopanje tega »ljudstva« ni imel Linhart Beve nobene grajalne besede. Ali je torej ta mularija delala povsem korektno ? Razume se, da je ta najnovejši dr. Tavčarjev prijatelj ostro napadal vlado in da mu postopanje slov. poslancev, ki niso hoteli glasovati za to, naj se izjemno stanje takoj odpravi, ni bilo prav, kar seveda poslance nič ne briga. Zanimivo je, da je član uredništva »Narodovega«, ki je sicer v prav dobrih odnošajih s častništvom , dejal o častnikih, da je »kasta oficirjev, ki po navadi sovraži in nasprotuje vsemu, kar ni častniško«. Mi se o pravilnosti ali nepravilnosti te trditve ne bomo prerekali, zanimivo je le, da je to enkrat izrekel član »Narodovega« uredništva. Zadiral se je Linhart tudi v poslanca S p i n č i č a radi njegove interpelacije, zakaj se je nagla sodba v Trstu razglasila le v laškem jeziku. Linhart je o grofu Goessu ponavljal nekatere besede, katere je v drž. zboru govoril drž. poslanec Ellenbogen. Vladni zastopnik je bil mnenja, da Linhart nima tiste prostosti in da kar trdi dri. poslanec, ni še pripuščeno trditi kakemu dragemu, ki ni drž. poslaneo, ter je radi nekega izraza o grofu Goessu shod razpustil. Nastalo je precejšnje razburjenje, ki se je pa skoro poleglo. Shod je bil precej dobro obiskan, ker je dnevn red »Štra|k v Trstu« privabil mnogo radovednežev. Tiskovna pravda. Iz Celovca, dnč 24. febr. Dne 6. sušca se vrti pred tukajšnjim porotnim sodiščem večja tiskovna pravda. Izdajatelj nemčursko-»bauernbundar-skega« lista »Bauernzeituog«, lutranec R. Bertschinger, toži bivšega odgovornega urednika kons. lista, kaplana A. bohaderja radi razžaljenja časti, ker je »Land-bote« imenoval »Bauernzeitung-o« »LUgen-blatt« Znamenje časa. ueljeki od veti .u dr. Mravlag naznanil je graški odvetniški zbornici, da se po preteku postavnega obroka treh mesecev preseli v — Maribor I Ta mož, znan po svojem nastopu v tiskovnih pravdah proti Slovencem, zaslužil si je s tem lepo svoto denarja in tudi že nakupil slovensko posestvo z vinogradi zunaj Maribora. Porotniške razmere mariborske obetajo mu menda tudi še boljšo žetev, kakor v Celji! Okrajna bolniška blagajna ▼ Kranja. Ker je dveletna doba delegatov okrajne bolniške blagajne v Kranju potekla, razpiše podpisano načelništvo z ozirom n § 29 blagaj ničnih pravil in z ozirom Bklep v seji dne 17. svečana 1902 nove litve delegatov, ki se bodo vršile takoi Dne 2. marca 1902 ob polu 11. dopoldne v Kranju za občino Kranj, ob uri popoldne v Naklem za občino Naklo. D n e 9. m a r c a 1 9 0 2 ob 9. uri dopo ludne v otražišču za občino Stražišče, ob 11. uri dopoldne na Jami za občino Mavčiče. Dne 16. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Čirčičah za občino Hrastje, ob 10. uri dopoldne v Vogljah za občino Vo-glje, ob 11. uri dopoldne v Hrašah za občino Smlednik, ob 2. uri popoldne na Lu žah za občino Šenčur, ob 4. uri popoldne v Cerkljah za občino Cerklje. D n e 2 3. marca 1 9 0 2 ob 9. uri dopoldne v Britofu za ob čino Predoslje, ob U. uri dopoldne^ v Preddvoru za občino Preddvor, ob 4. uri popoldne v Besnici za občin sv. Jošt. V izvršitev teh volitev — izvzemši v Kranju — pooblaščen je v smislu sklepa načelniške seje z dne 17. svečana 1902 blagajnik okr. bolniške blagajne v Kranju. Važnost poljedelstva je pač znana vsakemu Slovencu. A treba je, da se polje obdeluje pametno, da prinaša čim več koristi. Zato pa je zlasti v naših dneh treba dobrega pouka. Družba sv. Mohorja je poskrbela za ta prepotrebni pouk že z raznimi knjigami. Letošnje leto svojim udom zopet poda tako delo, namreč Rohrmanovo: »Poljedelstvo. II. del. Posebno poljedelstvo«. Slovencem že dobro znani pisatelj je imel pred očmi naše domače gospodarske