SVETOVNI DAN ZDRAVJA
DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM
Vsako leto praznujemo 7. aprila svetovni dan zdravja. Tega dne leta 1948 je pričela veljati ustanovna listina svetovne zdravstvene organi-zadje, ene izmed specializiranih ustanov OZN. Cilj svetovnega dneva zdravja je opozoriti Ijudi širom po svetu na pereči problem v zdrav-stvenem varstvu, ki je pomemben za zdravje vsega čioveštva. Seveda pod pojmom zdravje ne smemo razumeti samo odsotnosti bolezni, ampak slanje popolne (elesne, duševne in socialne blaginje.
Letošnji že 33. svetovni dan zdravja je namenjen proble-mom, s katerimi se srečujejo ostareli,zatoimazanimivogeslo: »Dodajmo življenje Ietom« ali, kakor je v svoji poslanici zapisal generalni direktor svetovne zdravstvene organizacije dr. Mahler, »Starost, izpolnjena z življenjem«. Kaže, da se mar-sikje po svetu pojavlja zmotna in celo krivična predstava o ostare-lem človeku, češ da je v določeni starosti porabil vso energijo, ki jo je imel, da je torej prišel čas, ko se je potrebno umakniti in se spoprijazniti s pričakovanjem naravnega konca. Res je, da je veliko ostarelih ljudi bolnih, vendar je marsikdaj njihova bo-
lezfcn taka, da se lahko polno
vključujejo v življenje. Študija svetovne zdravstvene organiza-cije, ki je zajela razmerotna zdrave osebe, je pokazala, da so ti celo v starosti 70 let lahko opravljali precej vsakodnevnih opravil, da so koristno uporab-Ijali svoje umske sposobnosti in so igrali aktivno vlogo v družbi.
Ostareli Ijudje imajo v sebi ogromen kapital, ki so ga pri-pravljeni razdajati v dobrobit družbe in nanje ne smemo poza-biti, ne smemo pustiti, da se kot »odpisani« umaknejo v svoj svet razmišljarija in zapiranja vase.
Kdaj se pravzaprav prične sta-rost, kdaj je človek prestopil iz zrelih  let  v  obdqbje  starosti?
Vsak mejnik, ki ga postavimo na poti mladost — zrela leta — sta-rost je zgrešen, če upoštevamo samo leta, ki jih je človek že pre-živel. Strokovnjaki, ki se ukvar-jajozraziskovanjemstarosti (ge-rontologi), postavljajo mejo ra-zlično, nekateri omenjajo 60. leto starosti, drugi pa uvrščajo med starostnike osebe po 65. letu. Oboji pa so si edini, da ni pomembna koledarska starost, ampak mnogo bolj biološka sta-rost. Človek je lahko star 70 in v'eč let, a je biološko mlad, ker je gibčen, hiter, bister, delaven in povrhu še mlajši na pogled. Takim ljudem so nasprotni, bio-loško stari, a koledarsko razme-roma mladi. Vsak pozna koga, ki še ni dopolnil 50. leto, pa je že močno starikav. Na hitrost stara-nja vplivajo številni dejavniki, nekateri so v človeku satnem, celo podedovani, drugi v člove-kovi okolici. Oboji skupaj kro-jijo hitrost človekovega biolo-škega staranja.
Vsak postane star, če ga le prezgodaj ne prehiti nesreča. To pa velja samo za današnje ob-dobje, ko je človek premagal že mnoge naravne nesreče. Mnoge bolezni je že možno preprečiti in mnoge tudi ozdraviti; človeku je tudi napredek tehnike oljašal življenje. Naši predniki v brona-sti dobi so živeli poprečno samo 18 let, v srednjem veku 35 let, šelepoletu 1900seježivljenjska doba podaljšala do 50. letastaro-sti. Postopoma se življenje po-daljšuje, kar velja tudi za zadnja desetletja. Moški dočakajo sedaj poprečno 65 let, ženske 72 let, oboji torej dočakajo starostno obdobje.
Po zadnjem popisu prebival-stva leta 1981 je bilo v SR Slove-niji 1,891.864 prebivalcev in kar 105, % starih nad 65 let. Pri nas imamo torej 200.000 oseb, ki so že dosegle koledarsko starost, zato potrebujejo posebno skrb, socialno in zdravstveno. Pravi-mo, da so ostareli ranljiva sku-pina ljudi, ker so manj, odporni, velikokrat imajo sočasno več bo-lezni, pri njih se hitreje pojavi in-validnost in celo onemoglost, da postanejo odvisni od pomoči druge osebe in družbe. Boleča pa je socialna ogroženost, ki se kaže v usihanju družinskih vezi in s
tem postopen prehod ostarelih v osamljenost.
Dodajmo življenje letom, dajmo ostarelim življenje, to je posebna skrb za ostarele, za sku-
pino, ki je mnogo bolj ranljiva kakor tista v mlajših in srednjih letih. Načinov je več, omenimo vsaj nekatere.
% (Nadaljevanje
in konec prihodnjič)