Geslo: Za vero in narod — xa pravico in re»n«co — od boja do zmage? GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA ,SSKE ZVEZE V DENVER. COLO. STEV. (No.) 71. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. MAJA — THURSDAY, MAY, 7, 1925. LETNIK XXXIV. Velika katol. slavnost v Indianapolisu.! KRIŽEM SVETA. SLAVNOSTNA PARADA IZ GAČNIKOVE DVORANE V SLOVENSKO CERKEV SV. TROJICE, KJER SE JE DAROVALA SLOVESNA SV. MAŠA Z LEVITi. — DUHOVNI VODJA K. S K. J. REV. J. J. OMAN JE IMEL VELEPOMENLJIVO PRIDICO OB TEJ PRILIKI. AMERIKA PROTI VOJNI. Ameriška vlada ima na krmilu Iz Jugoslavije. može, nasprotni vojni in po- Prišla cakovan f je 1< >raz s In slavnostna parada, so orazgubili obl iki in izza ... , . , i pet v liacnikovi dvorani za ie posijalo zl \to smehlja- , , . . .. . , tonski shod. Okrog 2. ure solnce, k1. je s svojimi zla- ....... rrcvajoči mi žarki poljit- i a p del. ve. je nedelja, težko pri- Glavni uradniki pa so imeli dan. Nebo je bilo za- kosilo pri družini Mr. Gačniko- oblaki in ljudje so se,vi, kakor so imeli tudi prejšnji bo rosilo. A kaj še, soln-ivečer v soboto večerjo, v no- hotelo nališpati svoj o- deljo zajterk in še druga raz- zlatim sijajem za obla-! na okrepčisa. je prišel čas, da se je] . . ■ tako je prišel popoldan m ljudstvo se je začelo zbirati zopet v Gačnikovi dvorani za ka- po- poldan je bila dvorana že popolnoma polno natlačena. Veliko jih je stalo v ozadju, ker niso mogli dobiti sedežev. Program se je začel kmalu po drugi uri in sicer ga je otvoril se Je predsednik shoda brat Jacob a pa- Strga r. Na j prvo je sam v krat-Aloj- kih in lepih besedah obrazložil program in namen shoda ter apeliral na občinstvo, naj pazno sledi govornikom, da bo shod tako obrodil zaželjeni vs-peh, ki se ga od shoda pričakuje. Nato je pa izročil predsedstvo glavnemu predsedniku — London. — 39 oseb je bilo umorjenih in 29 ranjenih v boju med vojaštvom in člani ( neke mohamedanske verske sekte, kateri so napadli prebival-j stvo v Homs, Sirija z namenom lanson B. Houghton je v Lon-jih prisiliti, da bi sledili njih donu ob navzočnosti višjih dr-naukom. Podtaknili so ogenj v žavnikov in mnogo občinstva speševalci ideje miru. —o— Washington. — svetovnega Poslanik A- STRAŠEN UMOR ZAKONSKE DVOJICE N A DOLENJSKEM. — ZA BOLNIŠNICE NI DENARJA V "VELIKI SRBIJI". — DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o- vasi, ki je vpepelil dve hiši, katerih prebivalci so našli smrt v plamenih. »vensko nfi ,, ki je bil: :avita v c\ po >elbino India-zadnjo ne-etje in zasta- Nekako ob pol 9. uri začelo zbirati ljudstvo : rado. Društvenih i dr. sv. zija št. 52, K. S. K. J. so začeli prihajati skupaj z lepimi re-galijami na prsih. lTstanovnjki "so imeli še posebne znake in so tudi bili v ospredju. Za temi odborniki dr. sv. Alojzija in gl. odborniki K. S. K. J. in od- izvajal govor o miru, ki je tako potreben Evropi. Ameriška vlada se popolnoma strinja z — Chicago, 111. — Alex Pa- izvajanjem poslanika, kajti ! pruk<_£j018 Fiilmoiv cesti ie v naš predsednik sam je največ- pijanosti zabodel svojo ženo ji pospeševalec ideje za svetov-|šestkrat z nožem, nakar je še ni mir in proti militarizmu. Po-sebi prizadjal težko rano. Od- slanik je dejal, da Evropa ne peljali so oba v bolnišnico, dobi dobene pomoči več iz A-kjer so izjavili zdravniki, da i ierikc. dokler ne preneha rož-bostn najbrže ranam podlegla, ijati z orožjem in posveti vse V družini so žtiri nedorasli o- svoje misli na intenzivno delo troci. obnovitve, za katero je prvi po- — Minneapolis, Minn. — goj — mir. Upajmo, da bodo D\a prijatelja sta se nahajala besede Houghtona padle na ro-! pri nekemu znancu na kosilu, dovitna tla in angelj miru naj1 i Našli so pa vse tri mrtve, za- j raz prosti svoja krila nad sve-strupili so se ko so pili neko tom. 'kmalu žganju podobno pijačo. | -o--Lj Umor na Dolenjskem. Dne 7. m. m. okrog 1. ure ponoči se je izvršil v Srednjem Grčevju, občina Št. Peter pri občina Št. Novem mestu, grozovit dvojen umor. Umorjena, sta bila zakonska 7 1 letni Anton Mohar in njegova f'3 letna žena Ana. Razmesar jena sta .bila na ne- kolu borskega rudnika živi 60(T katoličanov. V Belgradu je^ 14.000 katoličanov; za zgradbo katoliške katedrale je doslej zbranih 1,200.000 Din. -o- Strašna smrt deteta. V Krasnom dolu pri Mostar-ju v Bosni je zgorelo triletno človeški način s sekiro. Zločin dete seljaka Miloša Laziča. De- je bil izvršen iz roparskega na- te se je igralo poleg peči in je mena. Umorjeni Mohar je nanj odletela iskra, ki mu je namreč slovel kot precej dena- zapalila oblekeo. Otrok je v ren mož. Pa zločinec ni dose- groznih bolečinah umrl. gel svojega poglavitnega namena; do denarja ni prišel. Končal je pač življenje Mesarjevima, ki sta čisto sama precej v samoti 'stanovala. Upajmo, da pride zločinec — in morebitni njegovi pon^očniki — v roke pravice. Zdi se, ima orožništvo že pravega -o- Dan krivca na sumu. Doma je iz ne-s<> ke dolenjske občine in ima več Ila zločinov na vesti. Pred petimi nesreč in samomorov na Sušaku. Ponedeljek dne 13. apr. je bil dan nesreč in samomorov na Sušaku in Reki. Na Reki ie skočil s tretjega nadstropja krojač Henrik Lovy in je obležal razbit na ulici. — Na Ko-zali se je dvakrat ustrelil v srce mehanik Benvenuto Groho-vac. Umrl je v bolnici. — Na borniki drugih društev. V paradi je bilo nad 30 avtomobilov lepo okrašenih s zastavami in cvetjem. Parada se je začela pomikati po Ketcham ulici do Walnut ulice in do tam do K. S. K. J. bratu Grdinatu, ki je nastopil in prevzel predsedstvo shoda burno pozdravljen od strani občinstva. Napovedal je naj prvo malo spremembo , programa, ker nekateri govor- Nar. doma, kier so sprejeli niki so morali kmalu oditi za- - i druga društva. Odtam so vsa to, je bil govorniški program društva menda 11. po številu | nekoliko spremenjen. Naj prvo korakala v cerkev, kjer se je se je vršilo sprejemanje novih lužila slovesna sv. maša. Za- članov in članic v K. S. K. J. stav je bilo v paradi okrog 16. }G1. predsednik jih je pozival Pred cerkvijo so naredila vsa naj pridejo na oder in res pri-društva špalir med temi tudi korakalo jih je 32 odrastlih in Mladinski oddelek K. S. K. J. 28 za mladinski oddelek. Gl. V cerkev so vkorakali najpr- predsednik je najprvo imel na vo glavni odborniki K. S. K. J. i nove člane (ice) jedrnati na-za njimi ustanovniki društva govor, v katerem jih je opomi-sv. Alojzija K. S. K. J. njal na njih dolžnosti do orga- za temi društva in drugo ob- jnizacije, v katero pristopajo, činstvo. Cerkev je bila nabito ^^to pa jih je slovesno sprejel polna, da jih je \eliko moralo jn zaprisegel. Lepo je bilo vide-stati. ti, kako so ti novi vojaki K. S. Slovesno sv. mašo je daroval j J- držilli *viško sv°je desni-bivši župnik slovenske cerkvene, ter na glas ponavljali pr-sv. Trojice v Indianapolisu Rev.^go za glavnem preds_edni- Ciril Orendač, ki se sedaj na-j^ kl Jim J? Je Cltal; lo Je haja nekje v državi New York |»>ilo prvo sprejemanje kasneje na drugi župniji. Azistirala sta P"t. večeru se je vršilo se eno kot dijakon domači g. župnik sprejemanje tako da je bilo Rev. Kazimir Čvrčko in kot^prejetih, kakor se poroča, bi - subdiiakon pomožni župnik'^ 100 novih udov v K. S. K. J. Rev. Father Pazin. Slavnostni obeh oddelkov. pridigar pa je bil duhovni vod-1 Takoj po sprejemu, pa je ia K. S. K. J. Rev. J. J. Oman [predsednik brat Grdina pokli- slovenski župnik iz Clevelanda, jcai h besedi glavnega tajnika — Dunaj. — Od tukaj poro- Pazite na otroke. čajo o številnih samomorih. Pr-, Taylorville, 111. — Dečki vega maja si je končalo 19 o- se med igranjem sp« li in icb življenje, vzrok največ smrt obsodili njih oletnega to-1 • ■ "."7 ' ........V".."