SLOVENSKI
V Ljubljani, v četrtek, dne 20. februarja 1913.
						
Naročnina za Avstroogrsko: '/<' leta K 2— Vi leta K 4— celo leto K 8 — za Nemčijo:	„	„3 -	„	„6—	„	„12- ost. inozemstvo:	„	fr. 3-50	„	fr. 7-—	„	fr. 14—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 8.
Atentat na poslanca Franc Schuhmeierja.
Pavel Kunschak ustreli na severnem kolodvoru na Dunaju Schuhmeierja. (V desni spodaj:
X mesto, kjer se je Schuhmeier zgrudil.)

DR. VELIMIR DEŽELIC:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
Strašen krik ?e je jel razlegati po mestu, krik besneče vojske in stok ranjencev.
Sedaj tudi meščani niso mogli mirno gledati prelivanja krvi. Bojazljivejši so odšli v sobe, se skrili v kleti ali tajna skrivališča, nekateri so po tajnih hodnikih bežali iz Kordove, nesoč s seboj največje dragocenosti in denar.
Drugi, hrabrejši so ostali na strehah in naročili slugam, naj jim prineso drva in kamenje in drugo orožje ter pripravijo v kotlih vrele vode. Sprevideli so, da to ni navadno, neznatno pobijanje kalifovih in berberskih čet, nego se danes v tem boju odločuje usoda naroda.
da se je vzdignilo meščanstvo in pomešalo v boj zoper berbere.
S streh hiš jame padati kamenje na glave berberov, vrela voda in olje.
— Pobijte gade!
— Pobijte tirane!
— Uničite zločince — je vpil narod.
Narod je mrzil telesno stražo hrvatsko in berbersko, a vsled uboja meščana je vse vsplamtelo in se postavilo na stran hrvatske telesne straže.
Tudi na ulicah je jel narod napadati berbere. Vedno več in več ljudi se je pojavljalo in razdražene gruče so bile že pomešane v bitko.
Berberi, za trenutek osupli, da se je razun redne Wadhine vojske dvignilo nad nje tudi meščanstvo, so se za hip umaknili. Ali nato fso se vrnili z večjo silo, ker soTspoznalij, da je narod neurejen in da se bori brez redu in vodstva. Dočim
f
s., .ti
Ulili
Krmljenje srn in jelenov v cesarskem lovišču v Miirzstegu na Zgornjem Štajerskem.
Zbesnelost se je vedno bolj polaščala obeh vojsk.
Zbesneli Zeneti so navalili uprav tja, kjer je sredi svojih čet dajal povelja Wadha el Ameri. Ali njegove čete so ostale kakor skala in niti zganile se niso. To je berbere razdražilo še bolj in vrgli so se z vso silo na Hrvate.
Nastalo je strašno klanje.
Kri je tekla curkoma po prahu kalif-skega mesta in po razsekanih delih človeških trupel, so gazili divji bojevniki.
In zgodilo se je, da je neki berber s svojim kopjem pobil uglednega meščana kordovskega, ki se je mirno vračal domov iz džamije, ne sluteč nevarnost in misleč, da še pravočasno pride domov. Za trenutek se je vest o njegovi smrti raznesla po vsem mestu. Vsi so ga cenili, kakor pravičnega in uglednega človeka.
— Tako torej, ti berberski psi napadajo nas — se jamejo srditi meščanje. — Jasno je, da se bo godilo nam ravnotako, ako ti zmagajo. In ravno to je bil vzrok,
se je Abubekr boril proti kalifu, je Hešara ben Soliman obrnil svoje čete proti ljudstvu.
— Bij, sekaj, pali — je bil ukaz.
In na to zapoved, kakor bi se zgodil čudež, se vnamejo tri hiše. Tisoč mečev je udarilo po meščanih in ti, akoprav so bili zelo hrabri, vendar niso mogli vzdržati strašni berberski sili.
Dim gorečih hiš je obdal vso Kordovo. Ogenj se je dvigal v nebo, kakor ognjeni steber.
Vpitje, stok, lomljenje kopij in mečev, žvižganje strelic, zvok tromb in rogov, prasketanje požarja, vse to je napolnjevalo Kordovo s strahom in grozo.
Na ulicah so ležala trupla meščanov, vojakov, žen in tudi otrok, ki so popadali, ker so se pomešali med one, ki so izgubili zavest in treznost, ter mislili samo na to, kako bi pobili čim več ljudi, kako uničili čim več človeških življenj, kako prelili čim več krvi.
Noč je objela zemljo, ali bitka ni jenjala. V svitu gorečih hiš se je videlo ka-
kor po dnevu. Ni trebalo prižigati luči, ni trebalo počivati.
Kordova je gorela. Kordova se je klala.
— Naskok na alkazar — je vzklikal Abubekr. — Sipljite ogenj v alkazar.
Kakor zdivjane so poletele na te besede berberske čete naprej.
— Planite na hiše meščanov, osvojite si jih in sipljite iz njih pušice na čete usurpatorja — se je drl stari berber — tri dni se vam dovoljuje plenitev po Kordovi.
Vrela voda se je sipala na glave berberov, kamenje je padalo na njihove glave, ali berberov to ni odgnalo.
Na hiše so prislanjali lestve in se po njih vzpenjali v notranjost, sekali vrata in ko so se vrata vdala, so planili v hiše in sekali starce, mladce in otroke. Vse, ki so se jim protivili in one, ki so jih čakali, kakor jagneta.
Ženam so trgali koprene z lic in pri kateri so videli, da je stara, so jo sunili s kopjem.
Kakor da se bore vragovi, ne ljudje, je puhtela zemlja od krvi.
Dosedaj se je Wahda nahajal v ofenzivi.
Hotel je, da večji del njegovih čet ostane strnjen in zakrit in da tako pokolje čimveč berberov.
Ko zapazi, da se berberi resno pripravljajo na sam a kazar, spremeni v trenutku svojo taktiko.
Zasede konja, dvigne meč, zamahne in vzklikne z gromkim glasom:
— Naprej Hrvatje! Sedaj je čas, da zravnamo z zemljo naše sovrage. Mi ali oni! To vprašanje rešite s svojimi meči. Ali rešili ga bodete sijajno, ker ste Hrvati!
In kakor da so strašni zmaji navalili na berbere, tako so planili Hrvatje.
Sovražnik se jame umikati.
Abubekr je zbesnel.
— Naprej prokleti lopovi! Ali se plašite teh ničel? Naprej! Udrite, bijte, kolji te, sekajte, palite — je vpil z nadčloveškim glasom, da so se mu delale pene krog ust.
Ali v tem ga zadene pušica v prsi. Zamahne z rokami in pade. Vendar ni bil ranjen smrtno. Izdere strelico, in se vnovič vzpne na konja, s pomočjo svojih ljudi. Vendar je padec Abubekrja prestrašil njegove čete.
Jele so se umikati.
Ali to umikanje ni bilo podobno begu, ker so bile afriške čete obkoljene od meščanov. In tako se je strašni boj nadaljeval. Z nadčloveško silo so si morale afriške čete delati pot skozi goste vrste kordovskih prebivalcev. Ura za uro je potekala, polnoč je že davno minila, ko so zadnje afriške čete odšle v svoje vojašnice.
Te čete so bile zmučene, nezadovoljne in oslabljene, a vendar so morale z vso naglico utrjevati že itak čvrste vojašnice, ker so vedele, da jih čaka na novo boj, ko napoči jutro.
Novi naročniki lahko dobe posebne ponatise romana „V službi kalifa“ od začetka pa do 1. januarja 1913, ako pošljejo 2 K 10 v. Ob koncu romana pa lahko naroče še ponatise drugega dela, t. j. od 1. januarja 1913 naprej in tako imajo ta roman kot posebno knjigo.
