St. 768 Ttrst, sredo dne 1. maja 1912. Ljubljana. Lieto III. JUT NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK PnsamP7na fi uin »Jutr0“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in pm-rUsnllljilla ols U Vlil. nitih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ae sprejemajo. — Glavno uredništvo in u rrava je v Trstu, ul ca — Oom-merdale Št. 8 10, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve m dopiši. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali(“ v Ljubljan . — Po pošti sprejemano stane jJutro* mesečno K. 1.50. Setrtletno K. 4.50, celoletno K. 18.— za inozemstvo celoletno K. 28. . — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi: 1 mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. N. D. O. in Z. J. Ž. priredita o priliki proslave delavskega praznika 1. nAJMIKA danes v sredo, 1. maja 1912 ob ‘J. uri dopol. veliki manifestacijshi shod v dvorani „NARODNEGA -DOMA' v Trstu. — Po shodu se vrši mamfestacijski obhod po mestu z godbo N. D. O. in društveno zastavo, . Popoludne ob 2. uri • zbirališče pred. „Narodnim domom11, od odkoder odhod točno od 2 in pol uri pop. z godbo N. D. O. in društveno zastavo na Selu na veliki vrt konsumnega društva „ JADRAN“ pri sv. Jakobu, kjer se bo vršila velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom i. t. d. Pri plesu in veselici svira godba N. D. O. pod vodstvom gosp. Majcena. — Sodelovalo bo več pevskih društev, - Vstopnina na veselico za oseeo 40 stot. k plesu 10 vin. komad. Narodni delavcil Narodni železničarji! Prepričani smo, da se bodete na dan prvga majnika udeležili slovesne proslave našega velikega delavskega proletarijata ter obenem pokažemo, da smo pripravljeni vsikdar nastopati solidarno z vsem svetovnim izkoriščanim ljudstvom. Odbor N. D. O. Cdbor Z. J. Ž. Praznik dela. Puste in prazne bodo danes delavnice, zapuščene, tovarne, počivalo bo vsako delo, ker delavstvo vseh dežel in vseh narodov praznuje svoj praznik in t. zv. „possidentes“ morajo rešpektirati ta praznik, četudi ni v nobeni pratiki zaznamovan z rdečo barvo. • Zavedni proletarijat, ki je našel svojo moč v organizaciji in razredni solidarnosti, si je znal priboriti pravico do praznovanja svojega praznika in vsakdo, ki pravično misli in čuti, mu privošči to, kakor tudi želi, da bi se zboljšale sedanje razmere, da bi se vedno bolj zmanjševala velika nasprotja med kapitalom in delom, da pride doba, ko postanejo besede „liberte, egalite, fraternite (sloboda, enakost, bratstvo) vsebina in ne samo fraza, ki se rada izgovarja pri raznih svečanih prilikah, v vsakdanjem življenju se pa nihče ne ozira na njo. Slovensko delavstvo, posebno v Trstu, je razdeljeno v dva tabora : en del je organiziran na mednarodni, drugi na narodni podlagi. V razrednem boju, v boju za delavske koristi, za obstoj, se bosta našla gotovo oba skupaj in eni, kakor drugi praznujejo danes svoj skupni praznik, praznik dela, ali se ločujeta, kadarkoli prideta na dnevni red vprašanje narodnosti, kei' enim je narodnost nepotrebna dekoracija, drugim pa — vsebina.. Eni pravijo, da delavec nima in ne sme imeti časa za take „malenkosti“ kot je narodnostni boj, drugi pa ne morejo in nočejo mirno gledati zaničevanja slovenske narodnosti, zatiranja slovenskega naroda, katerega sestavni del so tudi oni. LISTEK. ljubimca pariška. (Nadaljevanje „NTostradama“). XII. Prokleto ime. „Oh, bila je samo strašna blodnja mojega ubogega sroa, ki se še vedno ni odvadilo upati! . . .“ Odšla je iz sobe. Ne brez zmrdavanja in kletvic, ki so mu jih izvabljale bolečine, pač pa z naglico, ki je pričala, kako se mu mudi oditi, se je Borever oblekel. Nato je šel v spodnjo izbo in našel tam gospo brez imena. „Hvala, gospa, hvala vam za gostoljubje in za lečilni balzam, ki ste ga dali na mojo rano. Zbogom". Nekak obup ji .je prešinil srce ; odgovorila je s sklenjenimi rokami in nežnim glasom: „Kaj ne, da se še vrnete? . . .“ Vztrepetal je. Vrniti se k ovadilki!. . „Ne verjamem", je dejal uaglo. Marija je sklonila glavo in solze so ji udrle iz oči . . . Pri vratih pa se je Roajal V tem je razlika, in ta razlika ni majhna. Ne sovražimo onih slovenskih delavcev, ki so organizirani na mednarodni podlagi, ker so tudi oni sinovi našega naroda, ali mislimo, da se slovensko delavstvo ne bi smelo izločiti iz težkega boja, ki ga bije slovenski narod za svoj obstanek proti .krutim zatiralcem. Veseli nas, da se je začelo slovensko delavstvo organizirati na narodni podlagi, simpatična nam je „ Narodna delavska organiza-cija“, bi naj bi se razširila po vsem slovenskem ozemlju in naj bi zbirala okolu sebe slovenski proletarijat, ki naj bi se boril za zboljšanje socijalnih razmer, ob enem pa tudi —- za slobodo slovenskega naroda. Narodna delavska organizacija v Mi Slovenskemu delavstvu je še prav živo v spominu, kakšne žalostne razmere so vladale v Trstu takrat, ko še ni bilo „Na-rodne delavske organizacije14. Slovenski delavec je bil brez zaslombe, brez pomoči; bil je popolnoma samemu sebi prepuščen, kajti nobena organizacija ni hotela zasto^ pati njegovih interesov. Bilo se je pa tudi bati, da bi se potom drugih delavskih organizacij slovensko delavstvo ne potujčilo in odtegnilo slovenskemu narodu. V tem žalostnem času, v tej usode polni dobi, se je porodilo v Trstu novo društvo, porodila se je N. D. O. Navdušenje za N. D. O. je vladalo takrat povsod. Ustanavljale so se povsod podružnice in skupine. Vse jugoslovansko delavstvo se je veselilo in 'z velikim navdušenjem pozdravljalo bojevnika za pravice jugoslovanskega delavskega ljudstva. Znalo je, kakšne velike važnosti in pomena je nova organizacija. zato se je jej pa začelo tudi pridruževati. Njena moč je naraščala bolj in bolj, le žal. da je navdušenje polagoma začelo padati. Samo hipno navdušenje ni koristno. Bilo je ravno tako, kakor na velikem morju, kadar vihar žene visoke valove, ko pa vihar potihne, je zopet vse mirno. Potem je bil med slovenskim delavstvom v Trstu nekaj časa mir. Nekdanje viharne navdušauosti ni bilo opaziti. Sedaj pa se je spet obrnilo na boljše. Zanimanje za N. D. O. začenja stopnje-valno naraščati. In ravno to je dobro znamenje. Delavec od začetka, ko se je N. D. O. ustanovila, ni bil še prepričan o živ-Ijenski potrebi organizacije, zato pa jo je tudi kmalu zapustil. Kadar je naval velik, je seveda težko popolnoma prepričati in podučiti delavca, zlasti slovenskega, ki mu v velikem številu manjka še ljudsko šolska izobrazba. Dandanes pa je drugače, ker članstvo progresivno narašča in se lahkeje dopove vsakemu poediucu, kaj je N. D. O. Kadar se delavca temeljito pouči, kadar se mu pokaže teoretično in praktično dobrote or-ganizaoije, takrat postane bojevnik in nobena moč ga ne more spraviti iz pota, na katerem se nahaja. Torej novo življenje! Novih bojevnikov je vsak dan več. Le hudo nam je pri srcu, kadar pogledamo po drugih pokrajinah, po drugih slovenskih deželah. Povsod je vse mrtvo, nikjer življenja. Danes na obrnil, kakor da se obotavlja. Uboga žena! Njene solze so ga skelele v dnu sroa In zdajci je planil k njej, prijel jo za obedve roki, sklonil se skoraj na kolena, poljubil te prozorne roke in zaihtel, ne vede zakaj : „Da, da! Vrnem se še, prisežem vam!