......T •• • v" xt:i , . J » i dnevi je dobila pokojna Ana susaski postaji ie nosac Nikola brezposelnost. jvansa Carl Jacobsa. Vzeli so „___a____:__............_________.. ±___ — New York. — V ! 1924. je Mohar podnevi nekega nepo- Cvijanovič zabodel v trebuh PP ^H HH ^HHIH znanega človeka ležečega Luko Modriča. Ta bilo po Zdr. državah vratu m ga vlekli v neko sklad-!podstreSju> ki si je bil napra. vsled izkrvavijenja umrl. — letu vrv in jo zadrgnili Carlu okrog' 19,000 smrtnih slučajev pri av- nico za drva, od koder je ne-tomobilskih nesrečah. V Cook zavestnega rešil neki slučajne okraju lansko leto 684 in letos mimo idoči človek. pa že v 123. dnevih 22? f»+tt 1 -o- čajev. — Baltimora, M d. — Sunny ;pa se je, da se je baš pred pe-v Vrana vrani ne skljuje očesa. „ . , . , . f . — Leta 1922. Hmi dnevi y tamošnji 5Užini Man je bilo ime konju dirka- se je podrla streha gledališča > potika, tistJ je zazna, movan kot večkratni zločinec, cu, kateri je poginil in bil za- Knickerbocker kompanije, pri varovan za $150.000. Lastnik čemer je prišlo 100 oseb ob živ-Willis Kilmar bo imel sitnosti Ijenje. Kompanija je bila ob-Iradi zavarovalnine, ker je na dolžena krivde ker ni pustila 'sumu, da je bila žival nameno- j streho popraviti. Prizivno sodi-| ma zastrupljena. šče je pa krivdo ovrglo in tako — Honolulu. — Y okraju,ne zadene kompanijo nobena ; Oahu živeči Japonci so prire- kazen. ' diH velik sprevod po ulicah vi _o_ počast ameriškim častnikom in Vest ga je pekla, moštvu, ki se nahaja tam naj Detroit, Mich. — George vojaških vajah. Komar. 53 let star, je prišel na i vil luknjo skozi pod, da je o- Včeraj so našli mrtvega gra-pazoval v vežo. Pokojna ga je veurja Dušana Laziča. Počilo , v strahu povabila v hišo in mu mu je od žalosti srce. Kriva je postregla z vinom. Ugotovilo temu njegova žena, ki je huj- skala otroke proti očetu. -o- Ljubavna tragedija pri Mariboru. Na veliko soboto se je v bližini Maribora odigrala nenavadna tragedija. Zvečer so kmečki fantje, med katerimi sta bila tudi Josip Berlinger od Sv. Martina in Vinko Toplak^ — New York. — Podivjana mladeniča bogataša 19-letni sin [j. S. Cosden oljni magnat in j 17 let stari Thomas McClary sta v nekem tukajšnem hotelu •razbijala in metala po sobi po-| hištvo ter prizadjala lastniku 'hotela veliko škode. Policist ju je odvedel v "Tombs" jetniš-nico, kjer sta se pokorila, dok-iler ni poslal oče prvega $1000 kot varščino, nakar sta bila izpuščena. ; — Ionia, Mich. — Tukaj je Ohio. Govor duhovnega vodje K. S. K. J. Father Omana je bil tako mojsterskp zamišljen, da se takih govorov redkokedaj čuje med nami. Z vso prepri-čevalnostjo je pridigar krepko povdarjal o resnicah Božjih in da kako nespametno je misliti, da ni Boga, da ni večnosti itd. Svoje trditve je podprl s K. S. K. J. Br. Josip Zalarja, ki je nastopil viharno pozdravljen od strani občinstvi. Mr. Zalar je imel jako pomenljiv nagovor na vse občinstvo. Mojster-sko kot veščak v jednotinih poslih je dokazoval, kaj je K. S. K. J. že storila za naše ljudstva v Ameriki. Povdarjal, poglejte samo katoliško društvo sv. Alojzija št. 52, K. S. K. J. policijsko postajo kjer se je o-vadil, da je kot zakladničar mesta Maplewood si prisvojil v teku 8. leti $10.000 iz mestne blagajne, katero svoto je zgubil pri kartah. --o- Zopet zagoneten umor. New York. — V Greenwich je bilo najdeno v kleti nekega poslopja, kjer nihče ne prebiva truplo Daniel Serratellija, katerega je najbrže, kakor sodi policija umoril kakšen član njegove tolovajske družbe. ka- nastal ogenj v hlevu "Michigan j reformatory" in zgorel do tal. jSerratelli je bil že večkrat 'Škoda znaša $10.000, rešili solZr,ovan radi tatvine. 75 čistokrvnih krav plemena1 -0- "Holstein." Povečanje Cambria Steel pod--O--j jet j a. iz katerega sledi — kakor vse kaže — vodijo do prežalostne-ga dogodka v Moharjevi hiši. -o- Zadolžena bolnišnica. Kakor skoraj vse bolnišnice v Sloveniji, tako so tudi bol-, „ . -T , - . ... TT . . .. zazgali krer,. . led ranti ]e na- nisnice na Hrvatskem silno za-' , , . . , . „ , , ,, , .. , » stal prepir in ker se je culo, da dolžene, ker jim država ne . . , i • ... , .. . , ima Toplak pri sebi noz, sta ga izplačuje dolžnih prispevkov. , v . , ^ r» t XT , . - i j i skusala brata Berlinger preis- Nedavno se je poročalo o dol- , .. ™ m i i ■ 1 , .. x , . tkati. Za Toplaka se je potegni- govih zagrebške mestne bolnis- , . ,. , . : „ , . „ j . . . . . la njegova ljubica Ana Sekol, nice. Sedaj pa poročajo osjeski , v . , .. . . . , . , .Z .. v. , , ihcerka posestnika. Zmerjala ]e listi, da je tudi osjeska bolnis-' niča zadolžena do grla, ker ji država* ne izplača dolžne vsote v znesku 1,300.000 dinarjev. -o- Berlingerja z raznimi priimki in ji je ta prisolil dve zaušnici. Ker pa še ni mirovala, jo je sunil močno od sebe, da je padla. Pri padcu je priletela tako ne-jsrečno, da si je zlomila vrat. Berlinger se je nato sam lavil orožnikom. Morilka svojih mož. V Vel. Bečkereku se že več mesecev nahaja v preiskovalnem zaporu kmetica Julija Hemic. Osumljena je, da je zastrupila vse tri svoje pokojne može in sina drugega moža. Izkopali so ostanke umrlih in I dognali, da so bili zastrupljeni j DHMRNE POSlLJATVE Katoličan lista je nič! brez katoliškega z arzenikom. itd. bvoje ira ue je dobrega za slo- tako konkretnimi dokazi, da je KaJ hlUi ° unK-nanoli , , , vensko naselbino v lndianapoli- vsakemu odprl oci, kdoi le m ^ ^ delaj6 ^ vga dru„ ga društva po drugih naselbinah. Čestital je ustanovnikom društva sv. Alojzija. Povdarjal je tudi krepko, koliko podpornih dobrot je že izvršilo društvo in vse to je dokazal s številkami. Navedel je tudi, koliko podpore je že plačala za razne poškodbe in smrti K. S. K. J. Pa tudi duševna mati je K. S. K. J. našega naroda v tej novi domovini je povdaril br. Zalar. Za njegov krasen govor je žel viharno odobravanje od strani občinstva. še popolnoma zaslepljen, ali da nalašč vzlic svoji vesti trdi nasprotno. Škoda le, da nimamo njegovega govora spisane-ga, da bi ga objavili v celoti. Med mašo je oskrbovalo lepo umetno petje cerkveno pevsko društvo sv. Cecilije pod vodstvom veščega organista Mr. Urajnarja. Vsi so občudovali pevski zbor za tako lepo petje. Po cerkveni slavnosti so društva odkorakala iz cerkve nazaj VT Gačnikovo dvorano z god*» na čelu, nakar so se raz-šl? svoje domove h kosilu. Dom stavkokaza bombard-ran. | Clargsburg, W. Va. — Stav-; kokaza rudarja I. D. Carpen-1 terja in družino je vrglo iz po-!stelj, ko je eksplodirala bomba | v njegovi hiši, ranjen ni bil nih-Jče. Oblasti so aretirale dva u-nijska rudarja, proti katerim pa nimajo dokazov. -o- (Dalje sledi.) Zgubljeno mesto najdeno. London. — Sir Edward De-nison Ross, ravnatelj neke londonske šole se je vrnil iz potovanja in pripoveduje, da so ribiči iz Tunisa, ko so se kopali v morju ob obali Jerba našli eno zgubljenih Phoeniskih mest. Neki plavač se je potopil globoko v morje, ki je bilo mirno in čisto ter zapazil, kar se je njemu dozdevalo ulice mesta. Učenjaki se bodo podali na lice mesta in' dalje raziskovali. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" .prebije sede. Johnstown, Pa. — Od tukaj prihaja poročilo, da je vodstvo Bethlehem Steel kompanije določilo svoto $3,000.000 za povečanje Cambria podjetja.