Priporočamo domačo tvrdko
H. Suttner,
ki je naj večja, domača tvrdka
te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici: H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene! ------------------------------------- Postrežba solidna in točna
bizantinskega cesarja Balduina I., pre- ! Umor poslanca Schuhmeierja. Seve-maganega in zajetega v bitki pred Drino- j rozapadni kolodvor na Dunaju je bil v no-
poljem. Na grajskem hribu se dviga mošeja Hisar-Džamizi. zgrajena leta 1427. v čast sultanu Bajazidu; zzdaj služi prostor
či na 12. t. m. pozor išče strašnega dejanja. Ob pol 11. uri ponoči se je vrnil na Dunaj socialnodemokratični poslanec Fr.
rrtrrl
Timovo z južne stran?.
-O
Zgodovinski roman
Vburji in viharju
je izšel kot posebna knjiga, katero krasi 38 slik. S poštnino vred stane K 3'30. Kdor želi to lepo knjigo, naj si jo brž naroči.
Trnovo. Malo mest na slovanskem jugu se lahko ponaša s tako krasno in romantično lego kakor staroslavna prestolnica bolgarskih carjev — Trnovo. Severno od Balkanskega pogorja se dviga am-fiteatralno na skalnih terasah ob reki Jan-tri, ki se vije v mnogih ovinkih proti severovzhodu in severu. Trnovo leži 155 m nad morjem in šteje okroglo 14.000 duš, med njimi do 750 Turkov. Imovito je in za vztočne razmere prav dobro zgrajeno; pred turškim gospodstvom je bilo prestolnica bolgarskih carjev in se prišteva tudi dandanašnji med najuglednejša bolgarska mesta. Marljivi prebivalci se bavijo z izdelovanjem grobega sukna, barvarstvom, usnjarstvom in rejo sviipprejk; mesto je sedež prefekta in brigadne komande. Pogledu nudi Trnovo ne glede na svojo slikovito okolico jako znamenito lice: stari krščanski del mesta je namreč zgrajen tako tesno, da so morali zidati marsikje po dve in tri nadstropja, kar je velika redkost v orijentu. Zdi sc, 'kakor da čitaš v tem stesnjenem in zgnetenem zavetišču nekdanje raje vso kruto zgodovino turškega nasilja ... Nasprotno pa je prav udoben in prijazen bivši turški del, kjer pa zdaj ne živi več mnogo pravih muslimanov. —- Skoraj vsaka zgradba v Trnovem hrani velike zgodovinske spomine. Pred mestom gleda s skalnega grebena v valove Jantre stari trnovski grad, častitljiva prestolnica davnih bolgarskih carjev, zdaj se pne bršljan po njenih raz-valinah. M grajski skali vodi 60 m dolg. 35 m visok in 4 m širok naraven skalni most, s katerega je bal baje leta 1205. car Kalojan vreči v brezdno nesrečnega
pod njeno silno kupolo vojaškim svrham. Mimo mošeje vodi pot na uajvišji vrh, na Čan-Tepe, s spomenikom, ki ga je postavil sedanji car Ferdinand leta 1893. Kroginkrog stric 'razvaline stare patriar-hovske cerkve, izmed njih pa se odpira očem krasen razgled po mestu in okolici. Na desnem bregu Jantre je takozvana Mrapezica«; ko so tam kopali na povelje carja Ferdinanda, so našli ostanke starih dvorcev, o katerih se domneva, da jih je gradil car Asen 1. v slavni dobi stare bolgarske zgodovine. Pa tudi novejša kronika podčrtava mesto Trnovo: vsled svoje važrie vojaške lege kot križišče cest je bilo v osvobodilni vojni leta 1877. dva tedna sedež ruskega generalnega stana.
- Slovencem, ki pobite katerikrat med brate Bolgare, bo nudilo par dni bivanja v staroslavnem Trnovu obilo zadoščenja in užitka!
Schuhmeier, ki je imel. zvečej v Stocke-rauu agitačni shod. Ko pa je šel preko perona skozi dvorano za prtljago, skoči nekdo od zadaj proti njemu in ga ustreli z browningom za uho. Schuhmeier je še dvignil roko, kakor da se hoče ubraniti napadalca, nato pa se je zrušil mrtev na tla. Napadalec, ki so ga takoj prijeli, je kričal: »To je moje maščevanje!« Izkazalo se je. da je propalica 451etni Pavel Kunsehak, kovinski strugar in brat bivšega državnega poslanca, sedaj dunajskega občinskega svetnika in krščanskosocialnega deželnega poslanca Leopolda Kunschaka. Na policiji je izjavil, da se je hotel maščevati s svojim čmom za to, ker so ga spravili socialisti ob kruh. Kunsehak je bil namreč ovadil pred leti par socialnodemokratskih delavcev zaradi groženj proti stavkokazom, vsled česar so ga socialni demokratje povsod bojkotirali. Kako jalov je Kunschakov izgovor, priča že dejstvo, da bi mu bil njegov brat kot vplivna oseba v mestnem svetu in v krščanskosocialni stranki gotovo z lahkoto priskrbel zaslužek, ako bi ga bil res potreben. To, da si je izbral za žrtev ravno Schuhmeierja, enega najodličnejših voditeljev socialnodemokratske stranke, kaže veliko bolj, da je bilo njegovo dejanje sad nizkega in zagrizenega političnega sovraštva. S kakšno živinsko hladnokrvnostjo je pripravljal grozodejstvo, se vidi po tem, da so našli v njegovem stanovanju vse polno patron, s katerimi je delal poizkuse, kako bi čim sigurneje usmrtil svojo žrtev. Krogla, ki je prebila Schuh-meierjevo glavo, je bila na koncu narezana, tako da se je ob udarcu na kost razpočila in dobesedno razmesarila siromaka. — Panjkj Schuhmeier je bil eden najboljših in najpriljubljenejših delavskih voditeljev in ena najmarkantnejših osebnosti v avstrijskem parlamentu. Rodil se je na Dunaju dne 11. oktobra 1864. Iz-prva je bil tovarniški delavec, toda kot samouk se je naobrazil tako, da je posekal z urna svetlim mečem marsikaterega študiranega nasprotnika. Poleg svoje o-stale javne delavnosti je bil tudi urednik
Pogled na Tirnoyo,
Borba za Odrin: Srbske čete zavzamejo na severni strani Odrina pozicije, da odbijejo s pomočjo in pod zaščito artilerijskega ognja izpad Turkcv iz Odrina.
socialnodemokratskega glasila »Volkstribüne«. Z njim je legel v prerani grob pravi mož ljudstva, priljubljen ljudski govornik, spreten organizator — izkratka mož, čigar izgubo obžalujejo z delavstvom vred vse stranke, brez ozira na politična nasprotstva.
