w Naročnina Dnevna Izdajn za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdala celoleino v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vr.lo mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večjem g naroiilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka tn dnevo po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6(111 Rokopisi se nc vračalo, nefranhlrana pisma se ne sprelemalo ' Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Uprava le vKopltarlevl ul.šl.6 + Celcovnl račun: Cfultllana štev. 10.6S0 ln 10.349 za 1 nserale, Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Vunaf šl. 24.797 Rešnje TeSo Današnji dan slavi katoliška cerkev po vsem svetu svoj največji misterij. Resnica svetega Rešnjega Telesa je osrednja resnica naše vere, brez katere ni krščanskega življenja — ne posamezniku, ne družini, ne celemu krščanskemu občestvu. Ustanovitelj naše vere, sam Sin božji, je v onem brezsmrtnem poslovilnem govoru na zadnji večerji dal sam tej resnici najdovrše-nejšega izraza v besedah, ki so poznejše opredelitve in pojasnitve te skrivnosti v znanstveno točni in pesniško vzneseni obliki le njih bledi odsev. Jaz sem prava trta, vi ste mladike. Ostanite v meni, kakor mladika ostane v trti. Kakor mladika ne more roditi sadu sama iz sebe, ako ne ostane v trti, tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Kdor v meni ostane, in jaz v njem, on rodi veliko sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Katera mladika pa misli, da more roditi iz sebe, in ne ostane v meni, ta bo usahnila in jo bodo vi-ničarji pobrali in vrgli v ogenj. Tiste pa, ki v meni ostanejo, bodo živele večno življenje, eno in isto mistično življenje z menoj v Bogu, božje življenje. To življenje je v popolni ljubezni. Kakor Oče mene ljubi, tako jaz ljubim vas, vi pa se ljubite med seboj. To je tista ljubezen, po kateri niste več hlapci, ampak moji bratje, prijatelji božji, drugi sinovi božji i bratje mea seboj. Jr. je so se poznali med seboj po strogem, korektnem izpolnjevanju postave zaradi postave, Rimljani po nacionalnem, vse druge izključujočem državljanstvu, kristjani pa so zvezani med seboj po ljubezni, ki obsega vse stanove in narode, celo človečansko vesoljstvo. Oni niso samo državljani, nego i člani vseobsegajoče in večne države, cerkve! In Gospod je končal: Jaz grem k Očetu, a ostanem vseeno v vaši sredi; jaz grem, da umrem, toda živim iii bom živel do konca med vami — in je ustanovil zakrament svetega Rešnjega Telesa. Baš v našem času, ko se pod bleščečo, a tenko skorjo vnanje kulture rahljajo medsebojne vezi človeške družbe, je resnica Svete Evharistije edina odrešilna resnica človeštva. Kristus je v Rešnjem Telesu med nami resnično pričujoč in oni, ki ga uživajo, sprejmo vase kal njegovega večnega božanstvenega življenja. V evharističnem sprejemanju Krista je obistinjen največji čudež stvarstva, da kdor veruje vanj, bo živel, čeprav umrje, in kdorkoli živi in vanj veruje, ne bo umrl vekomaj. Uživajoč nestrohljivo, proslavljeno, poveličano telo Kristusovo, se i naša telesa preobražajo, poveličujejo in pripravljajo za neumrjočnost v družbi z dušo, ki hrepeni po svojem drugu iz trohnečega in minljivega življenja na svetu. Evharistija je jamstvo, da ne bomo umrli, da bomo tudi po telesu premagali smrt in da se bo po Apostolovi besedi preobrazilo tudi ostalo stvarstvo, ki je po kruhu in vinu, svojih najplemenitejših sadovih, predstavljeno v svetem Rešnjem Telesu. Po evharističnih darovih postanemo šele na najdovršenejši način udje Kristusovega mističnega telesa, živi udje cerkve, vsi, živi in mrtvi, ki vstanejo od smrti, starši in sinovi, pokoljenje za pokoljenjem, ne samo posamezniki, ampak i celi narodi, ki bodo tudi v Kristu živeli večno življenje, kajti njegova milost ne