PHIHOPSKI DNEVHIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
-to Vi . Stev. 53 11743!	Poštnina platana v gotovini
•	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
JULil J BELTRAM:
TRST, nedelja k. marca 1951
Danes 6 strani - Cena 20 lir
Varne delavcem!
odloka o
% Pni^lJU GOSPODAR. % km« TIJ 130 DELOV-^ KOLEKTIVIH, ki je b’U
lI- Sedanju Istr-o dr
ki 3ih 3e
boio ,,hlni odbor IOLO. se Lfrsfep . r!lesecu vršila v kvske TO	0Ž3u volitve v de-
*ia o	in nat<> zaporedo-
re. Vnm	ke uP™vne odbo-
Vseh °e	Se bodo wšile po
»*nčh T* in podiet3ih na tolpi ckr°ž}a, ki bodo prri-
^anicTThneP°Srednih
ni reforn, L 0 ° Po a9rar' ‘'ožneis, J ez dvoma naj-titoi k- °°dek p0 osvobo-tivi \ 1 ^ 9a delovni kolek-Olob-u Vse delovno ljudstvo
l^er°n MUeda3'0 in se ^mu Oze^ o pripravljajo na pre-Srerin	v	svojo	nepo-
zZeTavo'
tetii iv, ? P° upravljanju podle ro/ivaH6 ^ kolektivih se "Mm/estmiia v različnih jetju 2 neposredno po spre-<£skna O upravljanju hvnihT,!1, POdietij po de-Zlasb	čtivih v Jugoslaviji,
leta iPa v Za-eetku letošnjega resolu^-f° kolektivi pošiljali Daj;	v katerih so zahte-
iudj ^reje‘le takšnega odloka olcr°j-aa Področju Istrskega fliecto*. '. ,e bi bilo pravilno nefco l„v lzražanju teh teženj ike ohiaSP*0*^e težnjam Ijud-Pritisk * Pa kot nekak SProtrLn?ae°rgane 0b‘a5‘'i- Na-Eosie(j;' ^Prejem Odloka je stopaj CQ	dosezene razvojne
in so4 uqšega gospodarstva Ce« i f,zne zavesti delav-^ilaij1)	^°vnih kolektivov.
!it%P ,e Jezultat visoke P°~ k pra,y, naših delavcev, in. .. dno gledaj0 na skup-
te $kun!?a Pnov'ino ki je last knrnih ali sad dela de-
Ziljuai
m
Lil tO?
nosti ali setlejL, v prejšnjih de-ki ne 0 Nastorhl je torej čas, IJc,t /'UOffoča samo uprav-k°dieti-_arn in gospodarskih
Vili J
1 Izrndq-
Po delovnih kolekti-
rHnl<rilraZv°i teh podjetij in .socialistične zavesti
Ves
^cfjLVn9 komin fcrtnhstlčna
Vk* v Trstu z avelikimi>
'c je postala nujnost
,	.	na čelu,	je v prvih
oue er en	(nekaj po-
%	bi	namreč pome-
^**>irrr m res°lucija In-Vifoj 0,Ta za tržaške komin-*«6e	. e‘	skušala	prepričati
"krožč su'-t. da v Istrskem ljudske oblasti, ne C^e demokracije in ne iae	socializma. Razum-
V jg, JSeTn dokazovati, da rskem okrožju na ob-
%	s°	nujno	mo-
1j v\ Cdvs,
ljudstvo z delav-n edem na čelu. C e bi
erntako °rili' ka'fco ™i bi U Ju0ovJn- • *dokazali», da je ‘°st, ^	m'd fašizem!? Mož-
I nePo*r triaiki delavci lah-rnr	Ciino in na samem
rai« n. - ”
Vft, i . ^Oričajo o nasprot-
p 1ske	Za	te	kormnfor-
2- ia ,0,1??e nujno posledi-musiljeni s te-V tržnf,1. Sredstui prepreče-?Vv",lni delavcem, da si ?.,l> nas?. Vnrj TUl samem M0 em okrožju. Tako
,lcer lahko imeno-
v naiZ.''lJ'ri na samem kra-em Okrožju. Tako po-
h~‘L Pon*,, !abko imeno-»I* tl, C° *štiriindvajsetih J ftkrien nekaklno politiko ?* ob?^3»- Ko je ta Ijud-fcV ras,L^ svojem nadalj-Se	na poti sociali-
Ith1* °dlokn3'e sprejela ome-^mivig Pa ni s strani
S ne Jn!°rnU>VSkih
qL so enoJ, ne stuba o njem.
l>s Za2°rmo teaa
i4>. C-da b‘
S n^ka
Ir, t — 9a sploh ln tudi to }e razum-o flej „.a "elastična obrqm-
‘»Sl’*« TaVCn'2‘ b°lj Vpi'
jJ^COvih . Carlosova ušesa ‘tv5 tržasi..V]Iedmh Pajdašev. %imtln,deUlVci b°do za-
2 ul- odflcn,OT“ in korn^ krivih prerokov
% ^Lk2°bne°a niu nihe<>
^-l^uje ^ teh
huiskai° zape-L,V,naP<td na tisto
f«)
si
pV-ih^,,7e s težkimi b »,!err^ dan '	°!>!ast in
0% nVieS gospodarstvo 4>0	u^	vo.
teijVio j ' a	si	pri-
ti; IMdcbi^ !71 unlčiti to h2 Hm na oLdel0vnih l^' k°t sred* birokratski *£ n i*kZ£*tv? za zatira-
suob^-J3 un{fe-°M?xte kast o -i ?° v zcncu bi t^h deZ0ttam*niih Uro-titfr taJcjni ” “ ZSSR, da ‘ttofc PoHttko	Popula-
*• £ acij* Z«r 'PcMisttčn* ker^*!0 Uopo«? 0TiJ ° tem
Sf^VdaLf* «««.
n t)e(i!n ZtredeR	,,c! n«
dogo^ javse lepe
ttiilli 0 torei v®	nas.
"abT'ed-
• «ra(!) ^Prape zghtfvajo
2S
u£>w V'„ih Jl^didatov iZ
SX°/b ote!^ »
^ 0 Uo^elavske s,, f danske Tr<ZUn* adb^zlasu najboljt: J , 3 se }Sl delapct in
uslužbenci, ki imajo visoko razvit čut zavesti in pravilen odnos do skupne imovine. Paziti je treba, da se ne bodo p de-lavske svete in upravne odbore vrinili birokrati in taki elementi. ki bi svoje osebne interese predpostavljali interesom skupnosti. V toku votivnih priprav je potrebno, da se psi delavci podrobno seznanijo z Odlokom in z Navodili in da dobro razumejo veliki in daljnosežni pomen delavskih svetov. ki predstavljajo odločilen korak naprej na poti v socializem.
Nobenega dvoma ni. da so naši delavci sposobni upravljati tovarne in podjetja, v katerih sami delajo in regulirati distribucijo proizvodov. S pne. vzemom neposredne uprave Proizvodnje Pa bo naše delavstvo zadalo tudi odločilen udarec birokraciji in vsem težnjam birakratičnega upravlja, nja v pn-ehodni d-,bi stalno nevarnost za zmagoviti delavski razred.
Končno je s prevzemom tovarn in podjetij s strani delovnih kolektivov v njih last. no upravo podano tudi jamstvo. da se bodo naša podjetja razvila, da Se bo proizvodnja še močneje dvignila, da bo uvedena stroga štednja z materialom in da bodo na ta način znižani proizvodni stroški. Korist od vsega tega bodo imeli predvsem d-lovni kolektivi sami in vse delovno ljudstvo. Ljudska oblast pa je na ta način uresničila na ndših tleh veliko načelo, ki je vodilo proletariat dolga desetletja v borbi proti kapi‘aHstične— u izkoriščanju in zatiranju, načelo, ki g je poštami Mnrx in prvi uresničil T'to in ki se glasi: TOV ARNE DELAVCEM!
Bali pri Koengsongii
TOKiO, 3. — Kljub temu, da so včeraj’ sile OZ,N brez bojev vkorakale v Hoengsong, središče	nasprotnike -obrambne
črte, so si morale danes — ka kor javlja Mac Arthurjevo -poročilo — krčiti t bojem na nož pot iz Hoengsonga proti severu. Cete so danes napredovale približno 3 km po cesti, ki vodi sevemo-zahodno iz mesta. Ustavili so se pred zaporo sovražnikovega ognja iz minome-talcev. Tudi na levem krilu so zavezniške sile naletele na močan sovražnikov odpor. Sploh imajo na obeh krilih sile OZN zelo težak položaj, ker je nasprotnik dobro utrjen na višinah ob obeh cestah. Sile OZN so v treh dneh hudih bojev pridobile samo približno 7 km. Sovražnik jo tudi napadel močno ob cesti med Hoengsongom in Pangnimom, na odseku dolgem 6 km. Borbe še trajajo.
Na zahodni fronti je prišlo tudi danes samo do posameznih akcij izvidnic. Reka Han je na-rastla po zadnjih deževjih in predstavlja za izvidnice precejšnjo oviro. Javljajo, da so se včeraj južnokorejske čete izkrcale v haejuškem zalivu in se polastile krajev Paegchong, Yonan in Pyongani. Ti kraji so v višini 38. vzporednika, zahodno od Kaesonga. Z vzhodnega bojišča ni posebnih vesti.
Po cestah Severne Koreje so izvidniška letala opazila včeraj ponoči 500 prevoznih sredstev na poti proti fronti. To je bil — kakor pravi general Partrid. ge, poveljnik neke letalske skupine — največji promet, kar so ga opazili v zadnjih treh tednih. Prometna sredstva so opazili sevSrno od Seula v bližini Kangija in Hamhunga'. V Severni Koreji so letala uničila 18 prometnih sredstev in okrog 30 poškodovala.
Poročilo V. letalske skupine javlja, da so letala danes v 600 poletih napadla 40 vasi in mest. Pri tem so se srečala z 8 letali tipa «Mig-15».
«Tass» je danes objavil besedilo severnokorejske komisije, ki preiskuje grozodejstva ameriških in južnokorejskih čet. Poročilo so poslali 1. marca predsedniku glavne skupščine OZN in predsedniku Varnostnega sveta.
mučnem sn rnmi u pabizii
-Komentarji o dnevnem redu in sovjetskih namenili - ZDA predlagajo pregled vojaškega potenciala zahodnih držav in sovjetskega bloka
PARIZ, 3. — Vse štiri delegacije za konferenco namestnikov zunanjih ministrov, ki gfi Ibo začela v ponedeljek, so že v Parizu. Zadnja je prispela pozno zvečer ameriška delegacija na čelu s Philippom Jessuipom, ker se je letalo, s katerim se je odpeljala, zaradi oikva-re moralo vrniti po petih urah leta na letališče v New Yorku. Britanska in sovjetska delegacija sta prišli v Pariz že v popoldanskih urah.
Francosko delegacijo vodi Alexandre Parodi, glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva in francoski delegat Varnostnem svetu. Angleški delegaciji načeluje Ernest Da-vies, podtajnik Fareign Officea, šef sovjetske delegacije pa je Andrej Gromiko, namestnik zunanjega ministra ZSSR. V delegacijah so poleg tega razni svetovalci in izvedenci.
Sefi treh zahodhih delegacij se bodo sestali v nedeljo zjutraj, da skupaj pregledajo položaj. Po sestanku, ki bo v francoskem zunanjem ministrstvu na Quay d’Orsay, bodo načelniki delegacij kosili pri zunanjem ministru Schumann.
Ves svetovni tisk objavlja vprašanju oborožitve ZSSR in
vmAIttoviA ••	lovi	ifranSn	nc4nl:L It- —	T —. C — ; -i.Vf — : 1—	1
komentarje, v katerih izraža svoje mnenje o bližnji konferenci, pa tudi razna ugibanja o zadržanju sovjetskih predstavnikov in o uspehu ali neuspehu konference. Večina komentarjev se pa vrti okoli vprašanj, ki bi bila vredna, da pridejo na dnevni red konference štirih zunanjih ministrov. Tako piše londonski Times, da bo Gromiko po vsej priliki vztrajal na tem, da -naloga namestnikov ni pripravljati kakršno koli konferenco štirih zunanjih ministrov, temveč zasedanje Sveta zunanjih ministrov, ki je bil ustanovljen s potsdamskim sporazumom, da bi pripravil mirovne pogodbe z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Tako bi sovjetski delegati lahko zahtevali, da se reši najprei vprašanje Nemčije, predno bi prešii na ostala vprašanja, Dai-ly Telegraph pa meni v tej zvezi, da bodo zahodne delegacije odklonile diskusijo o kakršnem koli predlogu v zvezi z nemškim vprašanjem, če ne bo zagotovljena enaka ’ važnost
ostalih kominfornjističnih držav. New York 'Herald Tribune Pa poudarja, da je Sovjetska zveza doslej dala bore malo dokazov za svojo željo po miru.
Gotovo je vsekakor, da bo problem oborožitve igral važno vlogo na bližnji konferenci. .Na eni strani bodo sovjetski delegati ponavljali svoje obtožbe zaradi predvidene oborožitve Zahodne Nemčije in vztrajali na tem, da se postavi to vprašanje — v skladu s praškimi predlogi — kot osrednje na dnevi red konference zunanjih ministrov, na drugi strani pa bodo zahodni deiegati gotovo opozorili na grožnjo, ki jo predstavlja oboroževanje sovjetskega bloka, ki je prekoračilo v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem meje, določene z mirovno pogodbo. Po mnenju nekaterih bodo zahodni delegati tu poskušali doseči kompromis v obliki splošnega razpravljanja o možnosti razorožitve.
To mr.enje potrjuje današnji poziv ZDA Sovjetski zvezi, naj pristane na to, da bi posebna
8ny Mollet poizkuša
kjer nista uspela Bidault in Oueuille
t
Splošen vtis je, da bodo volitve razpisali pred jesenjo - Vedno bolj vztrajno se govori o referenduma glede volivne reforme
PARIZ, 3. — Kakor se je v o referendumu, ki ga zahteva
političnih krogih predvidevalo, je tudi Henri Queuille opustil poizkuse za sestavo nove vlade in predsednik republike je danes popoldne dal to nalogo glavnemu tajniku socialistične stranke Guyu Molletu.
Guy Mollet je zvečer začel posvetovanja. Popoldne se je posvetoval s svojimi političnimi prijatelji. Po razgovoru s predsednikom republike je Mollet izjavil, da se namerava obširno razgovarjati s posameznimi skupinami večine in s predstavniki sindikatov in da bo predsedniku republike lahko poročal jutri zvečer, najpozneje pa v ponedeljek zju-raj.
Dejal je tudi, da je njegova glavna §krb dokazati, «da je mogoč sporazum med skupinami večine o gospodarskih in socialnih vprašanjih, predvsem pa glede mezd in cen».
Glede volivne reforme pa se hoče sam prepričati, ali lahko doseže sporazum med posameznimi skupinami.
Henri Queuille je tudi izjavil. da ima vtis, da je mogoč sporazum tako o prejšnjem razpisu volitev kakor tudi o spremembi ustave in prav tako tudi glede gospodarskih vprašanj. Medtem pa da je treba najti večino za volivno reformo. Zaključil je, da se za sedaj ne zdi mogoč sporazum in da je zaradi tega opustil svoje nadaljnje poizkuse.
Pariški opoldanski tisk je v svojih člankih že predvideval, da Queuille ne bo uspel. ((Pariš Presse« je napovedoval, da bo zaradi tega pooblaščen kak socialist, in je omenjal Rama-diera, predvsem pa Molleta. Dalje omenja list, da bo naloga tretjega moža, pripraviti nekak sporazum med strankami bivše večine, in sicer o treh točkah: volivna reforma, reforma usta-ve in dan prihodnjih volitev. Na splošno se ob primerjanju političnih komentarjev dobi vtis. da bodo volitve, ki so bile predvidene v jeseni, razpisali verjetno prej. Tako predvideva «France Soir». da bodo volitve maja ali junija.
«Figaro» piše, da je vprašanje volivne reforme vedno največja ovira in da so mnogi mnenja, da bo samo čas zadevo uredil. «Ce Matin — Le Pays» pa pravi, da je edina rešitev v sestavi vlade narodne enotnosti, ki da edina lahko narodni skupščini, ki umira, omogoči, da umre čeprav ne lepo, vsaj brez pretresljajev.
Vedno bolj j>a se govori tudi
list «Aurore». «France Tireur» pa je mnenja, da se zdi, da sedanja kriza ne bo tako kmalu rešena, in zato predlaga, naj bi prišlo do sporazuma vsaj glede referenduma in tedaj da bo mogoče sestaviti vlado.
Guy Mollet je danes posamič sprejel delegacije MRP, radikalne stranke in socialistične stranke in je nato izjavil, da je z zadoščenjem ugotovil, da se je prišlo do prepričanja, da je mogoče doseči sporazum med tremi velikimi iirnnkami, ki so do sedaj predstavljale ogrodje francoske vlade, glede glavnih vprašanj: borba proti dviganju cen, investicije, obnova, itd. «0 teh političnih vprašanjih«, je pripomnil, «kakor tudi o ustavnem vprašanju in o potrebi njene reforme — ki je bolj važna, kakor volivna reforma — se je pokazal tudi sporazum in je tudi mogoče, da se bo čez nekaj dni spravila na delo posebna komisija. Glede volivne reforme pa se zdi, da se posamezna stališča niso približala in vprašanje ostaja še vedno v celoti nerešeno«. Predsednik delegacije MRP in predsednik delegacije radikalov pa sta izjavila, da bosta sporočila odgovor na Molletov program jutri popoldne.
I)
Herbert Morrison
iti late
BEOGRAD, 3. — Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije bo imela svoj drugi kongres 10. in 11. marca v Beogradu. Ob tej priliki je Zveza povabila predstavnike odporniškega gibanja v zadnii
LONDON. 3. — Ministrski podpredsednik angleške vlade Herbert Morrison, ki ga imajo v parlamentarnih krogih za Bevinovega ramestnika, je da. nes govorilvYorkshireno labu. ristični zunanji politiki. Dejal je, da je cilj angleške zunanje politike odpraviti izkoriščanje nekaterih držav Po drugih in da morajo angleški socialisti gledati na zunanjepolitične probleme kot internacionalisti.
Nemogoče je misliti, da je mo. goče rešiti vprašanje neke države s tem da se ga izolira od vprašanj drugih držav. Konservativce je označi] za anarhične v notranji in zunanji politiki. «Naš namen ie nadomestiti mednarodno anarhijo s skup nostjo prijateljskih in sodelujočih držav v okviru mednarodnega zakona«.
Glede sovjetske politike je dejal Morrison, da je naloga angleških socialistov prepričati ruske voditelje, naj spremenijo svoje ponašanje Dokler ne bomo dosegli tega cilja, moramo podveti vse p tr-bne ukrepe za našo obrambo. Naši veli „_________________.
kanski stroški za oborožitev ni- I nižacijp italijanskih partizanov
so namenjeni za vojno proti Rusiji, temveč za preprečitev konflikta s to držvvo.
Ob koncu je Morrison primerjal nasprotje med ameriško zunanjo politiko z zahodnoev. ropskimi državami in politiko ZSSR do Jugoslavije.
_ V Angliji še vedno veliko pišejo o morebitnem Bevinovem odstopu. Današnji «Times» je mnenja, da bo Bevin «skoraj gotovo« zapustil Foreign Gffi-
mednarodna komisija pregledala dejansko vojaško pripravljenost tako zahodnih držav kot ZSSR, Po izjavi, ki jo je podal namestik ameriškega delegata v komisiji OZN za tako imenovano ((klasično« orožje, Frank Nash, bi to pomenilo prvi korak k razorožitvi. Predlog, pravzaprav ni nov kajti o njem so govorili že leta 1948; takrat je so. vjetski veto v Varnostnem sve. tu prepreči] njegovo izvedbo. Nash je dejal, da bi bilo tako najlaže ugotoviti resničnost sovjetskih trditev, da je vojaška sila zahodnih držav enkrat večia kot pa sovjetska.
Moskovska Pravda Je objavila danes nov oster napad na OZN, ki jo obtožuje, da <opri-cravlja novo svetovno vojno«. Kot nekako protiu*ež proti OZN postavlja Pravda Svetovni svet miru in pravi, da je za. hteva tega Sveta, naj se skliče konferenca petih velikih (peta velesila bj bila Kitajska), največje važnosti. To daje nekaterim misliti, da namerava sovjetska delegacija v Parizu zavzeti stališče, da je svet štirih zunanjih ministrov v skladu s potsdamskim sporazuftiom pristojen samo za reševanje vprašanj v zvezi z nemško in avstrijsko	mirovno	pogodbo
(čeprav vsebuje potsfbmski sporazum klavzulo, da lahko Svet štirih razoravlja. če h-č-, tudi o drugih vprašanjih), medtem ko je za ostale probleme, med katere Moskva šteje v prvj vrsti	japonsko	mirovno
pogodbo, pristojen Svet peterice. Tako stališče bi seveda znatno omejilo iz.»lede konference štirih zunanjih ministrov in razočaralo uoanie človeštva, da je mogoče doseči vsa J neko pomiritev. Bilo -a bi obenem dokaz, da Kremlju ne gre za mir, temveč za to, kako bi iz sedanjega	napetega	položaja
iztisnil čim več koristi.
Truman zanikuje
spor z Achesonom
Romme seslavlja holandsko vlado
HAAG, 3. — Prof, Romane, voditelj katoliške skupine v holandskem parlamentu je dobil mandat za sestavo nove holandske vlade. 2e sinoči je pričel posvetovanja s predstavniki strank za razdelitev mest v vladi. Se pred razgovori je dobil zagotovilo strank (razen komunistične), da sprejemajo njegov program vlade na široki pod-lagi.
Opazovalci v Haagu so prepričani. da bp Romnie najfer-že rešil sedaj že dolgotrajno vladno krizo.
Malik se ne pogaja
glede Japonske
NEW YORK, 3. — Jakob Malik, sovjetski delegat pri OZN, je danes zanikal vesti, da se je začel pogajati z Johnom Fosterjem Dullesom glede japonske mirovne pogodbe.
Tržaškim ženam
pred praznikom 8. marca
Osmi marec je naš praznik, ga razvoja in napredka.
Praznik vseh onih tržaških žena, ki hočejo mir, svobodo in pravico. V svoji duši se upiramo temnim silam mračnjaštva in zatiranja, ker ustvarjajo le gorje, ki ga prinašajo narodom ter vsemu človeštvu. Naj se te sile mračnjaštva porajajo kjer koli, naj bo njihov pobudnik kdor koli, odklanjamo jih in njihovega pobudnika obsojamo iz dna srca.
Ogorčene smo nad ((kongresi miru«, ki jih prireja Sovjetska zveza, zato da bi narode prevarala in z miroljubnimi besedami preglušila rožljanje svojega orožja. Z njim bi hotel« zasužnjiti druge narode, osvojiti njihove dežele in uveljaviti nad njimi svojo voljo.
Pozorno motrimo delo Organizacije združenih narodov. Spremljamo ga in vidimo, kako to organizacijo Sovjetska zveza odklanja prav zaradi tega, ker postaja Organizacija združenih narodov zaščitnica miru v svetu. V njej je spregovoril tudi glas malih narodov ‘n držav, ki imajo prav tako kot veliki narodi in velike države pravico do svobodne
In prav na tej pravici sloni mir v svetu. Hrepenenje in želje vsega človeštva ga objem« ljejo. Srca milijonov in milijonov mater in žena po vsem širnem svetu utripajo zanj in trepečejo pred tem, da bi se porušil.
Med temi milijoni in milijoni mater in žena hočemo biti me, tržaške žene, med prvimi, ki učvrščujejo mir. Med nami ne sme biti prostora za mržnjo, sovraštvo in šovinizem. Stremeti moramo po resnični in pravi demokraciji. Skloniti se moramo k naši delovni ženi materi, vdovi, delavki, kmetici, uradnici, namešcenki, k njenim tegobam in potrebam. Ne sme še čutiti osamljena in brez moči. Neupogljiva volja nas vseh ji mora pomagati k rešitvi vseh tržaških socialnih vprašanj, ki težijo njo in njeno družino.
Vsa naša dejanja pa mora navdihovati želja po bratskem razumevanju po napredku^ kulturni rasti in vzponu Baših obeh tu živečih narodov. To smo dolžne sebi in svojim otrokom. To dolgujemo človeštvu kot prispevek k miru.
Izvršilni odbor ASI2Z
KEY WEST (Florida). 3. — Tajnik predsednika Trumana, - K -	—	[Joseph	Short, je danes v nje-
5«;j»	;..Sl,!11'1'3' "ovem imenu zanikal vesti, da
je nastal spor med Trumanom
šanje njegovega nasledstva.
Kakor javlj- .i.nafnM «News Chronicle«, obstoji možnost, da bi imenovali enega izmed po^ veljnikov angleškega letalstva za poveljnika atlantskih letalskih sil. Morda bi imenovali celo znanega angleškega maršala lorda Tedderja List nr-vi. da bi to imenovanje potlačilo slab vtis po imenovanju ameri. škega admirala za poveljnika atlantskih pomorskih sil. Bodoči poveljnik atlantskih letalskih sil b0 povelieval angleške mu letalstvu v Evropi,, in XIX. letalski skup ni ZDA
in zunanjim .ministrom Ache-sonom zaradi imenovanja Richarda Pettersona za ameriškega poslanika y Švici. Pat-terson je bil nekaj časa izven aktivne 'službe, ker so ga v Guatemali, kjer je bil poprej poslanik, obtoževali nedovoljenega vmešavanja v guatemal-ske notranje zadeve.
Republikanski senator Robert Taft je danes obtožil Trumana, da hoče «preskočiti» kongres v važnih odločitvah zunanje politike.
Gospodarski pritisk SZ
na njene satelite
V ČSR napovedujejo nove »čistke" • Ostrejši ukrepi tudi na Madžarskem
Pred kongresom Zveze borcev FLRJ
Na kongresu bodo med drugimi zastopani tudi bivši partizani J tali je, Francije, Trsta in Koroške
bodo kmalu organizirali prenos posmrtnih ostankov italijanskih antifašističnih borcev, ki so padli v Jugoslaviji. Delegacija jugoslovanskih borcev se je udeležila prvega in druffega' kongresa italijanskih . parbza-
svetovni vojni iz več evropskih i nov. Ceprav se ie vodstvo ita-
H r7	'Pomil	rv~vv	iirn	liionclr« ornonivool
držav. Temu pozivu so se do sedaj odzvale zveze borcev od porniškega gibanja in partiza. nov jz Italije »Francije, Trsta in Slovenske Koroške.
Zveza ima stalne stike z organizacijami borcev odpora proti fašizmu v raznih evropskih državah. Številne delegacije jugoslovanskih borcev so se udelež le kongresov in drugih manifestacij v teh državah, večje število preds'avnikov borcev iz tujine na je obiskalo Jugoslavijo.
Posebno tesni stiki so z bivšimi partizani Italije, ki so se od leta 1943 borili proti fašistom v vrstah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Dele gacije italijanskih partizanov so do sedaj nekajkrat obiskale Jugoslavijo. ..Na pobudo orga-
olanol :	iancl-iU	 t:	^
lijanske organizacije pa tiza nov po resoluciji Informbiroia pridružilo pro'ijugoslovansk: kampanji, se prijateljske vezi z italijanskimi partizani niso prekinile, "edno večje število italijanskih partizanov, posebno Pa v zadniih časih, se ne strinja s staTščem vodstva svoje organizacije do Jugoslavije. Tesne vezi imajo bivši jugoslovanski borci tudi z organizacijo partizanov v Trstu in Slovenski Koroški. Jugoslavija -ie obiskala tudi skupina bivših borcev španske državljanske vojne ter skupina ud-ležencev norveškega gibanja odoora. Na pobudo norveške zveze partizanov so v nekem mestu Norveške postavili spomenik Jugo-Slovanom, ki so umrli na Norveškem kot ujetniki in interniranci.
PRAGA, 3. — Clars CK Komunistične partije CSR, Bareš. je danes napovedal nadaljnje čiščenje v CSR jn opozoril, da ((primer Siing še ni zaključen« in da bodo verjetno odkrite «še druge niti njegove zarote«. Sling je član Centralnega komiteja, ki je bil nedavno aretiran sKupno s Clementisom in Marijo Svermovo Bareš, ki je govoril v Brnu, je nadalje rekel, da je Centralni komite trdno odločen, da «izt ebi gnoj n; tvor iz partije« in pozival k »budnosti«.