Pomlad prihaja ... Zopet se vrste dnevi, podobni onim, ki smo jih živeli meseca novembra:	dnevi tesnobe. Na
Balkanu divja krvava borba, Turki lažejo, nemško časopisje se kosa z njimi — mi pa vemo leto, da naši bratje zmagujejo — da morajo zmagati: zoper silo, kakršna je v volji prebujenega Jugoslovanstva, je boj brezupen. Gotovo pa bo trajalo še nekaj časa, preden prekinejo
armadna vodstva svoj tajinstveni molk. Tako je bilo tudi v jeseni; najprej vse tiho, dvom, negotovost, oddaljeni grom topov, nato pa je zaorila v svet lozen-grajska in ljuleburgaška epopeja... Trdovratni Skader se drži še vedno, skadr-ska trdnjava in vrh Taraboša — ostale utrdbe je odkupila za Črno Goro kri 6000 črnogorskih in srbskih sinov. Tudi na prvem okopu Taraboša vihra batje že trobojnica; Esad paša, bi predal mesto pod častnimi pogoji, a Črnogorci pravijo, da je prepozno: zdaj bo diktiral pogoje oblegovalee, ki ni zaman prelival krvi na Bardanjolu, na Brdici in na strminah ta-raboških. In spričo avstrijskih svaril, naj Črna Gora ne jemlje Skadra, ki ga terja
Avstrija za Albance, proglaša kralj Nikola slovesno, da rajši pade z vsemi svojimi junaki, kakor da bi izročil starodavno srbsko mesto v tuje roke ... — Albanija je polna najmodernejšega orožja; rast vi mora iz tal — ako ga ne tihotapijo razbojnikom neznani zlikovci, ki dirjajo v pogubo. Pravijo, da izbruhne vstaja zdaj-pazdaj; Srbi že pripravljajo mokro cunjo. Zakaj ščiti Avstrija Albance, je povedal »znani* Chlumeckv prav cinično v zadnjem zvezku Osterr. Rundschau«: ne iz simpatij do albanske sodrge (ki je zasmrdela celo Dunajčanom; čudež božji!) marveč zato, da Srbija ne bi mogla dihati! Tako torej vemo. koliko je ura. Srbija, ki noče, da bi se Avstrija s pretvezo svojega protektorata nad katoliškimi Albanci vmešavala v njene zadeve, skle-I pa z Vatikanom konkordat; vojaško dela : neumorno na izplonienju armade in po-1 maga Bolgarom pred Odrinom in Čatal-: džo; Grki, poraženi pred Janino (1600 ! mrtvih) prosijo, naj jim pošlje eno divizijo na pomoč. Po najnovejših vesteh stoje srbske čete tudi na Bolgarskem, da skupno z bolgarskimi zabranijo Rumunom prehod čez Donavo; zakaj spor zaradi meje se ni omilil, in Rumunija, naščuvana od znane strani, stavi čimdalje nesram-nejše zahteve po bolgarski zemlji — ali po batinah, kakor se obrne. — Bolgari so trezen in varčen narod; najbolj pa varčujejo z vestmi z bojišča. Pred Čataldžo se umikajo — tako, da jim slede Turki s krvavimi glavami. Tu bi bile velike žrtve za Bolgarijo brez pomena; ko pa se vda Odrin, in zavzamejo galipoljski poluotok porazijo Turke pred Carigradom z majhnimi troski. Vesti o bitkah na galipolj-skem poluotoku, prihajajo neprestano; turška mornarica sodeluje na eni. grška na drugi strani. V teh bojih se je potopila turška križariva »Aser il Tevfik« in več transportnih ladij; a tudi na kopnem zadeva Turke poraz za porazom. Grki so izkrcali na maloazijski obali 40.000 mož, da operirajo proti Carigradu z nasprotne strani; tudi so njih ladje zalezle turško oklopnico Hamidie« na popravilih v Malti in čakajo nanjo na odprtem morju; sloveča izletnica je izgubljena. Priklopitev Krete k Grčiji je Anglija dejansko priznala s tem, da je angl. posadka odstrani-1 la turško zastavo in zastave velesil pokroviteljic v zalivu Suda ter jih nadomestila z grško. ----- Enver bei je bil ranjen pri ponesrečenem izkrcevalnem poizkusu pri Šarkeju, najnovejše vesti pa pravijo, da so umorili; mladoturški greben pada, Turčiji se vrača rniroljubje. Maki paša snubi po Evropi, a neuspešno, če ne štejemo brezpomembnih nemških simpatij.
- Konferenca velesil je prispela v svoj najkritičnejši stadij:	nasprotje med Ru-
sijo in Avstrijo se je pokazalo v vsej goloti. Rusija zahteva Skader, Peč in Prizren nepopustno za Črnogorce in Srbe, Avstrija jih prisoja trdovratno Albaniji. V odgovoru na pismo Franca Jožefa je car Nikolaj namignil z diplomatsko glad-kočo, da ni niti misliti, da bi Rusija iz-premenila svoje stališče. Omenil je baje tudi, da ne verjame miroljubnosti tiste Avstrije, ki dela med Poljaki in Rusini ruske krone protirusko propagando in pospešuje vojaško organiziranje Poljakov za punt proti Rusiji. To je drugi koren zla, in tu bo Rusija neizprosna; njena armada je pripravljena do zob in čaka samo povelja:	mejne straže se že obsipljejo s
svinčenimi pozdravi. Razume se, da je prvi ki krvavi za poljski^ punt, rusinsko propagando in albanske športe Dunajčanov — avstrijski davkoplačevalec. Tisoč miljonov so požrli trgovini in obrti, kakih
petsto miljonov je šlo za vojne priprave (rezervisti na mejah so bosi in se tresejo mraza), blizu petsto miljonov pa še namer ja potrositi vojni minister v isto svrho do konca leta 1913.; to pravi zdaj, ko se vojna šc niti ni začela! In da napolni srce vsakega Avstrijca do vrha z blaženim ponosom, namerja Dunaj čakati z odpravo nasilja na Hrvaškem, dokler ga ne opomni Francija na londonski konferenci, naj misli rajši na lastne Jugoslovane kakor na Albance: tako piše Cam-bon, francoski poslanik v Londonu, in njegovo pismo roma po Zagrebu iz rok v roke... Lepa pomlad se nam obeta!
Tragičen konec izsledovatelja. Najtežje pogreša človeštvo žrtve, ki padajo v njegovem vednem boju s prirodo, v boju za podjarmljenje neznanih sil, in za odkritje neznanih zemlja: to so najboljši in najpogumnejši možje., katerih smrt pre-striže življenje, polno nad za blagor bodočih rodov. In pravkar prihaja iz Nove Zelandije vest, da je spet podlegel kruti prirodi eden zirned teh junakov — angleški kapitan Roben Falcon Scott, ki se ie bil podal na ekspedicijo proti južnemu tečaju. Vrniti bi se bil moral že meseca marca 1912. Ko ga ni bilo, so poslali, za njim rešilno eksepdicijo; toda našla ga: je mrtvega sredi štirih mrtvih tovarišev, zasutega pod šatorom, ki ga je bila strla teža snežne odeje. Beležke, ki so jih našit pri mrtvem junaku, pričajo, da je dospel januarja meseca 1912 na južni tečaj in našel tam zastavo, ki jo je bil pustil Roald Amundsen. Naša slika kaže Scottovo ekspedicijsko Lidijo »Terra Nova« (Nova zemlja) in njegov obraz, poln odločnosti in moške energije. Neustrašni kapitan je padel na polju slave; toda njegovo ime bo zapisano v zgodovini, dokler bo živel
na zemlji človeški rod in častil spomin mučenikov svojega napredka.
Stroj za obračanje not. Človek stremi že od nekdaj po tem, kako bi si olajšal delo in ga naprti! podložnim mu silam narave — posebno tam, kjer mu je v resnici ovira. Nov korak na tem polju je stroj za obračanje not, ki ga kaže bralcem naša slika. Igralci na klavir in druga godala si bodo poslej lahko prihranili vse tiste neprijetne hipe. ko človek začuti ob doigrani strani, da ima najmanj eno roko premalo!
Nova ruska katedrala v Nizzi. Naši bratje Rusi, otroci severa, ljubijo žarki jug; vsako leto roma nešteto ruskih potnikov v Italijo in na sredomorsko riviero — mnogo pa je tudi takih' Rusov, ki žive tam leto in dan. Zlasti omiljena jim je Nizza, krasno mesto ob Sredozemskem morju med Genovo in Marseljem. Pravkar so zgradili v Nizzi živeči Rusi svojo lastno pravoslavno katedralo; k nje blagoslovlje-nju je poslal car Nikolaj princa Romanov-skega in moskovskega mitropolita Tifena kot osebna zastopnika, v znak svojega velikega zanimanja za zgradbo, h kateri je prispeval »malenkost« 700.000 frankov. Stavba je nenavadno krasna in baje še prekaša znane ruske katedrale, ki slove širom sveta po svojemi bogastvu.