uničuje, ampak dopolnjuje, povišuje in poveličuje naravo. In v času, ko se obračajo naše misli na vzhod, da bi se zedinilo vse krščanstvo v spas celega človeštva, se na radostni dan svetega Rešnjega Telesa spominjamo, kako nas z vzhodnimi kristjani najbolj druži baš zakrament Evharistije. Solovjev, Homjakov, Arseniev nam pričajo, kako je Evharistija — misterij zmage nad počelom trohnobe, minljivosti iu greha v telesni in telesno-duhovni naravi — tudi na vzhodu v njega asketih bila vedno središče in žarišče verskega življenja; knez Trubeckoj nam je odkril, kako evliari-stična misel prežema in ozarjuje ono čudovito umetnost stare ruske ikone, ki je morda najvišja in najgloblja upodobitev krščanskega svetovnega nazora, iz istega duha rojena, ko umetnost katakomb iz prvih vekov krščanstva (umetnost, ki se med nami zopet oživlja): vsa poduhovljena, simbolična, dematerializi-rnna, pa vendar radostna, ne svetu sovražna, a svet dvigajoča v zarjo večne slave. Evharistija bo združila krščanstvo: če pravoslavni iz svoje evharistične tradicije in duha v sebi poglobe krščanstvo, mi pa v istem duhu po-krlstjanimo zopet sebe in družbo, socialne odnose med ljudmi, javno, politično življenje, tako da bomo res evharistična družba! In tedaj bomo pod očetovskim pastirstvom naslednika Prvoapostola, ki mu je evharističm Hi fim za deta, pač pa za obtožbe r Belgrad, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Poslanci KDK na čelu z Milanom Kostičem so danes vložili predlog obtožbe proti notranjemu ministru dr. Korošcu, ki jo je samostojno demokratsko časopisje že davno napovedalo. Tej obtožbi bo z ozirom na sklep Pribieovičevih in Ratličevih poslancev o obstrukciji sledilo še 15 obtožb proti raznim ministrom. Obtožbe imajo namen, onemogočiti v skupščini vsako delo. Po zakonu o ministrski odgovornosti se mora namreč vsaka obtožba postaviti v določenem roku na clnevni red in se na teh sejah ne sme razpravljati o nobeni drugi zadevi. Poleg teh obtožb so pričeli poslanci KDK bombardirati parlament z nujnimi predlogi za najrazličnejše drobnarije. Tudi ti predlogi imajo namen preprečiti delovanje parlamenta. S takim delovanjem KDK ne škoduje vladi, ampak ljudstvu. Zato se v vladni večini razpravlja o ukrepih, ki jih jc treba podvzeti v zaščito zdravega parlamentarizma, ker je jasno, da se večina ne bo dala terorizirati od manjšine. Kar se tiče same obtožnice proti notranjemu ministru, ni treba zgubljati veliko besed. V njej se notranji minister obtožuje, da je izdal odloke, s katerimi je preprečil protestne shode in demonstracije po celi državi, kar da je proti odredbam čl. 14., 127. in 142. ustave. Ne da bi upoštevali zunanjepolitične motive in ugodne učinke, ki so ga imeli v inozemstvu ti koraki, ki jih je vlada v poslednjem času podvzela, ugotavljajo vsi krogi, in to so ugotovili tudi ministri, ni obtožnica niti formalno niti pravno pravilno utemeljena. Demonstracije so se preprečile samo v nekaterih mestih, kjer so razni elementi hoteli uničevati imovino tujih in naših državljanov in hoteli napadati ljudi v stilu izgredov za časa vlade Pa.šič-Pribičcvič-Žerjat. Da je prepoved takšnih izgredov ne samo dovoljena in da ni protiustavna in protipravna, ampak da je naravnost dolžnost vseh činiteljev, ki so odgovorni za red in mir v državi, je jasno in razumljivo vsem. Samo Pribičevič in Radič imata posebne pravne pojme, po katerih bi morali morda notranji minister in njegovi organi razgrajajoče podpirati pri uničevanju tujega imetja in razbijanju glav mirnih državljanov. Preko obtožbe se lahko preide mirne duše. Radie in Pribičevič bosta dobila odgovor in lekcije. Javnost in politični krogi so notirali to obtožbo kot neresno, kakor je neresna politika obeh prijateljev Štefana in Svetozarja. Vsebina obtožnice se g?asi: »Predsedstvu narodne skupščine. Z ozirom na čl. 91. in 92. je podpisanim narodnim poslancem čast predložiti po predsedstvu nar. skupščine proti notranjemu ministru dr. Korošcu sledeč predlog obtožbe: Notranji minister je s svojimi odredbami velikim županom prepovedal javne shode in vse shode v zaprtih prostorih na vsem državnem ozemlju. Z istim odlokom je zapovedal, da se zaprejo vsi, ki bi organizirali protestne shode in demonstracije. Čl. 14. ustave je med temeljne državljanske pravice uvrstil pravico zborovanja. Za shode na odprtih prostorih predpisuje: »Shodi pod milim nebom se morajo prijaviti odgovornim oblastem najmanj 24 ur poprej.« Torej ustava ni pustila zakonodajalcu na voljo, da bi z zakonom uvedel sistem dovoljevanja za javna zborovanja po odgovornih oblasteh, državni organi nimajo pravice dovoljevati, ampak imajo pravico vzeti na znanje od sklicatelja, da se shod vrši. Po čl. 142. ustave prenehajo veljati vsi predpisi, v kolikor so v nasprotju z ustavo. Z ozirom na to so vsi zakoni, ki so veljali na ozemlju kraljevine o zborovanjih, kolikor so bili v nasprotju z navedenim čl. 14. ustave, zgubili svojo veljavo, moč z dnem, ko je stopila ustava v veljavo. Čl. 127. ustave izrečno predpisuje, da se lahko suspendira ali ukine pravica združevanja ali zborovanj z zakonom, toda ne samo to, ustava izre'no predpisuje, kateri so.ti slučaji, v katerih se sme pravica zborovanja samo z zakonom ukiniti. Obtoženi notranji minister torej nc samo, da je v nasprotju z ustavnimi predpisi prepovedal shode, marveč jih je prepovedal, nc da bi bil izpolnil navedene pogoje, ki so z ustavo določeni, da sc lahko zborovanja prepovedo samo z zakonom. Z zgoraj navedenim je brez dvoma dokazano, da je obtoženi minister zagrešil dejanje, ki vsebuje vse sestavine pojma zločina po § 1. zakona o ministrski odgovornosti v zvezi s čl. 14., 127. ustave. Z ozirom na navedeno je podpisanim čast predlagati, da se proti obtoženemu ministru uvede kazensko postopanje po predpisih zakona o ministrski odgovornosti. V Belgradu, 6. junija 1928. Milan Kostič in tovariši.« enotnost stra r Belgrad, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Na poziv Ljube Davidoviča se je danes vršil sestanek vseh demokratskih ministrov in uglednih članov DS. Na tem sestanku se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem narodne skupščine. Poleg tega se je govorilo tudi o najnovejši akciji zagrebških demokratov, ki so imeli nedavno sestanek, na katerem so v posebni resoluciji med drugim stavili zahteve po spremembi ustave. Sklenilo se je, da se vprašanje teh zahtev hrvatskih demokratov postavi pred glavni odbor, ker je to notranja strankarska zadeva. Poleg tega se je sklenilo, da se z vsemi parlamentarnimi sredstvi — tu se misli tudi na čimprejšnjo spremembo poslovnika — onemogoči tehnična obstrukcija opozicijo. Poslanski klub DS smatra to kot borbo za parlamentarizem. Zato bo DS-klub stavil tozadevne predloge, da se terorizem manjšine onemogoči. O seji je samo Milan Grol dal časnikarjem izjavo, da je zadeva hrvatskih demokra- tov zadeva glavnega odbora. Njihova zahteva, je dejal Grol, ni ničesar novega. Vprašanje o samoupravah je temeljno vprašanje DS. O spremembi ustave se je govorilo na zadnjem zagrebškem zboru 1. 