“ In planil je na prosto . . . KIH. ltekrnti v škadronu. Burakan, Korpodibale, Strapafar in Trenkmaj niso bili pozabili sestanka, ki jim ga je bil napovedal Roajal de Borever pri Mirti, saj so vedeli, da Roajal ne daje svojih povelj za šalo. Vodila pa jih je tudi izkušnja, da pomenijo sestanki pri Mirti navadno pijačo in pojedine. Ko so,spremili kralja Henrika II. domov, so vzeli dični bratci v pravilnem spoznanju, da jim bližina Luvra ne more biti blagodejna, predvsem noge pod pazduho. Klateži so bili bogati oekinov, ki so jih' bili povrsti izvlekli iz kraljeve mošnje — ne da bi se je doteknili. Mošnja je bila delež poveljnika, zato so jo pustili pri miru. Toda druga reč jo bila s cekini, ki so bili v njej. „Kaj napravimo s tem zlatom, gospodje ?“ je vprašal Trenkmaj, ki je imel prvo besedo. ,Ali ga pojdemo zapit? Ali ga zajemo ? Ali ga zaigramo ? Ali plačamo dan L majnika, ko vSe svetovno delavstvo razmišlja in upira oči v bodočnost, danes na dan delavskega praznika, pa v resnici 'upamo, da se bo marsikateri trpin spomnil N. D. O., da bo marsikateri zahrepenel po njej, in da bo marsikomu težko pri srcu, da je pustil samo peščici ubogih delavcev bojevati se samim, mesto, da bi se jim pridružil in stopil ž njimi vred v boj za slovensko delavstvo. Ker znamo, da bi hotel biti že danes marsikdo v glavnem poučen o N. D. O., prinašamo izvleček i* pravil „ Narodne delavske organizacij e“: Intel iz pilKatodne delavske organizacije" Ime in sedež organizacije, poslovni jezik, i i. Organizacija se imenuje: „Narodna delavska organizacija” in' ima svoj sedež v Trstu. „ Poslovni jezik je slovenski in hrvatski oziroma srbski. § 2‘ ,,Narodna delavska orhanizacija“ razprostira svoje delovanje po vseh jugoslovanskih deželah zastopanih v državnem zboru na Dunaju (Primorski, Kranjski, Koroški, Štajerski in Dalmaciji) ter ima pra-vioo ustanavljati podružnice in skupine povsod v teh deželah, kjer se nahaja zadnst-no število udov (§ 11.) \a?uen org-anizaeije. §o »• .,Narodna delavska organizacija' je nepolitično strokovno društvo in ima na-meo: a) strokovno organizirati narodno delavstvu vseh strok brez razlike; h) varovati pravice delavcev kot takih in ščititi njih moralne in materijalne, tako posamezne (individualne) kakor skupne (kolektivne) interese v vsaki meri privatnega in javnega življenja; in sicer v javnem življenja tako ’ v razmerju nasproti državi, kakor v razmerju nasproti deželi in občinski upravi: o) ohraniti narodu gospodorsko in duševno krepke delavce in tako delavstvo sploh. Delokrog. 8 ... Omenjeni namen skuša „ organizacij a“ doseči z zakonitimi sredstvi, ki so sledeči: Posebna sredsva pa so: a) preskrbovanje brezplačnega pravo-varstva v prepornih slučajih, eventualno s pomočjo odvetnika (č. 3.): b) brezplačna posredovanja (preskrba) dela (zaslužka);' o) posredovanje v odnošajili med delodajalcem in delavoem v vsakem slučaju, ako to zahteva interes uda: d) izredne podpore in redne podpore iz raznih podpornih fondov ; e) društvene gostilne, prodajalne, hranilnica in posojilnica, tiskarna ter druga gospodarska podjetja: f) pouk, predavanja, čitanja in pogovori o vsem, kar je znanja vredno, sklicevanje shodov in prirejevanje družbinskih zabav; g) ustanovitev knjižnice; h) naročilo časnikov za potrebo udom in razširjenju poučnih knjig, posebno go- nekaj svetih maš, da odkupimo svoje grehe?“ Začeli so premišljati. Niti za hip jim ni prišla v glavo misel, da bi lahko spravili vsaj nekaj tega denarja za slabe čase. Trebalo ga je zapraviti, to je bilo neizogibno. Korpodibale je dejal, da pozna prekrasen kraj, ki je varen, ter se odlikuje po fini družbi in po vsem, kar je v pomoč kavalirju, ako si hoče olajšati denarnioo. — Družba se je vaala tem razlogom. , Ali najdemo kaj pijače ?u je vprašal vedno žejni Burakan. „Ali bo kaj jesti ?“ je šepnil vedno lačni Trenkmaj. , Ali bo kaj lepega spola ?“ je vzdihnil Strapafar, ki je bil nežnega sroa. „Vsega bo v izobilju, kakor v paradižu*, se je odrezal Korpodibale. Priznati je treba, da je vrli Lah nekoliko pretiraval. Umazana krčma v ulioi Fran-Buržoa, kamor je vodil svoje tovariše, ni odgovarjala niti od daleč njegovi poetični prispodobi. Toda naši klateži, ki so imeli na sebi vse naglavne grehe razen skoposti, ki je je nadomeščala razbojniška razsipnost, so imeli vsaj to krepost, da so se znali zadovoljiti z majhnim. Burakan se je navduševal nad kislim, vinom iz pariške okolice, Trenkmaj je primerjal klobasice s čudeži, a Strapafar ju klul pri vseh svetui- spodarskega značaja med ude, bodisi brezplačno, bodisi za nizke cene, izdavanje posebnega strokovnega lista; i) združenje (grupiranje) udov v posamezne skupine enakih ali podobnih strok; j) zveza z društvi in zavezami, ki imajo enak smoter v svrho skupne ureditve društvenih pravic onih udov, kateri prestopijo iz onega društva v drugo. Članom podobnih organizacij dovoli društveno vodstvo lahko porabo izobraževalnih sredstev in pravovarstvo, ako plačajo donesek, ki ga določi društveno vodstvo. Redna denarna sredstva so; § 5. a) vpisnina, ki jo mora plačati vsak na enkrat za vselej in ki znaša K 1; b) tedenski doneski rednih udov, katere doneske določa letni kongres, za sedaj se določajo za moška ude na ‘20 stot. in za ženske ude na 10 stot. ; c) doneski podpornih udov, kateri zna šajo 6 K na leto ; d) za člane društva, kateri dobivajo pravovarstvo in podporo od kakega drugega društva, sme društveno vodstvo ustanoviti poseben donesek za uporabo izobraževalnih sredstev; e) v dosego sredstev ad § 4 d) e) sme društveno vodstvo sporazumno z letnim kongresom določiti posebne doneske za one člane, ki se hočejo udeležiti teh ustanov. 