-Postavilo se bo sedem novih peči. I -o- Najstarejši trgovski potnik umrl. Macon, Mo. — William Edward Critcklow, znan kot najstarejši trgovski potnik v Zdr. državah je v 96. letu svoje starosti na svojem domu v Shelbi-na preminu. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveš« s pošto in zanesljivimi bankami > i starem kraju in naše oošiljatTe so 4o- odbitka. Naie cene za poiiljke v dinarjih in rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: Pristajanje prekomorskih par-nikov v Splitu. Prekomorski parniki družbe ^vljene' prejemniku ~naTom~ ali Vi "Cosulich" bodo odslej prista- zadnjo pošto točno in brez vsak«*a jali v Splitu tudi ob vračanju iz Amerike. Jugoslovanski izseljenci se bodo mogli tako izkrcati neposredno v domači luki. -o- Katoličani v Srbiji. Belgrajski nadškof Rafael Rodič je dal časnikarjem o ka-| toličanih v Srbiji sledeče po-1 datke: Pripadniki katoliške! cerkve v Srbiji so večinoma! 500 — Din ____ .... S 8.8C 1.000 — Din ____ ..:. $ 17.25 2.500 — Din ____ .... S 43. 5.000 — Din ____ . . . . $ 85.5C 10,000 — Din ____ .... S170.0C 100 — Lir .... .... $ 4.9C 200 — Lir .... .... S 9.45 500 — Lir ____ :. .. $ 22.75 1,000 — Lir .... .... $ 44.25 David unningham bo okreval. Chicago, 111. — David Cunningham, šesta žrtev v družini zastrupljena z arzeniko je po izjavi zdravnikov na potu okrevanja. Ima še vedno bolečine, a vendar je že toliko pri moči, da lahko vsaj par ur na dan revni delavci, ki ne zmorejo sredstev za zidanje cerkva. Za-; ; to so v Srbiji samo štiri katoliške občine, in to v Belgradu, Ni-j dostikrat docela nepričakov.* je absolutno nemogoče določiti ct;,* Pri pošiljatvah nad 10,000 Din nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat šu, Kragujevcu in Baru. V Kra-| ^^ Zato 8e pošiljatve nakaie . Z| po cenah onega dne. ko mi sprejme mo denar. DOLARJE P05ILJAM0 MI TUD gujevcu je 300 katoličanov enim duhovnikom, a brez cerkve. V Jagodini, Čupriji in Za-ječaru je mnogo katoličanov, ki pa še niso uredili svoje cerkvene občine. V Nišu je 600 katoličanov, ki imajo svojo cerkveno občino in cerkev. O- V JUGOSLAVIJO IN' SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJ.V NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9*b AVE. NEW YORK, CIT\ , njp.mpijj.j,, -- -.i.ii'Bf-f ■ •• • ■ tt" ■■ ■ "AM£RIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Prvi in najstarejii slovenski katoliški list » Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. rhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. # —PUBLISHED BY: — Edinost Publhh'n* Compa* y VS49 — West 22nd Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. Cene Qgl»»om na zahtevo. Advertising rate« on aplication. »AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Chicago. Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 ' 7-a Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4 00 For United States per half year ..................$2.00 For Ch icago. Canada and Europe per vear........$4 75 ________For Chicago. Canada and Europe per half year____$2 50 Dopis v ažnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki morajo hiti dopnslani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj •Un ,n P°l (lr^djInevoin. ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira Entc*^ c!as matter October llth 1919. at Post Office at Chi nt under the act of March 3rd 1870. J M. TRUNK: tvorijo. Zato mora se na stranko gledati in na njene privržence. A take stranke in vlade, ki bi izpolnila vse človeške želje in vsa pričakovanja, ni in je ne bo. Kdor pričakuje izveli-čanje na svetu od monarhije in monarhistov, se bo varal e- ie tu nako oni, ki na to upa od republike in rpmihiii,*« „ J vzamemo stranke nričakuie nYhJ* 1 ePUblikancev, ali če ščino naše cerkve s tem name- vzamemo siranKe, pncaKuje nebesa na zem ji od soriinli«tnv 1 j u - • i-i komunistov, boljševikov, in varal bi se tudi če bi kdn nri^a'' ° 'T koval vse od drugaže najboljše stranke. Take vladavine Lt!"'"^ SV°Je ^ ke stranke ni. seph F. Eckert, S. V. D. žup-, nik cerkve sv. Elizabete na 4049 Wabash Ave. Chicago si je tudi prišel ogledat notranj-| Nedoslednost. možu: "Taki jie&e ste vsi ? Bi- Vladavina in vlada. Imamo zelo različne vladavine. Katera je najboljša? Eni pravijo, da je najpopolnejša oblika vlado monarhija, drugi zopet trdijo, da je ljudovlada, republika. V Rusiji so r.daj baje mnenja, da je najbolje, ali vs^bo najbolje pod obliko sov-jetov oziroma delavsko diktaturo. Kol'kor glav, toliko mnenj tudi v tem oziru. Neke vrste vladavin gotovo niso ravno najboljše, n. pr. absolutizem, samodržtvc itd. Svet se nagiba zdaj najbolj k republiki. Ni dvorna, da i-ma demokratična republika mnogo vrlin. Tudi med ■•epubli-kom je razlika, kakršna je pač njih ustava. Naša ameriška republikanska ustava ali ljudovlada je brezdvomno veliko delo. Nekateri trdijo celo, da je to v oziru na vladno obliko največje in najpopolnejše človeško delo. Ni-^em tega mnenja, dasi moram in z menoj vsak pri poznati, da je. ameriška ustava veliko in krasno delo. Človeško delo je in ostane in kot tako ima svoje hibe in nepopolnosti Vladavina sama še ni vse. Vpoštevati se mora tudi \ la-da, nAmreč kako se vladavina izvršuje in kdo jo .zvršuje. Pri vladi pridejo v veljavo stranke, ko pridejo do moči. Pri nas je vladavina že nad 150 let ena in ista, a stranke so neprestano menjavale. Kakor pa že vladavina ni popolna, tako še manj stranke, ki vladajo. Kdor ne toži čez vladavino, bo tožil čez stranke o-ziroma iste, ki so na krmilu. Mnogokrat se sploh ne dela razlike, ne oziraje se na to, ali so tožbe opravičene ali pa samo golo kretiziranje onih, ki slučajno niso pri vladi. Ali bodo tožbe kdaj prenehale in ali so vedno opravičene? V tem ima mnogo ljudi napačne nazore, in pričakuje nekaj, kar sploh ne more biti. Kaj ne more biti? Naš predsednik ima gotovo najboljše namene; tega mu nihče ne more odreči. Tudi pameten mož je. Ako hrani in skuša šparati na vseh koncih in krajih, ima gotovo prav in je mno-Kokaj že dosegel. Zadnji torek je po "redijo" govoril o()<> časnikarjem, ki so bili zbrani v New Yorku. Izjavil je:"' "Our country is peculiarly favored one. It is almost unique in its ability to discharge fully and promptly all its obligations at home and abroad, and provide for all its inhabitants an increase in material resources, in intellectual vigor and in moral power. The nation holds a position unsurpassed in all former human experience. I do not profess that we can secure an era of peace and prosperity, attended with freedom and ' justice and made more and more satisfying by the ministration I ot the charities and humanities of life. Važno je to, ko izjavi: "I do not profess that we can secure an era of perfection in earthly existens . . Tu je zadel v črno, ker tukaj ravno je vzrok, da se mnogokrat neopravičeno kritizirajo vladavine in pred vsem vlade. Vladavina in vlada ima namen, da pospeši časni dobrobit podložnih. Storila bo to tem popolnejše, čim bolj se bo zavedala svoje naloge \ se h zadovoljiti pa nikoli ne bo mogla, ker to presega človeške moči. Znan je pregovor, da niti Bog sam ne more ustreči vsem željam ljudi. Tega ljudje ne pomislijo. Nespametno je, ako se kritizira vladavina ali vlada ki je na krmilu, ker ne ustreže željam in nadam, a je prav bedasto tudi, če kaka stranka oziroma bodoča vlada obljubuje da bo vsem ustregla. Stranka oziroma vlada bo tem boljša čim boljši je njen