razmere in potrebe naših oratarjev. Knjiga bo govorila zlasti o rastlinah in nas bo seznanila oe le z rastlinami, ki so za poljedelce važne, ampak tudi s pripomočki, ki so potrebni za uspešneje pridelovanje posameznih kmetskih rastlin. Ves pouk bo razdeljen v tri dele: 1. pridelovanje njivskih rastlin, 2. obdelovanje travnikov, 3. obdelovanje pašnikov. — Iz tega je razvidno, kako važna je knjiga za vsakega slovenskega kmetovalca. Naj bi je ne manjkalo v nobeni slovenski hiši! — Ravno sedaj je čas, pristopiti družbi sv. Mohorja. Naj noben kmetovalec, noben prijatelj kmetijstva ne zamudi, vpisati se v Mohorjevo družbo. Čim več nas se bo združilo, tem večja bo korist, ki jo bo naš narod od družbe imel I Kdor Be torej še ni oglasil, stori naj to t a k o j I Opustitev mešanih vlakov na juž. železnioi. Južna železnica še letos opusti mešana vlaka št. 100 in 101 mej Ljubljano in Mariborom, mesto nju pa uvede osobna vlaka, ki bota ob istem času odhajala iz Ljubljane oz. iz Maribora, a prej dospela na svoje mesto. V Opatijo je došel v nedeljo veliki vojvoda Luksemburški b soprogo. Dne 10. marca pričakujejo ondi dohod rumunskega kralja Karola. Občinske volitve Volovska - Opatija. Za te občinske volitve zopet ruje v prilog laški stranki znani dr. K r s t i č. »Edinost« pravi, da mu laflka stranka plačuje 100 gld. na mesec. Zmaga je hrvaški stranki zagotovljena, ako vsi volivci store svojo dolžnost. Arhitekt Jager ▼ Ameriki. Ivan J a g e r, brat č. g. župnika v Mineapolisu, je prišel s Kitajskega v Ameriko, kjer se mudi začasno pri svojem bratu. Gosp. Ivan Jager, ki jc vrl arhitekt in jako spreten risar, je bil poslan od avstrijske vlade v Pekin, da je tam nadziral zgradbo novega poBla-nifikega poslopja. Poskušnja vin is rasnih vinorodnih krajev na Kranjskem Shodu zaupnikov društva za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju, ki bo v četrtek dne 27. t. mes. ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani (na rotovžu) in na katerega uljudno vabimo tudi vse tukajšnje gostilničarje in druge interesente, bo sledila tudi poskušnja raznih najboljših vin iz znanih vinskih goric na Kranjskem. S tem bo marsikomu dana prilika, posebno gostilničarjem, prepričati se, kakšne vrste vin se sedaj na Kranjskem pridelujejo in kam se jim je obrniti, če hočejo svojim gostom kozarček posebnega vinskega pridelka predložiti. * Ljubljanske novice. Napad na nadkomisarja g.Wratschkota. Na včerajšnjem socijalnodemokratskem shodu v kazini bi bil skoro nadkomisar gospod Wratschko, ki je razpustil shod, dejanjski napaden. Nekdo je vrgel proti njemu krožnik, katerega so pa drugi še ob pravem čsbu ujeli, predno je mogel zadeti gospoda Wratschkota. Da ni nedostajalo psovk, se - razume. — Nemškegledal. predstave bode tudi v prihodnji sezoni vodil ravnatelj Wo lf. — Novo tambu-r a š k o društvo »Triglav« se je osnovalo v Ljubljani. — Cestnijarki na barju se izčistijo. otroški za to bodo znašali 2000 kron. Dela, ki se bodo pričela spomladi, se oddajoofertnim potom. — Nepošteno deklo J. C., uslužbeno pri gostilničarju Kalanu, so radi tatvine 40 kron zaprli. — N a š 1 i so v gledališču zlato za pestnieo. Ustavljen vlak- Pri št. Petru na No tranjskem je železniški čuvaj včeraj s streli obvestil brzovlak, ki je vozil iz Trsta na Dunaj, naj se vstavi. Vlak se je vstavil. Konstatiralo se je, da je bil železniški tir poškodovan. V vlaku je bil nadvojvoda Karol Šte fan. Is 8enožeč, 18. febr. Ker ima »Slov. Narod« tako veselje, da blati katoliške učitelje, omenjamo mu, da se nad glavo »korenito poboljšanega«, pred par meseci nad-učiteljem v Senožečah imenovanega moža že nekaj dni zbirajo sivi oblaki. Koj, ko je ta