1J) Izredna sredstva so: a) doneski ustanovnikov; ustanovnik postane vsakdo, kdor je plačal enkrat za vselej 50 K ; b) prostovoljni prispevki, darovi, ded-ščine itd.; c) dohodki veselic, predavanj itd.; ■ d) doneski navedeni v zadnjem odstavku § 4; e) dohodki iz poučnih knjižic, ki jih bo društvo izdajalo. Sprejem v drnstvo. § 7- Redni član organizacije postane lahko vsaka oseba moškega ab ženskega spola, ki je dopolnila 16. leto svoje starosti in ki spada v katerosibodi delavsko stroko. Kakor delavce, ki imajo pravico postati rodni udje, je smatrati tudi duševne delavce v javnih in privatnih službah. Ustanovnik (§ 5, B) a), ali podpornik (§ 5, A) c) postane lahko vsaka oseba, ki plača § 3 omenjeno ustanovnino ali podpornino. Kdor hoče biti sprejet kot ud, se mora oglasiti pri društvenem vodstvu. Ta določba velja za redne in izredne člane. Dolžnosti in pravice udov. § 8. 1. Vsak ud mora plačati enkrat za vselej vpisnino, ki znaša 1 K. 2. Vsak redni ud plačuje tedensko za sedaj 20 stot., ako je moškega, 10 stot., ako je ženskegB spola, pozneje pa donesek ki ga določi letni kongres, ustanovniki so tudi lahko juridične osebe. 5. Vsi udje, moški in ženski, imajo enako pravico do udeležbe pri društveni upravi in izvršujejo isto potom letnega kongresa in občnih zborov, posebno imajo (tudi ustanovniki in podporniki) aktivno in pas.vno volilno pravico glede društvenega vodstva, nadzorstva, pregledovalcev računov in razsodišča. kih, da nimajo nikjer tako ličnih natakario. Razvila se je orgija, ki je ne moremo popisati ; nato so se naši prijatelji spustili v igro s tuoatom ravno tako sumljivih eksistenc, razume se, da z dobrim namenom, obrati jih do golega. Toda izkazalo se je, da ti neznanci še prekašajo Trenkmaja, ki se je hvalil, da je prvi mojster v Parizu. In posledica tega početja je bila, da so vstali klateži od mize tako revni kakor svetopisemski preroki, naslonili se vsak v svoj kot in zaspali spanje pravičnih. ,Imamo vsaj lahko vest!u se je potolažil Strapafar. Ob devetih zjutraj so se zbudili in pozdravili beli dan z veselim zehanjem in preklinjanjem. Skrb jih ni morila. Saj so vedeli, da jih čaka pri Mirti Roajal de Borever. Dospeli so v ulico Lavandjer, obliža« vaje si ustnice že naprej in naštevaje si v mislih razne jedi in pijače, s katerimi bodo razsveselili svoje želodce. Okrog „Jegulje pod skalou je bila zbrana velika množica ljudi. Njih koraki so se nehote izpremenili v tek, in ko so stali ms lieu mesta, so obzijali in niso mogli verjeti svojim očem. Toda treba se je bilo vdati v dejstvo, najsi je bilo še tako žalostno : krčme bi bilo več ! Ta dan se jim Organizacijski statut. § JI. I S|mumh' iloloi-he. Organizacija se deli v strokovno iti upravno organizacijo. II. A) Strokovna organizacija. a) Splošne določbe, Organizacija v eni stroki. 1, Podlaga strokovne organizacije je ^strokovna skupina . . .“ It) Posebne določbe. Organizacija v eni stroki. 1. ,Strokovna skupina . . .* se ustanovi, če se je v kraju in njegovi okolici priglasilo vsaj ‘20 članov iste stroke. Odbor strokovne skupine obstoji iz najmanj 3 članov in ravno toliko namestnikov. V krajih, kjer ni dovoljno število članov ene stroke, da bi se ustanovila skupina, se ustanovi »odsek* že obstoječe bližnje skupine. e) Pravila, — Poslovniki. Vse instance strokovne organizacije imajo svoja pravila in poslovnike, kolikor ne zadoščajo splošna pravila N. D. O. B) I praviiii organizacija. a) Splošne določbe. 1. Podlaga upravni organizaciji je — * podružnica N. D. O. ‘2. Sve drage podružnice so podvržene ..osrednjemu izvrševal nemil odboru V l>. 0.“ v Trstu. 4. Zadnja in. najvišja instanca je — »letni kongres N. P. Ou b) Posebne določbe. 1. „Podružnica N. P. 0.a se ustanovi, če se je v enem in istem kraju priglasilo vsaj 30 članov, ne glede na to, ali obstoji tamkaj že stroknvna skupina ali ne. Odbor podružnice, obstoji iz najmanj 5 članov in ravnotoliko namestnikov. V krajih, kjer ima sedež kaka strokovna skupina, mora biti ta zastopana v odboru podružnice primerno številu svojega članstva napram celokupnemu članstvu do-tične podružnice. Za osnovanje podružnice je potrebno privoljenje deželnega in osrednjega izvrše-valnega odbora. Razmerje strokovne organizacije do splošne organizacije. § 17. Strokovne skupine niso posebna društva, a tudi ne podružnice „Narodne de-iavsge organizacije“, one so marveč le oddelki ene in iste organizacije. Vsled tega je kdo lahko ud organizacije, ne da bi bil ud strokovne skupine, ne pa narobe. Splošna organizacija podpira strokovno organizacijo bodisi gmotno bodisi s svojim vplivom in ima nadzorstvo nad njo. Vse drugo je razvidno iz notranjega poslovnega reda posameznih instanc strokovne organizaoije, ki ga sestavi društveno vodstvo. Vsi oni delavci, ki bi radi ustanovili bodisi podružnico, ali pa skupino N. I). O. so tem potom naprošeni, da se obrnejo pismeno na vodstvo .Narodne delavske organizacije* v Trstu, ul. sv. Frančiška št. 2., ki ,im pošlje natančna navodila. T rst-Primorje DELU ČflST! Vsako leto postaješ kolj prazničen in svečan, vsako leto si mogočnejši in impozant-nejši prvi majnik — praznik dela ! Prvi majnik je praznik veseljnega prole-tarijata, praznik vseli onih, ki s trudno roko kopičijo bogatstvo posameznikom, ki v potu svojega obraza polnijo nekaternikom denarnice ki noč in dan delajo za druge, sami pa pobirajo la male mrvice iz mize bogatega gospodarja. Vseli ouili, ki so zatirani lskorisčani, vseh onili ki so tlačeni in teptani, vseh onih, ki so zaničevani in gaženi. vseh onih ki morajo hlapčevati in služiti drugim, vseh teh je prvi maj prazničen dan! Prvi maj je praznik dela, slavlje dela ! Zato pa počivaj delo na tvoj praznik, slavi silo in moč, pokaži tvojo mogočno produktivno silo v kontrastu, namreč v počitku ! Tvojega slavlja naj ne moti drdranje vozov, ne ropot strojev, žvižg tovaren, tvojega prazničnega dne naj ne • skrunijo priganjači v industrijskih podjetjih, naj ne onečašča tvojega praznika pisarniško vrvenje, birokratična nadutost, tihota naj vlada na vseh onih kia-jih, ki so priča vsakdanjega trpljenja in boja ! Delo, ki si ustvarilo vse te stavbe, tovarne, podjetje, delo, ki si ustvarilo vse, na kar se danes s ponosom oziramo, ti delo stoj in praznuj tvoj dan! Ti pa žuljava roka, ti ubogi trpin, ti zaničevani proletarec, ki predstavljaš to produktivno silo dela, ti delavec, ki si ustvaril s tvojo žuljevo roko vse to, ti ki v prazniku dela slaviš obenem tvojo silo, zavedaj se tvoje dolžnosti in proslavi sebi in tovarišem dostojno ta dan! Saj ti si vendar stvaritelj napredka, tvoje roke so napravile vse, kar vidiš okoli sebe, na tvojem delu se je vzdignila vsa kultura, vsa udobnost, na tvojem delu sloni narodova bodočnost! In to tvoje delo slavi svoj dan! Temu tvojemu delu se klanja vesoljstvo ! Slovenske državne uradnike in uslužbence opoznrjamo na sklep bratov Čehov, ki so pretečeni teden sklenili, da se odcepijo od Nemcev, in da izstopijo iz „reichsverbanda“ in osnujejo češkoslovansko stanovsko organizacijo dršavnih uradnikov in uslužbencev. Kedaj bo tudi med našimi državnimi uradniki narodna zavest tako vzbujena ! V Skupina proste luke X. D. O. je sklenila prvi maj proslaviti s popolno abstinenco vsakega dela v glavnih skladiščih. Ker je skupina N. 1). 