S krizo v vrstah komunistične partije CSR se peča današnja beograjska Borba, ki poudarja, da je ta kriza izraz na. sprotovanja članov partije in delavcev sploh proti politiki podrejanja češkoslovaške republike Sovjetski zvezi in obenem posledica nepravilnega reševanja slovaškega vprašanja, ki ni bilo rešeno nitj ob osvoboditvi, niti ob tako zvani «fe. bruarski revoluciji« 1948. Mo. skovski in praski oblastniki so uvedli na Slovaškem, poudarja Borba «stalinska načela« reševanja narodnostnega vprašanja, ki dokazujejo še enkrat, koli. ko se meni Moskva za interese malih narodov.
V Budimpešti se je včeraj končaj kongres kominformistič-ne stranke madžarskih delavcev. Odpravljena je bila funkcija predsednika in namestni ka sekretarja stranke, tako da je generalni sekretar Rakcsi, po njem pa Moskva, še bolj utrdil svoj položaj. V novem Centralnem komiteju manjkrjo nekateri dosedanji člani, med njim; nekdanji predsednik republike in stranke, Arpad Sa-kasits in bivši minister za lahko industrijo. Marosan. Po ne katerih vesteh se Proti njima pripravlja proces. Na kongresu je bilo nadalje sklenjeno, da bodo poostreni disciplinski ukrepi proti vsakemu poskusu ((odklona z linije«.
Beograjski dnevnik «Glas» piše danes pod naslovom »Gospodarstvo na tuj račun« o gospodarskem pritisku, ki ga izvaja ZSSR na svoje satelite, ir.' poudarja zlasti nedavno uvede, no racioniranje premoga in nafte v Romuniji in na Poljskem. Kot znano, je Poljska izredno bogata na premogu. Romunija pa na nafti, «Ti ukrepi, piše list, ne pomenijo nič drugega kot varčevanje od katerega ima korist samo Moskva. To pomeni stisniti pas, da se nasitijo drugi. Sovjetska agencija TASS je javila včeraj, da so gospodarski pdnosi ZSSR in sovjetska proizvodnja omogočili novo znišanje cen v Sovjetski zvezi. Med drugim so bile za 20% znižane cene nafti, bencinu in ostalim derivatom nafte«.
«V Romuniji, nadaljuje list, so uvedli racioniranje nafte zaradi ((pomanjkanja«, čeprav proizvodnja stalno narašča. Ro. munska petrolejska ležišča so najbogatejša v Evropi, • pred kratkim pa so odkrili še nova. Toda resnični gospodar romunskih petrolejskih vrelecv je Sovrompetrol, sovjetsko-romun.
ska mešana družba, ki se imenuje romunska, ker v njej delajo Romuni, in sovjetska, ker gre nafta v Sovjetsko zvezo«.
Ašida zahteva oborožitev Japonske
TOKIO. 3. — Današnji japonski tisk razpravlja 0 izjavah bivšega ministrskega predsednika Hitoshi Ashide, ki je zahteval takojšnjo oborožitev Ja. ponske. T0 svojo zahtevo je podkrepil zaradi sedanjega mednarodnega položaja, mobilizacijo dveh milijonov in pol Kitajcev in navzočnosti velikega števil« sovjetskih čet v Sibiriji. Ashida je ovrgel trditve glavnega ministrskega predsednika Jošide. ki se je izjavil proti takojšnji oborožitvi Japonske. Dejal je. da bi Japonska porabila za 20o tisoč mož samo 50 milijard jenov, kar je polovico manj od sedanjih okupacijskih stroškov. Ashida je zaključil, da še nobena država v zgodovina sveta ni ostala neodvisna. če ni imela vojske.
Mm zimanie ministrstvo
ministra bo zavzel kancler A-denauer.
V torek bo spet začela izhajati največja nemška vojaška . strokovna revija ((Rundschau der Wehrwissenschaften», ki jo izdaja založba Mittler že nad sto let.	Prva številka bo objavila uvodno besedo kanclerja Adenauerja, ki zagovarja idejo evropske armade,
V Muenchenu je prišlo včeraj do neredov med zborovanjem, na katerem je govorila žena Ernsta Neumanna, bivšega- visokega funkcionarja nemške komunistične partije.
Kot poroča «Neue Zeitung«, glasilo ameriške visoke komisije, so bili v zadnjem času obsojeni na dolgoletno prisilno delo številni oficirji sovjetskih okupacijski čet v Nemčiji. Častniki, ki jih je sodilo posebno vojaško sodišče, so bili obtoženi «špijonaže in sabotaže«. List navaja nato nekatera imena obsojenih častnikov.
BONN, 3. — Po mnenju krogov, ki so blizu predsedstvu zahodnonemške vlade, bo nemško zunanje ministrstvo ustanovljeno že prihodnji teden, takoj potem, ko bo stopila v veljavo »mala revizija« okunacii-	J
skega statuta. Mesto zunanjega	V^tfTev^t
RIO DE JANEIRO, 3 — Novi brazilski predsednik Getulio Varaš gje izjavil, da je Brazilija pred veliko finančno krizo Državna bilanca je tako pasivna, da je v nevarnosti stabilnost valute Zaradi tega je pričakovati povišanje cen.
CLEVELAND, 3. — Neka 33-
letna gospa v Clevelandu je včeraj porodila skoraj 8 kg težkega otroka. Zdravniki izjavljajo, da sta mati in novorojenček pri naj-boljšem- zdravju.
KALKUTA, 3. — Približno 40 km južno Kalkute so se pojavili celi oblaki kobilic. Menijo,
Višek	veliko
Na zadnji seji glavnega odbora OF je podal tov. Boris Race - Žarko, tajnik SHPZ, obširnejše poročilo o akciji za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Tov. Race je med drugim dejal:
K0 smo pred petimi leti izbojevali zmago nad fašizmom, smo bili gotovi, da bomo tržaški Slovenci imeli možnost popolnega kulturnega razvoja, D0 podpisa mirovne poge/dbe smo se borili za rešitev tržaškega vprašanja in Julijske krajine sploh v celoti, s čemer bi bila rešena vsa druga vprašanja. Po vstopu v veljavo mirovne pogodbe z Italijo smo bili pn-epričdni, da bodo njeni podpisniki spoštovali svoje obveze, in da borna mogli uživati vsaj tiste pravice, ki so nam bile z njimi priznane.
To pa se ni zgodilo. Kaj ktnalu smo sprevideli, da Zavezniška vojaška uprava nima namena poravnati vseh krivic in Vse ogromne škode, ki nam jo je prizadejal fašizem, zldsti pa da bi nam bil
I -TVc
povrnjen naš požgani Narodni dom. Jasno nam je postalo, da Se moramo oslom/ti rta lastne sile, če hočemo, da bi bilo kulturno življenje tržaških Slovencev v Trstu sploh mogoče. Pri tem smo se naravno opirali predvsem na pomoč vsega slovenskega in vseh bratskih jugoslovanskih narodov.
Zato je bil tedaj ustanovljen Odbor za zgraditev novih zidov na slovenskem kulturnem Pogorišču. Akcija je bila zamišljena v zelo širokem obsegu in se m oslanjala samo na vse jugoslovanske narode, temveč tudi na vse Slovane. Toda kominformovska resolucija je to akcijo popolnoma plralizi-rala. V omenjenem odboru je
bilo namreč večje število komin) ormistop, ki so šli v svoji protislovenski politiki tako daleč, da so celo Slovenskemu narodnemu gledališču odreKli uporabo tistih skromnih tržaških dvoran, ki jih je za svoje predstave uporabljalo do tedaj, kaj še da bi se zavzemali za zidavo nove gledališke dvorane. Uporabljali so včasih de-magoška gesla, da se bore za slovenske narodne koristi, toda ie tedaj, ko so špekulirali, pred dvema letoma na primer, na slovenske glasove pri občinskih volitvah. Posledica de-lovanja teh kominformlstičmh janičarjev je bila, da nam je za vse kultume prireditve ostdla docela neprimerna ške-denjska dvorana. Tedaj smo se
prepričali, da se slovensko kul. urno življenje v Trstu prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov ni mogl0 več razvijati
Medtem je v juniju lanskega leta °b trideseti obletnici požiga Narodnega doma prišlo do zborovanja slovenskih tržaških kulturnih delavcev, ki so ugotovili nemogoči položaj slovenskega kulturnega življenja v Trstu in v posebni reso luciji zahtevali od najvišje mednarodne organizacije OZN, naj končno že ukrene vse potrebno, da bi bila kulturna škoda, ki p je Slovencem napravil fašizem, povrnjena, a življenje slovenski kulturi v Trstu onemogočeno.
ZVU je sicer ZZ. maji 1948
izdala ukaz št. 220 o nujnosti in javni koristnosti zgraditve dvorane za Slovence na mestu v Istrski ulici pri Sv. Jakobu, kjer je stal nekoč kino «Moderno«. Toda ni minilo mnogo časa, ko se je ZVU nenadoma premislila in izdala nov ukaz — o ukinitvi ukaza 220. ZVU je pač smatrala razkol, ki je nastal zaradi komin-formovske resolucije, za ugoden trenutek, da z omenjeno ukinitvijo zavzame javno stališče o nepotrebnosti dvorane za slovenske kulturne prireditve v Trstu.
V preteklem letu je tržaški Slovenec Svagelj da[ pobudo za skupno akcijo vseh Slovencev ne glede na njihovo politično pripadnost, k( naj od
oblasti zahteva, da zgradi slovenski Kulturni dom v Trstu. Njegovemu pozivu so se odzvali predstavniki vseh političnih skupin, ki so tudi imeli več sestankov. Razpravljali so o tem, kako naj se postavi vprašanje slovenskega Kulturnega doma pred ZVU, posamezne skupine in organizacije so podale resolucije z zahtevo po zgraditvi Kulturnega doma, toda že med razpravljanjem je postajalo jasno, da je pri tej akciji klerikalno zastopstvo neiskreno sodelovalo. Razkrivali so celo, da imajo sami svoje račune in da so jim predstavniki ZVU baje že nekaj obljubili. Pozneje se tudi «liberalni» zastopnik ni preveč ogreval očitno na namig iz
Tržaški italijanski izsiljevalski fašistovski iredentisti, o katerih^ srno obširneje prav včeraj pisali, iz dneva v dan vedno bolj odkrivajo svoj Kgrandiozni« načrt, po katerem so sklenili »prepričati vse Italijane« o potrebi, da se na sestanku z italijanskimi državniki v Londonu od 12. do 15. t. m. mora govoriti o Trstu in pod pretnjo. da se Italija ne bo borila v morebitni bodoči vojni na strani zaveznikov, za vsako ceno izsiliti najmanj okupacijo cone B po anglo. ameriških četah.
v tem načrtu je bil tudi predviden in naročen dopis tržaškega dopisnika uNew York Timesa« o takšnem mnenju ugotovih tržaških krogov«. In ta članek je v resnici izšel, a oba včerajšnja klerikalna šovinistična tržaška dnevnika v Trstu sta njegovo vsebino v kričečih naslovih objavila kot da gre za nekakšno ameris.ko mnenje. Poglejmo, kaj pravijo — po informacijah ome-nienega dopisnika — ti agotovi tržaški krogi«, ki iih je ameriški dopisnik pozabil označ’ti s Pravim imenom, t. j. za fašistov-ske iredentistične tržaške razgrete glave:
»Pod upravo cone A naj bi prišli Koper, Izola, Piran. Umag,
krogov ZVU, češ da bo zadeva dvorane za Slovence žg «ne-kako rešena». Postalo je jasno, da je bila ta cnekakšria reši-tev» mišljena z Avditorijem, ki ga je ZVU dala na razpolago za kultume prireditve vsem tržaškim ustanovam, ne glede na narodnost. Skupna akcija za zgraditev Kulturnega doma je s tem zastala.
Razumljivo je seveda, da se tržaški Slovenci z dvorano At> ditonja ne moremo zadovoljiti. Ni primerna za gledališke Predstave, ker nima primernega odra, in končno nikjer nimamo nikakršnega jamstva, da ne bo jutri ali pojutrišnjem vprašanje slovenskih kulturnih nastopov v njej onemogočeno.
Medtem časom pa smo vlagali nenehne proteste in zlasti preko našega tiska iz dneva v dag zahtevali od merodajnih oblasti, da nam povrnejo škodo in zgradijo slovenski Kulturni dom. Končno je prišel
.(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi grad in Buje. Da pa ne bi beograjska vlada s takšno koncesijo izgubila svojega prestiža, bi nekatere vasi cone A. ki jih naseljuje slovensko prebivalstvo prišle pod upravo cone B. Med temi bi bila Dolina, Zgonik. Re-pentabor in verjetno še ena občina«. (Giornale di Trieste od 3. t. m.).
Kct smo že poročali, je komaj predvčerajšnjim Diego de Castro v istem tržaškem klerikalnem listu zahteval vso cono B in milostno prepustil Jugoslaviji samo ozki pas (»striscia«) te cone. Vidimo torej, da so v zadnjih 24 urah De Castrovi »gotovi tržaški krogi« postali nekam velikodušnejši in ponujajo oreko omenjenega ameriškega dopisnika še tri slovenske občine in verjetno še eno občino«..,
Mi smo sicer vajeni podobnega časopisnega in nečasopisnega razdeljevanja naše rod n* grude, ki ga že skoro eno stoletje uagniajo italijanski cun lasti imperialisti, pri čemer so se vedno na'bolj izkazali in se še vedno izkazujejo njihovi tržaški avan-gardni fašistovski iredentisti. Saj bi na karti človek ne mogel prečitati niti enega krajevnega imena, ko bi nanjo narisal vse te njihove »striscie« z njihovimi medsebojnimi kaj malo duhovitimi kombinacijami vred. ki pa so jih vedno delali In )!h delajo tako kot se dela račun brez krčmarja. In prav zato so skoro vedno ostale ie na papirju, v ko'ikor pa so eno izmed njih po prvi svetovni vojni uspeli uresničiti. so si kaj kmalu na niel razbili glavo in s'cer še prej kot jim je — omamljenim s pohlepom nadaljnjega osvajanja — uspelo začrtati nada<jnjo podobno — ustriscio« — točno no sredi slovenske dežele. Načrti novega razdeiievanja so le dokaz, da jih dosedan'a izkušnja žal ni ničesar naučila.
Da bi se ob koncu čltanja teh vrstic naši čttatelji še sladko nasmejali, naj povemo — kot j« zapisano v omenjenem dnevniku — da bi takšna rešitev bila za »Jugoslavijo sprejemljiva«, da je v coni B izvršena denacionalizacija Italijanov, zaradi katere je iz te cone pobegnilo v cono A kar 25.000 Italijanov (koliko jjh je torej sploh ostalo v coni B7) in da čez eno leto v coni B na bo nobenega Italijana več.
Ubogi Tržačani — zato namreč, ker so tudi včeraj za čita-nje takib in podobnih gtrovat« o velikodušnosti plačali po dva# set lir.
O našem
Kulturnem
domu
(Nadaljevanje s 1. strarai)
poleti 1950 uradni odgovor, ki se je glasil: »Vprašanje ni pereče/«
Ni potrebno posebej poudarjati, da Slovensko narodno gledališče brez primerne gledališke dvorane v središču mesta ne more imeti več nobenega razvoja in da bo prej ali slej pr.s.ljeno s svojim delovanjem prenehati. Omenjeni odgovor je gotovo zadovoljil ose tiste, ki so sl to želeli. Pa tudi vse kulturno življenje tržaških Slovencev sploh se brez primernih prostorov ne more več razvijati. Postalo je torej nujno, začeti s samostojno akcijo naslanjajoč se na lastne sile in na pomoč vseh Slovencev in vseh Jugoslovanov.
V ta namen so v začetku februarja letos slovenski kulturni javni delavci v Trstu u-stanovili Odbor za zgraditev Kultumega doma, ki je izdal razglas in ga objavil v Primorskem dnevniku. Seveda je bilo potrebno start odbor za zidavo novih zidov rva slovenskem kulturnem pogorišču v Trstu iz že omenjenih razlogov — likvidirati. Gotovo je namreč, da bi v nasprotnem primeru lahko ponovno prišlo do znamenite hajke, ki so jo kominformisti vodili pod geslom «patrimonio del partitoa. Naloga novega odbora je zgraditev vsaj začasnega doma za slovensko kulturno v mestu, do. bi bila s tem vsaj za prvo silo rešena kriza, v katero so pahnili slovensko kulturno življenje. Samo po sebi se razume, da pravi slovenski Kulturni dom, ki bo resnično žarišče in središče vse slovenske kulture v Trstu, pa nam mora dati ZVU s tem da nam vrne požgani Narodni dom, ali pa da nam zgradi novega v središču mesta! s tem da si bomo iz lastnih sil zgradili dom, ZVU v nobenem primeru rti odvezana povrniti nam po fašizmu storjeno gospodarsko in kulturno škodo, tudi zato ne, ker ne bomo mogli nabrati toliko sredstev, da bi si zgradili dom v strogem središču mesta m da bi ga opremili tako, da bi bil reprezentatlvem. Naši nasprotniki nam sicer to skušajo očitati. Ce smo česa krivi, je naša krivda v tem, da nismo z akcijo za zgraditev Kulturnega doma in z ustanovitvijo odbora začeli že prej.
Vsakemu Slovencu v Trstu je danes jasno, da bi bilo naravnost samomorilno, če bi še nadalje dopuščali to škodljivo stanje, ki tako očitno jemlje najosnovnejše možnosti kulturnega razvoja tržaških Slovencev. Kominformist Bidovec piše v zadnji številki «Delan, da hočemo s svojo akcijo preprečiti skupno akcijo za zgraditev doma. Toda kako naj bi — po vsem, kar je bilo prej rečeno o skupni akciji in ko-mintormovskem stališču do Slovenskega narodnega gledališča — to gledališče, katerega kominformist Bidovec ne priznava, v tem domu nastopalo? Oč tno je kominjormovski namen ta, da bi radi preprečili zgraditev slovenskega Kulturnega doma sploh! Zato pravi Bidovec, da bi morali čakati, kar pomeni dejansko dokončno onemogočati delovanje Slovenskemu narodnemu gledališču, kar pomeni čakati tako dolgo na zgraditev Kulturnega doma, dokler v Trstu slovenskega kulturnega življenja sploh ne bo več. Tudi v tej pol miki je za kominform.iste glavno špekulacija, ki pa jo seveda očita nam, čej da smo začeli akcijo zaradi volitev. Dejstvo pa je, do niso komin-formisti sposobni brez špekulacije ničesar storiti, saj je njihov »slovenskih leader Šiškov ič sam priznal, da komin-formiste »titovci kakšenkrat prehitevalo». To »prehitevanje n pa se bo prav gotovo vedno ponavljajo, kajti mi imamo čiste cilje, ker govorimo tisto, kar mislimo in nimamo skritih namenov ter ne manevriramo z nikakršnimi »boljš mi rešit-vamin in podobno kot n. pr. tisto, kar govore, gotovo po navodilih, da je namreč Ki tajska!!) dala 600 milijonov Ur za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. To in takšno pravo predvolivno bombo so morali vreči, ko je njihova akcija za ljudski dom zaspala globoko spanje kominformovskih propadlih demagogov.
Končno je treba poudariti, da je sedanja akcija Za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu največja, kar jih Slovenci v Trstu začenjamo v zadnjih letih. Zato naj bo naša vsakodnevna misel — čimprejšnja njegova zgraditev! Osloniti se moramo res Santo na svoje sile in ne samo na denarne, temveč tudi na delovne Vsaka naša prireditev naj bo usmerjena v uresničenje tega cilja. Naš dom bo morat služiti vsem tržaškim Slovencem za kulturno del vanje. Zato pa je tudi dolžnost prav vseh tržaških Slovencev, da za njegovo zgraditev čimprej in čim več prispevajo! Kot rečeno; z denarjem in z delom!
DANES VOLITVE PREDSTAVNIKOV PRISTANIŠKIH DRUŽB
Pristaniški delavci ne bodo izvolili
takih predstavnikov, ki nosijo odgovornost za poslabšanje položaja v tržaškem pristanišču
Danes bodo v Domu pristaniških delavcev volitve predstavnikov dveh pristaniških družb; omenjene volitve bedo že izvršene na podlagi odločb, ki jih predvideva ukaz številka 21, katerega je pred časom izdala Zavezniška vojaška U-prava.
S tem se je končno zaključila «ogorčena borba« komin-formdsličniih sindikalistov, ki so pokazali vsem pristaniškim delavcem svoje pravo lice. Spomnimo se samo s kakšnim »ogorčenjem« so kominformi-stičrd sindikalisti in njihovi pristaši sprejeli, v prvih dneh omenjeni ukaz, katerega so imenovali krivičnega, nesramnega itd. Ze nekaj dni nato, je bilo vsem poštenim pristaniškim delavcem jasno, da je ogorčenje in razburjenje kom-informistov le navadna krinka, katero hočejo prikriti vsem pristaniškim delavcem svojo odgovornost pri izvedbi tega ukaza, ki jemlje tei kategoriji delavcev vse pravice. Kdo se ne spomni tudi vseh obiskov
kominformističnih sindikalistov v Italiji, s katerimi so hoteli doseči (tako so namreč sami trdili) povezavo med italijanskimi ir» tržaškimi pristaniškimi delavci. V resnici so vsi ti izleti služili le enemu samemu namenu — podrediti tržaške pristaniške delavce pogojem, v katerih živijo italijanski delavci ter tako pokazati, da Trst brez Italije ne more živeti ter mora biti zato k njej priključen.
Danes so kominformisti ta ukaz že javno sprejeli. Trudili so se, da prepričajo delavce, da je v današnjem času najbolje sprejeti ta ukaz, da pa je naloga vseh delavcev izvoliti na teh volitvah takšne predstavnike, ki bodo znali v bodoče voditi borbo pristaniških delavcev. Ali lahko pristaniški delavci zaupajo vodstvo takim ljudem, ki so izdali njih interese? Ali lahko pristaniški delavci dajo svoj glas takim ljudem, ki so pripomogli, da je lahko vojaška uprava izdala omenjeni krivični ukaz?
Današnje prireditve1 Razpis natečaja
na našem podeželjn zar'i. maiS1"
Velika kuliurna prireditev
v Dolmi
Vabimo r.a veliko kulturno prireditev v Dolini, ki bo 'v nedeljo 4. marca t. 1. v Jercogo-vi dvorani. Pričetek prireditve je ob 17 uri.
Nastopili bodo pevski zbor iz Doline, pevski zbor «Tržaški zvon«, folklorna skupina Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta, harmonika solo, in recitatorji, med katerimi bodo nastopile tudi pionirke.
Dolinčane ln vaščane okoliških vasi vabimo k čim večji udeležbi.
Prosveto društvo iz Butali
posluje v nedeljo ne Kontovelu
V nedeljo 4 t. m. bo ob 16. v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu prireditev, na kateri bodo nastopili barkovljanski pevski zbor z umetnimi in narodnimi pesmimi, dramski odsek z dvema šaljivima enodejankama ter dve solistki, ki bosta zapeli ob spremljavi klavirja nekaj pesmi; sodelovala bo pa tudi priznana barkovljanska godba
Pazite pred skrito nevarnostjo!
Zlasti na podeželju se spomladi še poveča nevarnost eksplozij raznih smrtonosnih predmetov, ki so ostali še iz vojne
JUS
' v l r!--v Jilkf: #1
V*
'■;* <• i. ■ a ■-■-s'*}'?
mmm
v.
NA SLIKI SO NEKATERI IZMED NEVARNIH PREDMETOV, KI SE JIH NE DOTIKAJTE, CE JIH ZAGLEDATE, TEMVEČ OBVESTITE O NJIH POLICIJO!
Vsi se spominjamo nesreč, ki so jih po vojno povzročili vojni ostanki, orožje in razstrelivo, ki ga je bilo povsod polno. Poleg manjših nesreč, ki pa niso nikoli ostale brez sledov na svojih žrtvah, se spominjamo tudi pravih katastrof, ko je izgubilo življenje tudi po več oseb. Sko. raj ni predela na našem ozemlju, kjer ne bi lahko navedli primerov take žalostne kronike. Odstranjevalci min in drugega orožja in razstreliva so v teh letih opravili ogromno človekoljubno delo, saj je v teh letih dalo življenje pri nevarnem de-
Pogreb Miloša Semca
v Sv. Križu ob 16. uri
Kakor smo obveščeni, bodo malega Miloša Semca iz Sv. Križa, ki je umri po operaciji v Švici, pripeljali danes z vlakom ob 14. v Trst. S pogrebnim avtom ga bodo nato odpeljali v Sv. Križ, kjer bo pogreb ob 16. uri.
lu 28 oseb, nad 50 pa jih je bilo ranjenih.
Lansko leto je policija skupno s pobiralci min organizirala posebno «kampar.jo za varnost«. S sodelovanjem tiska, ra. dia, s predavanji po šolah in drugimi sredstvi je uspelo ljudi prepričati o važnosti in koristi, da vsako najdbo orožja ali raz. streliva javijo pobiralcem min oziroma policiji, ki nato obvesti pobiralce. In zanimivo je, da so tedaj pobiralci min prejeli veliko število prijav in odstrani-i mnogo nevarnih predmetov.
Pred dnevi je bilo na sedežu ZVU sporočeno novinarjem, da bo tudi letos od 4. do 11. marca poseben »teden za varnost«, ko se naj zopet ljudje spomnijo na nevarnosti, ki jih predstavlja vsak sumljiv predmet, pa tudi tako orožje, o katerem mislijo, da je že izrabljeno. V vsakem primeru naj obveste policijo! Starši naj zlasti opozorijo otroke, naj bodo previdni, kajti statistika je doslej po. kazala, da se pripeti največ
nesreč prav spomladi in poleti, to je tedaj, ko se prično kmetje delo na polju in ko otroci pogosteje gredo na prosto, bodisi da nabirajo cvetlice ali z drugih razlogov. Otroke je zlasti treba opozarjati, da jih nepremišljena radovednost ne potegne v nesrečo. Važno pa je tudi, da nihče ne zamolči, če je kje videl kaj sumljivega.
V tem tednu bo tudi šola pozvana, da sodeluje v tej kampa, nji. Vendar pa vsi pozivi in na. vodila ne veljajo samo za ta teden, temveč tudi za naprej.
I na pihala, k; bo zaigrala nekaj | koncertnih komadov, a zvečer bo | igrala za ples.
Člani prosvetnega društva iz Barkovelj vabijo na to prireditev predvsem Barkovljane, Pro-sečane in Kontovelce. Tudi tržaški izletniki bodo našli na tej prireditvi prijetno razvedrilo.
Pohitite zato v nedeljo vsi na Kontovel.
Prireditev „Slovana“ v Padričah
Prosvetno društva »Slovan« iz Padrič bo imelo danes 4. marca ob 16. uri v dvorani v Padričah kulturno prireditev v počastitev 8. marca, praznika žena. Na sporedu je enodejanka «Kje je meja?« in recitacije. Nastopil bo tudi pevski zbor »Slovan«.
Kulturni prireditvi
v Gabrovcu m Vižovijah
V GABROVCU nastopi danes ob 16 uri pionirska diruži-na iz Dijaškega dema s kulturnim programom. Vabimo vse ljubitelje mladine na predstavo.
V VIZOVLJAH bodo danes ob 16. uri nastopili v kulturni prireditvi pionirji od Sv. Jako. •toa, iz Barkovelj in moški pevski zber Sempolaj-Nabrežina. Prihitite vsi rta prijetno zabavo
Knjižni razstavi
v Nabrežini in Sv. Križu
Opozarjamo na knjižni razstavi, ki bosta odprti ves dan danes v Nabrežini in Sv. Križu. Razstavljene bodo slovenske leposlovne knjige, katere si bodo lahko člani prosvetnih društev ogledali in nabavili.
Odpade knjižna razstava v Piavjah
Prosvetno društvo iz Plavij javlja, da r.e bo danes najavljene knjižne razstave. Razstava slovenske knjige v Piavjah bo kasneje.
Odbor za proslavo 1. maja 1951 v Trstu s sedežem na Vrdelski cesti (Strada Guar-dleiHa) 7 (Stadion «Prvi maj«) razpisuje nagradni natečaj za izdelavo osnutka plakata za 1. maj 1951.