program in volja ter poštenost onih, ki stranko Calumet, Mich. nevesta Elizabeta Baldine Oh, kako so redki dopisi iz lo srečno! našega severnega polotoka, j Znano Kapsch Bros. trgovi-Človeku se zdi, da vse nekam no prenavljajo. V spredna ok-gine, ker čezdalje bolj mrtvo j na devljejo bakrene prevlake je med nami, dasi imamo raz-|in druge stvari, kar bo napra-nega življenja še dovolj v na- vilo trgovino zelo moderno in ši naselbini, tako na društve- j popolnoma drugo zelo izboljšanem, kakor drugih poljih. no. j Tudi jaz bi se ne bil oglasil, a v to me je primorala Prosve-(ta, v kateri sem čital razna ob-irekovanja proti našemu č. g. župniku Father Klopčiču. Do-tični dopisnik iz Detroita, ki v tako sramotilnem tonu napada našega župnika, naj ve, da on prav debelo laže, ko tako ob-rekuje č. gospoda. Ko sem či- tstru Mr. J. N. Gosarju. Sloven- 2ena jci smemo biti ponosni, da ima-'pred poroko govoriti, da brez mo rojaka, spretnega slikarja, nag ne morete ^ po poro_ |ki ga cenijo m občudujejo u- fc| da z nami ne morete ^ metmki, vescaki drugih narod- ,, .. >en. nosti. j * * * Pripomba. Pa se še znajdejo „ , . ... ■ _ . ... j. , . .. Razgovor med kadilcem in ne- v naselbini ljudje, ki se v svoji kadilcem. domišljavosti, oholosti, nadu- . ,,.; ;„ . - ! Muhasta tolažba. 1 n nas se je slovesno javno-, . ^ ... , r,™.,«.-! --i A- ( e pomislim, koliko me sti oznanil pricetek majniske , , , , ' . ... „ , c- i - ur - stane lovska karta, koliko za-poboznosti v nasi cerkvi. Moz- . . . , ... . a rt- - - pravim pri lovu, koliko raztr- je sann so se domislili in so pn- ... , , TO mo;n;sL.__^ gam obleke in obuvala in koli- sli za majnisko poboznost zve- , K O f* rl ^ š\ čer pritrkavat. Tako se je lepo ^ število vernikov zbralo k po- - . „ . , najmanj 5 dolarjev. B.: "Zahvali Boga, da jih tako malo ustreliš!" * * A Poročevalec. Forest City, Pa. Na svetu so vedno nove postave. Ne samo v Washingtonu zamudim, stane me zajec, katerega ustrelim, božnosti majniske Kraljice. Ko vstopiš v cerkev, takoj prf vho-' in po drugih državnih kapito- si °"ozo"jen na majniškf al- tar, ki ga je okusno — pravfl- 'ih se kuje stroge zakone, marveč tudi pri nas v Forest Ci- no poročano — okinčal samostanski brat, Fr. Kandid Gr- tal že dvakrat to gido obreko- ^raVr kateri spadajo v meje vanje ob č. gospoda župnika . mesta Forest City krave odstra-sem vzkliknil, da pameten člo-jniti in da odslej v mestu posest-vek s zdravim razumom kaj ta- niki rad|- zdravstvenih ozirov kega niti pisati ne more, ko bi|ne smejo več imeti krav. Neka- tyu so sklenili te dni hudo po- , , . . , . ____- ...... mek, ki je bil ze v starem kra- 0 bo mestni svet pri . . . ................ tega ne bo storil, kar je pa preumazano je pa ^ preutnazano I Ne bom dalje od- . .... , del s silo crnvarial na fu Lro nma7anj Im- mestne postave. Meščani seve- da, kar edino se spodobi ju dobro znan, da ima smisel in zmožnost lepo kinčati cerkev in altarje. V tem oziru ima K. G. spretno roko in srečno oko. Ako se hočeš do cela prepričati, tedaj kar pridi, dragi bravec, kakšen majniški večer k pobožnosti ob 7 ::>0 uri in se boš prepričal na lastne oči. No, vendar smo naposled na vena vi- Natl ačen in nabasan. Natlačen iz Št. Ruperta Dolenjskem, je dal ljudem deti, da ima precej sena prodaj. Ženičica iz hribov, deč, da bo krma pošla, vpraša soseda: "Janez, sam Bog ve, kje bi mogla nekaj mrve kupiti?" K, Mica, kar v Št. Rupert pojdi. Nabasan jo ima za vse hribske krave zadosti, usmiljenega srca je, še po ceni se bo kupila, kar odpravi se." Mica r ži, ker vem, da se s takimi u 1 to je krave odstranil in to izve- prišli do Vegi", da okroiTceVkve ff ^ °.dpnivi h ^ospodu Nai I del s silo na podlagi državne in f„ za cerkvijo svet lepo izgle-' ^CeUU' 'Upehana P™"-:^ i Gospod Nabasan, nekaj sena za bi rada." — "Jaz nisem Naba- mazanimi ljudmi ne splača da Protestirajo, a gospodje, ki cerkev. Vrt je tedaj snažen in vid r mov. pregovarjati. A le toliko ome-jvIadaJ° P™vijo, da postava je lep. Da ne poreče kdo, kakšna, Jezm ženl(,, njam, da bo javnost vedela, da postava in amen T potrata in kakšni stroški! Evo ie bilo dotično o našem č. g. j Se to moram sporočati, da ti, brate! Drevesa bogato za-župniku, podla laž, na katere-,za Vaš list vlada tukaj iako fajena so bi.Ia darovan»- Pred ga tupatam direktno in indi- veliko zanimanie. Zelo radi tra 111 za cerkvijo bogato zasajeno rektno cilja detroitski prosvit- bero in se polagoma razširja, tfrmičevje je dar za cerkev. Ijenec. Ljudje, ki so doslej brali ne\v- Tukaj je premiul te dni naš jorški dnevnik vsak dan bolj rojak Peter Majerie v starosti vidijo, da švigašvagarski list 32 let, po kratki tridnevni bo- je doigral. lezni. Pokopan je bil iz slo-1 Končno pozdravljam vse na-venske cerkve sv. Jožefa na ročnike širom Amerike in listu Lake View pokopališče. Za se- pa želim, da bi skoraj postal boj- zapušča žalujočo vdovo in dnevnik. Poročevalec. o- j san, ampaji Natlačen," pravi "O, saj se Vam pravi ženica, in gre do- Kameniti podstavek sredi vrta so pa kupili trije možje in sicer W. B.; P. F.; J. A. K. To-raj, poceni, kaj ne?! Poročevalec. -o- Bivši župan v Sofiji zarotnik. troje nedorastlih otrok. Rojen ie bil pokojni v Ameriki in sicer na Calumetu, Mich. Žalujočim sorodnikom izrekam moje sožalje, rajnki pa naj počiva na še v miru in sveti mu večna luč! menita postaja. Pa kako ven ■ Sofija Butanja. _ Od tu-| knvo tečejo i kaj poročajo, da je poiicijf \ _* Sofiji razkrila novo zarot liško — organizacijo, katere glavni ko-'po ustanovitvi Brez zadrege. Pravi lovec nedeljskemu lovcu : "Preje ste se vedno izgovarjali, da zato ničesar ne zaženete. ker je vaša puška skriv-Ijena. Sedaj sem vam preskrbe 1 novo, prvovrstno puško, a zopet ničesar ne zadenete," Nedeljski lovec: "Sedaj pa gotovo zajci bil Jugoslavije je neustrašen bojevnik za na- J. N. —o— naročnik. dar to? Ravno zaradi lepo, o-kusno poslikane cerkve, ki je Ely, Minn. delo mojstra Mr. J. N. Gosarjj Na Ely napredujemo zadnje rodom Slovenca, bivajočega v čase v kolikor se tiče državljan- j Bethlehem, Pa. Čedalje več ob-itva. Zadnji teden smo dobili iskovalcev ima naša lepa cer-1 " * ' " kev. Vsakdo se o njej izreče pohvalno. Dva dneva zapore Sv. Jurij v So. Chicago. - - ............- Prav sedaj je naša naselbi- *ovodja je bivši župan mesta.,, - -------— * "e nričela znati, da zna- Xasegli so veliko množino skrf-;če,a Slovenske ljudske stranke. tega orožja in našli listo na kn- B,a^emu možu svetila nebeška teri so bila imena oseb, katere so imeli komunisti na piki, ki* morajo prvi pasti kot žrtve i e-' volu ci je. --o- zopet nad 30 novih slovenskih državljanov, katerim je bil podeljen drugi veliki državljan- doma to je pretečeni četrtek ski papir. Izkušnje, katere so in petek so umetniki, veščaki si se obdržavale na tukajšni sod- ogledali našo lepo opremljeno j ni ji so spretno prestali in dobili državljanstvo: Tako smo v političnem oziru zopet močnejši. Poročila sta se zadnji ponde cerkev. Mr. E. V. Egghard je pripeljal tri svoje tovariše iz catholic Arf. Department, ki so si ogledali našo cerkev in so se zelo laskavo in pohvalno iz Ijek ženin Alberts. Malnar in j razili o naši cerkvi. Rev. Jo- Trag icna smrt Slovenca v Zagrebu. V ponedeljek dne 13. apr. je Odličen somišljenik SLS umrl. umrI v Zagrebu strašne smrti V Sr nici ob Dravi je dne 6. i klJ"učavničar Josip Toman, star aprila umrl g. Makso Glazer, 71 Iet- Starčku, ki je pri odpi-posestnik na Janževem Vrhu, ranju