0. v prosti luki najmočnejša strokovna organizacija, bo potegnila za seboj gotovo tudi ono delavstvo, ki se še ne zaveda sVoje stanovske dolžnosti in še ne pozna pomena delavskega praznika. X. I>. O. izda v kratkem knjižico v kateri bo začrtan organizacijski program in navodila za člane kakor tudi posamezne skupine. Posebno dobrodošla bo ta knjižica onim slovenskim delavcem, ki še niso organizirani, pa bi si radi sami ustano vili strokovuo društvo pod okriljem N. D. 0. Kaj je X. D O ? Narodna delavska organizacija je nepolitična, narodna stanovska organizacija, ki združuje delavstvo raznih strok in raznih podjetij po slovenskih deželah v mogočno enoto. Njen glavni cilj je braniti delavske interese, dajati v bolezni in drugih potrebah denarne podpore obenem pa tudi moralno podpirati in pomagati članom, kadar bi se jim godila krivica, bi se sploh nahajali v stiskah. N. D. O. je dina prava zastopnica delavstva! Trst in Ljubljana. Zuano je,' da po3toji med Trstom (slove,nskim namreč) in Ljubljano nekaka napetost, nek boj za prvenstvo, ki je večkrat smešen. Sedaj švigajo iz Ljubljane v Trst in iz Trsta v Ljubljano strele — radi gledališča. Klerikalci so namreč na pol ubili slovensko gledališče v Ljubljani, katerega člani si iščejo in tudi najdejo zavetišča v slovenskem gledališču v Trstu, ki je že angažiralo več najboljših ki so do sedaj delovale v Ljubljani. Lju* bljančanom to, seveda, ni prav. in .Slovenec*, organ stranke, ki je ljubljansko gledališče ubila, — je začel že antioipando kritizirati tržaško gledališče, kar pa »Edinosti* nikakor ni prav. in se postavlja kot petelin na gnoju, češ, mi smo mi Tržečani, kaj hočete vi Ljubljančani s svojo dolgo vasjo ... Mi pa pravimo, da se bo Slovencem sploh dolgo slabo godilo, dokler bomo taki kot smo, dokler se bodo Ljubljančani Tržačanom, ti pa Ljubljančanom škodoželjno smejali, mesto da bi se eni rado-vali napredku drugega. To se nam zdi ra-vnotako, kakor tedaj, ako se sestaneta dva kmeta iz sosednjih vasi in se prepirata o tem —- v kateri vasi je višji zvonik na cerkvi . . . da, da, dolga je vas Ljubljana-Trst pa ravnotako ; otroci smo in se' prepiramo, ali ima sv Miklavž višji zvonik, ali pa sv. Just, Sloveuci vsi skupaj nosimo pa pri tem — kravje zvonce . . . Tu pa, ne ! „Edinost“ je ogorčena, ker se ji je od več strani očitalo, da zagovarja krumirstvo. To pa ne, vsklika ogorčeno, ker ona ni hotela rušiti solidarnosti v vrstah štrajkujočih krojaških pomočnikov, temveč je samo predlagala, da bi se slovenski pomočniki samostojno pogajali z gospodarji. Logika, logika, z .Edinostjo1* nisi gotovo niti v najmanjšem sorodstvu! Kako lepo se to sliši : nisem pozivala nikogar da bi rušil solidarnost, ali — en del stavku-jočih delavcev naj se pogaja z gospodarji sam, brez ozira na druge tovariše ! Kaj je to drugo, kot zagovarjanje krumirstva oziroma poskus oslabiti efekt stavke ? Narodno vprašanje tukaj ne pride čisto nič v poštev, ker ako se lahko kapitalisti združujejo v skupno obrambo svojih interesov in se pri tem čisto nič ne ozirajo na narodnost, — mora biti to pač dovoljeno tudi delavcem, ki se lahko bojujejo skupno za zboljšanje svojega gmotnega položaja, ob enem pa lahko ostanejo eni Slovenoi, drugi Lahi i. t. d. Bo .Edinost* to mogla razumeti ? „Piccoio“ ščuva in hujska svoje podanike proti manifestaciji slovenskega delavstva, bržkone mu ni prav, da bo danes godba N. D. O. svirala po Corsu in bi rad, da bi političua oblast prepovedala obhod po mestu. Politična oblast se bo pa gotovo tega zavedala, da se bi nahajal mir le takrat v veliki nevarnosti, ako bi se na dan I. majnik a prepovedalo delavstvu svobodno manifestirati za svoje pravice. Slovenski delavci! Danes je prvi majnik in vse delavstvo celega sveta bo manifestiralo za svoje pravice. Zato manifestirajte tudi vi, slovenski delavci, kajti dosti povodov imate zato. Zapustite danes zaduhie delavnice in se pridružite mami-festantom. Vživajte vsa en dan brez skrbi, privoščite si vsaj za en daa popolno svobodo. Posebno letos, ko se vam še slabše godi kakor druga leta, ker je draginja tako narastla, imate dosti vzrokov, da zaupijete prav odločno, da tako ne sme iti več naprej ! Manifestirati imate tudi za skrajšanje delovnega časa. ki je dandanes tako silno dolg, da vam niti urica prostega časa ne preostaja za izobrazbo in pravi počitek. Zato na noge, pokažite, da ni več daleč dan, ko bodo padle strte verige na tla, ki danes oklepajo vaše žuljave roke. Z obilno udeležbo boste pokazali vašim delavskim sovražnikom — kapitalistom i. t. d., da se suženstvo enkrat odpravi. Več ko vas bo videti danes pod delavsko zastavo, bolj se bo oziralo na vaše, zahteve, bolj se vas bo upoštevalo. Danes niti edeD slovenski delavec ne sme manjkati. Slovenski delavci bomo manifestirali pod okriljem naših slovenskih narodnih delavskih organizacij, dru-gorodni pa pod okriljem njihovih organizacij. Povsod pa se bo širila le ena misel, ki bo vsebovala nekaj vzvišenega, katero bo spojeno tudi hrepenenje po boljših dnevih, po boljših časih, v katerih ni videti verig in biča. V organizacijo ! Delavci, vsaj z današnjim dnem se spametujte. Otresite se zaspanosti in začnite delati vztrajno in neumorno za svojo organizacijo. Vse delavstvo danes premišljuje, kako okrepiti svoje orga-uizaoije, kako dospeti do tiste moči ki je neobhodno potrebna v boju s kapitalizmom. Tudi ti slovenski delavec, tudi ti premišljuj o tem, kako napraviti močno organizacijo, ki je tvoja last, last slovenskega delavstva. Premišljuj o tem, trpin, kako bi se moglo N. D. O, povzdigniti še na višjo stopnjo. Bolj zavedni delavci, ki se bojujete že od nekdaj v orgaiiizaoiji za povzdigo delavskega razreda, vi, ki dobro poznate namene organizacije, povejte vse To drugim, onim, ki se nahajajo še v veliki, v strašni temi, ki ne vedo kaj naj storijo, povejte jim, da se pridružijo tudi oni organizasiji. V organizacijo mora vse delavstvo! Zato