1. Dimenzije osnutka naj bodo; 1 m krat 0.70 m. 2. Osnutek je lahko izdelan v treh ali štirih barvah. 3. Osnutek mora poveličevati bratsko povezanost delavcev mesta in dežele v borbi za socializem. 4. Na osnutku mora biti delavska rdeča zasta-va, tržaški emblem ter edini napis: Trieste - 1.V.1951 - Trst. 5. Natečaja se lahko udeleže samo umetniki Tržaškega ozemlja. 6. Nagrade so sledeče: I. nagrada: 50.000 lir, II. nagrada: 30.000 lir, III. nagrada: 20.000 lir. 7. Nagrajeni osnutki postanejo izključna last Odbora za proslavo 1. maja v Trstu. Nenagrajeni osnutki pa bodo na razpolago ude'ežencem natečaja, ki jih bodo lahko dvignili na sedežu odbora 15 dni potem, ko bo žirija razglasila izid natečaja. 8. Osnutke je treba pred. ložiti na sedežu odbora do 27. marca 1951. 9. Vsak osnutek mora biti opremljen s posebnim geslom, ki mora biti napisano tudi na priloženi zaprti kuverti, v kateri naj bo ime in točen naslov udeleženca natečaja. 10. Imena članov žirije bodo objavljena čimprej. 11. žirija bo objavila izid natečaja 31. marca 1951.
Odbor za proslavo
1. maja 1951 v Trstu
KOLEDAR
tfiedaiidce - 'dtino- - 'Roudia-
Nedelja 4. marca
Kazimir, Mislav
Sonce vzide ob 6,41, zatone ob 17.54. Dolžina dneva 11.13. Luna vzide ob 5.09, zatone ob 13.44.
Jutri, ponedeljek 5. marca
Janez od Kr., Sladoje
Oj dekle,
kaj s' tak žalostno
Oj dekle, kaj s' tak žalostno povešaš mi oči?
Usahnil mi je rožmarin in nagelj se suši.
Dobiš za nagelj semena, vršič za rožmarin, in drugi ti pognal bo spet iz novih korenin.
Ze drugi mi pognal bo spet tako lepo cveteč, al nikdar več tako lepo kot prvi je duhteč.
AKADEMIJA
Višje realne gimnazije
V polni dvorani Avditorija je bila včeraj ob navzočnosti predstavnikov šolskih oblasti uspela akademija Višje realne gimnazije v Trstu. O lepi prireditvi bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali obširneje v naši prihodnji številki.
Se en primer »solidarnosti" in »razredne zavesti"
kominformističnih sindikalistov
Na seji glavnega odbora E-notnega razrednega sindikata pekovskih delavcev, je bil v diskusiji prikazan primer, ki kaže, kakšnih metod se danes poslužujejo kominformistični sindikalisti samo, da »dokažejo« vso svojo «solidarnost» in »razredno zavest« do vseh tistih delavcev, ki ne mislijo tako, kot bi oni hoteli.
Pekovski delavec Peršič Viktor, ki jg poročen ter ima enega otroka, je bij že dolgo časa brezposeln; 25. februarja je končno, po tolikih mesecih brezplodnega iskanja, dobil službo v pekarni Lokar na Furlanski cesti. Lahko si predstavljamo s kakšnim veseljem je sprejel novo službo, ki bi zagotovila njemu ter njegovi družini vsakdanji kruh. Zal mu tudi tokrat usoda ni bila naklonjena; v tej pekarni je namreč zaposlen tudi kominformist Gherbez, ki je obenem tudi člap glavnega sveta Enotnih sindikatov. In prav temu «srečnemu» naključju se mora uibogi Perčič «zahvaliti», če je prišel še istega dne ob službo. V kratkih besedah bomo navedli, kako je do tega prišlo;
2e sprejem, ki ga je bil Pen sič deležen ni obetal nič dobrega (da ne pozabimo omeniti — Peršič je namreč brat tov. Maria Peršiča, ki je član glav nega odbora ERS. Na psovke, s katerimi so ga y pekami sprejeli, je odgovoril, da ni pri-
da je prišel delat. Takoj po njegovem prihodu, je odšel Gerbez k lastniku pekarne; po končanem delu je Peršič vprašal Gheibza, ob kateri uri nai se javi prihodnjega dne na delu; ta mu le odgovoril, • da se mora cr s$m pogovoriti z lastnikom pekarne. Ko se je predstavil lastniku pekarne, mu je ta izplačaj dnevnico ter ga o-pozoril, da je odpuščen z dela. Začuden je vprašal po vzroku, nakar mu je lastnik odgovoril, da ga delavci ne marajo v svoji sredi
Ta dogodek nam jasno kaže, s kakšnimi člani razpolaga vodstvo Enotnih sindikatov. Da je bila mera še bolj polna, ga je isti Gherbez, potem ko je bil Peršič že odpuščen, pozval na sejo glavnega odbora Enotnih sindikatov ter mu dejal, da bodo že oni poskrbeli, da mu najdejo službo.
V času fašizma smo imeli primere. ko so bili delavci, ki niso bili fašističnega prepričanja odpuščeni z dela; preden so jih pa poslali domov, so jim še naročili, naj se prihodnjega dne zglasijo na sedežu »lascia« e-nega ali drugega okraja, kjer se bodo pogovorili o terc, kako rešiti njihovo vprašanje. Ni čuda, če nas gornji primer zelo spominja tistih časov, ki jih naše delavstvo ne bo nikoli pozabilo.
Sindikalna politika, ki se je poslužujejo kominformisti, i
šel uganjat politike, temveč | ma torej namen vnesti med
vrste delavskega razreda sovraštvo, ki lahko koristi edinole interesom razrednega sovraštva. Pri izvajanju te svoje politike, se poslužujejo vseh mogočih ustrahovalnih metod, groženj in klevet, s katerimi hočejo prisiliti delavce, da bi mislili tako, kot to oni zahtevajo. Toda delavci se bodo z vso odločnostjo uprli tej izdajalski politiki ter se bodo še nadalje v sklopu .Enotnega razrednega sindikata borili, za pravice delavskega razreda.
Ulieni Giovanni
SPOMINSKI DNEVI
1844 se je rodil na Muljavi pri Krki na Dolenjskem JOSIP JURCIC, prvi veliki slovenski pripovednik. Njegovo ime nam znači prvi razcvit .slovenske novele in našega romana ter tragedije. Glede slikarija zdaj že skoro izginulih očakov in posebnežev ga pa še nihče ni prekosil. Velikansko delo Jurčiča kot časnikarja in urednika pa še do danes ni ocenjeno po zaslugi.
1852 ;e umri veliki ruski pisatelj N. V. Gogolj.
1870 se je rodil v Ljubljani Josip Murn.
1944 je III. prekomorska brigada, sestavljena večinoma iz primorskih Slovencev, odšla iz Monopoli (Barij v Jugoslavijo kjer je stopila v sestav 26. divizije, ki ie v sestavu IV. armije po hudih borbah prišla maja 1945 v Trst in Tržič.
Kulturne prireditve za proslavo 8. marca
V okviru proslave mednarodnega praznika žene bodo sledeče kulturne prireditve:
4. MARCA: v Dolini ob 17. uri, v Padričah ob 16., y Gabrovcu ob 16, ini v Vižovijah ob 16..
7. MARCA: v kino Roma v Skednju, glavna prireditev ob 20. uri, v Piavjah ob 20, na Opčinah ob 20.
8. MARCA: I. okraj Ul. R. Manna ob 20. uri, II .okraj stadion «Prvi maj« ob 20, III. okraj P.D. «Oton Zupančič« ob 20. v Borštu ob 20, v Bazovici ob 20,. v Nabrežini ob 20.
10. MARCA: v Lonjerju ob 20. uri.
SLOVENSKO IM R 0 0II0 GLEDALIŠČ
zu Tržaško ozemlje
V nedeljo 4. marca 1951 ob 20. uri v AVDITORIJU V TRSTU
PREMIERA
REVIZOR
Komedija
Spisal: Nikolaj V. Gogolj Režiser: Jože Babič
petih dejanjih Prevedel: Dr. Ivan Prijal
Scenograf: Jože Cesar
Vabila se dobijo še danes od 19. do 12. ure Adria-Esplft, Ul. Fabio Severo 5h.	Ju
Zaradi dolžine predstave opozarjamo na točen začett*
V torek 6. marca 1951 ob 20. uri gostovanje na KONTOVELU z Gogoljevo komedijo
I M
JREVIZOR*
PKOSVE1JNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo Skedenj obvešča, da ima dramska družina v torek 6. t. m. ob 20.30 vajo.
SINDIKALNE VESTI
Zveza Enotnih razrednih sindikatov obvešča da bo jutri, ponedeljek 5. marca ob 19. uri, sestanek izvršilnega odbora s sledečim* dnevnim redom:
1. organizacijsko stanje v obeh conah;
2. pregled sindikalne linije cone A in B;
3. sindikalni prispevki zvezi.
Vsakemu članu odbora bo poslano vabilo z navedenim krajem sestanka.
Verdi
OF
Seja okrajnih tajnikov se bo
vršila v ponedeljek 5. marca ob 11. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29.
Seja tekmovalne komisije se
bo vršila v torek 6. marca ob 15,. uri na sedežu tajništva, Ul, R. Manna 29.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško Matico so darovali: tovarišici P. A. in M. R. iz Sv. M. Magd. Spodnje 400 lir, Fabrini Lojzka 400, družina Fuks iz Nabrežine 2000, neimenovani iz Lo-njerja 5000, namesto cvetja na grob Iv. Grudna iz Sempolaja daruje družina Turk iz Sempolaja 500, namesto cvetja na grob nesrečnega strica daruje Pertot Slavko iz Nabrežine 2000.
tflikcil tftane Ktpgal
bo razstavljal v «Scorpionu»
V ponedeljek 5. marca ob 18 uri bo ob prisotnosti umetnika otvorj la v galeriji Scorpione slikarska razstava del Staneta Kregarja, enega izmed najzna* čilr.ejših sodobnih slovenskih slikarjev.
KINO
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
I
IISKI
r^rinSt‘rid;Set,etni čevljar i gova prava vrednost, ki je da Giordano Scufza je lani	J ^
i	,	-	-	no-	segla	pol	milijona lir
vembra s silo odprl vrata ne- Ker so razprodani' kega avtomobilčka ter vtaknil ‘ glavo
v notranjost. Tega ni sto. ril iz radovednosti, marveč zato, ker je skozi stekla opazil v vozilu dva zajetna kovčka, ki si ju je lepo naprtil in odšel z njima po nepoštenih potih.
Policija je prišla Scufzj na sled šele po zamotanih ovinkih in po njegovih sodelavcih, ki so se trudili z razpečevanjem lepih usnjenih denar, nic usnjenih doz ir.* pasov, kar vse je Scufza našel v založenih kovčkih ter skušal čimprej spraviti v denar. Pri tem niti on niti njegovi sotrudniki, to so, Paver Giovanni in Catta-ruzza Giacomo, niso kdove kaj gledali na drobiž in so ra pr več tisočakov vredne usnjene izdelke prodajali kar po 500 do 600 lir. Pri tem seveda ni čudno, ako so za blago izkupili dokaj manj kakor je bila nje-
Delo v dramskih družinah posameznih prosvetnih društev se je v zadnjem času zelo razgibalo. Morda se je že kdo u pravičeno spraševal kako to, da ni bilo do sedaj večjih nastopov raznih dramskih družin, ki so vendar v pretekli sezoni pokazale svoje sposobnosti in zmožnosti. No, danes je vsakomur jasno, zakaj ni bilo do sedaj večjih nastopov; dramske družine so namreč letos pričele nekoliko bolj kasno z delom, kar se je takoj poznalo na zamudi časa. Toda kot vse kaže, hočejo člani dramskih družin nadoknaditi zamujeni čas ter 'e hitijo pripravljat; na nastope, ki bodo drug drugemu v kratkem sledili.
Zelo marljiva in vztrajna je dramska družina iz Nabrežine, ki pripravlja pod vodstvom članice Slovenskega narodnega iedališča Štefke Drolčeve Fo-dorovo igro «Matura». Člani dramske družine so si zadali nalogo, da se bodo vaj točno u-deleževali ter s tem pripomogli, da bo rgra čimprej pripravljena. Lahko rečemo, da vlada sami Nabrežini veliko zanimanje za Dastop te dramske družine, kj si je že z lanskoletnim nastopom osvojila gledalce.
Plavje, ki so glede svojega kulturnega življenja vedno v
Delo naših	dram
prvih vrstah, imajo tudi svojo dramsko skupino, k| vadi pod skrbnim vodstvom gledališkega igralca Rada Nakrsta Golarjevo igro »Dve nevesti«. Tudi člani te dramske skupine so sklenili, da bodo z vajami čimprej gotovi ter upajo, da bo občinstvo z igro zadovoljno.
Nič manj aktivni nista dramski družini i2 Boršta; poudariti moramo namreč še posebej, da ima Boršt kar dve dramski družini, od katerih ena, ki pripada prosvetnemu društvu «Slovenec» je v tem mesecu že nastopila z raznimi šaljivimi prizori in z «Mutastim muzikantom«, druga pa se pripravlja pod vodstvom igralca Staneta Raztresena, da nastopi že v tem mesecu z Molierovin »Namišljenim bolnikom«. Prvo dramsko družino je vodil Julij Casagrande. drugo dramsko družino pa sestavlja pretežno mladina in kot kaže je pri svojem delu zelo marljiva in vztrajna.
Tudi dramska skupina iz Bazovice je že pridno na delu. Člani te družine vadijo pod vodstvom igralca Jožka Lukeša
Nicodemijevo igro »Učiteljica«. Sicer ne vedo še točno, kdaj bo premiera, ver-dar prav gotovo tudi do tega ni več daleč.
Za enkrat najbolj pridni so pa ie igralci dramske družine iz Padrič, ki bodo že jutri nastopili z Ogrinčevo enodejanko »Kje je meja«, ki jo je pripravil z njimi igralec Ernest Ze-ga. Kot vse kaže predstavlja nastop dramske družine iz Padrič velik dogodek za vaščane, k’ se že z navdušenjem nanj pripravljajo. Igra bo imela prav gotovo velik uspeh.
Lonjerci se učijo pod vodstvom igralca Belizarja Sancina igro «Zakonci strvkajo«. Clanj te dramske družine so pridni in marljivi in bodo lahko prav gotovo z igro že v kratkem nastopili.
O openski dramski družini nam že skoraj ni treba dosti govoriti; ta se je že proslavila s svojimi nastopi v Golievi mladinski igri »Petrčkove po. slednje s nje« na Opčinah.
Velika zasluga za nadvse uspelo	predstavo openske
dramske družine, gre režiserju Milanu Jerebu, ki je predstavil dobro odigran ansembel pri. bližno 40 članov Pri vajah je nekoliko pomagal tudi igralec Modest Sancin,
Tudi dramska družina Prosvetnega društva «Ivan Can. kar« se pridno vadi ter se bo občinstvu predstavila z Nušiče-vo komedijo «Dr.»; režijo vodi igralec Josip Fišer. Tudi ta dramska skupina bo, kot kaže v kratkem lahko nastopila.
Na delu je tud; dramska dru žina iz Sv, Križa, katere člani tudi obljubljajo, da bodo v kratkem nastopili.
Zelo razveseljivo je Pa dejstvo, da se je v zadnjem času ustanovilo več novih dramskih družin Tako je bila na novo ustanovljena dramska družina r.a Proseku - Kontovelu; ped vodstvom domačina .Cijaka Lojzeta študira dve enodejanki in sicer »Čudež v pustinji«
Kontov lu in 'ud v Trstu. Pov | ter Klopčičevo «Mater». Prebi
sod jo je sprejela ogr mna mro-žlca ml dega in star ga občinstva, ki r.1 štedilo s priznanjem,
valci Proseka in Kontovela, ki so imeli že v preteklih letih priliko ceniti igralske zmožno-
sti članov ter režisersko sposobnost tov. Cijaka, se nastopa svoje dramske družine že zelo veselijo.
V centru mesta se je tudi ustanovila nova dramska družina. ki vadi pod vodstvom Franca Dujca Linhartovo dvo-- dejarko «2upanova Micka«. Družina je zelo agilna ter bo lahko nastopila že v tem mesecu.
Tudi Skedenj, ki se lahko postavlja s slavno odrsko tradicijo, noče zaostajati za ostalimi dramskimi družinami. Tako je pričela škedenjska dramska družina, prav tako pod vodstvom Franca Dujca, z vajami za Klavžarjevo igro »V posredovalnici«. Igralci so se tako temeljito oprijeli štud ja, da bodo lahko nastopili že v tem mesecu.
Iz tega, kar smo do sedaj omenili je jasno razvidno da so se naši ljudje zavedli velikega pomena, ki ga ima prosvetno delo za kulturni razvoj Slo vencev na našem ozemlju. Iz srca želimo vsem dramskim družinam obilo uspeha ter uPa mo, da bomo že v kratkem lahko prisostvovali njih uspelim nastopom, ki bodo potrdili sloves, katerega posamezne dramske družine med našim občinstvom že uživajo.
predmeti krožili iz pok v roke, sta se znašla pred sodiščem tudi Ce-sare Coen jn Antonio Miar.*i, čeprav pri tatinski zadevi nista bila prizadeta in nista mogla slutiti, da gre za ukradeno bla. go. Sodišče ju je zato oprostilo, ker nista zagrešila kaznive, ga dejanja. Hudo pokoro pa je naložilo že večkrat kaznovanemu Scufzi, ki se noče pr boljša, ti: 4 leta in 6 mesecev zapora, 30.000 lir kazni ter povračilo škode v znesku 495.500 lir. Paver jn Cattaruzza pa sta bila obsojena zaradi nakupa ukra. denega blaga vsak na poldrugi mesec zapora in plačilo 27.550 lir globe.
Vojno razpoloženje "pri papigi"
V gostilni «Pri papigi« v Ul. Capdtelli 14 se je vnela včeraj popoldne pravcata bitka med pijanimi junaki, ki niso vedeli pojasniti pravih vzrokov, zakaj je prišlo do .srditega obračunavanja. Na bojišče so se pripeljali uniformirani posredniki in spravili narazen razgreteže. Izkazalo se je, da je pri tepežu dobil vsak svoj delež, zakaj vsi so bili mikam zabuhli, nekateri pa so bili potolčeni tudi po rokah in kolenih.
Biitke so se udeležili 20-letni teža/fc Bruno Smilovicfr iz Ul. Molino a vento 70, 21-letn.i En-rico Cobau iz Ul. Asilo 4. 19 letni Claudio Trevisan, stanujoč v Ul. Pondares št. 14, im 27-letnj Maurtzio Saba, stanujoč na stari Istrski cesti 267. Policijski stražniki so jih odpeljal; najprej v bolnico, kjer so jim zdravniki razkužili podplutbe, zatem pa so jih pridržali, dokler se ne pojasnijo vzroki, zaradi katerih so se stepli.
Rossetti. 16.00: Rasceiova komična revija.
Fxcelsior. »V vrtincu«, ClarK Gable, Vivien Leigh. Danes tri predstave*:	ob 8.30. 15.30 in
20,30. - Galerija 500 lir, parter 400 lir.
Nazionale. 15.00: «Cudež v Milanu« Vittorio De Sica.
Arcobaleno. 13.30:	«Naskok na
nebo«, Humphrey Rogart in E. Parker.
Feoice. 14.30: «Prispel je kavalir«, Tino Scotti. Silvana Parn-panini.
Filodrammatico. 14.30:	«Doline
samoce«, E. Keyes in D. Povvel.l
Alabarda. 13.30: «Cvetlice v prahu«, Greer Garson, W. Pidgeon.
Armonia. 14.30: «Se<.’aj	te lju-
bim« A. Valli. Variete’.
Garibaldi. 14.30: «SJed' kače«.
Ideale. 14.30:	»Pošast	iz Rio
Escordido« Maria Felix.
Impero, 14.00: »Gadje«, Henry V*i-dal, Maria Mauban.
Kino ob morju. 16.C0: »Luči varieteja«.
Italia. 16.00: «Lepa nespametnica« Greer Garson.
Savona. 13.30: «Greh Lady Consi-dine«, Ingrid Bergman.
Viale. 14.00: «Cvetlice v blatu«, Cornel VViide.
Vittorio Veneto. 14.00: «Očarljiva vsiljivka«, Loretta Young.
Azzurro. 14.00:	»To noč vzide
sonce«.
Belvedere. 14.00: »Lisičji princ«, T. Power, O. VVeltes.
Marconi. 14.30: »Rosana«.
Massimo. 14.C0: «Iwo Jima, ognjena puščava«, John Wayne.
Novo Cine. 14.00: «Vite*zi severo-zaoada«. Barvni film.
Odeon. 14.00:	«Marco Viscontl«,
C. Ninchi. MariePa Lotti.
Radio. 14.00:	«Rdeče balkansko
nebo«.
Vittoria. 14.30: «Prodaialci». Ava Gardner, Deborah Kerr.
Venezia. «Legija obsojencev«, Dirk Povvell.
Sv. Vid. 15.00: «Rdeči čeveljci«, V barvah.
Gledališče
Danes ob 17_ uri bo c*raB'Spl>
skupina Ruggero Rugg^i novila komedijo «Sodnik Minim.s« G. Gianninija.
Jutr; pl* 21. uri «Henrik L. Pirandella.	.
BI RADIO
JUoOSL. LUDiA THSilJ
(Oddaja na srednjih va 212.4 m ali 1412 Kc>
Nedelja 4. marca l**1, sC>
8.0v: Lahka orkestralna S LjJ 8.3u: Kmetijska uia: bo t* kmetijah in Zad.ugah - t-TvJ s strunjanskim sanjarjem Pc£rt 9.00:	Verdi:	Oaicmki u r$f
»rraviata«. 9.3u: Kmetijska m (tial.). 10.00:	Fotk-orna.
10.45: Oi.uaja za Bujščino t 11.15: Znani solis.i pr-d jjt fonom. 11.45:	Giasba P°„ jul
(slov.). 12.45:	Poročila	L,,,	i
13.00: Napoved časa - P°r Ljdl’ slov. 13.15: Poje slovei.sK> v ufj. ni kvintet. 13.30: Pionirska Kako so ljudje potovali £n tisočletja (siov.). 14.00:	je
ura (ital.). 14,45: Glasba P° Ijah (ital.).	. želj«
17.Su:	Oddaja za b0® jn*’
Slušna igra: Anton Cehoo..yij(* bač; Reportaža: Kulturne nje po naših vaseh (slov-); z) Papandopulo:	Žetev - s“ pote
simfonični orkester. 18.45- . j# čila v hrvaščini. 19.00: K•!. ff vam pripravili (ital.V J3P3A :g**6T ’AOiS A,
•e? paAodUN :0£‘6I TO! glasbeni Spored. 20.15:	v
sohn: Koncert za violino kester v e-molu. 20.45: preled (gital.). 21.00: Iz sveta. 22.00:	Športna
(ital.). 22.15:	Lahka in ,
glasba. 23.00: Zadnja Por°n a l ital. 23.05:	Zadnja por«1
slov. 23.15: Glasba za lahk° ,-jl
RADIO TRST **•
Nedelja 4. marca
9.00:	Kmetijska	oodaja-
Aktualnosti. 12.00: Od nlujjjJ do melodije - pojeta sop rx$i Otta Ondtna in tenorist Pertot. pri klavirju prof. Sancinova. 12.30: Valčki in J^ilJ 12.45: Napoved časa in .P’ \A Popoldan v operi-solisti. 16.00:	P?K,	8
: p01Si
!
in vft >orot!!J (
14.30:
Razni
ocuaje «vzori mladini«:	5
podzemeljski tok te p 17.00: To, kar -saKO"^
odkrili mave. iv.uo: to, kar posluša. 18.00:	Plesna	FffJ
‘.30: Oddaja za najmlaj^joiii) julčica. 19,00:	Lepe
in lepi glasovi. 19.45: ‘vptk časa in poročila. 20.00: - j* glasba. 20.30: Šport. 21°v. K?., mače knjižne police. 22.0»-,. v cert komornega zbora. 23*J jjr poved časa in poročila- .X Polnočna glasba, 24.00: ček oddaje.
RADIO TRST 1
Nedelja 4. marca
59	6	69	79	66
54	89	10	63	65
69	25	24	65	26
5	27	35	71	64
79	83	17	44	88
31	25	76	26	53
50	24	18	53	90
69	60	86	37	33
40	49	66	65	58
7	33	57	63	35
Starkina nesreča
Z reševalnim avtomobilom dečega križa so včeraj pre-.jeljali v splošno bolnico 71-let-no Frančiško Mozetičevo iz Ul. Maiolica 12, ki je večer prej padla Po stopnicah y lastnem stanovanju in si zlomila levo stegnenico. Ponesrečenka se bo morala zdraviti najmanj 3 mesece.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul, Tiziano Vecellio24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
Izžrebane loterijske številke
BARl
CAGLTARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3 marca se je v Trstu rodno 14 otrok, poroke so bile 3 in umrlo je 15 oseb.
Civilne poroke: kaplar amer. voj Adams Woodrow in gospa dinja Francesca Maria Su>sig. varilec Zorzut Diorcsio in gospodinja Amalia Umer, mizar Enrico Doris Zuzig jn uradnica Adriana Bencina.
Umrli so:	85 letni Giovanni
Trenta, 61-letnj Oliviero Ap*po. lonio, 38-letna Lu'sa SteMman Por. Reifer, 77-letna C nc*‘tt?i Sulprizia vd. Zaccardi, 92-1 etn Domenica Eetean vd. Negodi, 70-letna Giuseppina Laurenti, 94-letna Carolina Derosa vd. Cesca, 67-letnj Dominik Cra-mastetter, 81-letna Rosa Budi-čin por. Benussi, 54-let’a Žita Cantimir por, Cecchi, 72 letna Josipina Calzi por. Gregori Karel de Zucco star 1 dan, 65-letna Ivana Stegel, 72-letni Franc Schivon,
9.40: Oddaja za kmete* , P. Poročila. 13.25: Orkester Vs,et> na Vatta. 14.00: Otroško fn šče. 14.30: Solisti jazza. 0>5 iedije in romance. 15.00- fri, ster ritmov in pesmi P-ltio!« Ceragiolija. 15.30:	«Me)a' i5;’(
glasbeni vtisi Albertimj3* rj Vremenska napoved
- —	" j
16.00: Kronika drugega , narodne nogometne te, p., prvenstvo. 17.00:	Orkes	fl.
Kretzschmarjajgjg
Ourta
Rima:	Simfoničen kon'--jpoPj>
Hansa Knappertsbuschja: ter a noročila. 19.10:	Novi	cer	i
rurgije za pljuča (kroo1^; ploščah). 19.25:	*’n*
I*
Filmska W 19.40:	Športna	poročil3*^ v.
Poročila. 20.35: Orkester
i.')’
berja. 21.03: Verdijeve PKi * «Lombardi v prvi kriza^jjU ni«, lirična drama v *
0$
Obvestilo č\ov a Delavskih k
Z novim dekretom " f 31, ie rok za pril družnih društev d;i'sP° ^0f dekreta 298 bil podalj saJLJ VI. 1951. Zaradi naveden**? (Jo imeli člani možnost svoj položaj, posebno J *nje članskega dele«8* ..(jet , denega raka. Po n3V roku se bodo pričele Vhfjr za sklicanje članskih z
Izlet v
Planil«,
priredi »ADKlA-B^^eJ ob priliki smučarski «0 11, MARCA. Skoki^j ^
metrski skakalnici. pi z avtobusom in j‘ta v * avtobus odide iz . (raj; r bot„ 10. marca vratek 11. marca zo* <je » Trst. Drugi avtobus ^al* nedeljo 11. marca ^ Dovratek istega c -e c® Za izlet 11. marca 1.400 lir, (vožnja, in značka).	L
sp Ul 1P
Prijave se tdria-Exp Severo 5-b,
»Adria-Express»,29243
AVTORIZIRANI CEOMETE'
prevzema vse posle za katastrs knjiženja zemljišč in načrte ^ novanjskih hiš po ugodnih cen ^
UL. MACHIAVELLI 17. III. vfO*
o
*•*.%»
V.VAV»".V.V/.VAV.%V\%V.%W.
mesnic,- nis°m	\	fa	nisem	tako	dolgo	odgovoril,	a	v
Nise»i bil hL Ž' 1k<^cc'nai pričnem., kaj naj ti povem, se,ti fazorm-n„ _	” 2daj nlsem> niti	ne morem reči, da
tale
„•	in.	vendar me od najinega slovesa razga-
Etl> sajlL L, 1 ”l za nebeno pametno delo. Pisati ti? m "»j	ne	varcujem	s	pisanjem.	Toda	tokrat	se	tvoj
<d£ %, &esed7?e ujemata več. tis, -L „2e Jeklen zid med nama«.