Abadie kotiček.
NOVICE.
Nič lažjega ni, nego z dobro kavno primesjo napraviti dobro kavo. To potrdijo lahko vse one gospodinje, ki pripravljajo kavo s Kolinsko kavno primesjo. Kava, kateri je pri-dejana Kolinska kavna primes, ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej vse
Abadie, Pariz.
dobre lastnosti, ki jih moremo od kave zahtevati. Obenem je tudi pristno domače blago. Zato jo vse naše gospodinje najraje kupujejo. Pri nakupovanju je treba strogo paziti na varstveno znamko „Sokol“, ker le s to varstveno znamko je res pristna Kolinska kavna primes.
Gospodarstvo. Življensko zavarovanje postaja čedalje bolj popularno, ker vsakdo uvideva, da se le ž njim doseže naj-prikladneji način varčevanja in najugodneje vsestransko preskrbljenje za starost, kakor tudi za slučaj smrti zavarovatelja. — Glede velikega pomena življenskega zavarovanja omenjamo, da je bil tudi pred kratkim umrli g. Avgust Praprotnik, trgovec v Lokvi na Krasu, zavarovan za večji znesek, in sicer pri banki „Slaviji“. Opravičeni prejemnik zavarovanega kapitala je pokazal svoje rodo-Ijubje s plemenitim činom, da je daroval tisoč kron v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Da bi bilo mnogo posne-malcev!
mam
, v - -
Notranjost vojne ladje: Zgoraj: Krmar v svojem oddelku. Spodaj: Nabijanje
kanona z granato.
Nova ruska cerkev v Nizzi.
t Raziskovalec južnega tečaja Scott in njegova jadernica.
Vsi prijatelji vrtnarstva naj se blagovolijo priglasiti k društvu, „Vrtnarska šola“ v Kranju, da zamoremo z združenimi močmi delati za razvoj tega lepega in prepotrebnega društva. Kolike važnosti je obstoj društva „Vrtnarska šola“, je že iz tega razvidno — ker bode društvo vzdrževalo vzorne vrtove in posebne postaje za poizkuševanje seme-nov in orodja. Vsak prijatelj vrtnarstva ne more sam samo za sebe vzdrževati posebnega strokovnjaka — pač pa bode lahko društvo „Vrtnarska šola“ svojim članom v korist vzdrževalo strokovno izobraženega vrtnarja, ako pristopi zadostno število članov. Društvena poročila „Vrtnarske šole“ prinaša list “Prijatelj narave“.
Iz carstva tehnike. 500 k i 1 o m e t r o v v u r i. Nedavno smo še mislili, da je največja brzina na železniškem tiru 210 km na uro, ki so jih dosegli pred leti na električni poizkusni progi Marienielde-Zossen na Pruskem. Pravkar pa je porazila Amerika ta rekord s 500 km na uro; dosegel jih je inženir Emil Bachelet z nalašč zgrajeno poizkusno železnico. Znano je, bilo že dolgo, da ovirata brzino vožnje najbolj dve zapreki: zračni odpor in trenje na tračnicah. V odpravo prvega so uvedli tuintam vozove, katerih sprednji konec je zaostren kakor ladija. Da odpravi pa tudi trenje s tračnico, je zgradil Bachelet takozvano plavalno železnico: kolesa ne leže več na tračnici, marveč plavajo nad njo. V ta namen je napravil Bachelet magnete, ki dvigajo vozilo, tako da je med kolesom in tračnico par mili-
se jako zanima zanj in je takoj poprosil Boßhardta, da si ga je smel ogledati
»Prstni teden«. Sedemdnevni teden, ki ga zdaj edinega poznajo kulturni narodi, je bil najprej v rabi pri starih Babiloncih. Izvir mu je oboževanje planetov (zvezd premičnic); zato so bili tudi dnevi tedna posvečeni sedmorici takrat znanih planetov, h katerim so prištevali tudi še sobice in mesec: dan Solnca, dan Lune, Marta, Merkurja, Jupitra, Venere in Saturna. Od Babiloncev so dobili to razdelbo časa stari Hebrejci, dočim so imeli Grki desetdnevni, Rimljani pa osemdnevni teden (Francozi govore še danes »pred osmimi dnevi« namreč pred tednom dni«). Ko se je razširilo krščanstvo; se je vdomačil sedemdnevni teden tudi med evropskimi narodi. Nekateri azijski narodi pa so obdržali dokaj dolgo petdnevni, takozvani »prstni teden«, tako n. pr. stari Perzi in Skandinavci. Imeli pa so ga tudi domačini na Javi in zamorska plemena na Novi Guineji. Stan Mehikanci so imeli poleg dvajsetdnevnice istotako petdnevni teden. Prvotni teden Kitajcev in Egipčanov je bil desetdnevnica tudi »prstni teden«, ako štejemo obedve roki. Zdi se torej, da je bil ta sistem najstarejša razdelba časa. predhodnica sedemdnevnega tedna. Najkrajši teden, ki šteje le štiri dni, so našli pri nekaterih zamorskih plemenih v porečju Kongo. Nastal je v zvezi z on-dotnim trgovstvom, ker se vrši v tistih krajih vsake štiri dni semenj.
metrov prostora. Voz sam nima nikakih motorjev, marveč se premika jako originalno. V majhnih presledkih so napravljeni na tračnicah takozvani »solenoidi«, t. j. votla vretena, ovita na gosto s prevajalno žico. Ako spustiš skozi njo električni tok, se solenoid pomagneti in potegne železno jedro, ki ga položiš predenj, naglo k sebi. Bacheletova iznajdba je urejena tako, da prešine tok vedno tisto vreteno, ki leži tik pred vozom, nato naslednje itd. Brzina 500 km na uro., ki jo je dosegel Bachelet na tej poizkusni železnici, je navdušila ameriške liste tako zelo, da prorokujejo železništvu popolnoma^ novo bodočnost; vsekakor pa je treba še počakati, kako se novi izum obnese v praksi.
Čuden elektromagnetni motor je izumil inženir Boßhardt v Frankfurtu ob Mainu. Obratna sila tega motorja se dobiva deloma iz zraka, deloma iz zemlje. Kakor znano, je v zraku mnogo elektrike, ki so jo že večkrat vsesavali z raznimi pripravami in jo uporabljali za poizkuse; po zemlji pa krožijo magnetični toki, ki so jih tudi že prej rabili za pridobivanje elektrike. Boßhardtov motor daje 8 konjskih sil, dokler ga spravljaš v tek samo z zračno elektriko in zemeljskim magnetizmom; ako pa ga spraviš v tek z drugo silo, daje 42 konjskih sil. Ta motor, o sestavi katerega izumitelj še ni dal natančnejših podatkov, izpodbija vse dosedanje teoretične nazore elektrotehni-I kov. Sloveči zrakoplovec grof Zeppelin
Iz Beneške Slovenije Rezije.
Trgovci, peki!
Iz Beneške Slovenije Rezije.
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri --------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah.---------------------
Bolgarsko taborišče pred Četa'džo v poslednjih dneh premirja.
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.
Ivana je kar tresla napetost, kaj bo videl in kaj izve. Kakor jagnje se je dal poriniti Jovu v zakajeno čumnato, kjer je ob njegovem prihodu utihnilo več moških glasov.
„Dobrodošel, Ivan!“ je zaklical nekdo v tem trenotku. Dušan je bil vstal izza mize, skočil k prijatelju in mu položil obe-dve roki na rame.