vneti pristaš liberalne stranke senožeške grom začul, se je podal k merodajnim ko-rifejam te stranke moledovat, da bi mu vsled njihovega upliva ta silni grom raz glave prepodili in pretečo mu nevihto tem-perirali, kar pa bo težko šlo, ker sega na dotičnem barometru temperatura vsled soparnega ozračja skrajno doli pod ničlo. Za stradajočo rodbino pok. gosp Drag. Jesenkota nam je izročila: »Vesela družba pri Vosperniku« 10 kron, in dva neimenovana po 2 kroni. Hvala lepa I ProBimo lepo nadaljnjih darov, ker je sila uboge vdove s sedmimi nepreskrbljenimi otroci res nepopisna. Umrl je na Dunaju 23. t. m. predsednik akcijske družbe belopeške g. Robert M e e b o 1 d v 74. letu. Bival je večkrat v Beli peči. Semenj v Črnomlju Letošnji velikonočni veliki semenj Be vsled praznika Marijinega oznanjenja vrši v Črnomlju v ponedeljek dne 2 4. marca 190 2. Kot sokrivoa umora otroka bo prijeli te dni posestnika sina Ign. Kastelica iz Leševja pri Krki. Kastelica so 1. 1895 ob enem z morilko Marg. Kuhel že prijeli, a ga radi pomanjkanja dokazov oprostili. Izdala ga je sedaj v Gletno ječo obsojena Kuhel. Položaj v Trstu Nekaterniki so se jako bali, da se preteklo nedeljo ne bi ponovili kaki nemiri, vender je ostalo po Trstu vse mirno. Konsignirana sta bila dva bataljona vojakov. Listov ni treba več cenzuri predložiti tri ure pred izidom, ampak samo eno uro pred izidom. Včeraj ob 8. uri zju- traj so odplule iz Trsta ondi zasidrane vojne ladije. Predsednik »Lloyda« B e c h e r in predsednik pomorske oblasti sta odpotovala na Dunaj, kamor ju je poklical na pogovor ministerski predsednik. V soboto je bilo v Trstu aretiranih 24 oseb. Avtomobil - omnibusi ▼ Gorioi. Nek dunajski podjetnik namerava uvesti v Gorici v promet električne avtomobil-omni-buse. V vsakem avtomobil - omnibusu bode prostora za 30 oseb. Burska vojna pride na vrsto v mej-narodni panorami že v četrtek in bo razstavljena ta zanimiva serija celih deset dni, do konca drugega tedna. Predočevali se bodo posebno prizori z bojišča pri Spionskopu, Kimberleyu in ob reki Tugeli. V Zagrebu je bila ta serija tako številno obiskana, da so morali večkrat zapirati vrata razstavnega prostora. — Turkestan in ruska osrednja Azija je razstavljena še jutri. Učiteljska služba je razpisana do 25. marca na dvorazredniei v Poljanah nad Škofjo Loko. Prošnje sprejema okrajni šolski svet v Kranju. * • • Najnovejše od raznih strani. Vas pogorela. V bližini Moskve je popolnoma pogorela vas Peški. Pet oseb je zgorelo. — Vojaštvo in cerkvene pesmi. Nek praški list javlja, da je na ondotno garnizijo prišlo povelje, naj se pri pevskih vajah med vojaki uvede tudi petje cerkvenih pesmij, da bodo mogli vojaki peti pri cerkvenem opravilu. — Strašni prizori v Petrograd u. Dan na spomin ustanovitve petrogradske univerze je bil jako krvav. V nekem ljudskem gledališču je prišlo do krvavih prizorov. Dijaki so pričeli brati proklamacije ljudstvu. Nakrat je množica naročenih hlapcev planila na dijake in jih strahovito razmesarila. 20 težko ranjenih so prenesli v bolnico. Nek dijak se je ustreliL — Častni grobzaHoluba. Dunajska mestna občina je sklenila pokopati umrlega dr. Emila Holuba v častnem grobu. — K smrti na vešalihje obsodilo sodišče v Sarajevu Gligo Kujmudici, ki je umoril svojega očeta. Telefonska In brzojavna poročila. Rakek, 25. febr. Župan Modie zopet enoglasno voljen županom, v starešinstvo pa Ivan Fatur, Lud. Ševar, Janko Jeglič, Janez Bajt, Matija Matičič in Janez G o-deša. Dunaj, 25. febr. Današnje nadaljevanje proračunske debate ni do sedaj prav nič zanimivo. Od slovenske strani je še oglašen k besedi poslaneo Ploj, od češke pa dr. Stransky. Ta dva govora bodeta zaključila