vrat svetil s svečo, se je star 52 let. Pokojnik je bil vnela ol^leka in je začel gore-izvrsten organizator. Pomagal tl- Kakor goreča baklja je Ie-je ustanoviti Posojilnico ter je tel na ulico, a je bilo že pre-sodeloval s posebno vnemo pri Pozno- Vsled zadobljenih ope-naši politični organizaciji v Je umi;! v bolnici. Pokojni Dravski dolini. Ze od nekdaj Je bil rodom iz Žužemberka. je stal v prvih vrstah narodnih -°- borcev proti nemškutarstvu, a Katoliški Slovenci moramo Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Černigoj. dobiti svoj katoliški dnevnik Nato se je pričel boj, eden izmed najbolj ljutih bojev, kar so jih pomnili mnogi rodovi v Egiptu. Kraljičina četa je bila sicer majhna, toda bili so sami izbrani možje divji v svojem obupu in besnosti. Kraljica Tua se to noč ni obnašala kakor ženska, zakaj ko so njeni vojaki streljali, prizadevajoč si, da si utarejo pot skozi nasprotno četo, je tudi ona streljala z njimi in je stala tamkaj na vozu v mesečini, podobna jezni boginji, in s čela so ji švigale strele. Zadela je ni nobena poškodba in njenega spremstva tudi ne1 in celo konj ne, ki so ji vlekli voz. Bilo je, kakor da jo varuje nevidna moč, ki odbija udarce mečev in odvrača od nje konice sulic. A vse to ni nič pomagalo, zakaj Abije-vo moštvo je bilo zelo mnogoštevilno, kraljevske straže pa je bilo malo. Kraljevska četa se je vedno manjšala in se pod pritiskom počasi umikala nazaj, najprej do obzidja starega Sekhetinega templja, potem pa tudi v njega notranje dvorišče. Nato so se vsi, kar jih je bilo ostalo pod Mermesovim poveljstvom — in ni jih bilo petdeset mož — po- stavili v bran, da obdrže vrata. Borili so se brezupno in so padali mrtvi drug za drugim v dežju kopij. Tua je bila stopila z voza, si podprla glavo, ko so ji vse puščice pošle, in je z Asto o-pazovala boj. Abijeve čete so se s krikom pognale skozi vrata in morile, kdor jim je stopil nasproti. Obdana od tistih, ki so ji še o-stali, niti dvajset mož ne, se je umaknila kozi notranja dvorišča, skozi dvorane, do stolpnega stopnišča. Tu so se dvignili v zadnjemu odporu. Branili so stopnico za stopnico, dokler niso bili slednjič pokonci samo še Tua, Asti in njen soprog Mermes, ki je bil na več krajih težko ranjen. Ko so naskakovalci za trenotek odnehali, se je kapitan Mermes, pobit od bridkosti in bolečin, obrnil na malem presledku med sobami kraljice in Aste k svoji ženi in jo poljubil. Nato se je priklonil kraljici ter rekel: "Kar more človek storiti, sem storil, da rešim tvoje veličanstvo. Sedaj grem poročat faraonu in te zapuščam v skrbi Amenovi, ki naj te brani, in Ramesovi, ki naj podeduje moje maščevanje. Zbogom, o hči Amenova, dokler ne zagledam tvoje zvezde dvigajoče se v temi spodnjega sveta, in zbogom tebi, ljubljena žena!" Nato je visoki in plemeniti Mermes za- kričal bojni krik svojih očetov, tistih faraonov, ki so nekoč vladali v Egiptu, pograbil meč z obema rokama in se vrgel proti prodi-rajočim sovražnikom, sekajoč na levo in desno, dokler niso njega samega posekali. "Pojdi z menoj, o soproga kraljevskega junaka," je rekla Tua Asti, ki si je bila z roko zakrila oči in se naslanjala ob steno. "Vdova, ne žena, kraljica. Ali nisi videla, ko je šel njegov duh mimo?" Tua jo je peljala po nadaljnih stopnicah do vrha ogelnega stolpa, kjer se je Asti zgrudila na tla, stokaje v svoji bedi. Tua pa je stopila do skrajnega roba stolpa in je tamkaj stala ter čakala konca. Danilo se je. Na v zhodnem obzorju se je v jasnem nebu dvigal rdeči obroč solnca iz puščave. Tua je stala tam na visokih linah, opremljena s svetlim o-klepom in s čelado v podobi krone Spodnjega Egipta, v sijajnih žarkih vzhajajočega solnca, v katerih je bila kakor ognjena slika nad svetom senc. Tisoči ljudstva, ki so čakali spodaj v ulicah in na ladjah Nila, so jo videli ter so vzklikali v presenečenju in občudovanju.« "Amenova hči, hči solnca!" so vpili. "Poglejte njeno opravo v sijaju božjem!" Vojaki so se vzpeli po stopnicah do strehe stolpa in so jo tudi videli, z njimi pa je prišel, ker je bil boj že končan, tudi princ A bi. "Primite jo," je težko sopel, zakaj stop-nisce je bilo strmo, tako da mu je sapa pohajala. Toda vojaki so samo gledali in se umikali pred veličanstvom Egipta, odetim s plaščem svetlobe. "Bojimo se," so odgovorili, "faraonov duh stoji pred njo." Nato je Neter-Tua spregovorila: "Abi, nekoč princ egipčanski in dedni gospod Memfide, sedaj še izobčeni morilec oskrunjen s krvjo svojega kralja in mnogih zvestih mož, čuj me, maziljeno kraljico Egipta, čuj me, o mož, nad katerim izrekam obsodbo prve in druge smrti! Stopi samo za en korak bližje mojemu veličanstvu in se bom pred tvojimi očmi in pred očmi vse množice ki gleda, vrgla s tega strahotno visokega mesta v nilske vode. A še preden odidem k mrtvemu faraonu in sedem k njemu, da razgrneva svojo obtožbo proti tebi pred večnimi bogovi, cuj naše prekletstvo nad teboj. Od tega dne dalje bo kača glodala tvoje drobovje, dokler se ne pregrize gori do srca. Duhovi faraona m vseh njegovih služabnikov, ki si jih pomoril naj te preganjajo v spanju ; nikoli več ae bos okusil ure mirnega pokoja. (Dalje.) AMER1KANSK1 SLOVENEC IN Za kaj gre? J. M. Trunk: -o- Kadar so Latinci hoteli o--liačiti najvažnejši del kake ''a z prave ali kakega uprašanja, imeli navado to točko označiti kot "punctum saliens". Nemci so ta izraz kratko prestavili in govorijo kot "der springende Punkt". Slovenci nimamo pravega tehničnega izraza, in če bi rekli: "Tu je pes pokopan," bi to ne vilo niti slovensko niti dosti do- ki se je pripetil, ko je slavni učenjak Izak Newton prvič razlagal ne kako teorijo, temveč resnični zakon o težnosti. Ves vesel je vskliknil neki mlad človek: "Zdaj ni nam treba ve-o taki točki rovati na nobenega Stvarnika." in veliki učenjak se je vedno odkril, kadar se je beseda Bog ali Stvarnik izrekla. Le počasi toraj in nič skakanja tja, kamor koga vleče -lojno. Najboljši izraz bo: Za "Quod volumus, libenter credi-"kaj gre. mus" se glasi latinski pregovor, Zopet smo pri evoluciji, raz- ki nam pojasnuje, da nam slu-"*:itku, toraj opica-človek. Mor- ži že najmanjša stvar v dokaz, la bo marsikaterega kar spre- ker bi radi tak dokaz imeli, a 'etelo, ko čita ta izraz. Mene ni prav noben dokaz. \>rav nič ne "potegne," na no- Nauk o evoluciji še davno '>eno stran, niti bi me ne v slu- ni dejstvo, in naj najdejo še to-:aju, da bi bil izraz opica-člo- liko ogrodij in črepinj in oko- je drugo uprašanje, in naj sami o tem sodijo. Mnogi prezrejo v tem in enakih uprašanjih "punctum saliens," za kaj gre, in skočijo, head along tja, kamor jih vleče srce. To ni nobeno znanstveno postopanje, to je kričanje pocestnih površnjakov. Človeštvo napreduje znanstveno, prav je, da napreduje, naj odkriva, raziskuje, prouča-va, podjarmlja sile narave, a with the theories they are obliged to study., It is wrong to forbid the stating and explaining of scientific theories in science classes. Students of Catholic theology are made familiar with every heresy, not to teach error but to refute it. But evolution is not thus presented in American schools and colleges. In high schools it is taught as an established scientific fact by teachers who sim-' pri vsem dosedanjem in bodo- ply take it on the say-so of cer čem napredku ne bo nikoli prišlo preko uprašanj Bog, duša, večnost, posmrtno življenje. Jaz sem celo prepričanja, in tain persons supposed to be higher up. The teachers themselves know