1 tabo1;	Tedaj	sem	_se	strinjal
"‘"‘‘'Hom1'6?!)S,m %jko rekel v kavarni tisto popoldne pred do kr,l, ■ se ni spremenil. Nasprotno, zdaj mi je JL Jcsn°*	zakaj	.st	zmeraj	bila tako oprezna in
J,sitem reJA tneni.	O, saj	si	mi bila	zaradi tega všeč! Ali
l> trd,- bisZ-,	da	si kakor polžek, kakor polžek, ki se
jtetn mora ril -Z s^m°. Pokaže svoje previdne tipalke? 9kboke korenine1	tvo*e	nez<mpanje	do	mene	tako
plred7Wst notranjim vrednotam pred zu-
*i ti zanisa _
tJic kač ueitd®r, vendar sem že takrat dejal: Prav tmaš, iSetit ypepT"T, *c notranje, srčne vrednote če ne čustveni od-so» jjj j.jL.ji-”’’ .fn?kih doživetij? Ali niso bogastvo spemi-Prav hm ■' življenje v dvoje! Ali ni življenje v dvo-v°ških žZZ.tn^va	izkustev	o človeškem življenju, o člo-
® ^0 Smili 1n, kojrh?	ni	to tista	dragocena substanca,
rada? L kupnemu življenju dveh ljudi, ki se imata P(l '*
°*%la s» *e ^ ternu zmeraj umikala, ti si kakor sviloprejka sisenj	u	tenke niti neprizadete prisrčnosti. Ntc
*e9a, Jcar VsiDiv, saj si sama to priznala. Kajti že dolgo je •6 mS iJS’ da de*R rte mara cči, ki jo raziskujejo, noče kliknila erJa sodnika ob sebi. Ne ne, saj si tolikrat ,onv. ki it> lerai !e v l^smih seveda!), da se čudiš mojemu Se Worala ¥s*f?°zi prožen ter nevsiljiv! In dejala si, da bi tis silno ZJ5 ■Je. odzvati moji rizredni pripravljenosti neko-
mmm
Matlv iz naših vasi: Kmečko dvorišče v Prečniku
V Piranu, sočnem istrskem mestecu, se jo rodil 8. aprila 1692 Giuseppe Tartini, četrti med šestimi brati in tremi sestrami. Njegov oče je hotel, da bi sin postal duhovnik, toda mladenič se je uprl očetovi volji, da bi laže sledil klicu glasbe. V sporu z očetom je zmagal sin in leta. 1709 ga že najdemo na padovanski univerzi, kjer študira civilno in kanonsko
pravo.	po tem dejstvu obtoževati moj-
Kje In kdaj je pričel študi-1 stra nemoralnega življenja: dosti victLino n: - mfoivn in volj je, če pomislimo, da se je
rati violino, ni z gotovostjo dognano, čeprav njegovi živ-Ijepisci, navajajo nemalo imen glasbenih učiteljev, pri katerih je Tartini študiral umetnost, v kateri se Je pozneje tako odlikoval. Življenjepise! sicer na dolgo opisujejo razbrzdano življenje, kateremu se je predal visakošolec Tartini v univerzi, tetnem mestu, toda ne da bi navajali za to kake prepričljive dokaze.
Leta 1793 je na povabilo grofa Kinskega, kanclerja češkega kraljestva, odšel v Prago, da je kot violinski virtuoz sodeloval pri slavnosti ob kronanju Karla VI. — kar zopet dokazuje, da je 9las o njem šel že čez meje njegove domovine. V Pragi je os'Ai tri leta, pa čeprav je še nar.rej obdržal mesto prvega violinista V Padovi. Njegovo skoro triletno bivanje v češki prestolnici bi naj imelo svoj vzrok v tem. da ga je neka beneška gostilničarka preganjala s svojimi zahtevami, hoteč mu naprtiti neko očetovstvo, o katerem je on imel utemeljene razloge, da o njem dvomi. Nikakor pa se ne more
imam nnin
glablimik	hu
bloueba
Tartini, ki se je leta 1710 poročil s Padovanko Elizabeto Pre-massone, je zaradi dolge ženine bolezni (kot sam piše, ga je ta bolezen stala «za zdravnike, ki-
pripada. Tartini še po ideji in formi Corellijevski tradiciji ijj prvi del zbirke vsebuje, prav tako kot «Opus V» CorelUja
rurge in specialiste nič manj šest cerkvenih sonat, kjer tvori
kot 600.000 zlatih dukatom) bil prisiljen k celibatu.
26. februarja 1770 je Tartini umrl v Padovi, od katere se je le redkokdaj ločil. Umrl je za rakom, potem ko je izgubil svojo življenjsko družico eno lete prej.
Ko smo triko na kratko pregledali življenje velikega Istrana, bomo poskusili na kratko očrtati umetniško dejavnost te. ga skladatelja. Tartini je obdeloval, lahko se reče, samo naslednje kompozicijske oblike: sonato za violino, sonato za tri in poredkoma za štiri instrumente, solistični koncert s spremljavo godal in izredno tu.
<H veliki orkester. O postopni spremembi stila velikega mojstra pričata dve veliki zbirki sonat. ki sta izšli še za časa avtorjevega življenja leta 1745 v
Amsterdamu. V prvih 12 so na-	„ „___________________„
ta}i prve zbirke je očitno, da I toda zaman, kajti uspel
fuga osrednji stavek po uvod-nem_ len\ in z živahnim zaključkom. Povsem- drugačnih je 6 sonat, med katerimi je deseta zelo poznana Pod naslovom «Zapuščena Dido«, k{ je ena izmed najlepših, v kateri naletimo v prvem delu na pato$ in izraz ganljive in globoke bolečine, v drugem pa tragične strasti, v tretjem pa je grenka odpoved, polna sladke poezije.
Intimna, melodična in sladkosti polna je sonata «Pastoralen, ki je tudi v prvi zbirki.
V sonatah iz leta 1745 je Tartini boli sproščen in raznoličen v ritmiki; pridruži se nov patos razburkane dobe, v kateri je živel.
Znana je legenda o čudovitih sanjah, med katerimi je sam vrag bii Tartiniju za učitelja; komaj se je Tartini zbudil, je ba :e poskušal zapisati sonato
   je
spraviti na papir samo bledo podobo tiste melodije, ki jo je mal0 prej slišal v sanjah. Tako je nas.ala 35. sonati, ki je zelo znana pod imenom ((Vražji trilček». To je tista sonata, -o katero je Tartini prenesel na,j* intimnejše utripanje svoje it-metniške osebnosti, obenem p>a j0 adlilcujg lirična miloba; ta sonata pomeni vrhunec Tartinijeve umetnosti; tega vrhunca mojster ni mogel nikoli več doseči.
Koncerti predstavljajo manj znani del umetniške produktivnosti velikega piranskega skladatelja in dobro bi bilo, če bi te koncerte rešili pred pozabo in študirati, da bj magij še bolje izpolniti sliko glasbenika,.
Med cerkveno glasbo naletimo na njegov lep «Misererer> za štiri ali pet glasov in z zadnjim verzom za osem glas&o, ki so era izvajali v. Sikstinski kapeli na veliko sre^o 1686 Qb navzočnosti papeža Klementa XIII.; nrlto še himne in svete pesmi, eno vStabat Maters m en eTantum ergas.
Zadnja doba Tartinijeve de. javnosti se prične okrog leta 1750, ko se mojster bliža 60 le-lom, V tej dobi se je Tartini skoraj popolnoma posvetil teore tičnim spekulacijam, medtem, ko se njegovo muzikalustvar janje čedalje bolj iz(t>*.\a. bodisi zaradi zmanjšane izvajalne sposobnosti mojstra, bodisi zato, ker se je mojster raje zaprl v mistiko in abstraktnost, hoteč zmedeno združiti muziko, filozofijo, matematiko in astronomijo v nek vrhovni zakon univerzalne harmonije.
rad imetn.
^ Jc
Zbrati Z Sf Mie* ne odzoveš, to sem vedno ugibal. Spanje g3e. to tvoj čar. To tvoje hotenje, ali bolje Jej« na.rn.rp- r?m 0 ver* VPte čokat, da se vsa odzoveš. Zdelo štabno	da se čudeš lahko vsak hip znodi. Menil šem;
^6nčga h* -nie i° še veže na človeka, ki ljudem velja za #Pim<tlo . °ce£?a ženina. Morebiti je res malce tudi to Tudi “anes veva oba za pravi vzrok.
^0 jiltra"'M za^’ (la se ie vse razodelo prav vrh zvonika ^j od’ i w™, da mi je bilo tako veliko do tega — videti teseijr • lam zaoral? Sni sni Turist,, To T?^ol'Hn.y a	n
LL
€€
1	/j]-	„	_	~	'•'** untjisoo u fovn-v n /UiO(m,/tcyii niesm. v
bffiMo i* + ®U7iaju ali v Benetkah. Opazovati v Benetkah !? ”a trnu TA sve^e9a Marka, rdeče in rumene mizice, ki e®to j	Sredice	ploščatih in okroglih cvetk! Dunajsko
** po oljv?1'0 sv- Stefana? Da da. toda vzpenjati se tja JJjUasč rJjo, Polžastih stopnicah s tabo! Od časa do časa »okukm , fn prisloniti tedaj Vce k tvojemu licu. ko t| s„ 1 sjbzi ozko linico na vrvež pod stolnico. Vzoe-"tali femv710'- do nepolnega razgleda, a biti obenem ’ t ^ spreminja začudenje ter novost ozračja °vk zvttJ-i avne vsebl-ne- Prastare tajnosti kakor temno rJcTT' ,kakov. mik tvojih črnih las, tvojih ozkih, Dn’f r	Uca,	ki ima vse poteze starih finskih
i Zavzet iUnTeta* sem se šaW tn ti rekel «mali cigančekn, ^ so t h ■ feI za stedjo skrivnostnih pokrajin, po ka-h n t* pi'edrnki tvoje ogrske matere.
J.a tista a^.Vst° iutr° *e ie vse razblinilo. O. imenitna je f.^ške t~Jjnc.a Vrh zvonika! Kakor opazovalnica vrh sred-tl® čuva-i Jaue.> kakor celica samostanskega zvezdogleda.
■ Preoblei ,mi. ze Prvi kip ni bil všeč: kakor nekdo, ki 1 ft* bar, Jžn skriva. Moten in zbegan pogled je imel Pa to
h	M? G i* Te	. . ——.	_	_-, -.1. 7	. .	-	e#.	•	.,
dvignit;
ri zgoraj? Saj saj. Turistu je vsekdar izredno
e rta najvišm točko nenoznanega mesta. V
bili Ta mi že prvi hip ni bil všeč: kakor nekdo, ki 1 n* kii0 skriva. Moten in zbegan pogled je imel Pa to »f, P°{em T’ ker va'ma ie nastavil ob oknu velik daljnogled V aoSeni Se sklani(fl in tiščal oko h kukalu tistega dalj-
v^isfcih h i- ir>sneg je bilo videti daleč onstran sivega morja ila z	kor	slika v svetli megli. Ti pa si se tedaj
za mojim hrbtom. iu, *?8ie t~e'- a je bolje,» si ga bodrila.
®aj, ojna ta je vse pokazila.n je v zadregi dejal
\h!;tn Zdai te meje med Avstrijo in Nemčijo! Ali je sen V * si jKno siknila ti.
«	ie kuk9-1 V daljnogled. Nagledal sem. se	že bil U-
ca	°ddaljenih hribih, toda, nisem- mogel	odtegniti
tetJi^staio	° da se pred njo nenadoma začenja dvigati svet,
lz tvojih besed. iz naglasa tvojih trdih in suhih
*4li’ n.
kn ^	vst Nemet?» si zadirčno Vzkliknila.
tfet j/fa.te<taj molčal, njegove oči so bile rta mojem, hrbtu, t. iba dl® potrdila popolne varnosti.
^9	na,),	si rtadalievala. «n,
s!'t??	Sem kit> kakor da je strup otrdil moje telo.
j-nt? osuplost, da sikaš kot jezen modras. Stal sem nj, Se b0 nb	se	ne	morem dvigniti, ko da se bo Um,
k	Nem 3errf Oibu zamajal	visoki zvonik, ped mojimi
io, tadnno !2lno je bilo stati nad, dunajskim mestom, ki se Ko.rni' da ,^PreTn»ajalo ob zadirčni ihti tvojih besed. Ze lem- triia J V}°Qel reči; «Ti ubogo otročeti, pa nisem- mogel.
ke9a m - t ilegalka, ki vneto opravlja tajno nalogo je ^idite esi'lanstva4 Čuvaj pa se je 'ojunačil: l>oLtu> pazim	zauPjiivo in priliznjeno pravil, uvidite, jaz
icij ' pazim ' °a se kje nad mestnimi strehami ne pojavi kL^čakevn11? vremenske spremembe, toda v vsem je zme-letn	tViti danes, niti jutri ne bo prišlo, morda
2)b&&ci ib	(ned	betsutebjefn	in	igkatd	oS	&iudi(u	($b$ol{e»4,	ffomediie
si nadaljevala, vvelško napak smo naredita,
1lecdh^te bilo tako sklonjen in sključen škiliti v cev,
e telo.
kak	uu	kot	jezen	modras.	Stal	sem
it™ daj J rii mrtva, samo spi...«
tkhJrcdi ornV? vzdržal več. $e zdaj se vidim, kako sem 1 rtanio? e> in kak<> se je dvorljivo nas
«Go;
hame-
spod
nasmehnil ter
%n .e' $arrm <3?ravi Nemec, kaj ne,s je rekel in prikimal. ^oh ^ Pornnt -	w>>’ liem Prav tako dvorljivo dejal, dvor-
orobik/crati, ker velika ironija baje ne pozna
«Odločil sem se, da v "Revizorju« zberem in izpostavim smehu vse, kar je slabega v Rusiji«, javlja Gogolj prijateljem v času, ko je v njem zorela dokončna oblika komedije. Osem let je popravljal in predeloval posamezne prizore, orusil razsežno galerijo likov, doklej- ni izročil človeštvu u-rnetr.ino. ki ni le prepričljiva ;Jodt>ba moralne popačenost:, nodkuplji vesti in duševne lenobe uredništva v a.bsolutistie-ai Rusiiii carja Nikolaja I.. temveč globoka družbena satira. ki še danes živo obsoja laž. obrekovanje, klečeplaztvo, Bodlkuipljivost, puhlost in oo-ir.iišljavost.
* >:= st
Na krstni predstavi ((Revizorja« je občinstvo na galeriji cepetalo od navdušenja. Tud;j v loži, kjer so sedel; Gogoljevi prijatelji, je vladalo razigramo razpoloženje. Kritiki go mrko ogledovali parter, ki sg je razdelil v dva tabora; za in proti. Najbolj mučno vzdušje pa je vladalo v carski loži. Nikolajevi spremljevalci so strahoma ogledovali «njegwo svet> lest« in pirefclinjali gledališko ravnateljstvo, kii je dovolilo u-prizoritev tako škandaloznega in _ protidržavnega dela. Toda "njegova svetlost« se je izvolila smehljati in ob zaključku iidbbravajoče ploskati ...
To priznanje je sicer zaleglo pri cenzuri, uradir.a kritika pa je komedijo vendar odklonila. Ustrašila se jp unjetoiiške sile, ki odkriva RESNICO. V tem napetem vzdušju, ki j,e vladalo oib krstni predstavi, ne sme-
la T^ti hir, ‘1e- ipezemec, Auslaendern, si rekla ti.
»e«, inie, ker '11. ljubka! Da, ker si tako čudovito pozabi-z.? vajinJf Ji le bralo na obrazu, kako oddaljen tujec kh euden • "l pogovoru. Niti nisi opazila mojega odgovora Usr^Va^evi^L °e*' Tako si bila zaverovana vase. O, ZavP-ii.a neprožnost m trdota, to biti zmeraj pred mei*o	pred	vratml srca.
tisti m snw nared'li, toda —».
žal
si mi povedala, kaj je bilo vse te mesece S(,n. .!	"toda» je	bil. Hm. vaše napake!	Saj ne
*	60	tist 'J	človeških	napak, svojih človeških	grehov,
'	^	žal	^r«še«a_	taktika,	ki	vam	je	zaigrala	zmago!
r°2 v’as 1 okužili zgodovino dvajsetega stoletja, so r,n< ' 2s,e’ ponižanje tuje zasedbe vas skeli-CS<U- Ti KGbzdol,
“»le	11	tudi.	■
Glavar - Lojze Potokar
'irx> pozabiti na človeka, ki je ostal ves večer otožen in zamišljen. To je bij Nikolaj Vasiljevič Gogolj.
n a *
Gogolj ni bil zadovoljen z uprizoritvijo. Po pred&tavi je zapisal; « ... ((Revizor« je odigran — a v moj; duši je tako motno, tako čudno.. .. Pričakoval sem vnaprej, kako bo šlo, toda kljub temu me je zajel neki žalosten in neprijetno težak občutek. Moje delo se mi je zazdelo odvratno, surevo in kafccr da sploh ni moje. Glavna vloga je propadla ... Hleata-kov se je izpremenal v nekaj, kar spominja na dolgo vrsto v&dvilskih veseljakov ... Postal je navaden, preprost lažnivec. Mair Se iz t-:oge same zares ne vidi, kdo je Hlest-akdv?«.
Torej, kdo je Hlestakov? Ka. ko ga bom.0 tolmačili? Gogolj nas svari! V svcjjh pripombah nam avtor tako opisuje svojega junaka.; ((Hlestakov. mlad človek kakih 23 let, suhljat; malce šemast in kaker pravijo: z enim kolesom preveč v glavi. Eden izmed, or.tih ljudi, ki se imenujejo v pisarnah poha-jači. Govori iaj dela brez vsakega pomisleka. N; zmožen, da M se trajno zbral ob eni misli. Njegova govorica j.e odlomka-sta In besede mu uhajajo iz ust docela nepričakovano. Cim-več prostosrčnosti ih preprostosti pokaže igralec te vloge, tem več bo pridobil. Oblečen je po zadnji modi.«
* * -s
Na drugem mestu p® je Gogolj tako dopolnil značaj Hle-stakova; «Ta prazen in malovreden značaj vsebuje tudi mnogo tistih lastnosti, ki krasijo značajne in poštene ljudi. Vsakdo vsaj za trenutek, če ne celo za dalj, postane Hlestakov... Tudi spreten gardijski oficir nastopa včasih kakor Hle atakov, tudi državnik je sem ter tja Hlestakčv. Skratka, redko kateri n« bo vsaj enkrat v življenju Hlestak-v...»
* =!■ *
Gogolj se te tudi pritoževal nad _ interpretacijo graščakov Bobčimskega jn Dobčinskega: ((Čeprav sem slutil, d’a bosta slaba, sem vendar mislil, da ju bo nekako rešila njuna zunanjost in situacija, v kateri se nahajata in da n€ bosta tako karikirala. Zgodilo se je nasprotno; nastala je prava karikatura ...»
Pri študiju bomo vestno upo-
števal; vse avtorjeve napotke i.r_ svarila. Hočemo verno tolmačiti Gogoljevo stremljenje. Prikazati klavrn- st gnile držav ne uprave, ki je osnovna ideja komedije:	upodobiti žive,
življenjsko prepričljive, resnične ljudi in ne groteskne sheme. Delo jie tako prepojena s humorjem in ostro satiro, da nam m treba nič drugega kot z iskreno preprostostjo oživeti avtorjev tekst ir. se izogniti vsakemu, tudj najmanjšemu koraku, ki bi iias iz sveta življenjske verjetnosti, zvabi; v svet lažnive teatralnosti., grote-ske ali celo burke. To bo najtežji del našega študija, kajti skušnjav je mnogo in nevarnost preži za vsako izgovorjeno besedo...	* o s:
^ Razumemo tedanjo vladajočo družbo, ki je zatrjevala, da takih oseb, kakor so upodobljene v ((Revizorju«, ni v resničnosti. Razumemo jih prav dobro in verjamemo, da tudi današnja družba še ni povsod iz-preme-nila tega mnenja. Zaveda m n pa se tudi. da slabe umri. zoritve podpirajo to stališče Gogoljevih nasprotnikov. Ugotoviti moramo-, >Ja Je kljub jasni Gogoljevi besedi, pri večini znanih uprizoritev, zmaaala smer, ki je skazila Že krstno predstavo. Postala je že gledališka tradicija, da se ((Revizor« uprizarja z močnim gro te sitnim poudarkom.. Tudi film je izkorištj; j„ tb zunanjo plast Gogoljevega humorja. Pred približno 20 leti ie . znani češki komik Vlasta Burjan posnel film, v katerem se seveda ni mogel izogniti groteski, saj je sam, kot izrazit groteskni ko-nfik, igral Hlestakova. V novejšem času pa smo v Trstu gledali ameriški film o ((Revizorju«, ki je'v ameriški vari-ianti bil samo travestija na Gogoljev tekst in se na žalost ni niti dotaknil jedra Gogoljeve satire in kritike ...
* H: *
Poleg ostalega, je kritika očitala Gogolju, da ni v ((Revizorju« nobene poštene in plemenite osebe. «Mar v naši druž bi res n; poštenega človeka«, je vzklikala kritika.
Gogolj jim je v enodejarJci ((Gledališki razhod«, v kateri je ironiziral občinstvo, ki nima lastne sodbe, predstavi] tudi avtorja, ki govori znamenite besede: «2al mi je. da nii nihče opazil poštene ose.be, ki nastopa v moji igri. Da, bila je poštena, plemenita oseba, ki je nastopala v n tej od začetka do
oseba je bil — SMEH. Ta je bil plemenit, ker se je odločil da nastopi nP glede na nizki pomen, ki mu ga odkazujemo v svetu ... Ne, smeh je pomembnejši in globlji, kakor mislite — ne tisti smeh, ki ga vzbudi himna razdraženost, jezljivo, bolestno razpoloženje značaja tudi ne tisti smeh, ki služi v prazno razvedrilo in zabavo ljudem. — ampak tisti smeh, ki ves vre na dan iz svetle prirode človekove, vre iz nje zato, ker se mu v dnu skriva večno žuboreči studenec, tisti ■'■meh. ki poglablja predmet in ki ostro osvetljuje to, česar bi sicer ne opazili... Nepravični so tisti, ki pravijo, da smeh razburja. Razburja samo to, kar je mračno, smeh na je svetal...»
Takrat ile pripravil zadnjo re dakeij-o «Revizorja» in mu pod naslov postavil za geslo narodni pregovor: ((Nikar nP dolži ogledala, če imaš grdi obraz.«
JOŽE BABIC
o,
K«
Gogoljeva las tnoročna risba k ((nememu« priz oru ((Revizorja«
r	,
'v Jr. .i*t
Hlestakov • Rade Nakrst
Prizor iz tretjega dejanja
PRVI PEDAGOŠKI TEČAJ V SLOVENSKEM PRIMORJU
V sliko, ki n-am jo daje Primorska v borb; za svoje osve-bojenje; je vključeno tudi prebujenje njenega šolstva in njegov razvoj. Vzniknilo je iz ljudstva samega, kd je v letih fašizma ojeklenelo v svojem hotenju in svoji odločnosti. Tega hotenja ni bilo mogoče zaustaviti, trelba mu je bilo le pomagati preko njegovih težav.
Ena izmed največjih in najtežjih je bilo pomanjkanje učiteljskega kadra. To se je jasno pokazalo na petorajmški konferenc; okrožnih prosvetnih re. fermtov in okrožnih šolskih nadzornikov, ki jo je sklical Pokrajinski odbor pri gostoljubnih ljudeh v Gačniku na Vojskero, ki sQ ohranili dom in sebe pred fašističnimi požigalci s temi dia so se dolge mesece gkiival; v gozdovih, raztresenih Po vzpetinah in kotanjah Voj-skarske planjave. Na to konferenco je pripešačil tudi preko
™	...._____kurirskih postaj iz daljne in
konca Ta -poštena in plemenita Isvobodhe Bele Krajine, kot pro
svetni referent pri SNOS rn kot njegov zastopnik — tov. Martin Mencej. Na konferenci sž je šele nazorno videlo, kako je veliko število šol. ki ’ so se odprle širom po Primorski prav po vseh okrožjih, in kako to število sproti narašča, a videlo se je tudi, da učijo na teh šolah z redkimi, prav redkimi izjemami ie učitelji — lajiki, ki so se lotili tega dela iz same domovinske ljubezni, saj niso prejemali zanj nobene nagrade. in so ga morali vršiti v neprestani čuječnosti. da jih ne zaloti pri njem okupator, ki je dobro vedel, da je šola na Primorskem — partizanska šola, in da je učitelj v njej tista oseba, ki vzgaja v mladih dušah do njega gnev in odpor.
Nujnost pedagoškega tečaja je bila naravnost kričeča. Da bi se zadostilo vsai osnovnim potrebam vsafceg« okreža. bi morali prirediti dva tečaja za kakih 120 pomožnih učiteljev, kar pa je bilo neizvedljivo, ker ni bilo kraja,' kjer bi lahlm za
daljšo dobo zagotovili varnost tolikim ljudem, Le težko so o-krožni šolski nadzorniki črtali imena jn omejili število tečajnikov na štiri iz vsakega okrožja Na ta način se je število udeležencev stavilo na dvainpetdeset, na najboljše izmed pomožnih učiteljev, ki bodo tudi po osvoboditvi ostali v učiteljskem, poklicu ter Se v zaporednih tečajih izobraževali, dokler n.e dosežejo predpisane učiteljske izobrazbe. (V tistem času je bilo namreč Slo. vensko Primorje upravno razdeljeno na trinajst okrožij: Tolminsko. Cerkljansko. Kanal-sko. Idrijsko, Goriško, Vipavsko. Kraško. Pivško, Brkinsko, Istrsko, Beneško. Brda in Trst.)
seča in že je bilo videti, da ne bomo mogli uresničiti, kar smo si začrtali, kajti okoliščine, s katerimi je bilo tako tesno po vezano vse naše prosvetno c!<e~ lo, so se spreminjale iz dneva v dan ter postajale vse* težje in težje. Na osvobojeno ozemlje IX. korpusa, ki se je raztezalo vzdolž Trnovske in Banjške planote pa tja na Cerkljansko in Idrijsko, so pričeli od mese-ca julija 1944. leta pa do osvo boditve vedno bolj pogosti vpadi zaradi umika nemških čet iz severne Italije. Za varnost njihovega prehoda je sovražnik delal iz svojih postojank v ..Gorici, Ajdovščini, Sv. Luciji, Idriji in tudi iz Gorenjske ofenzivne sunke na czem-
Naloga, da izbere kraj in pro- ije IX. korpusa. Lokve in Ce» štor, da določi čas in da pre-.povan, ki sta bila edina večja
skrbi za varnost, je pripadla pokrajinskemu odboru. Tov. Mencej pa je obljubil, da nam pošlje predsedstvo SNOS tri
kraja na tem ozemlju, kjer lahko partizani za daljšo doi
so
.... dobo
razvijali svoje delo, sta podala cilj vseh sovražnih na-
predavatelje. Za četrtega sem I padov, zato ker je bila tam ti-
bila določena jaz.
sta živa sila, katero so hoteli
"ii
ne
po nseh številnih stopnicah zvonika sem
^ *ei5i se niti sanjalo^ m, da bi mislita % J® domov- utda riožnost prepada med nama. K sreči si
'i *	*	"""
mož od gotike do današnjih dni ves čas Ur Vrvci	sebi	—	•	-	-
^ ki so	uresničil
jLtak° onostavnoflk° hudC°a-
Zato ker sem bil tako prešerno s tabo uresničil človeško in srčno vez To bi bilo moralo ven-
Ti»' viti O?" c	^	fsvmu,	»mu	iiai
čiidnr.Vil Sem *šel v Albertino. Vem pa, da sem, se
TfSril samemum°t °* °°Ukp d°	'
Vtffk- da bom s
k lajL borili tc %%ld enostavno!
IVNi'sedv kaV-rni
J vprašal l,!!1?' ofj malem dekliču, ampak Nemka ob Jfnj 7pre kakršnem,’ žakai »isi predvsem žena, žensko srce, »Hi-	0	ž	terorju,	pn	čeprav	so	ga	zakrivili
!!?%' “Ejubezpn i ',e,n te- ali nisi bila ti tista, ki si mi 'lh U{ e- 'čg-J? Pritstam božia družica?» Ti nisi tedaj id o.-, -	’	da	bi	obsodila	Hitlerje-ve	ljudi	(ali	so
Hekla -i
■i Zda1 Sm° voP‘°, toda zgodovina ne šteje niti
» b’ bi’rad SU“ omteci
let.
daleč
in imam tvoje božično pismo pred
spet besede, ki sem jih rabil pred obiskom
* O,	'	oaa	fo	“•	--	-	•	..............................