1922. Ta akcija ni nikako strašilo. O akciji hrvatskih demokratov je dejal Ivan Ribar, ki je prisostvoval temu sestanku v Zagrebu, sledeče: »Nezadovoljstvo je povsod. Jaz sem vplival ua to, da nihče ne bi izstopil iz DS. Razmere so težavne, kakor povsod. Mislim, da se bo vse dobro dokončalo. Vsi govorniki v Zagrebu so naglašali, da je treba varovati enotnost DS in izrekli zaupnico predsedniku Ljubi Davidoviču. Odločno so proti raznim frontam. Nasprotni so Radičevi in Pribičevičevi politiki. Prepričani so, da s tem sr.anki samo koristijo. DS je jugoslovanska in demokratska stranka. Dobro vedo vsi, da g. Davidovič z Radičem sploh ne more delati. Krivda za stanje na Hrvatskem pada na Pribičeviča in na Radič«. O v 1'aris, 6. jun. (Tel. Slov.) sMatln- objavlja intervju zunanjega ministra Marinkoviča o italijansko-jugoslovanskih odnošajih, v katerem Marinkovič naglaša, tla so nettunske pogodbe čisto tehnična stvar brez političnih problemov, s katerimi se urejujejo samo praktična vprašanja. Dr. Marinkovič je po temeljitem študiju vseli teh določb soglasno z vsem Kralj sam poveril vodstvo vesoljne cerkve, ena družina, iz kalere bo prišlo odrešenje ostalemu razklanemu, tavajočemu, v strašnih borbah vijočemu se človeštvu! 1'auge linguu gloriosi Corporis uiysterium! kabinetom in s kraljem prišel do nepreklicnega zaključka, da zahteva ratifikacijo, po kateri se bodo seveda medsebojni odnošaji bistveno olajšali in omogočila tudi obnova prijateljske pogodbe, tako/.vanega rimskega pakta. Narodna skupščina se bo o tem izjavila v najkrajšem času. Ne gre za kapitulacijo, v Praga, 6. junija. (Tel. Slov.) Na redna Politika«; piše glede poravnave ilulijansko-jug^slovanskega konflikta, da pri tem ne gre za kapitulacijo, temveč za to, da se omogoči začetek prijateljskega razmerja Jugoslavije s sosedno Italijo, s katero ima toliko skupnih interesov. Stvar l>i bila za jugoslovansko vlado le olajšana, čo bi bilo albansko vprašanje rešeno po Marinkovičem načelu: Balkan balkanskim narodom. S posojilom na dobri r Belgrad, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Po zanesljivih vesteh bo vlada v najkrajšem času najela začasno posojilo, ki bo znašalo 1 milijon funtov šterlingov (276,000.000 Din). To posojilo je smatrati kot nekak predujem za veliko inozemsko posojilo v Angliji. Danes sc je vrnil v Belgrad Kuzmanović, naš izvedenec za posojilo, ki je prišel iz Londona. Takoj po prihodu je obiskal min. predsednika Vukičeviča. Kakor smo zvedeli, je Kuzmanović obvestil Vukičeviča o poteku pogajanj za posojilo in o delu finančnega ministra Markoviča. Fin. minister dr. Bogdan Markovič se bo v 10 do 15 dneh vrnil v Belgrad. V vladnih krogih se zatrjuje, da potekajo pogajanja za najetje posojila zelo ugodno. ie mest č Zagreb, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Danes je bila v Zagrebu seja Zveze mest Jugoslavije v dvorani zagrebške mestne posvetovalnice. Zagrebški župan Heinzel je pozdravil goste in posebno poudarjal važnost mest za našo državo. Nato je tajnik prečital poročilo o delovanju začasnega odbora, kar so prisotni vzeli na znanje s posebnim odobravanjem. Blagajnik je poročal, da so dohodki za leto 1927-28 znašali okoli 70.000 dinarjev. Sklenilo se je, koliko članarino imajo plačati posamezna mesta, in sicer plačajo mesta pod 10.000 prebivalcev po 500 dinarjev na leto, druga mesta pa primerno več po številu prebivalstva, največ do 3000 dinarjev. Na predlog belgrajske-ga mestnega odbornika Krstelja je bilo sklenjeno, da bo sedež Zveze mest za prva tri leta v Zagrebu, predsednik Zveze pa za ta čas zagrebški župan Heinzel. V odbor so bili izvoljeni zastopniki mest: Ljubljane, Belgrada, Varaždina, Osijeka, Zemuna, Skoplja, Niša, Sarajeva, Mostarja, Cetinja, Pančeva, Novega Sada, Splita in Dubrovnika, v nadzorstvo zastopniki Karlovca, Maribora in Šabca, v razsodišče pa zastopniik Velikega Bečkereka, Bos. Novega in Trogira. Na koncu se je razpravljalo o zakonskem predlogu o samoupravi rmest in sklenilo, da se odpošlje ministrstvu za notranje stvari predstavka, s katero se zahteva, da se mesta izločijo iz ozemlja oblastnih samouprav in da postanejo popolnoma samostojna samoupravna telesa. h Belgrada r Belgrad, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Notranji minister g. dr. Anton Korošec je odobril, da občina