little about evolution. They follow the intel- zgodovina me vtem prepričuje,jlectual da bo vsak res znanstven napredek le še bolj utrdil vse, ki ne prezrejo tega, za kaj gre, v veri na Boga, na večnost in ne-umrlivost človeške duše. Glede evolucije naj priponi- and by it try to weaken hold of a creative God on human mind. These are leaders of this new kind rek "resnica," kakor zatrjuje- stij in "missing links." oziro- , nimf da ce]0 jezuit Wasmann o nekateri rdeči učenjaki (?), ma naj tudi drugače resni u- svoječasno te teorije ni odklo-\ar pa še dolgo ni.. Pa res še enjaki zatrjujejo, da je "de- n\\f temveč z ozirom na materi ? V časnikih čitam z debeli- finitely" utemeljena. Dozdaj je rielni razvitek celo zagovarjal, mi črkami: "Man's descent še vedno podmena, hipoteza. y tem smislu je imel predava-/rom ape established definite- Če bi pa ta podmena kdaj res :>-, assert noted scientist. . ." In postala znastveno popolnoma a do je ta noted scientist? Men- dokazano dejstvo, zaradi tega trend because they have in it something of what may be called a sublimated mob complex. Professors in colleges and universities teach evolution as a scientific fact the the the of mob. Ma nih v Berlinu pred zborom res-znanstvenikov. Now evolution is not a demonstrated scientific fact. It is la celo Slovan, vsaj ime ima še dolgo prav nihče, noben u-eško. namreč Dr. Aleš Hrdli- čenjak ne bo prišel preko upra-ka, vodja ali vsaj ali vsaj v he lTnited States Museum of Anthropologic, Washington. D. C. Nagaja se Indiii in nreiskuie pet različnih vrst okamenelih ostankov službi of sanj o Bogu, dliši, večnosti, mo-National ralični odgovornosti, kakor morda resnični nauk o Kant-La-placovi teoriji teh uprašanj dozdaj ni izločil. Takim, katerim ni toliko za as yet only a theory. So far as (zanost, temveč za želje njih sr- the creation of this material ca, da bi malo potolažili gri-zujočo vest, bo to in vse, kar se poudarja od katoliške strani, prazno gobezdanje. Saj se poznamo. Bolj za naše ljudi, ki so mor-' seve slovenski dogmatisti, ker bodo pač najbolj učeni, da si nekateri niso zamogli niti spodnje gimnazije. Za to gre. -o—— Kokainizem v Belgradu. Takoj po vojni se je po vseh velikih evropskih mestih silno razpaslo vživanje kokaina. V tem oziru tudi Belgrad za e-vropskimi velemesti nič ne zaostaja. Policija se sicer trudi noč in dan z zasledovanjem tihotapcev kokaina in jih je že tudi lepo število zaprla, vendar pa usodna manija v Belgradu ne ponehava. Vživanje kokaina so zanesli v Belgrad ruski begunci, danes pa je že dovolj domačinov, ki so zapadli "rme-ni kugi." -o- Nepoštena služkinja. Belgrajska policija je zaprla služkinjo pri modistinji Olgi Naphusi v Belgradu. Služkinja je rodom iz Ljubljane. Pokradla je modnih stvari v vrednosti 12.000 Din in jih prodajala, z izkupičkom pa je podpirala nekega bresposelnega delavca, -o- širite "a. s. in edinost" R. PAWL0SKI Slovenski fotografi** Se priporoča slovenskem« < činstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. DRUŠTVO SV. ' DRUŽINE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1314, Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Sto nič Podpredsed.....John Kramarie Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar ........Frank Viravi: "He expressed the belief that previous researches ; 1 ready have shown definitely >hat all human races, including Africans negroes and whites, lad the same origin from an-hropoid apes. . ." Toraj pika, :.men, konec, stvar je končno-eljavno, definitivno dognana. Za mene še dolgo ne, drugim ripustim samim, naj mislijo, kar hočejo. i.je tudi v tem slučaju, da bi bilo opica-človek znanstveno dejstvo, ne vidim prav nobenih težav. Biblija ni strokovna-ško-znanstvena, temveč verno-nravna knjiga. Govori tako, kakor je človeškemu mišljenju prikladno: "Solnce, stoj, zem- lja naj rodi ustvaril je človeka made harsh criticism of the bill iz zemlje i. t. d." Enako je glede cerkve, oziroma papežev ali škofov. Papež velja kot podaja škof Francis C. Kelley tance but life itself. The pro-iz Oklahoma City. V izvirniku fessors have been and are too se glase: dogmatic. They condemn re- ._! ligion for its dogmas but praise themselves for their own. Revelation has a right to dogmatize but science has been the chief "Many leaders of the Religious Education association have znanstvenik toliko, kolikor so vredni njegovi znanstveni do- forbidding the teaching of evolution in the tax supported schools and colleges of Tennessee. The bill became a law of blunderer of the ages. It blund-! ers on to its successes. It changes today a dogma it j swore by yesterday. It is now fashionable in scientific circles' March 21 of this year. One of kazi. Drugo je, ako go\ori kot these criticisms will serve to Meritorično jaz o ti stvari poglavar cerkve v versko-mrav- show the character of all. We Proclaim evolution as a dog n o tem uprašanju ne morem nih stvareh. "Nic bat. . .", pra- quote from that of President pisati. Prvič to ni moj namen, vi Ceh. Ce bi opica-človek po- Scott of Northwestern univer-4rugič nisem strokovnjak. Lah- stalo znanstveno dejstvo, cer- <*ity: "The action of Tennessee AO pa pišem o drugi strani u- kev ne bo padla nakup, in bi- js a m0st reactionary step. The unenlightened viewpoint which insists upon seeing a conflict The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. po prašanja, ki je zelo važna, nojem celo najvažnejša. Recimo, da je stvar dognala. Kaj bi sledilo? Pač to. da >e vse zgrešeno, kar se je doz- blija bo ostala, kakršna je, ni treba javkati, kakor so nedavno neki "Disciples of Christ" v Chicagu, da se je prvotno besedilo baje izgubilo. Razla- iaj trdilo o postanku človeka ganje biblije je pa v rokah 1a je v bibliji samo basen i. t. onih. katerim je bila beseda ra-1., nekateri bodo šli še dalje,, zodetja izročena, cerkve božje, -aj sami veste, do kam. Je ne- ne pa kakih šušmarjev, ki so -vaj čudnega v vsakem človeku prej cerkvi in bibliji pri takih stvareh. Ko smo bili hrbet, -e na gimnaziji, je nam prišla; Moje nemerodajno mneje je. roke neka knjiga, v kateri je da naj se razprava o kaki novi bila razprava o Kant-Laplacovi teoriji, podmeni ne odklanja teoriji. Za bistvo podmene ali kratkomalo. Marsikatera pod-ieorije same se nismo zmenili, mena je postala znanstvene ^e manj razumeli, saj nam ni dejstvo. Državni zbori v South .^lo za znanstvo, pač pa smo Carolini in Tenessee so prepo-Irug drugemu šepetali nekaj o vedali, da bi se v državnih šo--tvarstvu brez Stvarnika. Dan- lah smelo razpravljati o nauku lanes se za to teorijo malokdo o evoluciji. To je njihova stvar, zmeni, niti ne vem, ali je znan- pravico do tega imajo, kakor, stveno utemeljena, ali ne, go- so n. pr. prepovedali učenje tovo je le, da vlada vsemogoč- nemškega jezika. Ali je taka; li Stvarnik še vedno nadstvar- prepoved, posebno se dozdaj -tvom. Znan je tudi dogodek, gre za golo podmeno umestna, ma ; but the greatest scientists, always a minority like any aristocracy, do not hold that it is. They are inclined rather to think it untenable. Mendel for example, gave it an awful wallop. Yet it may, within certain restrictions, be true. The point i sthat it has not yet been proven true. r yaK' >«. ym-: Društvo šteje 507 članov i a članic ter 261 otrok. Za na mesec se plača v slučaj« bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usfcr*-. novitve do sedaj se je izp!;*-„ [plačalo §13,421.00 bolniške pore. o Dne 1. Dec.1924. se je n* hajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v na5e veliko društvo, kjer se lahko e?