„Že ves dan zborujemo in te pričakujemo“, je dodal nato. „Armadica je mobilizirana; če te je volja, marširamo takoj.“
To rekši je pokazal z roko na četvorico, ki se je približala ob teh besedah.
Ivan ga je pogledal osuplo.
„Da, da,“ se je zasmejal Jurišič. „Ali si mislil, da pojdeva sama? Ne, dragi, tudi v Carigradu se ti lahko zgodi kaj macedonskega. Cim več nas je, tem bolje — da nas le ni preveč. Mnogo oči več vidi, več ušes sliši mnogo — več pesti več zmore, kadar pride do tega. Plen, ki ga hočeva iztrgati Švabu, nama je predragocen“, je dodal z rahlim drhtljajem v blagodonečem glasu.
Ivan je stopil k Dušanovim tovarišem ter jim po vrsti stisnil roke, dočim je Jurišič predstavljal:
„Jova poznaš, saj te je spremil. Vrl junak je! Ta, Marko Nedeljkovič, je njegov rojak Šumadinec — eden najboljših četnikov, kar jih je podpisanih na turških glavah; divji Marko mu pravimo zaradi kosmate brade. To je moj bratranec Mihajlo Jankovič, ki študira pravo in ne obrača puške nič slabše od paragrafov; in to je moj brat Miloš, naš Benjamin. Mlad je mož — pravkar je dovršil gimnazijo — toda drzen in premeten kakor star junak, in komaj čaka prilike, da se izkaže. Ri mi dal miru, dokler mu nisem obljubil, -da pojde z nami. Da veš: tvoja povest je znana vsem; zdaj povej samo, če prinašaš kaj važnih novic.“
Ivan je sedel ter poročal v kratkih besedah dogodke, ki so znani bralcu iz prejšnjega poglavja.
„Ali si našel med tem kako sled?“ je prašal prijatelja nazadnje; njegove oči so obstale v tesnobnem pričakovanju na Dušanovem obrazu.
„Nobene; dognal sem le, da Schrattena dobro poznajo tudi v našem mestu — četudi ne najboljši krogi — in to, da segajo njegove zveze res do Zlatega roga. Verjetno je po tem takem — ali bolje, niti dvoma ni, da nas privede v Carigradu ta ali ona pot na njegovo sled.“
„Kakšne zveze ima lump tu pri nas?“ je dejal Ivan z glasom, drhtečim od zaničevanja.
„ Takšne, ki si jih lahko misliš. Srbske oblasti, 80 mu stopile že parkrat na prste, m moz je zdaj sploh iztiran iz Srbije. Izvedeli smo, da je bil tisti dan zares na zemunskem in na belgrajskem kolodvoru, v družbi mlade dame — tvoje sestre Jerice . . .“
„Kako da ga niso prijeli, če je iztiran?“
„Počakaj; tu se začenja drugo poglavje. Prvič je bil obrit — spoznal ga je samo eden; a drugič je prišla policija na sled stvarem, ki jo tako zanimajo, da je sklenila, ne ovirati ga, če bi se mu vseeno še stožilo po belgrajskih tleh. Von Schratten je namreč znanec nekega Krastiča, prodane kreature, ki je izginila odtod, ko je pomagala izvestnim ljudem ponarediti
tajne dokumente po nalogu tuje države. Da so to vedeli prej, bi ga sploh ne bili iztirali; tako pa je vsaj umevno, da se naša policija ne bi branila, dobiti tička bliže pred oči, in da je beležka o njegovem iztiranju izginila nekega dne iz policijskih aktov.“
„Pa kakšne so bile njegove zveze s Krastičem?“
„Vrag me vzemi, ako vem kaj pravega. Ali je Schratten pomagal Krastiču vohuniti in ponarejati, ali pa Krastič Schrattenu trgovati — s pomočjo visokih zvez, saj veš — in morda še kakih priporočilnih pisem . . . Eno je naravnejše od drugega, in prej ko ne —“
„Prej ko ne je oboje resnica, hahaha!“ se je zasmejal Ivan s kratkim, bridkim smehom.
„Za naju dva bi bilo res najboljše,“ je zatrdil Dušan važno. „Govoril sem z iz-vestnimi gospodi in s tem in onim zaupnikom naše tajne organizacije; pazili bodo na vso vrlo družbo, in ravno na teh krivih potih mora srečati Schratten prej ali slej roko, ki ga prime za vrat.“
„Prej ali slej!“ je vzkliknil Ivan v trenotnem^razburjenju. „Ta je lepa! Prej ali slej! Čez mesec dni ali čez dva meseca — morda pa tudi že jutri — z eno besedo, prej ali slej bo prepozno za naju dva! Prej ali slej bo Jerica izgubljena, in
nikdar več se ne bo dalo popraviti — nikdar več . .
V nemem obupu se je udaril naš rojak z rokami po čelu.
Dušan pa mu je položil roko na ramo in mu pogledal resno v oči.
„Ne, ne, dragi moj,“ je izpregovoril s trdnim glasom, „tvoj strah je upravičen samo, če pojdeš s tem plašnim srcem na pot. Ali mari ne čutiš, da vera in volja
kajbico, kjer zapira švabski lopov svoj plen. Pač pa sem napravil poizkus, ki se utegne obnesti izborno; da, ako me nadeja ne vara popolnoma, morava imeti jutri v roki zanesljivo znamenje — kakršno koli — ki nama pokaže sled zveri, ali celo sam brlog, v katerem se skriva . . . Stvar je tako tajinslvena, da mi je ljubše, če ne vprašuješ; toda kolnem se ti — tukaj je nit, od katere zavisi ves uspeh najine namere..
Jurišičev oče je bil trgovec — eden naj večjih in najpremožnejših v svojih dneh. Toda pobrala ga je smrtonosna pljučnica, ko je tekal Dušan še v kratkih Mačicah, Miloš v krilcu, Ljubica pa sfe je stiskala v materinem naročju kot nežno, od vseh negovano dojenče. In vrla mati, dobro vedoča, da ne more skrbeti za trgovino in 1 za vzgojo svojih ljubljencev v enaki meri, je po tem bridkem udarcu rajša prepustila
Bivša turška zdaj srbska vojašnica v Skoplju.
premakneta goro, če je treba? Treba je samo hoteti, verovati v uspeh z vso strastjo in vso skalno zavestjo svoje moči — pa se ti uklone sovražna usoda, tudi če bi igrali za njo na drugem koncu sveta. In pamet sama ti pravi, da se bojiš brez povoda. Von Schratten je trgovec — on se ni in se ne bo doteknil blaga; s tem bi mu vzel polovico cene. Ker bo pa tudi gledal, da ga speča čim najbolj drago, stavim glavo, da se šele ozira, komu bi ga ponudil. Jerici ne preti nevarnost ne danes in ne jutri, niti najbližje dni. Ti misli samo to, kar si ponavljam jaz vsako uro in vsako minuto: jaz hočem, da počakaš, usoda, dokler ne pridem in se ne pomerim s tabo, oko v očesu!“
Rdečica je oblila Ivanovo lice; kaj dobro je slišal v prijateljevih besedah očitek malodušja.
„Prav imaš, Dušan,“ je odgovoril in mu stisnil roko.
„Oprosti mi ta napad obupa. Pri nas doma živimo mirno in leno, kakor živina v gospodarjevem jarmu; v našem življenju je premalo ostre borbe, premalo nevarnosti in - premalo zmag; zato ne znamo ceniti lastne moči. A bodi prepričan, tega se naučim tu doli — od vas... In ko se vrnem med naše planine, prinesem našim ljudem novo evangelije s seboj!“
„To so moške besede,“ je zaklicalDušan veselo, „in v redne čaše negotinca!