bi bilo preveč bridko in žalostno, ko bi tudi ti, slovenski delavec temu nasprotoval. Glavo pokoncu, pogum velja! Z jasnim čelom hodimo naprej po poti, ki vodi proti našemu oilju. Veliko imamo še napraviti, —: veliko dela n^s še čaka. Tudi reformirati bo treba marsikaj, da bo jugoslovansko delavstvo vezala v eni organizaciji trdna vez. — To potem. Se laj za enkrat: v organizacijo ! V pijanosti. Ko je 36 letni podajač Ivan Antončič prišel predsinočnjim ob 1 uri popolnoči pijan domov, sta ga počeli zmerjati žena in hči. To ga je pa tako razkačilo, da je pograbil nož iu planil nad njiju. No, ženski sta mu pobegnili, a on je dirjal za njima iz ene sobe v drugo. Ker je pa bilo temno in ker je bil pijan je za- del z obrazom v neko šipo in se hudo porezal. Pozvali so k njemu zdravnika z zdravniške postaje, ki je Antončiču obvezal glavo — imel je veliko rano na čelu in ga dal potem odvesti v bolnišnico. Poskus samomora. Predminolo noč se je 22 letni vojak mornarice Aleksander D. v borovem gozdiču ustrelil z revolverjem v levo stran prsi. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, mu je zamašil luknjico in ga dal odvesti v bolnišnico. Sicer je pa konstatiral, da ue bo hudega. Šandorček je bil na začasnem dopustu ter je bival pri svojih roditeljih v ulici Vittoria. Zakaj jo hotel odpotovati na oni svet, tega ui hotel povedati nikomur. — Še en poskus samomora 20 letna služkinja Marija G., doma iz Boljunea, ki je služila pri družini Franoia na Vrdeli št. 829, je predvčerajšnjem popoldne v neki vili v Skorklji izpila precejšnjo množino karbolne kisline. Pozvan, je takoj prihitel k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki ji je izpral želodec in jo dal potem odvesti v bolnišnico. Zdi se, da je nesrečnica izvršila ta obupni korak radi prepira s svojo rodbino. Branjevke ua trgu Ponterosso. Sikane, ki jih morajo prenašati branjevke na trgn Ponterosso od strani m stnih policajev so neznosne. Dan za dnevom se dogaja krivica eni ali drugi pozročena od strani istih. In to je umevno. V službo mestne policij e| katera ima nadzorovati blago ki se n a trgu prodaja so sprejeti razni kovači mizarji težaki i. t. d. Torej ljudje ki nimajo najmanjšega pojma o svoji težki nalogi zavedajo pa se tega, da se po njih žila pretaka purissimo sangue itaiiano Zato pa take sikane napram slovenskim branjevkam. Y7saki čas se jim grozi, da jih zaženejo s trga. Za vsako malenkost se jih kaznuje z denarno globo ali pa s tem. da se jim prepove priti po dva, tri tedne prodajat. Mestna policija sme, ako vidi da katera branjevk ima slabo blago je zapleniti. Vsled prevelike ljubezni do slovenskih branjevk se pa največkrat dogaja, da se popolnoma sveže in zdravo blago zapleni. Je par branjevk, ki se tupatam spomnijo na „ Leg« nazionalc* s kateremi pa mestni policaji najuludneje kramljojo in se jim od strani istih nikdar ne povzroči naj-manja krivica. Tudi tem razmeram bi bilo enkrat čas storiti konec. Želeti bi bilo, da bi v to poklicani faktorji pogledali enkrat v to umazano korito vzeli prav veliko metlo in pošteno pomeli. Radi l majnika, delavskega praznika, ko počiva v Trstu vse delo, ne izide „Jutro“ jutri, temveč izide prihodnja številka v petek 3. t- m. Ljubljana-jOanjsko. Xaše cenj. naročnike opozarjamo na njihovo prvo dolžnost, ki sestoja v tem da poravnajo pravočasno naročnino. Danes je že prvi maj in med našimi naročniki je še dosti takih, ki niti za april še niso plačali naročnine. Ne silimo nikogar, da bi bil naš naročnik, ali kdor list sprejema, bi ga moral tudi plačati, ne pa zahtevati od nas, da bi mu ga pošiljali zastonj. Ako komu ustavimo pošiljanje lista, je takoj aamera, ali v bodoče se na to res pri najboljši volji ne bomo mogli več ozirati, ker mi moramo plačati vsak izvodto je pa mogoče samo, ako vsak naročnik plača naročnino. Xove vrste katoliških Slovencev ua Kranjskem. »Zarja* in »Slovenski narod* se čudita, da je »Slovenec11 v vabilu na evharistički kongres na Dunaju objavil tudi imena nemških žensk, ki vabijo ^katoliške Slovence* iz dežele Kranjske k obili vdeležbi na ta kongres, da se ondi izkažejo kot pravi častilci sv. Kešnjega Telesa. Dotično vabilo je res na treh mestih naslovljeno na »katoliške Slovence* in pod tem vabilom je med ženskami res podpisanih največ takih, od katerih je javno znano, da so več ati manj »trde* Nemke. Tako n. pr.: nja Kristina \\ indischgraetz, baronica Kana Sohvvnrz, grofica Ise Chorinskv, Jen\ Kusma-nek in grofica Gabrijela Auersperg- Nekoliko lepše izgleda lista moških podpisov, kjer se nahaja samo eden »pristne* nemške krvi: Josip Kosler. Da pa toliko nemških žensk vabi katoliške Šimence iz ua®e dežele delat na Dunaj parado, to se omenjenima listoma nekako čudno zdi. »Slovenski Narod* še dostavlja: »Vse te dame so seveda — Slovenke, saj pravijo v oklicu „Mi katoliški Slovenci • In te »Slovenke* bodo izprosile blagoslova na Dunaju za — »naše ljudstvo in našo domovino* ... Mi pa se temu prav nič ne čudimo. — Kajti mi dobro vemo, da je bil ta oklic najpreje objavljen v nemškem jeziku v uradnem listu. In če bi gg. obeh omenjenih listov primerjali dotična mesta, kjer rabj torej ni obetala več nobena pojedina iu nobena pijanost. »Vražje duše, saj sem vam rekel, da bi pustili nekaj grošev!“ je zaječal Stra-pafar. »Ti si pustil vse pri babnicah ! je za-rjul Korpodibale. »Ne, ti si vse zaigral, kar molči!“ »Recita rajša, da naš je Burakan vse zapil!“ »Ne ! Drinkmaj «je vse zašrla!“ Ko so si olajšali srce s temi medsebojnimi obtožbami, jim je prišlo šele na um, da poizvedo, kaj se je zgodilo, ter pomislijo, kako bi našli Bo reve,ra. Trenkmaj, ki je bil že po svojem blagem in bogaboječem značaju pripraven za delikatne misije, še je napotil k staremu meščanu, ki je stal v bližini ter je kot očividec začenjal to jutro pač že desetič povest o požaru pred novo trumo poslušalcev. Ko je končal, je bil 'Trenkmaj bled kakor zid; tresel se je, kakor list na vodi. »Izgubljeni smo, otrooi*, je dejal, vra-čaje se k tovarišem. »Kaj pa se je zgodilo ?“ „Roajal de Borever je mrtev ! Napaden od cele vojske teh prokletih beričev, se je zatekel v to krčmo in jo je rajši zapalil, kakor da bi se jim predal živega. Poginil je v ognju, in nam ni dana niti žalostna tolažba, da bi mogli krščanski pokopati njegovo ^truplo, ki je razpadlo v prah in pepel. čast- njegovemu spomiuu !