*-varujete za posmrtmuo in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek v*m nudi lepo priliko, da Eavaru-jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izraed najmočnejših. between religion and science in education is in its results likely to be as discouraging to religion as to science." Tennessee has gone too far,; Perhaps these educators but so have the educators." have not considered the provo-j Nepogojnim zagovornikom pokazali cation given for the passing of evolucije in "znanosti" ne gre1 such laws. We admit that they za stvar, njih punctum saliens are not entirely good, for stu- je želja, da bi tako bilo. V tem dents must be made acouainted so strašni dogmatisti, najhujši j ANTONIJA RIFEL midwife 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Sto&ich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Cer sich, 401 Hutchinson St. Vsi \r Jolietu, 111. v Človeka se sodi po druščini s katero občuje f ■ I Sž Kako prijetno je potovati z nami! ljudje, ki potojujejo z "L" železnico so popolnoma brez skrbi. Oni vedo, da ne bodo mudili in prišli o pravem času na delu, kakor tudi od dela domu. Kamorkoli so namenjeni pridejo ob pravem času. Nič zaprek na progi, ki bi oviralo vožnjo na "L" — Res je prijetno, ko se potuje z nadulično železnico v sve-sti si, da boste v pravem času prišli na določeno mesto! $ 1 Rednim potnikom na "L" se dovoljuje posebni popust, tako da se lahko za svoto $1.25 vozijo kamorkoi in kadarkoli se hočejo za dobo enega tedna. (Chicago-Evanston-Niles Center Pass $2.00). Listka se lahko posluži tudi vaša družina ali prijatelji. Poslužite se te ugodne prilike in preskrbite si tedenske listke pri katerikoli "L" postaji. CHICAGO RAPID TRANSIT Družba, ki je spojena v KASPAR AMERICAN STATE BANK sestoji iz tisočev varčnih in zadovoljnih ulagateljev; Več sto malih in velikih trgovcev, dobro poznatih tovarnarjev in profesionalnih ljudi, in veliko število onih, ki delajo za druge. Kaspar American State Bank s ponosom kaže na društvo, v katerem se nahaja, ponosna je tudi na one, katerim služi. A A m. 1900 BLUE ISLAND AVENUE VOGAL 19. CESTE. MI SMO PRIPRAVLJENI z največjo in najboljšo izbero Nobby površnikov in moških kakor tudi deških OBLEK 2 DVOJNIMI HLAČAMI nove svetle spomladanske barve Priporočamo se Vam za obisk, da si ogledate te veliko ponudbo po $30.00; $35.00; $40,00: $45.00; 5&00 ZA DEČKE OBLEKE S KRATKIMI HLAČAM) OD $6.00 NAPREJ. CHICAGO, ILLINOIS. Imetje $20,000,000.00 Pot v naše društvo je tudi vam odprta Vogal Blue Island ave. in 18. uliesu Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. i - Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. PREDGOVOR PREVAJALCEV. Tistikrat je stopal Rim proti vrhuncu svoje zunanje politične moči. Rimske legije so se borile v hladni in megleni Britaniji (današnji Angleški) proti upornim Britancem in so krotile v vroči Judeji nemirno židovstvo ter oblegale Jeruzalem 1. 69—70 po Krist. pod Ve-spazianom in njegovim sinom Titom. Od podonavskih ravnin preko Galije in Španije tja v Severno Afriko je segala rimska nadoblast in mesto Rim je postajalo tistikrat v resnici "Gospodarica sveta." Pa čudno — ob istem času, ko je dosegal rimski imperij na zunaj svojo največjo moč in slavo, je začel gniti v svojem središču. Mesto Rim, središče sveta, je postalo tudi središče razkošnosti, nasladnega uživanja in pregreh, ki so z njim v zvezi, središče moralične in politične propalosti. Prednjačili so v moralični pokvarjenosti rimski cesarji. Neron (54—68 po Kr.) je znan po svoji blazni krvoločnosti in brezmejnosti v uživanju. Njegova naslednika, Galba in Oton (68—69) sta bila dobra vojščaka, pa sicer nista zaostajala za Neronom. Yitelij (1. 69), ki se pod njegovo vlado vrši naša povest, je bil kot cesar dobrodušen pijanec in požeruh, njegova brezmejna nasladnost mu je u-dušila ves njegov prejšnji pogum in njegovo bistroumnost. Dobra vladarja sta bila šele Vespazian (69—79), ki so ga njegove legije v Judeji vzklicale za cezarja in njegov sin Tit, ki je po odhodu očetovem nadaljeval zasedbo Judeje, oblegal in zavzel Jeruzalem leta 70 po Kr. in bil izvoljen za cezarja 1. 79., pcKsmrti Vespazianovi. Za slabimi vzgledi svojih vladarjev niso zaostajali bogati rimski plemenitaši, patriciji. Saj kdor je hotel biti prijatelj cezarjev, se je moral znati kosati z njim v pijančevanju in razsipnosti. Da so si pridobili in ohranili priljubnost pri nižjih slojih ljudstva, so jim cezarji prirejali drage in razkošne igre v gledališču, amfi-teatru imenovanem. Te igre nam kažejo, kak okus je vladal tistikrat v prestolici sveta. Kri je morala teči, sicer gledalci niso bili zadovoljni. Posameznega človeka, oboroženega, ali pa tudi brez vsega orožja, so postavili pred gladne razdražene leve in.tigre in se naslajali na njegovi brezupni borbi s krvoločnimi živalmi, boji na življenje in smrt med posameznimi borci ali pa med celimi' četami — to je bila zabava nizkim in visokim. •Umevno je, da je postajala v takem gnilem, nezdravem ozračju možata značajnost, telesna moč in dušna krepost vedno bolj redka prikazen. In kdor je imel eno ali več teh lastnosti, je obrnil nase oči in pozornost pomehkuženih Rimljanov. Zato so bili čislani in so vzbujali splošno zanimanje gladiatorji. Imepomenja mečeborce. Bili so to ljudje, ki je bila borba njihov življenjski poklic. V posebnih šolah, gimnazijih, so se pod vodstvom strokovnih učiteljev vadili neprestano v vseh strokah telesne izurjenosti in v borbi z vsem mogočim orožjem. Svojo plačo so dobivali iz cesarske blagajne. In če je priredil cezar igre ljudstvu, so nastopili gladiatorji, v gručah ali pa posamič mož proti možu, in ni bil redek slučaj, da je moral v taki borbi na zahtevo krvi. željnega ljudstva prijatelj zadati svojemu prijatelju gladiatorju smrtni udarec. Telesna moč in izurjenost ter neustrašen pogum bile so njihove glavne lastnosti. V moraličnem oziru niso bili boljši ko njihovi sodobniki, pa bilo je med njimi primeroma se dovolj poštenih, značajnih mož. Gladiatorji in z njimi vojščaki ter rimske legije, to so bili ljubljenci celega ljudstva — pa tudi strah Rima in rimskih meh-kužnežev. V njihovih rokah je bilo orožje, je bila moč, kdor jo je znal pridobiti zase, temu je bila odprta pot na cesarski prestol. — Rimske legije so vrgle nepriljubljene cezarje s prestola in nastavljale svoje ljubljence, pla- čane čete gladiatorjev so upropastile Vitelija in dvignile Vespaziana. Razumljivo je vsled tega, zakaj so se ravno v tej dobi rimski vladarji menjavali tako Dogosto. Pozornost pa so vzbujali v Rimu tudi sužnji iz severnih delov imperija. Ni čuda. Saj so ti "barbari" prinesli seboj krepko in zdravo telo ter duševno nepokvarjenost, kar je bilo pač v Rimu redko najti. Ce se je med pomehkuženimi Rimljani pokazal na ulici vitki, tihi Britanec, orjaški Skandinavec, resnega lica, sinje-modrih oči in rumenih las, razkazujoč v vsaki svoji kretnji mirno, nepremagljivo moč in svežo čilost, je verjetno, da so se vse oči obračale za njim in da je bil tak suženj neprecenljive vrednosti in ponos za svojega gospodarja. To je v kratkih besedah kulturno in politično ozadje romana "Gladiatorji." Napisal ga je angleški G. J. Whyte Melville (1812—78.) leta 1861. Preveden je v francoski in nemški jezik. Zgodba se začne v Rimu. Zoper cesarja Vitelija, ki je 1. 