proračunsko razpravo. Tudi minister Bohm Bawerk je oglašen k besedi. Dunaj, 25. febr. Z ozirom na to, da je za specijalno debato oglašenih nad 600 govornikov, so se pojavile velike težave, kako naj bi se govorniki uvrstili. Danes je bil radi tega, kakor smo že včeraj javili, sestanek načelnikov strank. Od oglašenih govornikov bode komaj polovica prišla k besedi. Dunaj, 25. febr. Agrarci silijo vedno silnejše na to, naj se vprašanje o terminski kupčiji reši še v tekočem zasedanju. Danes se radi tega vrši pogovor prizadetih resortnih ministrov s pododsekom in z vodji agrarcev. V dotični seji bode vlada razkrila svoje namene. Rim, 25. febr. Velika večina tukajšnjih delavcev je zavrgla predlog o splošni stavki. London, 25. febr. Iz Pretorije poročajo, da je 300 Burov prodrlo vrsto stražnic mej Frankfortom in Wrede. Več Burov je ubitih. Njih trupla so Buri odvedli seboj. Dewet se nahaja sedaj ob reki Wilge. Meteorologifino porodilo. niibsl D*d morjem H06 2ra,tr.dnn znfni tlak 736-0i 3 | Cm oja-S ' mtuii Stanj« barometru v um. 24j~5 zvo6. | "734' uei 7. zjutr. I 730 6 '2. popol.| 729 2 r?tcr» OUtju Veiuri S«lo — 1 0 1 si. severj 161 si. juh. 1-41 » Srednja včerajšnja temperatura — M", norma!«: 0*7* sneg dež II i 06 Žitne cen© ' dni 24. februvanja 1902. " " jesen........8-50 , 8-65 R*« Pomlad.......n 774 , 7;76 , „ jesen.........1 ll> » ' Rorum za maj-junij...... 6*84 „ 6-65 Oves za pomlad........7-90 „ 7-91 , , oktober........ 798 „ 800 Na budimpeitanski borsi: PSenica za april.......K 9 44 do 9 46 , , oktober....... 8 32 „ 8-33 Ri »a april......... 7 67 , 7 69 . . oktober........ 6 92 „ 693 dves ta april.........7 59 , 7 60 , , oktcber........ 6 30 „ 6-32 Koruza za mai........ 6 34 „ 6-26 . , julij........5-49 , 6E0 (Efektiv.) . Dunajski trg. Plenica banalka...... K 9-60 do 10 20 . julne iel.......,9 80 ,11-20 Rž „........ 7-30 , 800 Ječmen ,......... 720 „ 860 •„ ob Tisi ......n 6*5 „ 7-7 > Koruza ogerska, stara...... 5-65 „ 5-70 , , nov* .,...., 5 60 , 5-76 Cinkvant . stara.....6"66 , 700 , , nova ..... 6-30 „ 6-50 Oves srednji........„ 7-85 , 805 Fiiol............ 775 , 1075 Dunajska borza dn6 25. februvarija. Skupni državni dbife v notah.....101o0 Skupni drlavni dolg v srebru.....101-35 Avstrijska zlata renta 4%......120-75 Avstrijska kronska renta 4%.....98-90 Ogerska zlata renta 4%..............120 05 Ogerska kronska renta 4%......97- hflffP vkositarnihSkatljicahza \JVJIlliJttf l/C- razprodajalce in lastno uporabo se tloljč pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 2ii8 5 12—7 Vnanja naročila proti povzetju. Trgovski pomočnik, oziroma vodja filijalke, se sprejme pri Gospodarskem društvu v Trnovem na Notranjskem, kamor je tudi ponudbe vpo slati. Vešč mora biti manufikture in mešanega blaga popolnoma, da lahko sam deluje. Oženjeni imajo prednost, posebno kateri bi vloždi malo kavcijo. 253 3-1 pošfna in brzojavna želi dobiti primerno službo. Je zmožna tudi samostojno poslovat1. 245 3—1 Ponudbe prosi pod , Ekspeditorica A Z."' na upravništvo »Slovenca«. frgovski učenec V trgovino z mešanim blag im na deželi (Dolenjsko) se sprejme takoj priden deček iz poštene hiše, ki zna dobro brati, pisati in računati. Naslov po^ iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 246 3—1 Vsako število kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu. 124 20-12 Anton Deghencjhi lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca" Dunajska cesta, Ljubljana. Spretni zastopniki se sprejmd! * ji j boljša uporaba mleka! Kar največ in najfinejšega surovega masla ! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; 136 62-5 v Parizu 1900 „Grand Prix". 'A milijona tacih strojev v rabi! Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa - Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne brožure brezplačno. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26. Št. 5696. 188 3-3 Ustanova za vojaške sirote. Pri mestnem magistrata ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Josip Suehnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 75 K 60 h Pravico do to ustanove imajo ubog« sirote vojaškega rodu, nai bodo zakonske ali pa nezakonske, in je prošnje za podelitev taiste vložiti pri tem uradu do 4. marca letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ioubljane, du<$ 8 februvarija 1901. Zahtevajte povsodi pristni WM „Cvekov brinovec i i od Franc Cvek-a v Kamniku. 240 10-1 Št. 2340. Razpis. 247 3-1 V Metliki je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika. S to sluibo združeni so dohodki letnih 1400 K. in sicer je v pokritje te svote za-gotovlien iz deželnega zaklada znesek 800 K, dočim sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala po 300 K prispevati v to Bvrho. Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika ter živino, ki so prižene tjekaj ob lelnth eemnjih ter tedenskih tržnih dnevih. Prosilci za to službo pošljejo naj svcje prošnje z dokazili starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti do dne 15. marca 1902 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 21. februvarija 1901. Št. 4729. 241 3-1 Podpisani mestni magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem : 1. Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 13 in 14 marca v ..Mestnem domu' na Cesarja Jožeta trgu in sicer 13 marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v LjUbljani, 14 marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. uri dopoldne. 2. Stavljencem, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozovejo k naboru, j& priti o pravem času in snažnim na nabirališče, ter naj vlože v pravem času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidate duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatjo (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij |§ 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.); e) enoletne prezentne službe (§ 25 — 29 voj. zak.). 3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enol< tne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne slu;bj pri glavnem, naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakoni izvirajoči^ dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znao ti razglas Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 17. februvarija 1903. HI ^ Velika Izber najfinejših slaščio in peoiva * i* Slavnemu p. n. občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da otvorlm a 1. marcem 1.1. na Glavnem triu štev. 6 i* ter priporočam vedno sveže, dobro ln oeneno blago. V filijalki $ Vsakovrstno pecivo se sprejemajo naročila, tičoča $ potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega, kakor tudi T kakor tudi vsakovrstni fini kruh slaščičarskega obrta. 9 na vago. Vedno bogata izber vsakovrstnih najfinejših slaščic. Rg- Rednim odjemalcem kruha dostavljanje na dom. "gS K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje 238 5-2 Jakob Zalaznik- Hc Štirikrat na dan sveže in okusno peoivo. * i Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril. 99 Menjaricna delniška družba 1EBCIIB" I., Hlollziile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2. Pojasnila ▼ vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie [mogoCe visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 16 Iidtjatelj: Dr. Ev|M Lasipe. Odgovorni vrednik: Ivra Rakoveo. Tisk .Katoliike Tiskarne t Ljubljani.