“ četvoriea je stala, kakor da je strela udarila vanjo. Za nekaj minut jim je zastala sapa od resnične, globoke bolesti. Nato je začel sleherni po svoji naravi izražati skrajnji obup. Spogledali so se seboj ; drug se je smilil drugemu. Ubogi zlodji so plakali gorke solze. Nič več niso mislili na pojedino, ki so se je bili nadejali. Molče so zrli na razvaline razrušene krčme, in zdaj si je ta, zdaj oni obrisal oči z rokavom. „Končano je, nič več ne bomo videli našega ubogega golobčka!* -Niti ne v nabesih, kamor nam morebiti sploh zabraujen vstop !“ »Nič več me ne bo imenoval svojega piocolo birbante!“ »Nič več si ne po prisala besti f moj hrpet!* In po mučnem molčanju so obrnili razvalinam hrbet ter odšli tjavendan. Ta hip pa je 'Trenkmaj začutil, da ga je nekdo potegnil za plašč. »Mirta! . . .“ -Pst’ Pojdite vsi 7, mano! . . .* Pride še. Slovenec % ki .je vabilo pozneje priobčil, izraz mi katoliški Slovenci*, bi našli Srno na belfii, da prvotno vabilo v nemškem jeziku ni' j er in nikakor ne govori o kakih ,katoliških Slovencih11, marveč le o „ Katho-liken Iirains“. Med »Katholiken Krains“ pn naravno spadajo tudi — Nemci in sploh vsi drugo-narodovci, ki se prištevajo h „Katho-liken Krains“, ali li katoličanom kranjske dežele. Poglejte kaj piše „Laibacher Žeitung" od zadnje sobote na dotiSnih mestih. Bedarf es noch besonderer Ermahungen und Worte, um Euch, Katholiken Krains zu einer zahlreichen . - . Tei 1 iialune an diesem K011-gresse anzuregen‘r“ ln predzadnji odstavek: ,1’nser L.and darf bei dieser Festfeier . . nicht am spiirlichsten vertreten soiu“. ^ ko-neonem odstavku pa Sitamo: In diesem Siune laden wir Euch, Katholiken Krains", eiu. an dem euharistisclien Weltkongresse in \Vien recht zahlreich teilzunehmen . . • Kakor se iz tega vabila razvidi in kot jih tudi sicer dobro poznamo, je apostolom ih apostolicam teo-a parade-kongresa prokleto malo mar za Slovence. Ampak katoliški „Slovenec“ si je ■moral pri prestavi pomagati iz mučne zadrege in je iz .Katholiken Krains % napravil .katoliške Slovence". In sicer je zgorejšnje nemške stavke prevedel tako ; „Ali je treba še posebnega opomina za katoliške Slovence, da se tega svetovnega evharističnega kongresa v šastnem številu udeleže ?“ — Drugi stavek: .Tudi mi katoliški Slovenci ne smemo biti zadnji pri tem slavju*. — Tretji stavek; ,V ta namen Vas vabimo katoliški Slovenci, da se letošnjega evharističnega kongresa na Dunaju udeležite mnogoštevilno*. Ker čisto gotovo vemo, da nemške ženske in zraven še take Nemke, ne vabijo drugih .katoliških Slovencev* na Dunaj kot k večjem le tiste, ki so radi koritarstva zvezani s ^Slovencem* in njegovo čestito družbo v .Katoliški tiskarni" jim svetujemo, da pošljejo katoliškemu'.Slovencu* primeren popravek. Ker nadalje v deželi Kranjski razen neznatnega števila brezvercev drugih Slovencev sploh ni, kot le katoliških, popravljamo tudi mi ta izraz .katoliški Slovenci* v; .kranjski klerikalci*. Da, tako je! To vabilo, ki nosi javen pečat kranjsko-klerikalne-nemske zveze velja samo za naše klerikalce in njih pobratime kranjske Nemce. Le naj romajo na to parado na Dunaj, pa naj molijo, da se kot izdajice slovenskega naroda spreobrnejo. Potem šele se bomo tudi mi čudili nad .katoliškimi Slovenci*. Ljubljana pod vladno policijo. Kar od septembrskih dogodkov dalje v bistvo že itak obstoji, to dobi po najnovejših poročilih soditi kmalo tudi svoj formalen pečat. Mestna policija v Ljubljani se podržavi. Da se pri obstoječih razmerah, ki jih je znano in neznano Lavtarjevanje še zdatno ooslabšalo, policija mora podržaviti, to je jasno kot beli dan. Doslej so policijo komandirale vse politične stranke a zraven najbolj še vlada, v slučaju podržavljenja ostane policija le pod eno komando. Da ima vlada pri tem in špecijelno v tem slučaju svoje posebne načrte, to menda vsakdo razume brez vsakega komentarja. Tro-zveza: vlada, Nemci in klerikalci, potrebujejo tudi. v mestu samem ves policijski aparat. Drugače bi si tista vlada, ki nima denarja za ' druge nujnejše in koristnejše potrebe, ne nakopala takega bremena na svoj konto. Za Ljubljano je sicer računala priti kolikor mogoče po ceni skozi. Kolikor znano, je Schwarz zahteval od mesta nič manj kot 130.000 K prispevka k vzdržavanju policije. Mestno zastopstvo je ponujalo le tretjino, s čemur pa najboljši zagovornik ljubljanskih koristi in to je vendar modri dr. Zajec v družbi s Štefe-tom ni bil zadovoljen. Ne računajoč morda na to, da dobi -pri vladi še kako korito — kar je zajčje zverjadi se rado dobro krmi —-ampak zgolj iz ljubezni do ljubljanskih davkoplačevalcev bi bil dr. Zajec to vprašanje tako rešil, da ni mesto kot prej sploh vzdr-žavalo vse stroške za državno policijo. Ljubljanski listi so mu to ljubezen hudo zamerili in so ga celo smatrali da mož ni več normalen in da je potreben nujne pomoči svojega tovariša psihijatra dr. Robide. Pa se prokleto motijo, če mislijo, da je dr. Zajec neumen. On vendar ve, da klerikalci računajo na to, da se policija podržavi še v dobi napredne večine v mestnem zastopu. Pri kratkem spominu naprednjakov bi klerikalci pri prihodnjem zadnjem naskoku na Ljubljano kakor so še mnogo drugih sleparij tudi to stvar izgrabili v reklamne svrhe za se. In če bi se slučajno kdo domislil dr. Zajčevega aprilovega shoda iz 1. 1U12, bi bil dr. Zajec v stanu, v drugem stanu namreč, pa bi rekel; Glej jih, kako so neumni, če mislijo, da sem jaz takrat resno mislil, da Ljubljana še premalo prispeva za podržavljenje policije. Kdor nima same slame v možganih, ta je moral vendrfr izprevideti, da sem se jaz takrat le norčeval, da Ljubljana sploh kaj prispeva za^podržav-ljanje, vsaj naši interesi tako zahtevajo, da bi vlada morala policijo prevzeti tudi brez vsakega ficka prispevka od strani mestne občine. Seveda če danes kdo dr. Zajca vpraša, če je to res tako mislil, ga bo mož zavrnil: Kaj pa vendar mislite e meni! No pa dr. Tavčar in dr. Šušteršič, ki sta od slavnostnega banketa .prve lopate v Novem mestu postala velika prijatelja, kar so Novomeščaui lahko sami na svoje oči vidoli pri slovesu iz Novega mesta, sta že preskrbela, da v tem oziru dr. Zajec ne bo imel nobenih sitnosti, tudi takrat ne. ko postane njegov prijatelj Štefe župan stolnega mesta Kranjske. 