69. komaj nastopil vlado, se plete zarota, na prestol bi naj s pomočjo gladiatorjev prišel sposobni in pri legijah priljubljeni Vespazian, ki se ob tistem času mudi v Judeji. Konča se povest v Jeruzalemu ob enem s padcem mesta 1. 70 pod Titom. Roman obsega kratko dobo treh-štirih mesecev. "Gladiatorji" so zgodovinska povest, podati nam hočejo poleg zanimivega dejanja tudi verno sliko življenja in mišljenja svoje dobe. Z mirno epično zložnostjo — pisatelju se nikamor ne mudi — nam pripoveduje roman šege in običaje in življenje Rima in posameznih oseb, ki se iz njihovih značajev rodi nad vse zanimiva zgodba. V ospredju stoji mladi britanski suženj Eska in pokristjanjeno židovsko dekle Mariamna —. Toda pustimo pisatelju, naj sam pripoveduje --- Eros.* I. SANJE. Temna in resno v svoji čarobni lepoti je Prozerpina**, boginja in kraljica podzemlja. Drag in ljub ji je veličastveni sijaj in grozeči lesk njenega podzemeljskega kraljestva, draga in ljuba njegova mračna brezkončnost, ljub ji je ponos Plutona, njenega neuklonljivega soproga, dvakrat ljuba kraljevska oblast , ki vlada večno usodo duš — toda ljubši ko vse to, ljubši ko blesteča krona in ponosno žezlo in plameneči zlati prestol, ljubši ji je spomin — spomin, ki kakor prijazen solnčni žarek sveti skoz temnomračno veli-častvo podzemlja in hladi otožno utrujenost njenega duha, kakor osvežujoči vetrič z nad-zemeljskih livad. Ni pozabila in nikdar ne more pozabiti rosnih cvetlic in duhtečih vrtov razkošne Sicilije, ne more pozabiti sinjega morja in poletnega solnca in ne zlatega žitnega klasja, ki valovi in šepeše na rodnih poljanah nadzemlja. * širite "a. s. in edinost" J. KOSMACH 1804 W. 22nd St.. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNTŠEV. 2ELE2 NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cen. Prevzamem harvanie hi* m naj in ziiotiaj. pok Phone : Canal #»jf»t► Na kotoliškem pokopališču v Subotici se je zastrupil na grobu svojega očeta trgovec Fran Kutelek. Vzrok obupnega dejanja ni znan. | ^ ....... i JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO. ILL. Srce automobila ie baterija! "Sure- here's «3 new onr full of Pep Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage. a 9 B 0 e s B E B FFDEUTY ELECTRIC CO FRANK SCHONTA, lastnik. 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. 'J"11" ^»laso tudi izvetj Chicage. Pišite po naš ceruk B l B 9 IS Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kaj»*rio meso. perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi praxe KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino ori domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI ^HkM E S A R 19j 2 V.' 22nd STR., ^K? CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. — ^ ž - ROJAKOM NA ELY, MINN. ae priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom FRANK PENGAL Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono. Velika zaloga prvovrstne grocerije. Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost. * Bog ljubezni v grškem bajeslovju. ** Prozerpina je hčerka Cerere, boginje žitnih poljan in vrtov. Pluton, bog podzemlja, kamor pridejo po grško-rimskem bajeslovju duše po smrti, jo je ugrabil v Siciliji in si jo vzel za ženo. V mračnem podzemlju ne more pozabiti solnčnih zemeljskih livad. Zato je tudi boginja mladostnih spominov. In pri spominu na davne dni njene mladosti razjasni otožen smehljaj njeno strogo, resnobno lice, njena temna, grozeča lepota se ublaži in Pozerpina je za trenutek zopet veselo, smehljajoče se dekle svojih mladih let. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST ^2ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrebnika s« spomnite vedno na prvi slovensk ooprebni zavod GRDINA IN SINOVI (M 1053 — E. 62nd St. iT CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in po A -v. kličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe Ijain na dom. Prevažam pohištvi. ob basu selitev in vse kav spada v to stroko. Pokličite m° po telefonu! 2018 W. 21 st Flaos CHICAGO, Phone: Rosevelt 8221. um Established 1857 Pošiljate Vi Denar v Evropo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. Premoženje te banke znaša $13.000,000.00 Piše J. M. T"-nk: Dobro poznam nemške in slovanske oziroma slovanske socialiste. Kakšna razlika je med njimi? Kratko rečeno ti., 'a je povprečno nemški socialist nedosleden, kakor tudi nemški protestant, slovanski socialist pa večinoma prav neumno dosleden. Dokazov imam na izobilje. Samo eden dokaz glede domovine. Dosleden socialist je internacionalen, toraj nima prave domovine, ne pri-pozna narodnosti. Kako je v praksi? Vojna je jasno dokazala, da je pri nemških socialistih padel ves njih internac:-onalizem v — vodo, bili so in so že navadno zelo zavedni, na Koroškem ob plebiscitu naravnost narodno zagrizeni, slovarski socialist — ne vsi — je nasproti domovini vsaj mlačen, pogostoma sovražen, ker je pač dosleden. Pri koroškem plebiscitu se nekaj nemških socialistov glasovalo za Jugoslavijo, imam dokaze, radi kruha, slovenski socialisti skoroda sklenjeno za — mačeho Avstrija, in pri tem je bilo za počit, tiri najhujši bili oni, ki so priš.i preko Karavank. Nočem nik -gar žaliti, a istina je taka. D -slednost je lepa reč, pa kaj bo.-, ko je internacionalizem samo bolj za puhle glave, ne pa za brihtne Nemce. j 4= U. — Ali ima v Bulgariji Cankc-v pravo smer, nočem razsodi::. Gotovo je, da boljševiki skušajo vlado vreči in priti do moči. Ce pridejo, tudi ne bo šlo, k-: jasno je, da je vsa njih smer zgrešena, ko postavlja člov--fko naravo na glavo. Z bomb:.-l.ii se morda trenutno nekaj do-seže, a ravno taka sredstva dokazujejo, da ni na pravem stališču oni, ki jih rabi. Kri rod: kri, nikoli mir. Zanimivo. Kdo je za bombo? Iz Londona poročajo, da so bili v Zofiji v času napada na cerkev sv. Kraia Jošua Wedgewood, Žid, \VaL-ter Mackinder, Žid, P. D. Malone, Žid. V dobrih rokah stvar bulgarskih nezadovoljnežev ni, dasi je morda njih nezadovoljnost opravičena. Židovi. Poa Radič je baje izjavil, da je zdaj vsak Židov boljši Jugoslovan ko oni, ki so bili Jugoslovani, ko je bilo to zelo nevarno. Mogoče. Žid se obrača po vetru. Jaz vem le to. da se spočetka vsaj žiri -vi Jugoslavijo strašno sovražili in je zapisati na njih rovaš, ako homatij v novi državi ne more biti konec. Pod Srbom namreč Zid ne uspeva, ker madijac je trdnejši od trdega Žida. Tudi Kranjci sfiksajo vsakega Juda, samo Hrvat je mehak kakor blato na cesti. Zato Židje tako milo govorijo o hrvatskem kraljestvu, menijo seve — judovski raj, kakošne-ga so imeli pod Mažari. Kamor si stopil na Hrvaškem, si naletel na' same krivonosce. Zdaj so mogoče presedlali in se klanjajo — Srbom. Poročila iz Bulgarije si zelo nasprotujejo, pravijo časniki. Umevno. Kaj vse smo doživeli v vojski in posebno ob koroških homatijah. . . Ko smo morali začetkom januarja 1. 1919 bežati pred nemškimi folksbe-rovci, sem tretji dan dospel v Ljubljano. Grem najprej v kavarno Union. Vzamem prvi list, ki je bil pri rokah, Slovenski Narod in čitam: . .ubit je župnik Juri Trunk. . Pa strašim po šestih letih tu po A-meriki. Ali sem živ ali mrtev ? Pravijo, da ima strah velike oči, revolucija in vojna še večje. KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi erarantiraro delo za $4.00. Prevzamemo delf> m vsakem delu mesta. Obstojimo ie M let: kot največie to zadevno podiet^e v Chicasi- Uniiski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ofidcn Ave.. l*hone Lawndale 0114.