-tal;
‘ali -So oas v„n 4ti »Trf£i njinu c‘ P°šiljali v taborišča, potem ste
ni mogoče več. Kajti ti si mi še
ulj.*1,1, hQj>nx ,u
gotovo
c nčkn ,a sevedni tv? rnzlagati o tem dekletu, ki. pravi, da
fc. tioie,. laklco miši,; ?mo krlvi! samo možgani malega pi-
lo ž Z0Pc-	u°a(p! Seveda smo krivi, da smo
((te’i0-'-'!i na fli ",no” bleme. Ha, draga čistokrvka, pa
tZ&Or « \lhri>n TeliJ ,VK!sko P°nosnt- Ahi veS- kaj je Schil-toviA	lenj,-	.n'	kai ir, Gcethe:pr. uEamnnrl«9	o«
kr>iiaer”t> kaj ^ Gceihe^ «E&mond»? To so ltu^Ura ):< a ne veš, seveda, ker vam zadostuje o '	**	-	-	^	*e	odmeril	kričavi	sadist.
V .
r)f.in*nto (h,da boš mogla ti sedai tako govoriti o
r? W si t. ’	jo	ye	odmeril	kričavi	sadist
u	6	0>^	Če	nisi	hotel	v	ječo	in
JU br
rua pri-
HdiJ ’’u’: im,
iko zdaj zagovarjala mučenje in zeniti' majhnih in nečistih ljudi. Zato
d	»	t
ov	lahke
ato. r<tzorož(
»se ^ kaj s;
io x‘«lah '~az>%riJc'dko rekla? Rekla si: «Juristi pa lahko Sn lz boi’ kako ni s(vari.»
Qr„^eli d« te n1	Olasu	v	tihi kavarni, mislim
hrfš 0 tvniHzHkih	lr(am	Pred	spodobnimi gosti, ki
ti	Parn?o-z ■ Juristi! Ne govoriva o juristih,
V krernariPle albami,'1,1 5rCu’ 0 tvoji hromi duši. Pokala °li- neJ flUh veltkpJ A veljal bi te na božjo pot po
^»ran
feno
velikp oeijai o i ce na uvzjo gm po dekle	a^a-	če	bi	ti	kaj	moglo	po-
■T zdai sedim v kavami, ob šipi, ar, ki zarn- !SOr'!'-e na morju, zdj pa se mi, da ' ure pismo v steklenico in izroči ste-
klenico morju. Mornar, ki ne ve niti kdaj niti kdo bo našel njegovo sporočilo.
Toliko bolj mi je hudo, ker vem, da si se vsega navzela ob tistem človeku, ki ga zdaj ne maraš več. Zgrnil je nate vso kislino in vso nesnago premaganega razbojnika, ti pa si ga z otroško dobroto božala, ga tolažila kot užaljenega nemškega boga. Jezila si se nanj, ker te ni peljal na ples, hkrati pa ga občudovala, ker se je «zaobljubil, da ne bo plesal, dokler ne bodo maščevani njegovi tovariši, ki so poginili na ruski, fronti)). Da se ne bo opil in ponoči razgrajal v lokalih, se ni zaobljubil.
Lahko bi ti povedal, da smo se cb kupih kosti in pepela tudi mi zaobljubili, toda ne smem omeniti tega ob besedičenju, ki ga izpareva satanska sla po uničevanju. Dejal ti bom samo, da bom zaradi zavesti naše zaobljube vzel slovo od tebe; da ga jemljem že s temle pismom, če ne bo vzbuddo iskrice ženskosti v tebi. Bojim se pa, da ne bo, zato ker ne vem, kako boš premagala strupeni posmeh v sebi:
»Zalo si nit torej daroval Vercorsab) si rekla, azato si mi poslal njegovo ,Molčanje morja’!«
Da, morda sem bil smešen, da sem tako tekel v Beljaku s postaje v knjigarno, zato da bi mi vlak ne ušel, in bi ti še tisti večer poslal knjigo. A ni mi žal.
a Hotel si me torej ozdraviti, kaj?«
«Ne ne, saj nisem mogel slutiti, da si tako hroma«.
Čudovitost vseh čudovitosti! V tem pismu, ki si ga. pisala na božični večer, pa tožiš, da ti je žal, da sva se kregala. Praviš celo: «Ti bi moral ceniti mojo originalnost, jaz pa tvojo!«
Tako torej, zate je torej originalnost to tvoje mišljenje, zaradi katerega smo nosili mrliče v vaše nemške peči. Toda kako moreš združevati prisrčno misel, da mi pišeš na božični večer z govorom o taki originalnosti? Kako da te v otroški, Čudoviti zavzetosti do božičnih svečk ne presune čustvo nepojmljive krivice, ki jo delaš meni, ki praviš, da me imaš ‘rada?’ Kaiko moreš na božično noč spet omenjati juriste? Da, juristi bodo lahko opravičili vojno in napad, a noben jurist ne bo našel v svojih paragrafih opravičila za «Originalnostn plinskih celic, krematorijev ter preprog iz človeške kože- Ali moreš strniti vse to v blaženo, eterično, poduhovljeno božično ozračje?
Morebiti sem naiven, da tl tako pišem, moral bi utihniti, kajti ti boš od vsega tega dojela sam o to, da sem proti vam in proti /ebi. Samo obtoževalca in sodnika boi videla v meni In spet rekla: uSovražite nas, ker smo Nemci.« Tako so vam namreč zabičali, da je nacizem smetana vsega, kar je nemško, da ne moreš razločiti, kako smo lahko z vsem srcem proti nacističnim ljudem, in kako smo prav Zaradi tega z vso iskrenostjo za vse, kar je V vas velikega. Zaradi Goetheja in Kanta in Hegla, zaradi vaših znanstvenikov in vaše industrije čislamo vas, Nemce, ne zato, ker ste imeli n srečo, da ste rodili največjega sadista našega veka-
Od tega sta potekla 'dva me- I ^,ujl®ti tud; za ceno največjih __________________________________ ,	žrtev.	Zaradi	tega 'm® morali
Rad bi sedel ob tebi, na mehki preprogi borovih iglic, kakor tedaj,. ko sva se spoznala, in ti vse počasi in skrbno razložil. Kajti ti drviš kakor zapuščen vagonček po pripravljenih tračnicah, ko da je vse za vse čase določeno. Rad bi, da bi mogla obadva govoriti isti jezik, da bi se mogla sporazumeli, kakor sva se našla v rabi francoščine, ki naju je združila. Zakaj bi ti ne mogla ubrati svoja čustva in suoje misli po človeški abecedi, ki je stara kakor svet in ki bi nama bila skupna, ker je abeceda srca?
Pišeš: ePred tvojim prihodom sem upala, da bova zgradila trden, trajen most med nama«. Da, tudi jaz sem se lem pričakovanjem v sebi podal na, pot. Toda ni poti, ki bi te vodila k meni, ni umostu», ki bi združil najina bregova, če ti nato rezko vzklikaš: «Vaših mrtvih ne morem vendar spet obuditi k življenju!«.
«Kaj naj 'storim?« jezna sprašuješ.
Nič ti ni treba storiti, ker je taka ironija hudobna. Alj mi poštenim ljudem, očitamo smrt naših dragih? Ne ne, mi bi radi, nasprotno, odstranili vsa onečaščenu trupla s poti, ki vodi do človeškega bratstva. Toda bratstvo poštenih ljudi, ki ne zagovarjajo, kar m moči zagovarjati, kar je božjeropstvo zagovarjati. Ti pa se na povrh še norčuješ iz mrtvih, preziraš jih, kakor te je naučil tvoj esesovski prijatelj, zaradi tega, ker so bili takšni slabiči, da so se pustili uničiti! Preziraš jih, ker so se uprli in so jih nemški ljudje strli.
Nihče bi mi ne verjel, če bi povedal, da vse to pišeš ti, mlado dekle, ki imaš Goetheja na nočni omarici, ki imaš celo knjižico, v kateri so citati iz Goethejevih misli porazdeljeni za vse dneve v letu. Hm, pred božičem sem se zmeraj spomnil te knjižice kot na najin skupen talisman. Zdaj odrivam te vtise in spomine kakor otroško igro, kakor otroško vero v štorkljo, ki prinaša novorojenčke na svet.
((Tako se je vse pokazilo«, pišeš.
Da. A mar mi za Schoenbrun-n! mar mi za vse parke sveta! Mar mi za vse dvorane in za vse Marije Terezije, če je ob meni dekle, ki stopa preprosto in spodobno trmasta v svojem gluhem svetu. Ce bi ti stokrat ne bil dejal, da si mi draga. bi se zdaj rta glas smeja-i vsem tvojim besedam. Tako pa sem v hudičevih kleščah. Reci, za božjo voljo, ali ni si prav ti minulo poletje pisala: «Ljubezen edina bo lahko ozdravila svet«?
Da da, v 'Albertini ti je postalo nekako milo: kakor da so te dela svetovnih mojstrov nepričakovano razorožila- stopila jekleni ščit tvojega srca. Zdaj omenjaš Klimmt-ov "Poljub » v svojem božičnem pismu. Tedaj ti je bilo mučno, ko sva stala pred sliko, ko da si se šele tisti hip zavedla, da si zaigrala trenutek, ki bi moi-al 'biti najlepši spomm na Dunaj naju obeh. Sedaj pa nama je Klimmtova slika samo oddaljena zlata in niavrično pisana ikona na steni malega dom ka, ki menda ne bo nikoli najin.
«In te stvari,« pišeš še, ((visijo sedaj kakor Damoklejev meč nad nama, ki trdiva, da se imava rada«.
Nikakega Damoklejevega meča ni, draga. Ti msj storila nikomur nič žalega, jaz niti. Zakaj torej ne obsodiš vse zločine nad človekom, kot jih obsojam jaz? Ni nikakega Damoklejevega meča, zločin je zločin, naj ga stori tvoj brat. ali moj brat. Namesto da iščeš prispodobe, bj raje rekla: «Cui, dragi, če ti ne mrziš našega naroda, ampak režim in ljudi ki so nesli pogin v evropske dežele — potem ti nisi preti nam, niti proti meni! Petem ste se Vi uprli kakor Schillerjev Wilhelm Tell, vsi narodi kakor nekoč švicarski narod Potem se strinjava, kajti jaz nisem nikomur nič žalega storila in niti nočem, da kdo komur koli kaj hudega stori' Ljubezen mora ozdraviti svet, midva 'pa dajva zgled! Hočeš?«
Namesto tega, veš, si rekla, ko sem te prijel za komolec, zato da bi razbil trdi molk?
jt-.f, si, ponosen, da si se boril proti nam, potem se me ne dotikaj!«
Ne boj se, ne bom se te dotikal ,toda smiliš se mi. Zato ker ni zdravila za hromo srce. O, saj ni samo tvoje, potolaži se! Saj si imela prav, ko si povedala o juristih. Zda; spuščajo iz ječ na svobodno sonce ljudi, ki so iznašli mesnice s človeškim mesom sredi kulturne Evrope. Hvaležen sem ti, grenko, hvaležen, da so ntj tvoje besede oživile to resnico, na katero človek rad pozabi, ker si želi počitka in lepote.
Zal pa mi je, da odhajaš na pot, ki ti ne bo prinesla sreče. Kljub vsemu je tvoje srce otroško, morda bi zadostovala iskrica, pa bi bilo vneto za človeško stvar, kot zdaj vneto zagovarja obstreljene volčjake in njihove zobe. Da-, le odrešilna iskrica da bj se utrnila v tvoji zavesti. In vem, ’zame bi spet vse bilo kot pred božičem. Našla bi snet najino ((fazanovo stezo« v gozdu, najino veselje ob mladih srnja-kih> ki preskalcujejo pritlikave grme, našla tvojo radost ob jurčkih pod borovci. In tvoje oči bi se zožile kakor nasmejani Kitajki. A morala bi, ali slišiš, morala bi Za zm-era) odsloviti stražnika v tebi, jeklenega stražnika, ki določa smer tvojim mislim in čustvom, kakor določa stražnik na križišču smer avtomobilom.
Kajti samo otroško srce lahko tako konča pismo kot ti!
((Torej ne bo nič z	mojim obiskom	morju?	Tako sem
sanjala o tem vse dni!«
Kaj naj človek odpiše na to, izmaličen otrok? Človeški človek bi klel, če bi koristilo. A kaj, morda je ta tvoja želja po odhodu nagonska potreba po begu iz zadušljivega ozračja, morda podzavestna nuja po pr er o jen ju. O, ne bi ti škodilo spoznati kakšni smo mi preprosti, majhni ljudje, ki si želimo in zahtevamo	samo	to,	da	nas	puste radovati se
sonca in morja. Pridi, če	želiš,	rad	ti	bom	vodnik,	toda tedaj
pusti Hitlerjanko na meji prj Trbižu. Pridi Z dekliškim srcem in tedaj bova morda nndn'ievala dvogovor e ljubezni. In to ti ob novem letu, iskreno želim.
odlvreči prvotno zamisel, da bj bil tečaj v Ce-povanu, kjer bi imel; lahko vsaj malo udobnosti. Določili so tri osamljene kmetije poldrugo uro daleč v hribu nad Gorenjo Tribušo. To mesto je bilo po svoji legi eno najbolj odmaknjenih in siromašnih krajev, ki sem jih videla na Primorskem.
V največjo bajto je naša zaščitna četa, ki nem jo je dal IX, korpus, znosila iz Gorenje Tribuše kotle, nove, iz desk zbite mize ter vsa živila. Iz Vojskega je spravila šolsko tablo jn harmonij, ki nam ga je odstopil tov. Šinkovec. Tako je bila z® silo urejena učna soba, ki je služila tudi za obed-niciQ in za dnevni prostor. Spalnica je b'ila na gumnu kar na golih tleh.
Gospodinjila pam je tov. Milena Koir.pare iz Podrage. Svoj čas je kuhala v vipavskem hotelu razvajenim ljudem. Sedaj si je tu za bajto s pomočjo tovarišev uredila kuhinjo in ognjišče, kjer se je borila z neprestanim vetrom in dimom in se ubijala s tem, kako bo tako rekoč iz nič nasitila nad štirideset lačnih ljudi ter jim pripravila povrhu še okusno kosilo. Tarnala ie za začimbami, ki bj jih bila lahko prinesla iz Vipavske dcline in bila v svoji kuharski iznajdljivosti pravcata umetnica, Odlično je prestala preizkušnjo partizanske gospodinje.
Nekaj dni pred začetkom tečaja, ko so bila že razposlana vabila na vsa okrožja za posa. mezne tečajnike z navedbo po tovanja po' kurirskih slanicah, pa je sovražnik močno okrepil svoje sile na vsem ozemlju Slovenskega Primorja, keT je pričakoval v Istri izkreania. Z
Nadaljevanje na 4. strani *
Slovenske založbe
so počastile
Finžgarjev jubilej
LJUDJE SO ISKALI POT
Te; dni izid« troje knjig, ki so Jih slovenske založbe pripravile v počastitev visokega življenjskega jubileja Frana S. Finžgarja, kli je 9. t m. praznoval svojo osemdesetletnico. Najpomembnejša je nedvomno knjiga, ki nosi naslov «Njiva» in katere izdajo je pripravila Državna založba Slovenije. Knjiga predstavlja izbor najboljših Finžgarievih črtic, nove] in povesti, zato so v njo uvrščena vsa najbolj pomembna in najbolj značilna pisateljeva dela. Tako najdemo v njej znano povest Dekla Ančka, ki je ob prvi izdaji vzbudila veliko ogorčenje pri nazadnjaških ocenjevalcih. Nadalje je v Njivi celoten ciklus kronike iz prve svetovne vojne, ki nosi naslov Prerokovana. klasično napisana lovska črtica Na petelina, nekai socialnih povesti in še nekai krajših pripovednih del Izbor je s sodelovanjem pisatelja opravil France Koblar. Finžgar sam pa je knjigi napisal obsežen uvod. v katerem je opisal svojo življenjsko ir. pi sateljsko pot. Nedvomno ba knjiga najboljšega Finžgarje-
MED REKO IN TIMAVOM
NAROČNIKI MORAJO SPO. ROCIT1 UKINITVE VEDNO I. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEf LISTA.
UPRAVA.
TIMAV IZVIRA PRI STI-VANU, NEKAKO NA POL POTI MED GORICO IN TRSTOM
Si se kdaj vozil iz Gorice v Trat? Komaj si se bežno poslovi] od zasanjanega Dober-
dobskega jezera, že Se ti v nižini posmeje morje in še par hipov, pa ima« na dlani pred seboj prelepo ravnino in čez njo se vije skrivnostna reka Timav.. Se par hipov. Nekako na pol poti med Gorico in Trstom sd, Tu je Stivan, zadnja obmorska slovenska vas in tu izvira Timav. Trije veliki izvirki so, kj se končno zdru-
NAŠLE SO JO PA KONČNO JEGULJE
žijo v veliko mogočno reko.
kj hiti v morje.
TIMAV JE ČUDOVITA REKA. MARSIKDO JE SKU-SAL RAZVOZLJATI NJENO SKRIVNOST...
vega dela, našla veliko bralcev, zlasti še ker so Finigar-jeva dela na knjižnem trgu že davno razprodana.
Mohorjeva družba, naša najstarejša knjižna založba, je med rednimi letošnjimi puhli kacijaroi na novo izdala Finžgar jev0 epsko pesnitev Triglav. Pesnitev je eno najstarejših Finžgarjevih del, saj Je bila napisana pred 55 leti. Pisatelj je svoje delo za novo izdajo nekoliko predelal in napisal tudi pripombe. Kot pravi pisatelj sam, predstavlja Triglav v verze povezano usedlino mladostnih doživetij po gorah in planinah. Romantična in idilična ljubezenska zgodba s planin, bo širokemu krogu bralcev, kateremu je knjiga, kot vse Mohorjeve Izdaje tudi namenjena, gotovo pogodu. Naj omenimo še, da Je knjiga opremljena tudi z ilustracijami, ki jih je oskrbel Gvldon Birolla.
Tretja knjiga v počastitev Finižgarjevega jubileja izide
v zbirki Klasje, ki izhaja pri Državni založbi Slovenije. Izdaje Klasja, ki so ponatisi najboljših del domačega slovstva, so namer jene učeči se mladini in so zato tudi opremljene z uvodom in opombami. Tak bo tudi 23. zvezek Klasja, ki bo vseboval eno najboljših Finžgarjevih del z naslovom Prerokovana. Prerokovana je neke vrste kronika iz prve svetovne vojne, v kateri je pisatelj podal strahote vojne doma in na bojišču. Kronika je bila prvotno zamišljena kot trilogija, a je pisatelj ni dokončal. V novi izdaji Klasja pa bodo vsa dela, ki spadajo v ta ciklus zbrana in razvrščena v zaokroženo celoto. Pretresljive zgodbe, ki sodijo med najboMso slovensko realistično pr« bodo današnjemu bralcu omogočile primerjavo z minulo vojno. Ta nov zvezek Klasja, bo zato goto vo vzbudil posebno pri mladini veliko pozornost.
Timav je čudovita reka. Se danes Sp ji čudimo in strmimo ran jo, kj izvira sama v treh izvirkih. Kaj Pa je bilo šele včaisih, ko je izvirala iz 7 n,o-(gočnih izvirkov, kot pravijo stara pisana izročila. In koliko ' je pisanih izročil o tei svojevrstni reki! Mi se ji čudimo, ko mislimo, da vse vemo in razumemo ter da smo sprejeli vase učenost z veliko žlico. Kaj pa j« šele bilo v starih, zelo starih časih. Tudi takrat so si skušali po svoje razlagati, od kod pride na dan toliko grozne vode. Pesniški duhovj so jo opisovali po svoje in dodajali sva. jim vtisom primerno pesniško domišljijo; razglabljajoči duhovi pa so si skušal; zopet po svoje razlagati. Nekateri so menili, da tu izvira morje, da je Timav oče morja in morij, da so se od tod napolnila vsa morja na svetu. Toda že v starih časih so nekateri trdili, da fe Timav le ponoven izvirek reke, ki izgine pod zemljo tam gori na Krasu.
v zemljo pri divaškem Skocja-nu. Mogoče je tudi kdto dela) poskuse, da bi to dokazal, toda to si le mislimo, zapisanega mi ostalo ničesar.
Svet okolj Timava so ljudje že od nekdaj smatrali za skrivnosten svet. 2e nekdanji ajdje so imeli tu svoja svetišča, ki so slovela daleč po takratnem ajdovskem svetu. O Montecas-sirau smo čuli vsi, če že prej ne, pa vsaj za časa zadnje svetovne morije. Tam je bil znan samostan, ki ga je zgradil sam sv. Benedikt, začetnik reda benediktincev. V Montecassinu je bil prvi benediktovsfei samostan, toda takoj drugi je zra-stel ob izvirkih našega Timava, saj so tudi kristjani kot nekdanji ajdje. smatrali zemljo okoli Timava za sveto. iz tega samostana so ohranjena prva zapisana imena naših prednikov, tu so patri benedektinci zapisali prva imena slovenskih božje-po trnkov.
O PATRU IMPERATU, KI JE PIL DOBRO DEVINSKO VINO IN SE ZANIMAL ZA TIMAV
OB IZVIRU TIMAVA SO BILA ZE V SIVI DAVNINI SVETISCA
Iz srednjega veka ni mnogo zapisov. Drobci le povedo, da j„ prevladovalo mnenje, da je Timav le izvir Reke, ki izgine
V srednjem vefcu je v tem samostanu živel nek pater Irr,-perati. Pater Imperati j« molil. pil dobro devinsko vino, toda zaradi tega še ne bi bilo treba, da se ga spominjamo. Pater Imperati je bil eden izmed tistih, ki mu skrivnostna reka ni dala miru. Živel je v XVI. stoletju, takrat ko je duhove marsikaj vznemirjalo razburjalo in sililo k raz-mišljevanju. Njega je vznemirjal Timav, ki ga je gledal dan za dnem m se čudil njegovim izvirkom. Pater Imoe-ratj si je dal napraviti posebne kose lesa, pobarval jih je na poseben način in zaznamoval. Metal je ta polena po Krasu v razne jame, kjer je domneval, da na njih dnu teče voda. In nato je čakal Zopet je žebral svoje vsakdanje
Timav — Na obzorju morje — Tržič
molitve, pil dobro devinsko kaplico. toda svojega obarvanega in zaznamovanega lesa v Ti-mavu ni dočakal. Kje neki je ves ta les ostal?
Toda človeštvo je le hotelo rešiti to timavsko uganko. Leta 1678 govori učeni jezuit Kir-scher v svoji knjig; o podzemeljskem svetu in da je pravzaprav Timav le izvir škocjanske Reke.
Za tega skrivača Reka-Titnav se je začela zanimati tudi o-blast. Marija Terezija pošlje 1. 1748 matematika in inženirja, naj ugotovita, kaj je pravzaprav s to stvarjo. Hodila sta okoli, mnogo pisala, še več govorila, toda Reka in Timav sta držali svoj0 skrivnost zase in Marijo Terezijo je odpeljala smrt. ne da bi zvedela, kaj je
konec 18. in ob začetku 19. stoletja na tem koščku naše zemlje odkrijejo nekaj novega. Bili so med njimi tudi resni znanstveniki, kot znanj naravoslovec Hacqu«t. Bili pa so med njimi tudi ljudje, .bolj pesniki in reporterji in opisovali videna čuda. Nekdo prijetno laže. da Reka, ko se izgublja pod zemljo v Škocjanu, tako grozno buči, da se zemlja trese in je njemu v bližnji gostilni kar skakal koizarec po mizi in se je vino polivalo.
VODOVODNI MOJSTER SVETINA IN LINDNER. ZADNJI NAJDE NA DNU LABADNICE MOČNO REKO
  ..._______________—	Stvar	postane	resna	šele	o-
pravzaprav tam pod zemljo "med r010^	184°- v Trstu sta vo-
Skocjenom in Stivanotn.	I dovodni moMer Svetina in Iju-
I bitelj narave Lindner Moža TUDI MARIJA TEREZIJ K ! sta prijatelja, veže ju ijubezen
SE JE
ZANIMALA TIMAV
ZA
To uradno zanimanje Je napotilo različne može, da tam
GRBASTO LETALO
Pred kratkim je izšla tudi knjiga «Pet let slovenskega založništva*. O njeni zanimivi vsebini nam najbolje priča Finžgarjev članek; «Knko nam plenja slovenska knrga», ki smo ga nb-avili v naši nedelj ski številki pred štirinajstimi dnevi. Knjigo je izdala Državna založba Staven'ie
SLAVKO RUPEL
Letalo, ki ga vidimo na naši sliki ni na prvi pogled nič drugačno, kot ti roče, )ki jih lahko vidimo vsak dan. Vendar, če pogledamo sliko natančneje, vidimo čudno grbo, ki mu «krasi» trup. Ona ni tukaj zato, da bj kvarila njegov videz, temveč je v njej nameščen zelo močan radar. Ta a-vion je napravljen za posebne mornariške potrebe pri spremljavi konvojev. Njegov namen je, da s svojim radarjem «vif di» že na daleč sovražne ladje, oz roma avione. Radarji na ladjah v konvoju ne morejo izpolniti te naloge, ker uvidijo* samo do horizonta, niti je ne morejo videti običajni avioni, ker je njihov radar prešibak.
ZANIMIVOSTI
razdaljo 13 cm. in odprtino 1:3,5. Snema lahko že z 20 centimetrske razdalje. Napravljen je zelo enostavno, še manj zapletena je njegova uporaba. Na en filmski trak se lahko z njim posname 50 slik.
NAJMANJŠI FOTOAPARAT NA SVETU
Nemci so znani P° svoji sijajni fotografski tehniki. Tokrat so se postavili z izredno majhnim in tehnično dovršenim fotoaparatom. Ta aparatič je dolg komaj 82 mm, visok 28 mm, širok 16 mm in tehta samo 70 gramov. Slike so velke komaj 8x11 mm in s« jih lahko poveča na 24x30 centi-
SADILNI STROJ
ZA KROMPIR
metrov. Objektiv ima žariščno I stroj.
Vsi dosedanji sadilni stroji za krompir imajo veliko napako, da z njimi ne moremo saditi rezanega krompirja, da stresajo krompir pri sajenju preveč neenakomerno poleg tega morajo biti za tako sajenje gomolji enakomerno debeli. V nekaterih pokrajinah,1 zlasti v Ameriki, kjer sade mnogo krompirja, so močno občutili ta nedostatek. Zato so inženirji zgradili nov, zelo preprost
Delovanje stroja ponazoruje naša shema. Na okroglem disku je osem zajemalk razporejenih v obliki zvezde. Vsaka je iz dveh delov, ki se lahko odpro. Na notranjem delu sta pritrjeni dve igli, ki sta skriti, kadar je zajemalka odprta. V takem položaju se prične tudi sajenje. Disk se vrti, dela se zapreta in na iglo, se nasadi gomolj. Disk ga prinese na drugo stran, kjer se zajemalka zopet odpre in krompir pade skozi cev na zemljo. Dva okrogla diska ga takoj zagrebeta. Na ta način se prihrani mnogo truda in tudi pridelek je boljši.
TUDI ASTRONOMI SE POMOTUO
Ne bo še tako kmalu konec sveta. Novi asteroid, ki so ga odkrili prejšnji torek, se je izkazal za že znan planet «Talia» ki se vsakih pet let približa za 1 do 5 milijonov kilometrov naši zemeljski obli. Ta planet so odkrili že 1852. leta. Njegov premer znaša kakih trideset kilometrov. Mornariški astronom William Markovitz, ki je «odkril» to novo nebesno telo pravi, da je napaka nastala vsled nenavadne svetlobe in hitrosti, ki jo je imel planet.
do k raški h jam. Svetino pa že posebej skrbi, kje b; našel dovolj pitne vode za Trst. ki se vsak dan boli širi. Svetini ne gre iz glave, da izgine v Škocjanu brez koristi toliko vode pod zemljo. Misli, da teče ta voda proti morju. Na vsak način mora najti to vodo in jo napeljati v tržaški vodovod. Lindner pa hoče ugotoviti, če sta res Reka in Timav ena In ista voda. Ker izgine Reka pod zctnljo. sta iskala pod zemljo. Katere jame vs*e nista pretakni-'a? Svetina se je s čolnom peljal še 120 m- daleč po podzemeljskem tofcu Reke. Naprej pa ni mogel, Lindner pa je prišel pri Trebčah na dno jame Labadnice Na dnu Latead-nice je zagleda] mogočno reiko. Domneval je. da je to Reka na sredi poti med Škocjanom in Stivanotn Labadnio ?o rozne-je še natančno raziskali, globo, ka je 329 m do pred par leti, ko ji je vzela prvenstvo neka druga jama, je veljala za najglobljo jamo na svetu.
ministrstvo nekoga, sedaj pa doktorja. Na dnu Labadnice in v Škocjanu ie g. doktor ukazoval, pomagali so mu in ga ubo. gali rudarji iz Idrije in gasilci i2 Trsta, vem eter kaj več, kot Lindtner in Svetina ni on ra-vil.
vendar jih kljub mastni nagradi ni nihče prinesel Gra-blovec ni opubal. Leta 188'4 je vrgel v vodo 1000 takih kosov, Vsak drugi bi ooupal. le «šjor» Grablovec ni, Ce mu ni uspelo v Škocjanu, bQ pa v Labadnici. Ker se mu je zdelo, da je vrgel doslej premalo kosov v vodo, jih je leta 1883 nesel na dno Labadnice 3000 im jih spustil v vodo. Živa diu ša nj več videla niti enega od teh treh tisočev.