'Pobotala sta se z vlado na ta način, da ne bo obveljala ne vladna zahteva po 130.000 K ne mestna ponudba po 40.000 K, marveč da obvelja srednja pot, ki bo stala mesto Ljubljano le 80.000 K. Obenem pa ostane ime sedanjega župana vsaj za nekaj časa dobro zapisano tudi pri vladi, ln v razmerah čudnih izpre-memb v katerih sedaj živimo, ko se septembrski čudeži praktično realizirajo, je to tudi nekaj vredno. Za nas pa je prav vseeno, če se mestna policija magari že jutri podr- žavi. Dobro jih je navlekel. Zdaj so tudi v glavnem taboru napredne vojske v Ljubljani izprevideli, da jih je črni Jurij Marenče, vulgo .Zeleni Jurij* tudi letos navzlic dveletnim slabim izkušnjam že tretjič prešmentano potegnil s svojo reklamo za pogoreleo na Ježici. Za take klerikalne reklame imajo ti gospodje prostora v svojem glasilu. Nam pa je znano, koliko boljših reklam za provspeh celih krajev in za svoje ljudi na deželi ni našlo milosti v predalih, kjer so klerikalcu Ma-renčetu prepustili prostor za reklamo, ki sploh ne spada v uredniški del lista. No ja, časi se spreminjajo. Še lani je ..Zeleni-črni Jurij* pometal napredne agitatorje iz svoje gostilne. V zahvalo za ^to so mn delali' cela^ 3 leta reklamo. Šarmantni gospodje ! Še bolj kratkovidni pa so gospodje v Frančiškanski ulici. Ti gospodje, ki tako radi posedevajo pri mizah tega klerikalca, še zdaj niso spoznali, kake vrste tiček je „Zeleni Jurij* pod‘perjem političnega mišljenja. Tudi ti so mu privoščili brezplačno reklamo proti jurjevanju na gradu v prid Ciril-Metodovi družbi. Zavedni napre njaki so ti naši ljubi Ljubljančani! .Zeleni Jurij* se je hotel maščevati že pred požarom na ježlci. Požar na ježiei mu je bila le pretveza, da je svoje kaline lažje vjel na limonice za svoj žep. Se svojega stališča ima tudi prav, kdor je tako neumen, da gre na take limanice, zakaj pa ne bi poskusil svojo srečo. Gostovanje slovenskih igralcev v areni Narodnega doma. Poročilo o tem gostovanju je popraviti v toliko, da se prva predstava ne vrši dne 1. maja, temveč četrtek dne 2. Maja. Vprizori se velezebavna burka ,,Nebesa na flemlji^. Opozarjamo še enkrat na to, da se vrši ta predstava v korist slovenskim igralcem in igralkam, ki vsled krize slovenskega gledališča še danes niso angažirani. Upati je torej, da občinstvo predstavo mnogoštevilno poseti. Posebno pa opozarjamo na to, da nastopita v dveh nad vse komičnih ulogah priznani in popularnih moči, gospa Avgusta Danilova in gospod Anton Verovšek To bo torej nad vse vesel večer. Da se more predstave vsakdo udeležiti je nastavljen nje ''pričetek na 8J/.i uro. Gozdni požar. — Pretečeno soboto opoldne je začel goreti takozvani „ Veliki hrib* v bližini Žabje vasi pri Novem mestu. Prizadetih je 15 gospodarjev iz Žabje vasi, katerim je zgorelo približno 20 gozdnih parcel. Sumi se, da so ogenj povzročili otroci, iz druge strani pa se čuje, da je ogenj nastal vsled pročvržene vžigalice pri nažiganju tobaka. Ljubljanski zdravnik dr. Stoje širom znan vsled svoje nesreča na Škrlatici, pa tudi sicer kot izboren zdravnik, je imenovan primarjem na II. kirurgičnem oddelku deželne bolnice. Čestitamo! Tilia pasivna resistenca na ljubljanski glavni pošti. Že dlje časa opažamo, da na ljubljanski glavni pošti nekaj ne more biti v redu. Niso pojedini slučaji, ko potrebuje pismo oddano na glavni pošti v Ljubljani za naslovnika, ki stanuje v Ljubljani en dan, tudi po dva dni predno ga dobi v roke. Takih slučajev niti najstarejša zgodovina začetka prve pošte ne pozna. Da bi pismo oddano dopoldne na glavni pošti v Ljubljanci potrebovalo do bližnje recimo sv. Petru ceste kar 2 dni, to je nekaj, kar da veliko misliti. V dveh dneh se že pride iz Ljubljane peš do Karlovca. In Karlovec je vendar nekoliko dalje, nego Sv. Petra cesta od Ijnbljanske glavne pošte. Grlede pisem na zunaj pa je v največ slučajih prav težko določiti kje leži krivda, ali le na glavni pošti v Ljubljani, ali so tudi vnanje pošte urejene po istem receptu naglice, kot je glavna pošta v Ljubljani. V enem slučaju se je nam posrečilo dognati, da n. pr. novomeška in kandijanska pošta nimate nobene krivde, če n. pr. hodijo ekspresna pisma iz Ljubljane v Kandijo kar dva dni. List na nekatere 'maslove pa rabi iz Ljubljane do K audije mestoma tudi po 5 dni. Včasi namreč pošljemo list kot tiskovino na naslovnika, ki želijo to ali ono številko radi te ali one notice hitreje imeti, kakor če pišejo ponjo glavni upravi v Trst. Da poštni upravi ne storimo le radi posamez nega slučaja, ki se lahko zgodi tudi pri najbolj vzorno urejeni pošti, s prenaglo kritiko kako krivico, smo svoje poskuse in izkušnje ugotavljali sistematično že od me- seca februarja. In sicer ne glede na isto-tako sistematične izkušnje izza prvih dveh let izhajanja ..Jutra* v Ljubljani. Pošto smo oddajali v raznih časih pred vlaki v razne nabiralnike na glavni pošti. Niti na oni nabiralnik zunaj na dvorišču, na katerem se bere, da se pisma nabirajo tik pred odhodom pošte na vlak, nismo pozabili. Pa konečni uspeh je bil večinoma povsod redno enoinisti. Ugotovili smo tudi, da se ura nad nabiralnikom v Prešernovi,ulici poljubuo preriva semterja. Za nas je pa posebno važno vedeti, kdaj se po noči oddana pisma pobirajo na glavni pošti, da smo sigurni, da gre za glavno uredništvo namenjena pošta s pravim vlakom naprej, ker sicer se mora pismo nesti na kolodvor, kar posebno ob slabem vremenu ni ravno prijetno. Da pa tudi na kolodvorski pošti ni vse v redu, o tem ob drugih priliki. Tudi z njo imamo žalostne izkušnje. Ne bomo se spuščali v podrobnosti. Toliko stoji za nas pribito, da poštna uprava glede točnosti v dostavljanju pošte napredku 20.stoletja na dela posebne časti. V kolikor smo se o vzrokih takih nered-nosti informirali, je vzroke iskati v pomanjkanju poštnega osobja. Slišali smo celo, da- se te nerednosti dogajajo z nekim gotovim namenom, da pridejo ti škandali 20-stoletja v javnost in da potom javnosti glavna poštna uprava v Trstu izve, da je poštno osobje primorano uganjati takozvano tiho pasivno resistenco. In za to naj trpi občinstvo in promet in časniška podjetja? Koliko šampanjca so izpili pri slavnostnem banketu ..prve lopa-te“ v Jfovein mestu? Iz Novega mesta se nam poroča: V trajnem spominu nam ostane izborna „Jutrova* kritika glede slavnostne otvoritve zgradbe belokranjske železnice. Tu moledeva blizo 1000 delavcev sestradanih razcapanih, katerih nobeden nima niti toliko, da bi vedel kam bi zvečer položil svojo glavo, a tam pri bogato in razkošno obloženih mizah se raduje četa bogatašev v neizmernem vživanju vsega dobrega. Večina njih so pripadniki eni celo prvi apostoli in reprezentantje tiste vere, ki po svojem ustanovitelju uči: Kar imaš, daj revežu! Pa nobeden tudi teh zastopni-gov te vere se ni spomnil na sestradane in premrznjene delavce. Nobeden izmed njih se ni domislil, da bi bili delavci deležni vsaj tistega, česar prešerna gospoda ni mogla spraviti po goltancu v