Tako mi ugajaš Ivan! Saj si junak od mejdana, samo zavedi se tega, da si. In zdaj ko se ti je vrnila boljša volja, ubogaj me in sprejmi moj načrt. Preloživa odhod do jutri — bodi brez skrbi: kar sem ti rekel prej, je kakor pribito! Pojdiva k nam domov, da se odpočiješ in pokrepčaš, in date seznanim s svojo sestro Ljubico, ki se zanima tako živo za usodo tvoje sestre. Na glas je jokala, ko sem ji pravil njeno povest . . .“
„A vendar — mudi se!“ je oporekel Ivan.
„Poslušaj me. Ako odidemo takoj in dospemo jutri v Carigrad, se itak ne bi vedeli kam obrniti. Nihče nas ne bo čakal na kolodvoru in nas zapeljal naravnost pred
Bitolj, ki je sedaj v srbskih rokah. Upravitelj Bitolja je znani srbski pisatelj Branislav Mušič.
dobičkanosni posel oddaljenemu sorodniku, sama pa je živela z otroci v tem tihem solnčnem domku z obrestmi gotovine, ki jo je bil zapustil ranjki mož — živela edinemu namenu, vzgojiti iz svojih malčkov dva vrla Srba in dobro, zvesto Srbkinjo-Tudi ona je čakala gosta z nestrpnostjo; kogar je ljubil njen Dušan, njen Miloš ali njena Ljubica, je bil drag tudi njej kakor lastna kri. Komaj sta stopila v vežo, že so prihiteli iz sobe nagli ženski koraki; pred našima znancema je stala žena visoke, krepke postave in že nekoliko osivelih las. Toda njene oči so zrle tako sveže in dobrotno, in z mladostne blagozvočnostjo je zaklical njen prijetni glas:
„Dobrodošli v naši hiši!“
Dušan pa je rekel prijatelju z glasom obožavajočega spoštovanja:
„To je moja majka . . .“
Cela pesem otroške ljubezni je bila v teh besedah! In malo je manjkalo, da se ni vzdramila v Ivanovem srcu zavist, ko je pomislil:
„Moja spi že zdavnaj v grobu ... In ravno zdaj bi bila blaženost vedeti, da bije zame gorko materinsko srce.!“
Takrat pa je pogledala preko majkine rame črnolasa dekliška glavica s črnimi, globokimi očesci sredi obrazka, milega in izrazitega obenem — obrazka, kakršne imajo devojke tam doli na našem jugu. Kako lahko je vzljubiti te obrazke, kako težko — pozabiti jih!
Jedva je pokukala glavica na gosta, že se je skrila; čeveljčki so zacepetali drobno kdovekam v temen kot. Ivanu pa je bilo, kakor da je zasijala pred njegovimi očmi skrivnostna lučka in se skrila nagajivo, vabeča ga za seboj. Rdečica, ki je ni bil vajen, mu je rahlo pobarvala lice, in mahoma je začutil, da se spušča nanj s teh sten in teh ljudi neviden, čaroben plašč in mu odeva dušo s prešinjajočo gorkoto,]
„Ljubica! Ej, Ljubica!“ je zaklicala Jurišička. „Najprej je bila tako radovedna
—	skoraj nestrpnejša od Dušana samega,“ je dodala z dobrohotno hudomušnim usme-vom, ki je presenetil našega prijatelja, „zdaj pa nori, o, Bože mili ... To vam je vrtoglavka — ali kaj hočemo, s sedemnajstimi leti tudi mi nismo bili drugačni! A zdaj stopita noter — in prav jiaglo, da?
—	obed je takorekoč na mizi. Čakali smo samo še vaju!“
Tako prijazno je bilo v svetli sobi, za belo pogrnjeno mizo, kamor je posadila Ivana Jurišiceva majka in mu sedla nas-
Poslovila sta se torej od novih Ivanovih tovarišev, ki so z zanimanjem poslušali njun razgovor, dočim sta Sumadinca snažila samokrese — mnogo obetajoče znamenje bodočih doživljajev.
V.
Vera, upanje — ljubezen.
Jurišičeva hiša je ležala na južni strani mesta, obrobljena s prijaznim vrtom; tu-intam je že zlatila jesen košato drevje,*,in rano odpadli listi so pokrivali lopico Ma koncu vrta kakor s cekini.
„Tu je naš dom,“ je dejal Dušan Ivanu, ko sta stopila na prag. „Ni nas veliko: majka, Ljubica, Miloš in jaz — ti pa boš peti med nami, kadar koli prideš pod našo streho.“
Priprava za obračanje not.
/_Srba je težko pripraviti do tega, da bi gradil tiste velike kasarne, ki so tako neprijetno značilne za večino zapadnih mest; on ljubi lastno ognjišče, in kadar zida hišo, jo zida sebi in svojcem. Tudi hiša Jurišićevih je bila neveliko poslopje skromne, prikupljive zunanjosti; kakor hitro pa si stopil vanjo, si spoznal, da biva pod njenim krovom imovitost in blagostanje.
prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi
pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene!
proti. Mladi mož bi se bil začudil, ako bi mu kdo rekel v tem trenotku: Tu nisi doma! . . .
Blage majkine oči so se uprle materinsko v našega rojaka.
„Dušan mi vas je popisal tako natanko, da sem vas videla v duhu, z zaprtimi očmi. Že predlani ni mogel prehvaliti počitnic, ki jih je preživel pri vas,“ je iz-pregovorila počasi in premišljeno, kakor da bi tehtala vsako besedo. „In vaša sedanja nesreča — poznam jo vso, gospod Javornik, moj sin mi je povedal to žalostno povest. Ne pripovedujte ničesar, nič ne pojasnjujte; vsi vemo, da boli človeka srce, ko razkriva drugim takšne rane. Iz dna srca čutim z vami, in kakor je draga vsaki materi skrb za glavo svoje dece — rada ju pustim z vami, saj gre za dobro delo, za čast in poštenje neizkušene, nedolžne, dobre deklice . . .“
Cisto slučajno je ušel majki pri teh besedah pogled na komodo poleg mize; fotografija je stala tam med dvema vazama majhna fotografija v pozlačenem okvirju.
Ivanove oči so sledile temu pogledu, in ko je zapazil fotografijo, se mu je iztrgal vzklik presenečenja.
Preden se je zavedel, kaj dela, je skočil mladi mož pokoncu in segel s tresočo roko po sličici.
„Jerica!“ je zaklical. „Kako je prišla... njena slika semkaj?“
Dušan je stopil k njemu; rdeč je bil v obraz, in poznalo se mu je, da ni v majhni zadregi. Toda kmalu je bil spet gospodar nad seboj.
»To je sila enostavno,“ je dejal osuplemu prijatelju. „Ali je nisi nič pogrešal ? Ugajala mi je vse tiste tedne, ko sem bil pri vas na Gorenjskem, in kar gorel sem nestrpnosti, da se seznanim z živim izvir-
Ni ga nadomestila
za dojenje pri materinih prsih. Zadostno in neutrudljivo dojenje omogoči vsaki materi „GALEGOL“. Vpliva ugodno na množino in kakovost mleka. Mleko se pomnoži za do 50 o/o. Dojenčki pridobivajo pravilno na teži in se izvrstno razvijajo. — Ima prijeten okus, Se rad topi v ▼seh tekočinah in zadošča ena pušica za 20 dni.
Cena 3 K
Ner^oÄ
po.ppšti proti vposlatvi k 3-70 ena pušica, K b'72 dve pusici, K 9 72 tri pušice, K 12-— štiri pušice.
Sukneno blago
za moške obleke se kupi najbolje pri
R. Miklauc
v Ljubljani.
Velika izbira. Zanesljive cene. Na zahtevo se tudi izdelovanje oblek preskrbi.
Prilika za nakup!