V ŠKOCJANU SO PRODRLI DO JEZERA, NAPREJ PA NISO MOGLI
Med leti 1883 in 1890 so začeli ponovno v Škocjanu. Z velikim; naperi so se v teh letih prebili okrog 2.5 km daleč po podzemeljskem toku Reke. Samo na tej poti so odkrili 24 večjih ali manjših slapov, končno so prišli do mrtvega jezera in potj je zmanjkalo. Marinič, ki je prvi prišel tako daleč pripoveduje, da je na tem stoječem mrtvem jezeru polno debel in vsega mogočega lesa. Voda je stala, izgubljate se je po špranjicah in luknjicah-
KER DRUGAČE NI SLO, SO POBARVALI VODO, TODA SL»BO SO BARVALI - IN BREZ USPEHA
Ce n« gre talko, so sl mislili, pa tono vodo obarvali. Veda,
, četudi barvana, gre skozi nai-Trzačan Grablovec je skusal manjše luknjice. Junija 1891
odmotati zmešano štreno. 1880 je vrgel v Škocjansko Reko lepo obarvan in za.znamovan kos lesa Grablovec je bil petičen in je obljubil veliko nagrado onemu, ki bi mu ta les prinesel. Kljub temu, da Tržačani radi zaslužijo na lahek način, niso mogli najti obarvanega kesa lesa.
GRABLOVEC VR2E 100, IP00, 3000 KOSOV LESA PRI ŠKOCJANU V REKO IN V LABADNICO
IN ZOPET VLADA
Zopet je prišlo vladi na ušesa, da se nekaj godi okoli Reke in Timava Leta 1850 pcšlje
Grabiovcu nj dala žilica miru in je vrgel še isto leto v Reko 100 takih kosov. Zopet je obljubil nagrado Nekateri so sicer trdili, da st' videli 4 kose plavati po Timavu pr; Stivanu,
so vrgli pri Gornjih Vremah, nekako 7 km preden Reka ponikne pr; Škocjanu v vodo 10 kg fluorescina. Fluorescin je močno barvilo in 1 kg barvite obarva zeleno 20 tisoč kubičnih metrov vode V Stivanu in Labadnici so čakali 2 dnd. Voda v Stivanu in Labadnici se ni nič spremenila. Opazovalci so odšli. Ta poskus je napravila o. blast in zato nj uspel Prvotno so določili, da bodo vrgli v vrbo 22 kg fluorescina. Teda oblast rada štedi, oziroma izvrševalci oblasti rad; štedi jo. včasih se tudi njih rok rado kaj prime. Ne bomo o tem razpravljali, dejstvo ostane da je prvotnih 22 kg splahnelo na 10. Odi Gornjih Vrem do Sko-
Mlin ob izviru Timava
cjanških jam je 7 km in za to pot je potrebovala obarvana voda 10 ur, to j« skoraj pol dneva. In tu teče veda lepo po ravnem, koliko časa je neki potrebno, da priteče podzemeljsko pot, — kotanje, slapove, mrtvo jezero, špranje luknjice in kaj še vse vem. Uradno opazovanje je trajalo 1« dva dni.
Naravoslovci so bili mnenja, da se barva razprši po tej svoji čudni, neznani poti. Zato Je leta 1904 predlagal Timeus, naj bi spustili v reko pri Škocjanu bakterije, in sicer take, ki jih ni ne v Škocjanu, ne v Labadnici. ne v Stivanu. Te bakterije naj bi biie take, ki človeku ne škodijo, Se pa izredno mno-že. Do poskusa ni prišlo, čeravno bi bil od sile zanimiv.
, svoi*!
no v zvezi. Ta nekoliko -tej vrstni dokaz, naj bi “1 »L dokaz, da je Reka,
Timav in da teče skozi nico.
V REKO SO VBGU V^ NIN. PO 135. UBA» p| GA UGOTOVILI v
LABADNICE e
Toda boljši dokaz 30 • leta 1913 Timeus in nij, |j prijatelji. V Reko so vT<' ,| kg uranir.a Spustili sd dtao Labadnice. 329 ® te zemljo — in čakali. so zajeli vodo in jo PreteLi? Po 135. urah se je nirr raziskovalcem
SOLMORAGHI JE UGOTOVIL, DA JE V REKI, LABADNICI IN TMAVU EN IN ISTI PESEK
Čuden poskus, ki }p ver.dar dokazal odvisnost Reke, Labad-nice. Kačje jam? pri Divači in Timava, je bil poskius Solirora-ghija leta 1905 Ta je raziskal pesek omenjenih krajev na vsp modeme načine jn Je ugotovil istovrstnost peska iz vseh štirih krajev. Pesek j« bi] povsod isti, zat0 je Solmoraahi trdil, di so ti štirje kraja medseboj-
PRVI PEDAGOŠKI
v Slovenskem
Nadaljevanje s 3. strani
njimi je tudi pripravljal ofenzivo večjega obsega. Tako je bilo iz nekaterih okrožij potovanje popolnoma onemogočeno, z drugih pa zvezar.o z nepričakovanimi težavami, kar je bilo krivo, da jih je prišlo od dvainpetdeset prijavljenih le petindvajset.
Tečaj je otvoril tov. Zdešar
in prepustil nato njegovo vod stvo tov. Josipu Dolganu., On je že pred prihodom r.a Primorsko sestavil ves učni načrt. Morali smo ga pozneje Okrniti zaradi skrajšanja učne dobe. v
Doberdobs ko jezero
	lllliiiilllil		1		
*/primi st fl nn,'ilti* zviihlit*					
lili	lllllllllllillll	m m	m III		»""Hill
Ker smo žene v današnjih časih v pretežni večini zelo zaposlene, xe mnogokrat zgodi da ne utegnemo misliti na obleko, kaj šele, da bj se resnično ukvarjale z vprašanjem, kako se bomo oblekle, da bomo odgovarjale raznim novostim, ki jih diktira ženska moda. In vendar je tudi to potrebno!
Dokler so še slaba vremena m smo še vse zavite o tople zimske plašče, nam vprašanje, kaj obleči, ne dela tolikih preglavic. Toda ko zasije prvo spomladansko sonce, nas njegovi žarki prisilijo, da slečemo zimska oblačila, se nenadoma zavemo, da nimamo primerne obleke, ki bi nam dobro pri-stojala in bi bila ukrojena po zadnji spomladanski modi. Vsaki nekaj manjka; ena je prekratka, druga preozka, tretja že precej ponošena.
Zato je potrebno, da že prej mislimo na svojo garderobo, kajti nobena izmed nas ne razpolaga s takimi denarnimi sredstvi, da bi sl lahko že v eni sami sezoni nabavila vse, kar potrebuje.
Predvsem moramo paziti,
Xsi pri nakupu novega a izberemo takšno barvo in kakovost, ki bo odgo-
varjala za razne prilike. Marsikdaj sj ženske kupujejo mnogo oblek in vendar nimajo kljub bogati garderobi nikoli nič primernega za obleči ter jih okolica smatra za neelegantne. Poznamo pa sami mnogo žensk, ki i-majo zelo skromno garderobo in vendar so vedno neoporečno opravljene,
Kaj pa spada v garderobo delovne žene, ki nima časa misliti samo na zabave in lepotičenje? To so oblačila, ki jih žena ob različnih prilikah najnujneje in najbolj 2 pridom rabi. Ko že govorimo o spomladi, naj navedemo, kaj bi približno spadalo v spomladansko garderobo: plašč, volnena obleka, kostum, nekaj svežih bluz ter domače Obleke.
Kot smo že poudarili, je pri obleki najvažnejše blago, zato moramo biti pr j izbiri barv ter kakovosti blaga zelo pazljivi.
V kratkem bo v Angl ji industrijski velesejem, na katerem bodo razstavili tkanine in pletenine najmodernejših vzorcev. Na tej razstavi bodo angleške tekstilne industrije razkazale vse mogoče vrste tkanin, ki bodo prišle v poštev v letoš-
nji spomladanski in poletna
modi. Kot smo izvedeli, bo ■na tem velesejmu imel vidno mesto žamet, ki je spret v modi za večerne in popoldanske obleke; prav tako je žamet v zadnjem času zelo priljubljen za razne okraske na oblekah ter služi za pasove, pentlje itd. Se bolj razkošen kot navaden žamet pa bodo nekatere razstavljene žametne tkanine, v katere so vtkane zlate in srebrne kovinske nitke, ki so jih londonske tekstilne tovarne letos prvič uvedle v prrodajo. Vzorčki kovinskih vezenin so najrazličnejši; od preprostih majhnih obročkov in listom podobnih medaljonov, dolgostne mreže, k j se razprostirajo čez vso tkanino, kot drobna zlata verižica.
Dobro rešitev vprašanja obleke nudi zbirka tkanin iz rajona, ki so tako izdelane, da so na las podobne finim volnenim tkaninam. Med največ je itspehe britanske tekstilne industrije pa lahko pr iš 'e varno tako imenovani versej, ki je zelo primeren za izdelovanje vseh mogočih ženskih oblek. Yersej jz najtanjše, tako imenovane lil-ske niti (močno sukana nit, ki so prvič izdelali v mestu
Lili) je že dolgoletna posebnost nekaterih angleških tekstilnih tovarn.
Na omenjeni razstavi bodo bogato zastopane tudi čipke, katerim prihrani še tako muhasta in spreminjajoča se moda vedno majhen kotiček. Zenske so pač stalno navdušene zanje, pa naj bodo to ozke čipke, ki obrobljajo perilo ali pa bolj široke, ki krasijo razne obleke. Sedanja moda je določila čipkam važno mesto.
Vse tiste, ki si same pere-jo perilo, bluze in žepne robce bo zelo zanimal uspeh, ki so ga dosegli pri izdelovanju najlonskih čipk. Trenutno jih izdelujejo v belih, črnih, rožnatih in še nekaterih drugih barvah. Odlikuje jih privlačnost, ki je značilna za vse čipke, kakor tudi posebnost, da jih je kaj lahko oprati in da jih ni treba likati.
Pomudili smo se v glaij-nem pri opisu raznih tkanin, ki bodo v letošnji spomladanski modi igrale važno vlogo. Lahko rečemo, da bo tudi letošnjo pomlad prevladovalo največ volnenih oblek, ki so se izkazale za sedanje čase na-bolj praktične in tudi lepe. Seveda si bo vsaka izbrala potem primeren kroj, ki ga pa me ne moremo svetovati; najboljši svetovalec
ta načrt amo vnesli zaradi velike potrebe pp prosvetnih delavcih na vasi dve uri petja ir. teorije ter eno uro dramatike dnevno .Tov. Dolgan je pre-
vzel £f.m poučevanje pedagogike z didaktiko in zgodovino na-
rodnoosvobodilnega boja. Tov. dr. Vlado Schmidt je poučeval psihologijo, tov. prof. Makso Pirnik petje in pevsko teorijo, slovenščino jaz.
Ko je minil prvi teden tečaja, jP zares! ja-lo na nasprotnem hribu, ki se je dvigal z one stran; ceste, ki je tekla v soteski globoko pod nami vzpo redno s slikovito strugo Tribu. šice. Od prvih sunkov, ki jih le naredil sovražnik preko Kanalskega Kala in Kanalskega Loma na Lokovec ter iz Gorice na Trnovo, se je ofenziva razmaknite po vsej Banjški in Trnovski planoti. Grozila je, da se zdaj zdaj prevesi preko hribov v Tribušo. Negibno, da bi nas sovražnik nP zapazil, smo izza voglov in izza dreves opazovali vso silo borbe, ki se je odigravala na nasprotnem hribu ter sledili celo vsaki kretnji posameznih liudi. Bilo je daleč od nas. a vendar tako blizu, da če bi sovražnik zapa-zil našo skupino, bi nas s strelom iz kanona z lahkoto dosegel Bili a no na odkriti čistini. Ker se nismo nikakor več mogli kretati okoli hiše. da bi ne biU v neprestani nevarnosti, smo drugi večer odredili umik v bližnji gozd. ki nas je skril sovražnikovim očem. Tam smo nameravali počakati tako dolgo, da se Nemci umaknejo s Kobilice in z vseh greicenov na nasprotnem bregu. Redni pouk ni bil tako le oviran, temveč nemogoč, ker so bile v stalni živčni napetosti in stalnem pričakovanju morebitnega napada Idirije preko Vojskega vse misli koncentrirane v drust «mer. Podoficirska šola je tudi že zapustila svojo postojanko na Gorenji Tribuši in tako nismo imeli tam noDervega zavarovanja več.
Neko jutro smo debili po civilnih kurirkah pismeno sporočilo, da gredo Nemci proti Gačniku. Potreben je bil umik. brezpogojen umik. Toda kam? Kje najti primeren prostor za toliko ljudii in za nadaljevanje dela? Iz zagate pas te rešil komandir naša zaščitne čete. Socmnil se je na nekdanjo postojanko Pokrajinskega mladinskega centra. Oprtali smo s vole nahrbtnike ter se odpravili no skriti kurirski poti, ki Jo je naš komandir Jožko dobro poznal, čez gozdove, kotanje in grape. Za seboj smo puščali Kobilico in grelbene, ki so se vlekli severno od nje, na katerih so borbe z nezmanjšano krutostjo še vedno razsajale, kakor da bj sovražniki nalašč vkopali v tiste strmine.
Ko se je dodobra znočilo, srno stali pred lično hišo nad Dolenjo Tribušo. Hoteli smo se le odoočiti in se nato vzpeti v
Oodo tudi razni modni časo-
Izložbeno okno v naravi
pisi, ki prinašajo poleg vseh mogočih najnovejših modnih novosti tudi take obleke, ki bodo primerne delovni ženi.
NEVA LUKES
nas domači pridržali in pregovorili. da naj ostanemo kaT pri niih. Njihovemu vabilu smo s*, seveda kaj radi odzvala, ker smo bili utrujeni in ker ’ smo nekako čutili, da nam bo pri teh dobrih ljudeh lepo.
Moštvo iz naše zaščita« čete riam je takoj preskrbelo za prenos harmonija in table, da smo brez vsake večje zamude nemoteno nadaljevali s poukom. Ofenziva, boiba in strah pred hajko, vse je bilo sedaj daleč. Od vsega je ostalo le zateglo, votlo topovsko bofo-nejne in rezko regljanje strojnice, ki pa je bilo sedaj tako oddaljeno, da ni motilo več našega miru in zbranosti pri delu. V učni kolektiv smo sedaj lahko vključili tudi našo zaščitno. četo, za katero smo nriredilj slovenske in politične ure ter pevske vaje. Tako so imeli tudi ti fantje, ki so nam tako zvesto služili, nekaj od naših kulturnih dobrin.
Veselo se je razvijalo po trsti ob prosti večerni uri srbsko kolo. Tov. Dostana je vadite v niem svoje sovrstnice. Naše nove partizanske pesmi so donele prav do ceste ter se odbijale v drugem bregu.
Borba, ki smo jo neposredno doživljali in ki nam je prinesla toliko težav, hajka in pa ves način našega odrezanega življenja, so utrdil; naš kolektiv in ustvarili iz njega eno družino. Ko je pr šla iz Pokrajinskega moramo
vojaškega položaja prekiniti s tečajem in ga predčasno zaključiti, nam je bilo huda Čutili sme, da se j« pretrgalo nekaj lepega.
MARA SAMSA
najti v reki na dnu La-3®^
'kus je «®P“'« «
uramin. Poskus
zali so torej, da tečp
Rek«,
ponikne v Škocjanu na
badnice, 1« še par metro'' 11
morjem.	. . jjjj
Sedaj je šlo naprej .»L),, mirovali. Začeli so merki ^ na dnu Labadnice in„ ” vd Opazovali so dolgo časa- ^ kot leto dni. Ugotovili je narastla voda v Lae® k je narastla tudi v T:<ra . ko je u.prdla v Labadn>Q upadla tudi v Timavu.
TIMEUS, ZIVCNO^^
ZENSKA IN
Timeus si je zmislil »* ji Nekje v pokrajini Trfte>t!*
rv,l n/fcl rsr rr-C.t o	Jljp
živela mlada, čvrsta - 7 ... ki je bila živčno bolna. no živčno boleznijo je " -ati
meljske vode, je postala. ^ stresati so jo pričeli hto) ^ čimveč vode je bilo, teflj ■ še je bilo. Po svojem j® V žen ju je ugotovila glob®0^ ne gladine. Ugotovila je $ no žilo podzemne vod« mačem kraju, nato sp i°. 'V bili v Argentino, kjer Jev,j< našla vodo. Leta 1913 pate, j« peljal Timeus na Kras. -je treslo. Točno mu j? ,,,, -vila f-Jk vode iz Laba*11 . is Stivana. Toda mlada dar iJ s° $ Krasu' tresli in zvijali vedru.' n; bila za zadosten dokaz, da iTtev. Reka iz Labadnice v Tu1 -
SELLA IN NJEGOV®
gulje^
------------------JK
Krona vseh peizkusoV
kazov pa so bili posKbil1a)f9' Selle iz Rovigna. Ta bil za svoje namene tf Jegulja je čudna riba. "j, * kaj časa v sladkih vbFbi1!! določenih dobah pa jo mora v morje. Srlla je tei S?
večjo količino jegulj 10.L -.
J utr
zna mo val. Ne repu JjgL napravil zareze in i?ri tako tudi na plstvutica* • na to, kre jih Je spudvj i^4 Leta 1927 je odresel ' p' rnovane jegulje v Skodj; ^ r
Labadnico. Cez leto &Ln2 8 odst. teh rib iz SkocJ1„,3''5
Labadnice polovili v r je oziroma v morju. Us?.®0 ,„<ji
odbora brzojavka, da	j'‘,ena I?vonju
rstmisssn S&vsr fsrsk
#'3
jegulje to. kar je
‘5
rej. da je človeštvo med Reko in Timavo*' so to pa jegulje.
Prof. TONEJ'*'^^
FILM p
V pričetku marca bodo predvajali v Jugoslaviji prvi domači umetniški risani film. Scenarij za film so napisali uredniki znanega zagrebškega humorističnega lista «Kcrem-puh». Risbe dela že skoraj eno leto skupina 25 risarjev. Dose-daj so izdelali že približno 20.000 risb. Glavne scene je narisal Valter Naigebaier.
Prvi jugoslovanski risani film snema Franjo Vodopivec, glus-^o Pa je napisaj skladatelj Edvard Gloc. Film. inia politično satirično vsebino m kot glavng oseba nastopa v njem Jud.n, urednik lista «£a trueu mir in ljudsko demokracijo*.
V petih povojnih letih Je ZSSR kupila v Francij] samo tri filme Nasprotno pa so v Franciji predvajali lete 1945 7 celovečernih In 10 kratkih sovjetskih filmov. Leta 1946 5 in 9, 1947 20 in 6. 1948 8 in 11 in v letu 1950 12 dolgovečeroiih in 24 dokumentarnih filmov. V Franciji so zelo nezadovoljni, ker ZSSR ni kupila več kot tri fiancoske filme, o katerih pravijo, da niso bil; posebno dobri.
filFi
francoskega
»Teden
Predvajali bodo izvirni izdaji.
Na vsakoletnem nalnem filmskem ,rtel' Cannesu bodo letos jugoslovanski dr	d
film «Na Sutjesci*. teni posnelo filmski pfiK * «Bosnafilm». Film	j!
je neposredno 79' yet°^
narodno-ocjvobodilnin
časov pete ofenzive -jerce^i> predelu med Bosno, c j -no, Sandžakom in ,pIIj dJ-jO ampak s posredovanj vora planincev, ki £ na visoki Maglič. jh cfi- M jo potek zgodovim	i
kov in filmska « H>" r spremlia skozi čud rCč^*'pd prirod no zanimive stočasjo snemajoč^ berT ^
iz tamknlšnjih	g*‘	i1
V bližini Genote’p0pte ^
skem področju	{f/
V Avstriji so izdelali film o Ludwlgu van Beethovnu pod naslovom sEroica*.
Francoske zasedbene oblasti bodo organizirale y Berlinu
mo so pričeli v matj film o odpo " n8il -jjjš nju v Ligun1i P.tffT,!». «Achtung!
____________  Bandite*^,	^
bodo snemali tri
Egipčanska kin"*^ fftfi industrija izdela	»U
na leto. od katerih	^
v barvah. V I-ib^V'’, j* teli prvj film P°° yj • «Arous*et el Lebn_8"^ režiral Hussein
ibnau^
Fa era f, h
Pred rojstvom mladinskega lista
»jugoslovanski coni Tržaškem ozemlja
k0nferenci Zveze ™te*ticne mladine v Izoli
sket U VSeh aktivov Kopr-**» Podali obmčun o do^
toTde%UNr sm,ernico za bo-bi nn,-	^ namen, da
° VS6h p0r0iilih- °-
sklenn Z™ le na eneoa izmed tei fen so bili sprejeti na sklep 0 izd“-OOSlOOTnska	S9a hSUl Za 1U~
zentfj^ 0 con° Tržaškega o-
2«j!	ie, da moramo
škafa ? Predlog mladih ti-1'ett,- «1> ! 20 PriPravljeni iz-
^ imnh i690 lista v Pro-
t0 *J tu*, Pozdraviti kot zdra-
Mo^^,n0faJnisel’ ki bo
kbor^	re usPehe. če
‘Zbtznijo	pravilno in 2
^Paie^l Na mladini D tok I«	? stvar požene
Opusti /* ^ zaȀieQCL dela ne
? r<aiinZanitemari' temveč da
h pristani r1? ‘n krePko vo-k delu.
uviocj°i'
^škeoa rini ?S€k PO^111 ‘““torta IeloWM**1. *i treba "'Hoj lot	Se ozrem-o le za
*<*šno	že	vidimo
heli bor	podporo so
^°bodilopJn ostcUi delavci v H, in nern mbanju sloven-^roioj. <S€b jugoslovanskih kl*a i *.	® časopisju. Pi-
^ukrk^la beseda je mar-aduha m mu vli-rb° Prof m°Cl 20 nadaljnjo fepmB i ‘jjfasim sovražnikom. *»e česon.on tlskanje in širje-
>^Tio med okupacit°
^ 2a tn	jS0 se ^ borci
‘*»5	se	z iju-
vrgli
Tum na del°'
WS£r*otfitoJ iuo°sl<>-
Sitost „	.	^	Je'	polagala
»Sa *e rf„CaS°^e. kakor se
tudi nt0 Pred-**e(t	,' Urjenje prosvete
^ subopalmnožice- »e le sa-*ik, naZ a točila in obve-SP L*n obračuni, v ča-yknje ,™?ra odražati tudi
i °- hoten klh	rnnožic, njih
Ilira,	in	njihova kul-
£
^5terr°use ff0rR;e in
fe . ieniu še ese, /car f^ofe ®0ji mlad.ne, ki je
a1*0 Pred^-°d0dn0sti' tedai si So	°Pl«o,	fcafco t-elifco
J?" poseb„nC?SOpisie za mladi-
ftieno cvJ”40^ fci 3e na-
y 'bora j. S velikim nalogam,
ter^o^0^6 i,J sut>-s ’ biti a ’ itm mora- uči-t*WiOiv> nt,Tn°na vodnik sko-Snje	^d0	in valovito
^lnOsti i?0ra se približati j, L J<l ie ta/co /ah/co
V-1 knenJam‘nMn^ do na'
S
Jo vodž. Napač-
i	^ «a iraajo Tj/P-
^ !% .Lst^’ y. ta
Ato
P»še
«a
Vsakdo in kar misel pride, saj za ban ” rriLiu^. dobro. Prav v M&S Ici \n]U je največ ja bdprZ,™*™™? na vsak »lon^do t Mpldlna je se-£?°čne	ki mora vzkliti v
hSaUe “ krepke zna'
W borin P1'lnesti narodu k rplnost- prav tako, S V> *rebno s skrbjo oazi-
skrbjo pazi-.	ne, mora:
ob^° in 'f ^ *rati sredstva za j]Jn el°b<iti j Sredstva spretno kr,1* srrioirT1- vseskozi obdrže lKrnU n,! in uspešno služijo K l. menu. fc/aj se 02r? -%!ife‘lst'I sajnenu,*6 Ba 4eb«'čno ’ °bse„ ’. namreč na ir5* to “ ln čas izhajanja. %*] »e prJnn rn° Premisliti, ^ eb* PoTn	°’ da ne	bi
\
HK*ih~r<*mkie POPravi-jati *klkauferenc-
^ bau. b.Zo sfefe-
^lifej3 bi izhajal fednifc !n „. na ro*n . M časopisni \J kih strnl]Skem PaPiriu
Sft l° obliko' Predn° °'
«CSab, če r ’ se moramo u yirk u “ res popolnoma . . Poneham in H.i11 Sterni obHki dosegel
čreni-i
obUka je res obli-
\ fe!1 Uovr-ip 7' u1 *hteLe’ je
‘%i>; ilh lahko'
u mora streme->Hka j lahko članki.
č\*kk° objavljali
—ur	eseji,	čr-
20Ht'‘e' je pa tudi obti-
Se fe°5Podarst.ra? P°roči-br..’ ^ iir a in druge no-
dobimo v
dopisih. Taka poro-’lSe("veanmora,° sPo^T
Nr..Vedno l. alt is. dne
S"8’*"
15 do,'pred
katen
' fee n,'breBa da'le ne Prejemati
lista. UPRAVA
ctla bi odvzemala prostor zgo--raj omenjenim pn-ispevkom, ki imaj0 namen, da se mladina razgleda po svetu in vzgoji čut za estetiko, kar je prav gotovo tehtna postavka in je ne gre zanemarjati.
Zato predlagam, naj bo novi mladinski list revija približne velikosti 18 krat 24 cm. Ta oblika bi zelo odgovarjala današnjim potrebam mladine v jugoslovanski coni in bo obdržala svojo vlogo in pomen tudi v bodoče.
Tu stopa v ospredje tudi vprašanje obsega in obdobja izhajanja. C e hočemo, da bo mladinska revija dobra, moramo upoštevati tudi dejstvo, da je za tako urejevanje potrebno več časa. Revija naj bi izhajala dvakrat mesečno, kar bi povečalo tudi njen obseg.
Glede na število mladine in njeno zmožnost pisanja mo-amo biti previdni pri določanju obsega. Ne se prenagliti ob morebitnem začetnem navalu prispevkov. Mlada kri je srbo-rita in se sprva zaleti, nato pa popusti. V našem primeru bi to lahko privedlo do slabih posledic. če zdravo premislimo in stvarno precenimo število in zmožnosti vseh sodelavcev, ki bi jih lahko pritegnili k delu, še lahko odločimo le za obseg 16 strani, to je za eno tiskano polo. Raje manj, pa tisto boljše <m gotovo.
Do tu je bilo govora le o tehničnih vprašanjih. Smatram za potrebno povedati nekaj besed tudi o vsebini, o duši revije namreč, o tem, kaj bomo pisali zanjo.
Dobra revija mora spremljati dogodke dobe, v kateri živimo, zato mora tudi naša hoditi vzporedno z mladino, katere glasilo bo. Posvečati mora paž-njo vsem naporom mladine v šoli, v tovarnah, po raznih delavnicah, na kmetih, na morju in tudi v vojski. Vse to bo mladino spodbujalo, krepilo in navajalo k še večjemu zaletu v borbi za izvršitev njenih nalog. Obenem pa se bp iz poročil o doseženih uspehih jasno videlo, kje mladina bolj napreduje, kje so njene hibe, katere bo treba prav tako prikazati kot uspehe, Poleg tega bo treba v kratkih obrisih seznanjati mladino o svetovnih dokodkih na splošno in o njeni borbi v ostalih deželah sveta.