že' prena*-polnjeni želodec. Se ostanke so pobrali in jih odnesli domov. Ker jc bil pri tem žrtju navzoč tudi Šuklje, se nehote spominjamo tistega leta, ko je tukajšnja če se ne motim ženska podružnica Ciril-Metodove družbe priredila na ŠukAjevem travniku svojo veselico. O tej veselici se še danes pripoveduje sledeča znamenita dogodba: Napredne dame so imelo nadzorstvo srečulova. Dobitki so bili večinoma izprošeni, torej darovani, v ta namen, da bo Ciril-Metodova družba ja več imela čistega dohodka. Pa kaj so naredile naše dame? Še pred srečo-lovom so si odbrale najlepše dobitke ter jih .zadele" za se,, a namesto njih so pa potem ko sa je srečolov pričel, kupovalci listkov dobili — prazne listke. Tako vsaj se je govorilo takrat, in ta govorica se je vzbudila iz pozabljenosti, ko smo izvedeli, da so tudi od tega banketa pri katerem je bil tudi Šuklje navzoč, izginili vsi ostanki banketa neznano kam domov. Oprostite g. urednik pri spominih na to veseiico bi bil kmalo pozabil na glavno, kar se Vam v dodatek .Jutrovi" kritiki pravzaprav mislil poročati. In to je odgovor na vprašanje: Koliko šampanjca se je pri tem banketu pognalo po grlu, med tem, ko so lačui delavci ljudi nadlegovali na javnem trgu za — frakelj šnopsa. Odgovor se glasi tako: Potem že. ko je bila slavna gospoda že vsei^a najboljšega in najdražjega vina sita, si je privoščila še 70 buteljk šampanjca, katerih vsaka je staia 15 kron torej skupaj: en tisoč »50 kron. Koliko lepega, dobrega in bolj koristnega bi se dalo napraviti v prid delavcu za ta denar! Priredilo bi se delavcem primerno kosilo, da bili vsaj enkrat pošteno siti, da bi bili tudi ti, ki imajo s svojimi krvavimi žulji vresmčiti načrt te zgradbe na primeren način praznovali slavnost .prve lopate*. In ker sem že pri lopati, še to: Poleg tega kosila za delavce namesto nepotrebnega šampanjca za presita grla in želodce slavne gospode, bi se dalo iz ostale vsote nakupiti tudi lopate, posebno ker se je zdaj izkazalo, da tiste, tvrdke, ki so imele dovolj denarja za nepotreben šampanjec, nimajo niti toliko denarja. da bi delavcem preskrbele vsaj lopate za delo in iz delavstva izsiljujejo denar za nakup lopat. Pa za enkrat dovolj, imam pa še nekaj v zalogi iz tega banketa, če prav so odnesli ostanke domov; „JutPov“ sklad. Mirko Ki lipanova družba nabrala za „Jntrov sklad" 3 K 20 v. v kavarni pri Zalazniku. K temu priložila g. Miuka Filipanova še 1 K kot zvesta pristaši-nja „Jutra".. Skupaj K 1‘20. Dva neimenovana v Trstu K 3 — Iskrena hvala! Samomor v topničarski vojašnici. Na podstrešju ljubljanske topničarske vojašnice se je ustrelil korporal nadomestnega kadra Franc Šinkovec. Ker mu je krogla (iz službenega samokresa) prebila desno čelo, je smrt takoj nastopila. Kot vzrok samomora se navaja strah pred kaznijo. Šinkovec je rad ostajal čez dovoljeni čas zunaj. Za to je vojaška oblast naperila proti njemu ovadbo na vojaško garnizijsko sodišče. Pred posledicami teka koraka se je Šinkovec tako ustrašil, da si je raje pognal Jfrogljo v glavo. Zapustil je pismo svojemu bratu pri tvrdki Babič na Dolenjski cesti, od katerega se zadnjikrat poslavlja. Izdajatelj »lavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRFNNER & Co. v Trstu. Fotograf Jvan Ljubič v Trstu, ulica Coroneo 19. se priporoča za hitro izvršitev dobrih fotografij. Hudičevo kolo NOVO! NOVO I Lattaannov drevored Ljubljana Največja ljudska zabava. Po vseh največjih mestih sijajen uspeh.: Brussel 1910 Berlin Pariz Dunaj, lovska razstava Milan Monakovo, Vstop nepretrgoma kadar kdo hoče. Vse se smeji., vse drči in - pada. Ravnateljstvo pa se pripovoča za prav obilen obisk. Odlikovana pekarna in slaščičarna Tinko Skerfc - JVst Via Acquedotto pt. IS- - Podružn.: Via Miramar št. II Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biskotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Pina inozemna vina in likeri v steklen. Brezpl. postrežba na dom Krnil in slaščice se izdeluje higieničnim električnim strojem. TRST — Ulica »iulia 2» TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinskim blagum. razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna - Konkurenčne cene ZJrar # $ 'C'jv' "-jV Augustin Holtl ul. Stadion 35 prodaja vsakovrstne ure in srebrne in „double“ verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave. 6\ G) Priporoča se FRAN KUKANJA čevljar Via Pierluigi da Palestrina 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske' in 'otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila rs 2 JB os OSREDJiJfl BANK« češkjh hranilnic Piazza Ponterosso 2 Podružnica v Trstu Obrestuje vloge. 4? 5) 4l| o A II« A*|« A*|# U o Hr |2 |« H- |4 « ‘r o povratno obrestovanje na knjižice na računu in Iixne uloge premljne vioge Uradne ure od 9-12, 2-5. Vse bančne transakcije. Izvenredno darilo 1.040 000 kron (Miljon in štirideset tisoč kron). Pri spodaj navedeni tvrdki, dobi vsak. za vsakih 5 kron nakupljenega blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znašajo skupno K 1.040.000 v gotovini, s srečkami, katere so založene v banki (Banca di Credito Popolare) v Trstu. Pomladanska m letna sezona. ^Stara in dobro znana slovenska trogovina perd. Dobaušek ~Ti*st ulica Giosuč Carducci 11, Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov. ______-— Nttjkonvenijentuejši v Trstu. Bouata izbera moških oblek najelegautnSjsega kroja, solidnih in po jako ni kih cenah od K 16,- do K 60.- v najnovejših barvah m vzorcih kakor tudi črnih in modrih. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Vsak dan novi dohodi blaga. Velikanska zaljga izjpto/ljenih oblek za možke, ženske in otroke BOHIN,EC & C. uTdellegTorri 2 — TRST — Ul. S Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega) vsakovrstnih ^najmodernejših oblek, j površnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. jj ====== JVfajriižje stalne jeene. Obleke po meri od K 50.- naprej. rSfdSnfS^TS^TSSrSs us si* S&-IIT st* §§* H* ■it d* PST Na obroke ! !2 S "rt C 3 & 02 > oc o M O n_ Jpk MmMUfci Velika izbera letnih iu zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti — Speoijaliteta v veznji. Velika i*ber» volueaega l»lai;a. — MajamernejJe, cene Adolf Kostoris = Trst Ul. S. Giovanni št. 16, I. nadst., zraven „Buffet Automatico4 Tel. 251, Rim. II. |a » < rji E 3 o. g ™ O* j a S & Gričar <& Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9. N i Velika zaloaa iznatotflisnih nosojia,* dečke in otroke - ^onfeksiia za dJH3 in dekliee. Milu Hm P) Milili iluii tnfl • ( iiiUij i» tranko