30.000 par. vis. čevljev na zalego!
3 pari	K 14-75
po podobi, iz samega najboljšega usnja, z dobrimi vzvun štrlečimi
SnnXi,m' P°dPlati Ker je bilo teh
3UU00 parov čevljev namenjenih za naikanske države, so mi zaostali za-radi vojne Prodajam jih zaraditega pod izdelovalno ceno 3 pare moš- < n .A'i1 genskih čevljev na zalego n ““Jri°lj5.®ga usnja vsake številke rn~nellko5l1 za le K 14-75. Za na-rocbo zadostuje napoved številke ah mere v centimetrih Razpošilja po povzetju Prva krščanska iz-,
vozna hiša za čevlje	{---- -_________
frttne u m a n n, Dunaj II., Aloisgasse
estiti naročnike prosimo vljudno, da nas dalje pripo
nikom te nepopolne slike. Žal, da zaman — saj veš, da tvoje sestre ves čas ni bilo domov. Kajpak — tebi nisem povedal svoje želje, ker si me imel takrat na tihem za lahkomiselnega človeka, in tudi zato ne, ker sva imela preveč drugega posla. Vseeno, stvar mi ni dala miru, in ko sem se vrnil v Belgrad, sem našel fotografijo v svoji listnici — vede. ali ne vede, to je postranska reč!“
In veseli fant se je nasmejal tako odkritosrčno, da je Ivan mahoma razumel vse.
,,Pa vendar“, je odgovoril, čudeč se še vedno, ,,moral bi mi bil povedati . . . Vsaj enkrat bi mi bil omenil: ne, nisem te imel za lehkomiselnega človeka — in morda bi zdaj ne bilo tako! . . .“
„Ne bodi hud!“ je vzkliknil Dušan. „Pomisli, da je nisem niti poznal; kdo bi zameril, če sem se hotel pozneje pregovoriti, da je bil samo počitniški sen saj veš, kako idealna so bila moja razpoloženja tam gori v vaših krasnih gorah...“ /„Človek spozna svojo ljubezen šele takrlt, kadar je ljubljeno bitje v nesreči!“ se je oglasila zdajci Dušanova mati.
„Kaj — gospa, vi veste —?“ je vzkliknil Ivan, ki še ni bil čisto premagal svojega začudenja.
„Kako ne bi vedela?“
Majka je pogledala našega znanca z velikimi očmi, kakor da ga ne razume dobro.
„Majka je moja najboljša prijateljica in izpovednica v vseh rečeh,“ je rekel Dušan tisti trenotek. „Odkar govorim, še nisem čutil nobene radosti niti bolečine, za katero ne bi vedela moja mati . . .“
„In tudi zdaj se ne hudujete nanj ? Moja sestra vam je vendar tujka — ne poznate je, in . . .“
„Kogar pozna Dušan, tistega poznam tudi jaz,“ ga je prekinila plemenita žena.
„In ne hudujem se — narobe!“ je dodala z otožno srečnim smehljajem na ustnicah. „Moj sin je vrla duša, in človek, ki ga vzljubi on, mora biti dober človek. Ne hudujem se, marveč blagoslavljam . . . Kaj pa ostane nam ubogim maj kam na stare' dni, ako ne to, da želimo srečo svojih otrok? In kakor vroče sem jo želela vselej jaz in jo bom želela, dokler mi bije srce, je čisto nemogoče, da bi Dušanu ne bilo v srečo, kar stori po glasu svojega srca . . .“
Ivanu se je stresla duša: takšnih besed še ni bil slišal iz ženskih ust. Ni se mogel premagati; prijel je ženo za roko in jo poljubil z globokim, ganjenim spoštovanjem, kakor bi poljubil človek roko svetnice.
„Če vama morejo izprositi srečo želje matere in sestre, se vrneta kmalu zdrava in srečna!“ se je začul za Ivanovim hrbtom čist, zvonek glas. „Noben hip ne bo minil, ne da bi bila najina misel pri vaju!“]
Ivan se je ozrl, in sladka zona ga je oblila.
Ljubica se je bila vrnila iz svojega skrivališča; zdaj mu je zrla jasno in ganjeno v oči, iztezaj e mu roko v pozdrav.
Iznova je zardel, ko se je doteknil drobnih prstkov in objel s pogledom njeno mlado, vitko postavo. Beseda mu ni hotela prav z jezika: prvikrat v svojem življenju je okušal zadrego, čutiti se trepetaje v čaru nedotaknjenega ženskega bitja. Nato je izdavil iz grla navaden kompliment; zavedel se je nerodnosti :— pogledal Ljubico in zapazil šele zdaj, da drži še vedno njeno roko v svoji.
Njiju oči so se srečale; Ljubičina glava je za temnela kakor mak ...
Majka je bila odhitela v kuhinjo.
Dušan je postavljal ves zamišljen fotografijo na prejšnje mesto.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
I. ZAMLJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in teiov. čevljev.
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki Iranko.
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
Ijilljaiia, Sf. Petra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno ::	leto.	::
giilHIIIilillliiiiiiiiiiliillliiiiliiiiilmiiiiiiiüiiiiHliitiiliiililittlHHIIIIIiüliy
g Čuvajte se peg! |
Vaše obličje
:[j bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. §j jjj Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, [ji j!: sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- [[[ j:: dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- jjj j:! dicca balsamin“. Steklenica K 2 50. Rationell jjj bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po
enkratni rabi.	E=
jjj =±= Neprijetne dlačice = jjj
Üe z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-Ie; lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- =1; ÜE ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2"5u jjj
Bujno polnost-krasno 1 — oprsje = §
EE: doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, eee j= Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- eh EH znatni dopisi zdravnikov in dam so na raz- =e EH polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino =e EH krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- =e EH klenice univerzalnega sredstva Et - Admille eh EH z navodilom 5 K. K temu posebni kremni jjj	izvleček „Vladicco“. K 2-—.	jjj
jjj Nikako izpadanje las, nikake luskine! EH
jjj	Poarine lasna mast	jjl
EH oživlja in krepi lasne korenine tako, da se EH Hi lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Hi rjj Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. = H: f izdaja in razpošilja edino ord. kosmetični Hj H:	laboratorij	jjj
jjj W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. jjj
jij	Tisoč in tisoč priznanj in zahval.	Hi
EH (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba jjj E:E in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov EH jjj	se jamči.	jjj
Lastna delavnica za popravila. in vsakršna nova dela.
= Obnovite naročnino!
Pozor!
Pozor!
,Kavarna CENTRAL6
Ljubljana.
Vsak
dan
KONCERT
! ! Vso noč odprta. !!
Vsak mesec drugi umetniki. Vstop prost. Točna postrežba z najfinejšimi pijačami.
Z velespoštovanjem
Štefan Mihelič, kavarnar.
„Oprostiti morate, gospodična,“ je iz-pregovoril naposled naš prijatelj z velikim naporom. „Vse se mi vrti v glavi od te skrbi. Kdor še ni nikdar izgubil, niti ne ve, kaj pomeni, imeti ljubljeno sestrico.. .“
Dušan se je ozrl ter objel Ljubico z božajočim pogledom. Ivan je čital v njegovih očeh: Naj mi jo kdo poizkusi vzeti!... In zabolelo ga je v srcu, kakor da si je že sam želi.
„K mizi, otroci!“ je zaklicala gospa Jurišićeva, ki se je bila vrnila iz kuhinjskega svetišča.
Ves čas obeda je vodila razgovor Ljubica, ki se je po prvotni zadregi prelestno razčebljala. In njene besede so bile tako umne in prijetne, razodevale so kljub mladosti tolikšno naobrazbo duha, da se je Ivan začudil:
„Odkod veste vse to, gospodična? Saj govorite kakor mala doktorica?“
Dekličino oko se je zasvetilo v mladostni hvaležnosti.