Veliko pažnjo bo treba posvetiti kulturni vzgoji mladine. Različni Uterarni prispevki mladih in tudi starejših bodo prav gotovo imeli blagodejen vpliv na mlado in bujno razvijajočo duševnost mladine. Tu se bodo lahko uveljavljali mladi pesniki in pisatelji, tu naj bi se oglašali tudi modri in preudarni kritiki, ki naj bi z budnim očesom sledili mladim piscem, če bo revija vsaj delno dosegla, ta namen, bo s tem storjen velik napredek pri ustvarjanju zdravih in močnih značajev, ki naj v bodočnosti postanejo nosilci kulture našega naroda.
Pri tem ne smemo pozabiti na naše najmlajše, pionirje. Tudi njim bo morala revija -posvetiti vso pozornost. Pionirji v FLRJ imajo svoje liste, mi pa moramo najti v naši reviji lep prostor zanje. Prav tako kot odrasla mladina, ki je steber vsakega naroda, so tudi malčki tisti, katerim se mora posvečati največ skrbi. Zato imejmo pred očmi tudi to vprašanje, da se bo pomen revije zopet precej dvignil.
Povedati moram še nekaj o sodelavcih in sotrudnikih. V prvi vrsti mora stopiti na delo študentska mladina. V našem okrožju imamo dovolj srednjih šol, zato upam, da se bodo naši dijaki zavedali svojih dolžnosti. Seveda bo treba pritegniti k sodelovanju tudi kmečko, delavsko in ribiško mladino. Prav tako naj bi sodelovala mladina iz vojske. Zreli kulturni in ostali delavci naj bi sodelovali predvsem v zdravi kritiki in tudi krajšimi prispevki, ki bi pomenili za revijo veliko podporo. ,
O tem vprašanju naj bi se oglasila s predlogi tudi ostala mladina. Želim, da bi čimprej začela s svojim poslanstvom in kličem naši mladini Vstani mladina in stoj kakor hrast!
Fr - en
K
• c1..------------------------------------------ •...................................  _	-~ _i_
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico l\ll. nadst. • lelefon 11-32
Kdo se poteguje za priključitev lazkin k goriški ali koprivski okčini
Po objavi zakona o ponovni vzpostavitvi po fašizmu razpuščenih občin Sovodnje in Ste-verjan kaže, da je zadnje in najbolj zapuščeno naselje v Brdih, Jazbine, skočilo na »svetovno pozorišče«. Da je tako presodi lahko vsakdo, ki sledi uradnemu glasilu vlade v naši pokrajjni «Giomale di Trie-ste». ki zadnje čase pogosto posveča Jazbinam cele stolpce z mastnimi naslovi.
Kakor znano omenjeni zakon priključuje Jazbine, ki' so do razmejitve spadale pod občino Kojsko, k števerjanski občini. Cim je prišel ta zakon do objave so Jazbinci, ali bolje rečeno begunci, ki se po kratkem bivanju v Jazbinah proglašajo za Jazbince, dvignili doslej nepoznan glas in to priliko uporabili, da svetu pokažejo, čeprav z zamudo, da je tudi v njih nekaj «junaštva».
Ti ljudje se namreč nameravajo «hrabro» upreti zakonu in si priboriti priključitev Jazbin, h goriški občini. Doslednost njihovih namer nam potrjuje izjava, da se v najslabšem primeru ne nameravajo odtrgati od občine Kopriva, h kateri so začasno priključeni. Zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da nimajo s Steverjanom nobenih prometnih zvez. razen par kozjih stezic. Izgovor je dober in bi mu lahko vsakdo, ki ne pozna ozadja vse zadeve, gladko nasedel.
Naj o «uporu», ki je povzročil toliko «skrbi» občinskim in pokrajinskim oblastem in ki ga vse šovinistično časopisje iskreno podpira, še mi spregovorimo nekaj besed. Na| dopisnik Se je hotel na lastne oči. prepričati. kaj so dejstva in kaj samo govorice in se je včeraj odločen, da ugodi radovednosti vseh goriških Slovencev po kozjih stezicah prikradel do navidez tako skromnih Jazbin. ki so znale obrniti nase splošno pozornost in zanimanje, ki se bo kmalu razširilo nič ena n j kat do vladnih krogov.
Jazbine je vas z 20 hišami; v teh bišah bivajo mnogi priseljenci. Akcijo za priključitev Jazbin h goriški občini je sprožil neki gospod, ki so mu bila tla v Jugoslaviji prevroča. Ta gospod ne biva v Jazbinah, temveč nekje v predmestju in tako že po njegovem bivališču spada pod tako zaželen goriški «municipio». Pri delu, h kateremu ga spodbujajo predvsem, da ne rečemo izključno, osebni interesi mu je pomagal nekdo, ki mu je predvsem za političen blagor svoje črede, ne Pa za duševni, kot je to njegova naloga in dolžnost. Zasledovanje osebnih ciljev sta ta dva moža pričela z intenzivno propagando. Jazbince sta prepričevala in jih še prepričujeta,
da bi bila Jazbine s priključitvijo k števerjanski občini samo na izgubi, ker da je ta vas ubožna in da ne bo v sedanjem ekonomskem stanju nikomur mogla pomagati. Tem izjavam pa neprestano pribijata, da ni s števerjansko občino zvez in se na to dejstvo opirata z vsakovrstnimi izmišljotinami in pretvezami. Ko jima je večina Jazbincev nasedla se je izza kulis takega početja prikazal še tretji «Jazbimec» ali g. Ca-rollo, doma iz Jesola. Ta je priskočil na pomoč dvojici in nastala je tako tudi če ne najbolj sveta «trojica». G. Carollo, je namreč v vasi nabral zadostno število podpisov, ki podpirajo omenjeno zahtevo in si s tem brezdvoma zagotovil svoj delež pri bodoči upravi Jazbin. Kljub temu da je večina Jazbincev prepričana, da se »trojica« nesebično poteguje za njihovo dobrobit, se je v vasi raznesla govorica o možnosti, da bo vlada upoštevajoč poštene želje, katerim ne bo mogla ustreči, postavila samostojno občino Jazbine. Taka možnost je seveda pobožna želja »trojice«, ki namerava zasesti stolč-
ke v občinski upravi in se na lice dovolj, ker so industrijci
njih zrediti. Zavedni Jazbinci se takim željam posmehujejo in jim priporočajo, da če Gorica in Kopriva ne sprejmeta njihove mizerje, naj napravijo prošnjo v Mošo.
Poleg tako opevanih «kozjih stezic« pa sili priseljene Jazbince k takemu početju tudi strah, da bodo Steverjanei pri prihodnjih občinskih volitvah poverili upravo svoje občine zavednim Slovencem. O tem nihče ne dvomi, kakor tudi ne dvomi, da je svojec vedno bolj pripravljen pomagati svojcu, nego pa tujec.
Našim vinogradnikom povzroča nakup modre galice precejšnje skrbi. Bliža se namreč čas ko bo treba trte škropiti, kljub temu pa se modro galico lahko nabavi samo na črni borzi po precej visokih cenah, po tvornicah imajo sicer nekaj zaloge, vendar je ne prodajajo, ker želijo višje cene, ki bi odgovarjale današnjim cenam bakra. Kljub vsemu Pa vladni krogi trdijo, da bo modre ga-
v lanskem decembru dobili 18 tisoč ton bakra m se pri sprejemu obvezali, da bodo iz njega napravili modro galico. Ker se iz enega dela bakra lahko napravi štiri dele modre galice, pomeni, da bodo iz omenjene količine bakra napravili 720 tisoč stotov modre galice. Pri normalni potrošnji so v vsej državi porabili nekaj več kot 800 tisoč stotov modre galice. Ker so doslej uvozili 100 tisoč stotov, pomeni, da bo skupaj s 720 tisoči stotov modre galice, ki jo bodo morali še napraviti, nekako zadoščeno povpraševanju. Ker pa obstaja mnenje, da bi jo v primeru, če bi dali modro galico na prosti trg, marsikateri potrošniki nakupili preko lastne uporabe za eno leto, bodo najbrž uredili prodajo na nakaznice. Na tak način bodo zagotovili nakup prepotrebnega sredstva za u-spešno vinogradništvo slehernemu potrošniku. Zato je pričakovati, da jo bodo delili na nakaznice.
Muhasti marec
Ko smo prestopili prag meseca marca smo na tihem go. jili skrivne nade, da se bližamo pomladi. V mislih smo si predstavljali sončne dneve in si zamišljali, opoldanske izlete v bližnjo okolico. Toda, glej. presenečenje, ki ga je prinesel marec. Mesto prijetnih toplih dni — mraz in hladen veter, ki tl gre do kosti, temni oblaki, ki se vlečejo nad deželo, in na Čavnu obilica snega, ki sega precej nizko v dolino. Nihče bi si pred tedni kaj takega ne predstavljal. In vendar je s svojim prihodom potrdil svojo staro muhavost.
Mn: Sni uglednega mola
V petek smo spremili k večnemu počitku Ivana Colussija, trgovca iz Krmdna. Pokojni je bil med Krminčanj zelo spešto-van in priljubljen. Pogreba se je udeležilo veliko število Slovencev
Hčerka uglednega trgovca je soproga zavednega trgovca v Krminu Leopolda Merviča.
Vsem sorodnikom naše sožalje.
OSEBNO IZKAZNICO je izgubila 41-letna Mosegna Ines por. Mucecchini iz Gorice Ulice M. D’Azzelio 18. Izgubo je prijavila goriški policiji.
Lov na lisico
pri Doberdobskem jezeru
Goričanj so že od nekdaj imeli precej smisla za lov. To dokazujejo tudi lepe lovske trofeje,Nki jih srečate v marši, kateri goriški hiši. Svoja lovišča so imelj Goričani pred to svetovno vojno v predelih, ki spadajo sedaj v Jugoslavijo. Da bi si utešili svoje, lovske strasti pa so se Goričani morali obrniti drugam. Pozorišče nji. hovih strelskih sposobnosti so postali fcraški predeli. Tud; okolica devinskega gradu, in sicer v gozdu med Devinom in Sesljanom, je po pripovedovanju nekaterih ljudi lov'šče Goričanov, kjer so preteklo nede. Ijo podrli nič manj kot tri lisice.
Danes se bodo odpravili na lov v okolicoDoberdob-kega jezera, kjer se bodo njihove spo. sobnosti spoprijele z lisičjo zvijačnostjo. Zanima nas, kdo bo koga nadkrilil?
KINO
VERDI, 15: «Muke», A. Nazzari in I. Šanson.
VITTORIA, 15: »Življenje z očetom«, W. Powell (barvni film).
CENTRALE, 15: «Bledi obraz«, B. Hoppe in J. Russelj (barvni film).
MODERNO, 15: «Blazna ženska«,G. Tierney in C. Wilde.
EDEN, 15: »Veliko poslanstvo«, L. Darnell in T. Power.
Danes vsi na pevski koncert v Pevmo
Prosvetno društvo «Gozdič» iz Peči vabi vse ljubitelje slovenske pesni; na pevski koncert, ki bo v NEDELJO 4. MARCA ob 16. uri v prosvetni dvorani v Pevmi, Pevski zbor bo izvajal skladbe priznanih slovenskih skladateljev, in sicer: R. Simonitija, Medveda, Ipavca, Schumba, Jenka, Premrla in drugih.
Po prvem delu koncerta bo uprizoritev enodejanke »Zaklad«. — VSTOPNINA 100,— LIR.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - lelefon 70
LETNE SKUPŠČINE SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Delavci pozdravljajo odlok o izvolitvi delavskih svetov
Medtem ko imajo nekatere sindikalne podružnice še svoje letne skupščine se drugod delavci že pripravljajo na volitve delavskih svetov. Prejšnji teden je bilo več takih skupščin, od katerih je bila najbolj zanimiva v tovarni «Ampelea». Po izvolitvi delovnega predsedstva, so člani izvolili nekatere komisije in nato poslušali politično organizacijsko poročilo tov. Ve-gliacha. Po izčrpni diskusiji so člani izvolili nov odbor in sprejeli sklepe, s katerimi se obvezujejo, da bodo v tem letu dosegli še lepše uspehe.
Račune so polagali prav tako člani sindikalne podružnice tovarne «Salvetti» in tiskarne »Jadran«. Povsod s0 kritizirali napake in dali predloge za izboljšanje dela podružnic.
V podjetju «Prerad» se delavci pripravljajo na volitve delavskega sveta. Odbor sindikalne podružnice je že izdelal načrt, za čimboljšo pripravo in izvedbo volitev. Določili so, da bodo volitve 17. t. m. in bodo v delavski svet izvolili 19 članov, v upravni odbor pa 7. Skupno bodo organizirali 5 študijskih grup, od katerih bo vsaka imela 3 do 4 študijske sestanke. Na sestankih se bodo seznanili najprej s političnim pomenom zakona o delavskih svetih, nato pa o splošnem pomenu in delu delavskega sveta. Imenovali bodo tudi posebno komisijo, ki bo imela nalogo pripraviti vse tehnične pripomočke za volitve: okrasiti bo morala dvorano pripraviti gesla, itd. Odbor sindikalne podružnice bo imenoval volivno komisijo in komisijo za sestavo volivnih imenikov. Na množičem sestanku pa bo odbor predložil kandidatno listo za delavski svet.
Na kratkih sestankih, ki jih teh dneh imajo člani sindikalnih podružnic, so izglasovali resolucije, v katerih izražajo
veselje zaradi predaje tovarn ir.' podjetij v roke delavcem. Delovni kolektiv	podjetja
«Adria» je izglasoval resolucijo, v kateri delavci pozdravljajo odlok o izvolitvi delavskih svetov in obljubljajo, da bodo zastavili vse svoje sile pri upravljanju podjetja. Obljubljajo, da bodo še krepkeje stopali po poti, ki vodi v socializem za boljšo bodočnost vsega delavskega razreda.
Delavci opekarne »Nardone« pravijo med drugim: «Ponosni smo na nove naloge ir.' na zaupanje, ki ga stavi v nas ljudska oblast, da nam izroča upravljanje tovarne po delavskem svetu. Mi delavci opekarne »Nardone« bomo napravili vse, da
opravičimo zaupanje, ki ga ima v nas ljudska oblast. Obljubljamo, da bomo izvršili vsa dela, ki so pred nami, obenem se bo. mo pa borili proti-vsem sovražnikom, ki bi nas hoteli zaustaviti na naši poti pri izgradnji socializma. Enoletni gospodarski plan bomo z uspehom končali«.
In še; »Delavci in nameščenci podjetja »VINO« d. d. Koper pozdravljamo z velikim veseljem vest o predaji tovarn in podjetij v roke delavcem. Ob tej priliki obljubljamo, da bomo s skupnimi močmi dali vse od sebe za boljšo in večjo storilnost dela podjetja, za uresničitev želja nas vseh in za izgradnjo socializma«.
Izšla je nova številka
«lstrskega tednika»
Nova številka Istrskega tednika, ki je izšla včeraj prinaša na prvi strani poleg uvodnika «Ob prvi obletnici izhajanja našega Ustav še več drugih člankov,
Bogata po vsebini je druga stran, ki ima med drugim članek «0 premogovniku v Seč-jolski dol ni», dalje član k «Na. ša delovna zakonodajam in poleg drugega še številne dopise iz podeželja.
Tretja stran Prinaša tri zanimive članke: «Partizan ke šole v Koprščinim, «Slovenski mladini je omogočeno, da se izobražuje doman, 'in «Od fašizma zatrta prosvetna dejavnost v Dekanih, je po osvobo. ditvi spet oživelas in še druge članke.
Zadnja stran prinaša poleg «Navodil našim /cmebralcem« kratke vesti iz športa, kotiček za naše pionirje in kot novost v podlistku Frana Lev-tika Martin Krpami, ki je tudi ilustriran.
RAZGLAS U REGISTRACIJI
in zamenjai/i evidenčnih iahlir.
i.
Registracija in zamenjava aose-danjih evidenčnih tablic motornih vozil v smislu naredbe komandanta Vojne uprave JA št. j, z dne 5. februarja 1951, se bo vršila v času
od 3. do 15. marca 1931 med 8. in 12. ter 13. in 17. ure po sledečem razporedu: a) osebni in tovorni avtomobili:
Otvoritev prvega dela
slovenske in italijanske osnovne šole v Kopru
Včeraj popoldne je bila slav-1 ija ravno ta r.ovo zgrajeaa šo-nostna otvoritev prvega paviljo. ja, v kateri se bodo v oratskem
bdi/tj* ~V.	f-----------V
na slovensko-ilalijanske osnovne šole v Kopru. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki VUJA, ljudske oblasti, učiteljski zbor in seveda vsi otroci, ki bodo šolo posečali.
Tajnik okrajnega odbora tov. Prijon je imel daljši nagovor, v katerem je podčrtal pomen no ve šole, ki se je vzdignila iznad ruševirj bivše kaznilnice. Otvo. ritev nove osnovne šole ni važen dogodek samo za mesto Koper, temveč za ves okraj. Dokončano delo priča o veliki pažnji, ki jo polaga ljudska oblast na šolstvo in kulturo, s ciljem, da bi se čimprej odstranilo dediščino preteklosti. Šolstvu so bila dana na razpoiago vsa materialna sredstva, zgradilo se je že mnogo šoj in usposobilo mnogo učnega kadra. Eden vidnih uspehov predstav.
duhu vzgajali slovenski in italijanski otroci.
Nato je tov. Prijon omenil naloge, ki jih imajo vzgojitelji do skupnih naporov za dvig kulture med Slovenci, ki so utrpeli v treh desetletjih ogromno škodo. Poudaril je tudi, da bo treba še nadalje razkrinkavati redke posameznike, ki ne gledajo radi na vedno močnejše bratstvo in enotnost med slovensko in italijansko mladino in so še vedno sluge onih, s katerimi se je obračunalo v času narodnoosvobodilne borbe. Ne sme nam biti vseeno komu se zaupa vzgoja mladine.
Za tov. Prijonom je v italijanščini govorila tov Elia Crol-lini, ki je orisala zgodpvir.-o pms'oia na katerem stoji nova šola in podčrtala pomen, ki .ja ima za utr1! vanje bratstva med
slovenskimi in italijanskimi otroki.
Kratek nagovor sta imeli v slovenščini in italijanščini tudi dve pionirki, nakar je sledil kulturni program, ki so ga priredili učenci pionirji.
Po končanem sporedu je tov. Prijon prerezal trak in otvoril šolo.
Neljuba tiskovna pomota
V članku: Zasedanje okrajne ljudske skupščine, ki je bil objavljen dne 27. februarja na tem mestu, se je vrinila r.elju. ba tiskovna pomota. V zadnjem stolpcu, kjer so navedena imena razrešenih članov odbora, je bilo zamenjano ime Berč'ča Franca s Corsi Vittorio. Pravilno se stavek v omenjenem stolpcu glasi:
»...zaradi nekaterih nepravilnosti, ki jih je izvajal pri delu, tudi Vittorio Corsi«.
««V0vaii
»•Kor.
* K A I,
D K. V HAN
It O U U U T
hbadač
I« L A V A T Y
. *“C I	mi	•	c?
8?irai de bil Od vSec	/b' strah.	kerubin, sodrga « Sodni izve-
t? Dor,	■’• kjer	ie,ga *e ves	neumen ln se Je neprenehoma
\, H\	to na n	®	' vojak z	bajonetom, na konec pa rekel,
■ nal SfT	nja že son	in naj	trikrat zaporedoma napišem:
, n6 PrlI>ekati, vročina je velika.« Ves ma-
št* za'To Se tlire n^!?na3’ ln navsezadnje se Je to tako izteklo, ttei Pa st.°bs°3en nf \ m°ia pisava, da je podpis moj in da sovai in baip	tednov. ker sem se podpisal, ko sem
«.v. na zi(3u.» Sem mogel stražiti medtem, ko sem se
rekei kn
n 2 kazni rp°rai z zadovoljstvom, da to vendarle u	Sest	tedn™, da ste res krlmlnalnik. Jaz bi vam bil
VšV°llec dlte tako t ampak Sest let-»
mislite	priiel	za	beset,° enoletni pro-
vlJati Poidete k na svo^ konec. Nedavno vam je rekla 1 teir Premi'nraportu' Na to bl Se m°rali zelo resno * levati o poslednjih rečeh korporala.
kar
»e tič«
Bur«a in neprevidnost
sta zakrivili požar
V hiši družine Savle v Seme« del j št. 30 je v četrtek popoldne izbruhnil močan požar, kf je uničil poslopje. Ker je bil požar pravočasno opaž n so rešili vso hišno opremo. Sosedje so takoj prihiteli na pomoč, in pomagali reševati opremo. Tudi gasilci so takoj prihiteli na pomoč. Burja pa je zelo ovirala gašenje, tako da se je požar razširi] na vso hišo.
Vzrok požara so saje, ki so se vnele v dimniku in burja, ki je razpihala iskre, ki s0 se vsipale iz dimnika. Skoda zrja-ša po približni ocenitvi okoli 200.000 din.
Kaj ste pravzaprav v primeru z vesoljem, če pomislite, da je zvezda stalnica, ki nam je najbližja, od tega vojaškega vlaka
Dosedanja cvid. tablica št. 1001—1025 » 1026—1051 » 1052—1076 » 1077—1103 » 1104—1129 » 1130—1159 » 1160—1187 » 1188—1213 » 1214—1241 » 1242—126? » 1268—13C0 » '2100—2130 » 2050—2075 » 2076—2099 » 2001—2025 » 2026—2043
Datum
dne
5.3.1951 dopoldne popoldne
6.3.1951 dopoldne popoldne
7.3.1951 dopoldne popoldne
8.3.1951 dopoldne popoldne
9.3.1951 dopoldne popoldne
10.3.1951 dopoldne popoldne
11.3.1951 dopoldne popoldne
12.3.1951 dop»'dne popoldne
b) Motoc’kli in tricikli nad 50 ccm:
13.3.1951 dopoldne	št.	101—135
popoldne	»	136—170
14.3.1051 dopoldne	»	171—200
popoldne	»	201—232
15.3.1951 dopoldne za	vsa	do sedaj
neregistrirana motorna vozila.
2.
Na dan registracije po razporedu pod točko 1. morajo lastniki, oziroma imetniki motorn’h vozil pripeljati vozilo ob določeni uri pred poslopje Upravnega oddelka VUJA v Korpu - Trg Brollo, kjer bodo po izvršeni registraciji prejeli novo evidenčno tablico in prometno knjižico.
Iz pisarne Upravnega oddelka Voine uprave JA v Kopru štev. 148—151.
danta Vojne uprave JA štev. 1 * dne 5. II. 1951 po razporedu objavljenem s posebnim razglasom Upravnega oddelka VUJA pod štev. 148—51 z dne 20.11.1951 2.
Tehnični pregled se bo vršil K zgoraj navedenih dneh v Giuster« ni iped 8. In 12. ter 13. in 18. uro.
3.,
Pri tem pregledu morajo lastniki in imetniki motornih vozil predložiti prijavno polo, ki so jo dolžni dvigniti pri prometnem referentu Poverjeništva za notranje zadeve pristojnega OLO še preden se prijavijo na Upravni oddelek VUJA na Brollu v Kopru zaradi registracije vczila in zamenjave evidenčnih tablic.
Tako Do navedena prijavna pola služila za registracijo in za tehnični pregled.
Na podlagi potrdila o izvršenem tehničnem pregledu bo pri-stoino okrajno poverjeništvo za notranje zadeve izdalo odobrenje za urorabo vozila v letu 1951 in to zaznamovalo v prometni knjižici.
5.
Prekršitelji bodo kaznovani po veljavnih predpisih.
Za v.d. poverjenika kapetan Cibak Drago
Razglas
o tehničnem pregledu motornih vozil
Vsi lastniki in imetniki motornih vozil so dolžni privesti svoja vozila v času od 5. do 15. III. 1951 na tehnični pregled.
To morajo storiti istega dne, ko končajo registracijo motornih vozil ir, zamenjavo evidenčnih tablic, ki se bo vršila v gori navedenih dneh v smislu odredbe koman,-
oddaljena 275.000krat bolj kakor sonce. Ko bi bili vi zvezda stalnica v vesolju, bi bili nedvomno premajčkeni. da bi vas mogli zagledati najboljši zvezdarski aparati. V pol letu bi vi napravili na nebu prav majhen oblok, v enem letu tako majčkeno elipso, da se to s številkami še izraziti ne da.»
«Ce je tako,« je pripomnil Svejk, »potem bi bil gospod kor-poral lahko ponosen na to, da ga nihče ne more izmeriti, in naj se z njim pr *raportu izteče kakor hoče, mora biti miren in se ne sme razburjati, zakaj vsako razburjenje zdravju škoduje, zdaj v vojski pa mora vsak paziti na zdravje, ker vojne izgube zahtevajo od slehernika, da ne sme biti crka.»
«Ce vas zapro, gospod korporal,« je nadaljeval Svejk, milo se smehljaje, «če se vam morda zgodi krivica, ne smete obupati, in 5e si bodo oni .mislili svoje, si tudi vi mislite svoje! Poznal sem nekega oglarja, ki je bil v začetku vojne z menoj zaprt na policijskem ravnateljstvu v Pragi, neki Frančišek Skvor, zaradi veleizdaje in pozneje menda tudi obešen zaradi nekake pragmatične sankcije. Ko so ga zasliševali in vprašali, ali ima kak ugovor proti zapisniku, je ta človek rekel;
«Naj je bilo. kakor je te bilo, vendar je nekako bilo,
še nikoli ni bilo, da bi nekako ne bilo-»
Za to so ga potem poslali v temnico ter mu dva dni niso dali ne jesti ne piti pa so ga spet odvedli k zasliševanju; in on je zopet vztrajal pri svoji trditvi, češ, naj je bilo, kakor je že bilo, vendar je nekako bilo, Se nikoli ni bilo, da bi nekako
ne bilo. Morebiti je šel s tem celo pod vislice, ko so ga potem izročili vojaškemu sodišču.«
»Zdaj baje hudo obešajo in streljajo,« je dejal eden izmed mož eskorte, -»nedavno so nam brali na vežbališču befčl, da so v Motoli ustrelili rezervista Kudrno, ker je stotnik s’ sabljo udaril njegovega sinčka, ki ga je imela v naročju njegova žena, ko se je hotela v Benešovu z njirii posloviti in se je on razburil. In politične ljudi sploh zapirajo. Tudi so že ustrelili ne-kega redaktorja na Moravskem. In nas stotnik je rekel, da to vse druge še čaka.»
»Vse ima svoje meje,« je rekel enoletni prostovoljec dvoumno.
«Imate prav,« se je oglasil korporal, «taki redaktorji to zaslužijo. Samo ljudstvo šuntajo. Kakor predlanskim, ko sem bil šele samo frajtar, je bil pod menoj neki redaktor in ta mi ni pravil drugače kakor skaza armade, toda ko sem ga učil «nieder»* in «auf»,** da se je kar potil, je vselej rekel: «Prosim, čutite vendar v meni človeka!« Jaz pa sem mu dal tega človeka, kadar je bilo «nieder» m veliko luž no dvorišču. Odvedel sem ga pred takšno lužo in moral je vanjo padati, da je voda pljuskala kakor na plavarni. In opoldne se je moralo vse na njem svetiti, mondura je morala biti čista; snažil je in čistil in delal opazke, drugi dan pa je bil spet kakor svinja, ki se je valjala po blatu, in jaz sem stal nad njim in mu govoril: »Tako, gospod redaktor, kaj je več, skaza armade ali pa tale vaš človek?* To je bil pravi inteligent.»
* lezi!
** vstani!
(Nadaljevanje sleduf
OBLETHICA
111. prekomorske brigade
Danes mineva 7 let odkar je Ul. prekoirorsfea brigada, ki Se bala sestavljena iz 1.300 borcev večinoma primorskih Slovencev, prestopila prag nove llugoslavije. Imam za potrebno, da posvetim nekaj, skromnih besed spominu onih naših tovarišev, ki so žrtvovali vse za svoj narod in ki so največ tr peli podi italijanskim fašizmom
Pravim največ iz enostavnega razloga, ker s sto in sto dokazi lahko vsak trenutek potrdimo, da kolikor smo pretrpeli m; primorski Slovenci pod fašistično Italijo, ni pretrpel bd prve svetovne vojne dalje, noben narod. Noben narod ni trpel toliko raznovrstnega zatiranja in preganjanja. Noben narod ni bil v tako veliki meri žrtev največjih krivic. Nekoč sg bo zdelo čudno, da je sploh človeškemu bitju mogoča taka vztrajnost, taka ljubezen do svojega naroda, kakor je in je bila ona, ki jo imamo in ki smo jo imeli vsi borci III. prekomorske brigade. Neskončen bi bil opis samo o-nega trpljenja, ki so ga prestali moji mladi tovariši preden So stopili v borbene vrste III. prekomorske brigade. Nešteto •je primerov, da so trpeli preganjanje do samih vrat jugoslovanskih taborišč v Italiji, )c; so se tedaj nahajala v Carbo-nari in Gravir.i. Naši fantje so pribežali iz vseh mogočih o-tolik tedanjega suženjstva. Prišli so iz prisilnih delavskih bataljonov, prišli iz internacij, ipobegli iz italijanske vojske, prišli iz zaporov in se na neštete načine morali skrivati pred italijansko policijo in pred orožniki, ki so jih v mnogih slučajih ustavili na poti ter jih ponovno zapirali. Prihajali so sestradani, raztrgani, bolani, izčrpani in trudni. Držala jih je le misel, da pridejo med svoje, da se oborožijo, da se maščujejo. Med temi sestradan« sem bil tudi sam in prepričan sem, da isto prerojenje, ki sem ga čutil jaz, so ga čutili vsi oni, ki so bili z menoj. Cela so se dvignila, vrste so rastle. Pod vodstvom Franja Kočevarja srno se uvrstili v desetine, vode in čete. Slovenska pesem je donela po taborišču Gravina, edinice so samozavestno korakale na vežbe. Prišel je dan, da smo se odpeljali v Carbonaro, kjer se je sestavljala III. prekomorska brigada. Odšel sem z zadnjim kamionom in onj večer sem o-pisal v stenski časopis bataljona takole:
nik ter zlaga in sešteva na papirju meni neznana imena in priimke. Čudno! Te pole, ti spiski bodo jutri nov bataljon rojen v tej noči. Vsak priimek en borec, vsaka pola priimkov ena četa. Vse okrog mene spi. Nehote se spomnim na spečo vojsko kralja Matjaža, o katerem sem tako rad čital v mladih letih. Dogodki zadnjega meseca so me tako iznenadili, da se še vedno vprašujem ali ni ta lepa realnost le sladek sen. Jutri ali pojutrišnjem bo naš na novo sestavljeni bataljon prestopil- prag domovine. Dolgi meseci in leta zapora in bodeče žice bodo pozabljeni. Sklonjena čela so se dvignila, samozavestno zre brigada mladih prerojenih oči v bodočnost. Nič več nisem truden. Kraj-cer poleg mene neumorno lista, piše, sešteva in odšteva sredi oblakov cigaretnega dima. Enakomerno odmeva dihanje okoli spečih tovarišev in obdajajo me samo prijetne misli... Vidim premaganega sovražnika. vidim oteto domovino, vidim svoj bataljon, ki nosi v Trst našo ovenčano slovensko zastavo...
Se krepkeje primem za p*-ro, bolj pazljivo prepisujem številke in imena. Spiski morajo biti končani. Tiho potekajo ure, zunaj, vlada nepro-dirna tema. Se dolgo bc delo, mi, da je ta noč kot najlepži sončnj dan...
kPHVA NOC v CARBONARIit
Noč je že pozna, dospeli smo v Carbonaro. Na kamionu pogledam skozi odprt.no platna in zazrem tenje dolgih nizkih stavb. «Tu bo naše začasno bivališče«, si mislim ko začujem znane glasove naših starešin, ki so nas pričakovali. Kratek razgovor, še krajši ukaz in že se premikamo eden za drugim skozi temo, v neznano smer. Na ramah nosim težko prtljago m vsa moja pozornost je osredotočena v hrbet tovaiiša, ki caplja po blatnih tleh pred mano. Dospemo v dobro razsvetljeno stavbo, kjer se z veseljem ozrem po neštetih ležiščih, na katerih že spijo vsi gravinski tovariši. Ravno, ko si z očmi izberem primeren prostor za svoj zaželen počitek, zabrunda tovariš Krajcer: «Danilo to noč ne boš spal, i-mava delo«. Pote2v1.n1 si po svoji star; navadi kapo na tilnik, začnem bTskati Po žepih in kovčku. V nekaj minutah sedim že za mizo in moje pero pridno praska po spiskih in papirjih. Z zavidanjem se ozrem na nekega tovariša, ki brezskrbno smrči ter dam slovo svojemu počitku. Poleg meni sedi Krajcer, k; pozabivši svoje gravinske obljube o nekaje-nju, puit kot tovarniški dim-
In res smo bili v par dneh s pripravami pri kraju. 3. marca je prvič stala vsa brigada v vojni opremi na veliki ravnini v Carbonari. Po govoru komandanta se je brigada pripravila na odhod. Ko je bila že popolna tema smo se prepeljali na kamionih v pristanišče Monopoli, kjer nas je Šakal jugoslovanski parnik Ljubljana in dve angleški vojni ladji. Vkrcanje se je izvršilo v temi in tišini. Cim sem rapor-tvral bataljonskemu komandantu, da je ves bataljon vkrcan, smo se kmalu odmaknil; od brega in do prihodnjega jutra sploh nisem vedel ali plove samo III. bataljon na angleški ladji, ali ?o tudi ostale brigad-ne edinice odpotovale na o-stalih dveh ladjah z nami. Pripluli smo srečno drugi večer v pristanišče otoka Vis, ne da bi srečali sovražno letalo ali podmornico, ki so takrat pogosto napadale transporte v Jugoslavijo. Od tistega dne se je začelo pravo življenje III prekomorske brigade.
Južni jugoslovanski bratje so nas sprejeli z navdušenjem in so se večkrat čudili mirnosti. naših fantov, ki se je še bolj odražala ob živahnosti Dalmatincev in Hrvatov. Ob tej priliki sem napisal člančič v bataljonski list in naši fantje so ga zelo odobravali ter izrazili, da je v skromnih besedah povedano čustvo in mišljenje nas vseh. Članek se je glasil takole:
VI MOLČEČI FANTJE
Marsikdo, ki ni živel vedno med vami, ne razume in pravilno ocenjuje vaše mnogokrat mrko molčanje. Toda jaz vem kaj pomeni, znam ga ocenjevati, ker sem rojen in sem zra-stel med vami. Vaše težave so bile vedno moje težave, vaše bridke skrbi in preizkušnje so v mojo dušo zarisale globoke in skeleče brazgotine. Malokdaj se pogovarjamo o svojih jet-niških celicah, še manj o tistih neskončnih vrstah, ki so romale v delavske bataljone in kon-centracilska taborišča. Saj smo skoraj vsi že romali čez mučno sloyen'ko-nrimorsko kalvarijo, vsi jo že dobro poznamo in ne zdi se nam vredno ponavliati in oni suvati tisto, kar je bilo za nas vse tako mučno in neznosno.
Ko se nam je nudila možnost.
da pripomoremo za vedno h koncu tega gorja, ki je leglo na našo preljubo domovino, ni nihče imel pomislekov. Brel hrupa, z resnimi in izmučenimi obrazi smo priromali čez nešteto zaprek v Gravino, v Carbonaro in vse tja, kjer so se zbirali naši bratje,. Poznam vas, ki ste molče začeli novo pot in ki še danes z molčečnostjo vršite svoje nelahko delo. Napačno* bi sodil, kdor bt v tem molku videl žalost ali malodušnost. Ne, to ni žalost, to ni malodušnost: to je posledica bridkih nezkončnih suženjskih let, to je tiha zavest, da bomo morda čez nedolgo zopet z molkom in brez strahu gledal; smrti v obraz, da bomo molče m pravično sukali orožje, nad onimi, ki so nam ugonobili po krivic; vse ono, kar nam je bilo najdražje M najsvetejše.
Polagoma se naši bridki spomini vtapljajo v neskončno minulost, tiho upiramo svoj mirni pogled v novo bodočnost, v novo zarjo, ki nam skoro o-mamlja oko, ki je leta in leta bdelo v suženjskem mraku. Marsikdo ho z bridkostjo gledal na svoje porušeno domov* je, marsikdo zaman iskal vse « gomilo svojih dragih. To vam čitam v očeh, to mi pravi vaš molk. Teda prepričan sem, da boste.vsi izvršili svojo dolžnost in vaše sestre i nmatere in vsi vaši ne bodo imeli nikol; prilike zardeti nad vašim početjem Prepričan sem, da bodo vaše drage izvoljenke s ponosom in še večjo ljubeznijo zrle v vrste naše zmagoslavne vojske, kje« korakate vi, njih najdražji. Prepričan sem, da ko nam zasije sreča končne zmage., boste k njej pripomogli največ prav vi, moji dragi molčeči fantje.
In res se je zgodilo, da so dokončni zmagi pripomogli prav ti molčeči primorski fantje. Mnogo jih je ostalo na poti, ki je šla od zmage do zmage na Split, Šibenik, Knin, Mor star, Otočac, Bihač in v vojn: vihri do Trsta in Tržiča. Dolga je vrsta znanih ime nonih, ki so zapisani v knjigo smrti in slave. V sestav 26. divizije, ki je spadala v IV. armado, je bila III. prekomorska brigada proglašena za udarno. Danes se živeči borci s ponosom spominjamo svojih padlih tovarišev. Z zaničevanjem gledamo na vse one, ki skušajo potvarjati resnico. Gabi se nam. ko imaja razni pritepenci polna usta imen naših junakov, ki so padli za naše ljudstvo, medtem ko so se oni vdinjali okupatorju in mu bili penižn; sluge. Toda, ako nismo klonili toliko let pod fašizmom in nacizmom, naj bo ve9 svet prepričan, da ne bomo niti pred ljudmi, ki so začeli maja 1945 lezti iz svojih Hukagštljih in inozemskih zavetišč, ter si z raznimi lažmi in ukanami utrli pot dc ljudstva, katero na jim na njihovo žalost, ne bo moglo več dolgo sledit; z zaprtimi očmi. Gotov sem, da se bo tudi danes ob tej slavni obletnici marsikdo od borcev III. prekomorske brigade, posebno iz III. bataljona, spomnil na vse one dni borbe, trpljenja in slave. Vems da sem tudi v teh vrsticah izrazil njihove misli in hvaležen bom vsakemu, ki še mj bo oglasil tudi z enim samim pozdravom ali vrstico. To mi bo dalo še eno potrdilo več, da je prav, ako nekoč napišem zgodovino brigade, ki bi lahko nosila ime Julijske krajine.
DANILO BENCIKE
Motiv s Ponterossa
PRVI REZULTATI
novega trgovanja v FLR Jugoslaviji
Nov način trgovanja je v Jugoslaviji že več kot mesec dn; v veljavi. Prei je obstajal zapleten sistem točk, bonov in vseh mogočih nakazil. Pa to šc ne bi bilo tako strašno. Sistem kart -je bil pač potreben vsled težav izgradnje nove velike industrije, zaradi na vsakem koraku porajajočih se novih stvari. Ni bil pa več potreben sistem vsemogočih različnih posebnih trgovin. Zato je jugo-
ŠPORTNI DNEVNIK
slovanska vlada izdala pred mesecem dni zakom o novem na činu trgovine.
Sedaj se že kažejo uspehi in slabosti novega sistema. Glavni ugotovitvi, ki jih lahko podamo na osnovi teh tako kratkih iskušenj sta, da se je ogromno dvignil blagovni promet in da še vedno obstajajo težave, ker organi za cene še vedno ne določajo pravilno cen industrijskega blaga.
Po vsej držav; je sedaj v trgo vinah mnogo živahnejše. Kupci
■ • II
PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA (Istrsko okrožje)
Aurora - Meduza v Kopru ob 14.30; Umag - Novi grad v Umagu ob 14.30; Piran - Buje v Piranu ob 14.30; Strunjan - Brto-nigla v Strunjanu ob 14.30. Po. čiva Arrigoni.
OKROŽNO PRVENSTVO (skupina A))
Aurora B - Rdeča zvezda v
Kopru ob 12; Piran I.C.E. - Nar-done v Piranu ob 12; Arrigoni B - Strunjan B v Izola ob 12; Ampelea - Partizan v Izola ob 14.30; Soline - Meduza B v B. Bortolomeju v 14.30.
(Skupina B)
Nova vas - Novi grad B v Novi vasi ob 14.30; Dajla - Sal vore v Dajli ob 14.30; Momjan -Vihanja v Bujah ob 14.30; Sv. Lovrenc - Seget v Sv. Lovrencu ob 14.30; Brtonigla B - Buje B v Brtonigli ob 14.30.
PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA (cona A)
Nabrežina - Opčine v Nabrežini qb 15; Mezgec - Sv. Just na Opčinah ob 15; Olimpija -Montebello na stadionu «Prvi maj« ob 15.
OKROŽNO PRVENSTVO Ilirija - Sv. Ivan na stadionu «Prvi maj« ob 9; Polet - Ses-ljan v Nabrežini ob 13; Devin-Monitebello B na stadionu «Prvi maj« ob 11; Skedenj B - Olimpija B na stadionu «Prvi maj« ob 13.
Danes v Izoli
tek čez drn in strn ter tekma v hitri hoji
Danes zjutraj bo v Izoli velik tek čez drn in strn s sodelovanjem tržaških in istrskih lahkoatletov,
Poleg tega Po bo tudi tekma v hitri hoji.
000
Tržaške atlete vabimo, da se zberejo danes ob 7.45 pred Ribarnico, od koder bo odhod.
Italijanski nogometno prvenstvo
Torino - Atalanta Bologna - Como Palermo - Genoa Roma * Internazionale Milan - Juventus Sampdoria Lazio Napoli - Lucchese Pro Patria - Novara Fiorentina -Padova Udinese - Triestina (V oklepaju so doseženi rezultati v prvem delu nogometnega prvenstva).
(1-1)
(1-2)
(0:0)
(0-6)
(1-1)
(2-2)
(0-1)
(0-3)
(0-3)
(0-0)
JAMES COUTTET
zmagat v Chamonixu
CHAMONIX. 3. — James Couttet jie danes zmagal na tekmah za »Veliko nagrado Cha-moimxa». V smuku je premagal francoskega prvaka Maniri c ea Sanglarda, Med ženskami jie zmagala Marycette Agnel.
Danes Luiro skočil 128 m
OBERSDORF, 3.	— Finec
Taun0 Luiro, ki je včeraj postavil nov svetovni rekord v smučarskih skokih s 139 m, je danes skočil 128 m. Rezultati današnjih tekem so naslednji: 1. Taumo Luiro (Finska) 119 m. 128 m in 137 m (padec); 2. Fritz Tschannen (Švica) 109, 109, 126, 124 m; 3. Josef Kleisl (Nemčija) 115, 117, 119 in 126 metrov.
Tenis v Kairu
KAIRO, 3. — Danes se je v Kairu nadaljeval teniški turnir. Patty (ZDA) je tolkel Mar-cella Del Bella (Italija) s 6;8, 6:4 in 6:1. Savitt (ZDA) pa je premagal Cuccelliija s 6:3 in 6:2. V parih pa sta Cuccelli in Mar. cello Del Bello premagala Paf-tyjQ in Kovalesfcega (ZDA) s 6:8, 6:1 in 6:3.
* **
BEOGRAD, 3. — Jugoslovanska teniška zveza je predlagala za padno-n emški zvezi, naj bi se srečal; reprezentanci obeh držav v Zagrebu K dneh 4., 5. in 6. maja.
Svetovno prvenstvo na Dunaju
v namiznem tenisu
DUNAJ. 3. — Danes zvečer se je pričelo na Dunaju svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Na njem sodelujejo zastopniki 28 držav. Danes jih je sprejel dunajski župan general Koemer.
kupujejo predvsem blago boljše kvalitete, pa čeprav je malo dražje. Po vojni se je sprva čutila potreba p0 blagu kakršne koli kvalitete, ker so bile potrebe izredno velike.
Po mnogih krajih so že očitni tudi ugodni vplivi novih ukrepov. Kmetje so pričeli kupovati v prvi polovici januarja in v februarju. Sedaj kupujejo največ na bone s 65 odst. popustom (kmečki beni za oddane kmetijske pridelke), narašča pa tudi promet po prostih cenah. V Hrvatski je bilo v desetih mestih in okrajih v prvih petih dneh trgovanja po novem načinu udeleženo pri nakupu blaga 15 odst. prebivalstva, zdaj že 35 odst. V petnajstih okrajih Bosne in Hercegovine odpade na meščane 45 odst. blaga prodanega s popusti, na kmete 19 odst. v vezani trgovini in 39 odst. blaga je bilo pfodanega brez popusta.
Ob koncu lanskega leta so imeli kmetje še precejšnjo količino denarnih bonov, ki jih še niso >skoristil; do konca leta. Sedaj je *"'al;e manj •« b bonov, ker so kmetje panje pokupili blago, ki jim je potrebno. Zato pa kmetje dovažajo čedalje več blaga na trg, da b; dobili bone in na ta način prišli laže do industrijskega blaga.
Nov način trgovine je že pii-čel vplivati na proizvodnjo. Si cer je še premalo časa v veljavi, da bi lahko pokazali oči vidne rezultate, vendar se po zunanjih znakih lahko že sodi o njegovem ugodnem učinku. Pia-vilna je bila domneva, da bo od sedaj pritekalo blago v kraje. kjer je res potrebno in ne tako kot se je do sedaj po administrativnem • birokratskem dirigiranju dogajalo, ko je večkrat prišlo blago tja, kjer ni bilo potrebno.
IZ DNI BORB IN PREIZKUŠENJ
(mj
PO ZASNEŽENIH POTEH V TRST
Vest, da pojdem v Trst, je domov prinesel že Primož. Naju dva s Henrikom so tovariši Sprejeli z njo. Vsak je nekaj tvojega dodal ker vsak je bil nekako povezan s Trstom in misli tuos vseh so zdaj na mah splavale tja. «L)a, zdaj je tam te skoro pomlad,s je rekel Danilo. nManaeljni cveto v bregu,» Po poklicu je bil zdravnik, toda vse bolj kot biološki u-sttoj človeka, ga je zanimala njegova duševnost. Neprestano zarit v knjige, zato smo mu tudi pravili «knjižni molj«, nas je vsakem posebej motril in Študiral ter se zavijal v molk. Trst pa ga je vzdramil in napravili zgovornega Pri(el nam ga je opisovati s tistim posebnim opazovalnim darom, ki ga imajo pisatelji, da umejo pričarati pred oči tako, kot bi bila resnica.
«Bog znq, kako se počuti zda■ v Trstu naš Matevž?« ga je prekinila njegova žena Jela. «Se rebra, kj si ga je nalomil v Kozjih stenah, si utegnil revež pozdraviti. i<To se je zgodilo v septembrski hajki '1943. leta in bilo je bržkone tudi krivo, da se ie Matevž za-poznil g svojim odhodom p Trst in da ni odjadral že tedaj jeseni. Bolestno je skrival ustnice, ko je odletel preko nekaj metrov visoke stene, presunjen nad smrtjo 18-letnega partiza-
na, ki se je bil na begu poleg njega ubil. Ve$ čas je stiskal
zase bolečino in le čelo mu je bilo potno od težkih znojnih kapelj. Naslonjen na palico in na Katjo se je vlekel naprej. Jela se je zdaj tega spomnila in ugibala, če je šel v Trst h kakemu zdravniku. ((Toliko bo že pameten, da pojde,« jo je zavračal njen mož. «Kaj misliš, da bodo tam v Trstu v Matevžu takoj spoznali partizana in mar misliš, da tam m zdravnikov, ki se za partizane zavzamejo. Ljudje vendar čutijo pra vično stvar in na čigavi strani je pravica.«
Podobni razgovori so se potem nadaljevali vse dm do mojega odhoda. Cim je kdo izrekel besedo Trst, prilika pa je že tako nanesla, da jo je vedno kdo izrekel, se je pričelo ono prijetno domače kram Ijanje. Bilo je kot tihi, samot, ni sprehod v deželo tvojih najlepših sanj, kamor je peljala pot do cilja. Samo o oni mori policijskih senc, ki so se plazile tam za našimi ljudmi, ni govoril nihče. Prelepe so bile naše sanje, prelepo je bilo mesto ob morju, da bi bili vnašali vanj svoj strah in zaskrbljenost. Takrat se to še ni zgodilo. Prišlo je pa pozneje, ko so prihajali glasovi o mnogih are tacijah in smo s trepetom izgovarjali Matevževo ime,
V kotu za javorjev o mizo smo se stiskat; osi, ki smo imeli kdj opravka. Tega pa je bilo vedno dovolj Tedensko je izhajal «Primorski poročeva-
lec« ki je bil nekak predhod-inzzansJ<
nik :+yrtiejšemu «Partizanskemu dnevniku» in vodilno politično glasilo Osvobodilne fronte. Uvodni in idejni člani 0 so pripadali tov. Beblerju, Vilfanu, Bevku, ostali smo pomagali po svojih močeh, toda predvsem je govorilo ljudstvo s svojimi dopisi. Pravopisno so se stilizirali in šli taki pred ciklostil ali pa nudili snov za članke. Ker so bile potrebe slovenskih šol v pogledu učne snovi zelo velike, je pokrajinski šolski odsek pričel izdajati mladinski list Mladi rod«, ki naj bi nadomestil šolska čitanko a Slovensko besedo» kot čtivo za večerne tečaje (izšla Pa je le ena številka) in za učitelje «Učiteljskega svetovalca«, ki naj bi jim bil ne. kak vodnik in svetovalec. Tudi to glasilo je bilo namreč med osnovnimi potrebami naših skoraj popolnoma nanovo nastopajočih šol zlasti zaradi pretežnega števila pomožnih učiteljev.
Spravila sem se k svojemu delu za «Slovenko«. Pisala sem o vtisih s konference žena in o pivški materi, ki ni smela pred sovražniki priznati mrtvega sina za svojega ter so jo zato žene Imenovale za mater junakinjo V sobi je bilo mrakotno. kot da bi bil še vedno čas okrog božiča in oblaki so pritiskali nizko k tlom.
«Po snegu diši« se je iznad
svoje knjige oglasil tovariš Danilo kot mrk, zlovešč prerok. Mene je zagrabilo pri srcu. Pri priči bi morala v dolino, da bi imela še suho, prosto pot. Toda pred menoj je ležalo delo. Tovariš Bevk in Bebler sta mi naročila, naj se pred odhodm »krbno pripravim in zberem gradivo. Za to sem potrebovala teden dni, sneg bo lahko podaljšal, zdaj
moj odhod za dva, tri tedne tudi za mesec. In predno sem
se zavedla, je začel naletavati. Najprej v velikih cunjastih krpah, potem vedno bolj drobom, oni, ki mu naši kmetje v gorah pravijo azapadljivec«, ker se dolgo ne spravi stran tedaj, ko zapade. Usipal se je brez presltanka, v njem So tonile vse poti in zdelo se je,
karavlo nazaj v Predmejo? Kaj menijo, koliko časa bodo ostali Nemci še na Predmeji?« Potem smo ugotavljali: eCez Križno goro je ddleč, dvakrat del j. Ubogi fantje ob tem vremenu.«
Po nekaj dneh se je vendarle vneslo. Na sedmo ni sicer bilo še prave, uhojene gazi, toda se je le dalo iti. Naši fantje so prišli s pošto z veliko manjšo zamudo in to me je učvrstilo v odločitvi. Razen tega so prinesli tudi vesti, da nameravajo Nemci odriniti iz Predmeje v Gorico, kar bi mi potovanje od sedme na peto močno olajšalo. Nič več nisem mogla strpeti. Vsak Danilov izkušen zdravniški nasvet in vsdko prigovarjanje tovarišev, naj bi počakala za nelcaj dni,
da bo do vrha pokril mlado, ,da se sneg zgazi, je bilo odveč.
smrekovo drevje v dobravi.
«Presneto ga je nasulo«, so si otrkavali kurirji čevlje pred vrati. ((Sproti zasipa gaz za teboj, da komaj še ločiš svojo stbpinjo«. Prihajali so vsi glasni in hrupni od sedme karavle, težko natovorjeni s pošto in bili so zdaj naša edina zveza s svetom.
Oni iz pete karavle so rekli, da jih ne bo, če se ponoči ne vnese, so pripovedovali in otresali ob peči s sebe sneg. Pod njimi se je naredila luža, mi pa smo jih mahoma obsuli z vprašanji Od vseh strani.
«Kaj še prdvijo oni iz pete? Bodo kmalu premestili svojo
Nemir v meni in hrepenenje po Trstu me je prevzelo vso. Tudi nekako prenašal se je na druge in istočasno, ko so me svarili nAj še ne grem, so mi govorili; sSaj te razumemo. Morda pa imaš prav in le ne bo tako hudo.« V pogledih vseh je živelo hrepenenje po Trstu. Neutešno je bilo in v njen je izginila ona dolga zasnežena neprehodna pot. V njem je živel le Trst, poln pomladanskega sonca, poln pravljičnih luči, ko se zgrinja nadenj noč, onj Trst, ki sem mu nesla pozdrav z gora in v katerem je živelo na tisoče naših dobrih ljudi.
Mi vsi, ki smo morali nekoč stran, smo odnos z njimi po večinj izgubili. Toliko všega se je nagrmadilo v onem času. Toda zdaj... zdaj je nenadoma izgubljalo pomen in vsebino, umaknilo se je nekam v tonečo pozabnost in življenje se je pričelo natanko tam, ob tisti uri in na mestu, kjer se je pred tolikimi leti končalo. Ta občutek me je pričel omamljati in me poslej ni več zapustil. Za nas vse so bila leta, ki smo jih živeli odtrgani od domače zemlje tako, kakor da jih ni bilo. Polna so bila le razjedajočega koprne-nja Po njej. Ono pravo, resnično življenje pa je bilo le na njej sami. Iz zravnane, sveže ulrte gazi so vstajali znani obrazi. Nikoli v partizanih si nisem tako vroče želela, da bi čutila njihovo bližino «Marija» je v Srbiji, so neprenehoma snovale moje misli. «Kje je Drago? Kje je Oskar? Kakšne palače so zdaj tam, kjer je bila poprej velika vojašnica in so bile njive Marijine babice! Naša zemlja, naš delež, naše delo in kri. Potem so me spremljali vsi trije Marija, Osk/ir in Drago in Duša in še drugi, ki nikoli niso tako tesno stopili v moje življenje. Vsi skupaj smo si utirali dalje po snegu pot v Trst. Nas vse je klicalo ono lepo, mlado dekle po imenu Slovenka M. S.
(Nadaljevanje sledi)
R. E. D. A. T. A. S. A. FABBR. ACCUMULATORI M. vioiiv 1	TOVARNA AKUMULATORJEV
MILANO - MILAN
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMEKJEVAL-CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TRST, UL. FABIO SEVERO 5 TELEFON 54-20
Mizarji | Deske t™'
podjetniki
kmetovalci! «■
vezane F šče, furnir, parkete in ir>
•udi najugodneje
Oglejte si naše izložbe!
RGOVINA REVIS AN
Velika izbira nomadih copat za odrasle in otroke
TRST, ULICA VASARI 10
Tf K. V(tS J Pi l!
f/ a r-s
/ j/f?	UM*.
KRZNENI PLAŠČ
TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374
ZOBNI ZDRAVNIK
Dr.HLAVATY
lili lllli II lili IIIIII lili III Hll!!!l!!l IIIM H lili! II
ordinira za ustne in zobne bolezni in ustno proteliko
NA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in petka
V TRSTU Ul. Imbriani 14-11. v torek in petek
10-12	15-18
Pletilni svetovno znani stroji
„DIAMANT"
„COLMOR" in //P F A F F"
 i milimi'"111
TRST
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in UIUIG cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
NA OBROl!
Oglejte si brezobvezno
katere
dobite
konkurenčnih cenah
v 1 R S 1 U, ULICA VASARI $l
MIZARSKA DELAVNICA
TRST Ul. Polonio 3
MIHELJ JOŽE
.iptrp/piiin v h t ih oi^ibtisti milit'!* bita dela po ugodnih cenah i\ ||J
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
fliafdoue fvii jdačilu \
C
izdeluje ženske ter otroške oblekice cenah. Naslov na dpr^
IM. sv. Frančiška
ŠIVALtit
Prodam
H n »lov pri upr*
&
Zle (stud(n ittf>lnli't(t
hompldlnts	^
P o p^ntdiu * izetitije vodne in plinbhe	<
it
obn binvGno-hlopuhfrltai dela • PlotncuM
1IHPI1NISTVO' ULICA MONTEC CH1 St. 6, III. nad. ~ Teleton Itev. »3-80* In 94-63*. — Poštni predal 503. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UKEUN1S! '	st	73_38	t)GLAS|;	0d	8.30.13 In od 15-18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-
‘ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po lOdln.
Odg urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski savod. - Podruž.: Gortca. Ul. S. Pelllco I-IL, TeL l 1-34 • Koper, U_ Battisti 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 360. četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2BC0 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. n,e**rfa Poštni tekoči račun za STO-ZVU- Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inazem^ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalii! banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-