„0,“ je dejala, „v Belgradu imamo prav dobre šole! In tudi doma se najde poleg gospodinjstva večkrat prosta urica, da vzame človek knjigo v roko . . . Sicer se pa gotovo šalite; jaz mislim, da sem še zelo, zelo nevedna . . .“
Sramežljivo je povesila glavo.
„Ne recite tega, gospodična!“ je vzkliknil Ivan skoraj ogorčeno. In zareklo se mu je: „Takšnih deklet, kakor ste vi, sploh ni pri nas . . .“
„Ali boš!“ mu je zagrozil Dušan z usmevom. „Toda res je, kar je res: za tisoč švabskih gosk ne bi dal niti enega srbskega dekleta — ali slovenskega . . . saj to je vse eno!“’_
Ljubica je nalila vino; Ivan je komaj opazil, da se ji je stresla roka pri njegovem kozarcu. Toda prestregel je gorko iskro njenih oči; z navdušenjem je dvignil kupico in zaklical:
„Bog daj našemu narodu, kar gazživi od Korotana do Macedonije, obilo takšnih mater in sestra, da učakamo enkrat vsi skupaj zlati dan svobode!“
„In osvete!“ je dejal Dušan ter izpil do dna, sledeč njegovemu zgledu.
Mala Ljubica pa je dodala v svojem srcu tiho in plašno, zardevša nad mislijo, ki jo je prešinila kakor blisk:
„In združitve . . .“
„In sreče,“ je zaključila mati s svečanim glasom, kakor da bi blagoslavljala z očmi vso mlado trojico!
Takrat pa je nastal pred hišo hrup moških glasov in korakov. Nekdo je planil v vežo in zakričal na vse grlo:
„Imamo ga! Švaba je naš! Ivan, Dušan, Ljubica, majka . . .“
V sobo je treščil Miloš kakor bomba, smejoč se z vsem svojim brezbradim obrazom, ter vrgel pred Dušana zapečateno pismo.
Dušan se je ozrl zmagoslavno na našega prijatelja, kakor bi mu hotel reči:
„Ali ti nisem pravil?“
Z vročičnim razburjenjem je raztrgal ovoj.
Ivan je odrevenel od napetega pričakovanja.
Mati in Ljubica sta sedeli s sklenjenimi rokami in zrli nepremično na sina. Tudi Miloš je bil umolknil.
Mrtvaška tišina je zavladala za tre-notek v prijazni sobici.
(Dalje )
«J*™.,.., ... u—...... .... ... .......
Agitirajte in pošljite naročnino!
3BBBBaaBB3iSi3HBBaMa»naiLi
E
e
H
zaromanv„Vburjiin viharju“ se dobe v vseh barvah pri
Platn ce
A.Feld-dein, loii g v-zmci rLjub jan Radeckega cesta št. 12.
a si sa ta a a a a B sa a «-i
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli.
Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Drganc, primar. 1. kir. odd. dež. bolnice.
Pozor gostilničarji in trgovci!
Imam še veliko dobrega vina za prodati, in tudi čebule po nizkih cenah. Kdor potrebuje vino ali čebulo, naj se oglasi pri JAKOBU KLEMENČIČU, posestniku v Mezgovcih, pri Moškanjcih.
Krojač Ivätl MagdiĆ se je preselil na Dunajsko c. št. 20.
i	____i.	-___•	__ ________ i __
1E-JEVA
moka za otroke
NESTLE
I ”	— moka;
Popolna hrana za dojenčke, otroke in boinike na želodcu.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestlš, Dunaj L, Biberstrasse 82.
E ii trenutek
zadostuje, pa se prepričate o moji posebno ceni ponudbi:
Velblodovina imit.: posteljni koci 1 kg težki	...	le	K	2 50
Volneni koci. zeleni z robom 1 kg težki............le	K	31 *—
Maršalski koci, prst debeli 21/4 kg težki . .	. . .	le	K	5*40
Volneni koci, zeleni, prst debeli 21/4 kg težki	...	le	K	6-—
Angleški čisto volneni, ostanki 2 m dolgi..........le	K	5 80
Pepita, ostanki, 5 m dolgi . .........................le	K	6-45
Čeviot, ostanki 41/2 m dolgi • • .....................le	K	8 95
Atlasast barhent, ostanki 6 m dolgi................le	K	5 90
Tkanine ostanki, izvrstni 10 m dolgi ......	le	K	.515
Sifon, ostanki, izvrstni 10 m dolgi................le	K	51—
Delen, ostanki, pralni 6 m dolgi...................le	K	3 80
Rips, ostanki, pralni 6'/2m dolgi.....................le	K	5‘80
3 sortirani barhenti, ostanki 21/2 m dolgi . .	. . ,	le	K	7-15
20 m ostankov pralnih barhentov in pralnega	blaga .	le	K	9'90
Presenečen
je vsak gospod, ki naroči vsaj 3 m ostankov blaga za K 7 60 ali najboljše ostanke le za K 10-—.
Razpošilja se po povzetju za višje zneske nego K 20’— franko Nikakršen riziko. Za blago, ki ne ugaja, denar nazaj.
Razpošiljalno podjetje Rudolf Lichtner, Leitmeritz 26.
Zahtevajte ilustrovani cenik zastonj in franko, ta vsebuje štiri dragocene brezplačne premije
Književnost.
Vojska na Balkanu. Deveti sešitek, ki je ravnokar izšel nam živahno popisuje konec bitke pri Lo-zengradu in začetek bitke pri Ljule-Burg su. katera je za vselej zapečatila usodo evropske Turčije. Tu imamo pred seboj vso zgodvino teh važnih bojev sestavljeno pregledno in v prijetni zvezi. Mnoge krasne slike ter zanesljivi in temeljiti sestavki pisateljev^ so zagotovili temu lepemu delu trajno privlačno meč in zgodovinsko, pa tudi zabavno, poučno pripovedno vrednost.
Gospodarstvo. Izšla je v žepni obliki brošura „Strassers Taschenbuch der Wiener Börse,“ II. letnik 1913. Cena 80 vin. Knjižica podaje pregled čez vse vrednostne papirje ter navaja pri vsakem najnižjo in najvišjo vrednost zadnjih štirih let Vsebuje tudi vse važnejše podatke o kapitalu, obrestih, amortizaciji itd. ter zadnjih 9 dividend akcijskih družb.
Si roj z» opeko
s katerim se izdeluje zarezana strešna opeka in tudi zidna strojna opeka, goni se z roko, dobi se po nizki ceni pri Fr. Kolar v Logarovcih pošta: Križevci pri Ljutomeru, Štajersko.
AvloiailiDa past!

Za podgane K 4’—, za miši K 2'40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči.
Ne zapuste nobenega smradu in se zopet same nastavijo.
Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na-tisoče ščurkov v eni noči, ä K 2 40. Povsod najb uspeh. Pošilja po povzetju Franc H u m a n n, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisgasse 3. — Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446
Najmodernejša lasna dela se izdelujejo v frizerskem salonu
And. Rojic
Trst, Acquedotto 20.
Naročila izven Trsta po vzorcu so točna, gotova in po zmernih cenah.
I L. Popper čevlji
|H za gospode in gospe so nogam Dl	najbolj priležni, lični in najboljše
IH	kakovosti. Naprodaj samo pri
I Juliji Štor, Ljubljana
l|l Prešernova ulica št. 5.
III Goysserski čevlji za turiste, higijenični II! čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. Ü	12-50 K cena 16-50 K.
\m

KMETSKA POSOJILNICA A 3/°/ LJUBLJANSKE OKOLICE
i r. z. z n. z.
v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po	/ T/ ~ brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklan: natt pol milijona.