Lehen pri Ribnici spremeni svoje ime v občino Lehen na Pohorju. Italijanski poslanik je danes izročil zunanjemu ministru g. dr. Marinkoviču odgovor italijanske vlade na našo noto. Italijanska vlada pravi v tem odgovoru, da smatra s to noto dogodke za poravnane. Obenem je italijanski poslanik izrazil svojo nado, da se bo prijateljstvo med obema državama učvrstilo in poglobilo. — Notranji minister dr. Anton Korošec je podelil državljanstvo kraljevine SHS sledečim osebam: Berbuč Gabrijela, učiteljica iz Srednje vasi; Pangos Viktor, mizar iz Št. Vida; Hier Ivan, drogerist iz Maribora; Godec Franc, trgovski pomočnik iz Maribora; Marinšek Anton, čevljar iz Slov. Bistrice; Suka Amadej, zasebni uradnik iz Ljubljane; šček Josip, kovač iz Ljubljane; Pavšič Rudolf, zasebni uradnik na Jesenicah; Rihtar Josip, zasebni uradnik iz Maribora; Kramar Jurij, posestnik iz Kovač; Marija Hofman iz Maribora; Placidus Born, duhovnik iz Maribora; Kuzmanič Srečko, čevljarski pomočnik iz Maribora; Knap Ivanka učiteljica iz Zumberaka. Poljski obisk v Belgradu. Danes jc prispela V Belgrad skupina poljskih profasorjev, industrijalcev in drugih. Prišli so v Jugoslavijo, da si ogledajo razna naša mesta. Dalje časa sc bodo mudili na morju. Habsburžani tožijo Varšava, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Prizivno sodišče v Katovicah ima v razpravi tožbe treh Habsburžanov: Friderika, Albrehta in Jožefa, da se jim povrne zaplenjena imovina. Habsburžane bo zastopal pred sodiščem predsednik zgornješlezijsltega deželnega zbora odvetnik Voluy, dalje lvovski advokati in nekaj ogrskih. Ali se bodo ogrski odvetniki dopustili, se bo šo odločilo. Prvo sodišče je sklenilo, da se zaplenjena posesiva ne povrnejo, ker so zapadla državi. Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrs(rce1'50Din . Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoglase ,»troqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'rr Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogty treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloženaznamka.Cek.računLjubljanalO^^.Tel.št.Z^-Zž. f I ¥ g i-V V ' Službe liceio НШЗ Čevljarski pomočnik mlad, išče dela pri kakem mojstru v mestu ali na deželi. - Naslov pove uprava lista pod št. 5182. тиш Snažilca pribora fBesteckputzer) mladega, pridnega lanta, išče Hotel Štrukelj. Vajenca ta mizarsko obrt sprejmem z vso oskrbo v hiši. ► Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5184, Mesarski pomočnik in vešč prekajevalec, dober, samostojen, dobi stalno službo. Plača po dogovoru; nastop takoj. -Naslov v oglasnem odd. »Slovenca« pod št, 4967. Hlapca h konjem starejšega, z dobrimi spričevali, išče hotel Štrukelj. Mesarija eventuelno s stanovanjem - v industrij, centru - na zelo prometnem kraju, se daje za dobo 10—15 let v najem, ako se plača najemnina za nekaj let naprej. Kup ni izključen. — Natančnejša pojasnila daje Marko Franc, Žerjav, p. Černa p. Prevaljah. Gostilno vzamem v najem in tudi na račun s t. jul. t. I. Cenj. ponudbe z označbo najemnine in kraja s prometom na naslov: Švec Franc, gostilničar, Kobilje, p. Dubrovnik. Landaver in polpokrito kočijo, prodam. - Poizve se Trnovski pristan 14, Ljubljana. II n? n ? Eli Ш11 Živega apna več vagonov, odda takoj Franc Maček, Dol. Logatec št 29. Cena po dogovoru. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Siiaini, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno (iksno nagrado« za gotovo količino srečk — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Znanja želi v svrho ženitve 40 letni mladenič. Samo preprosto kmečko in krščansko dekle, vajena gospodinjstva, stara 28—35 let. Na premoženje se ne ozira dosti. - Resna pisma z natančnim naslovom, če le mogoče s sliko, na upravo »Slov.« pod »Srečni junij.« Tajnost zajamčena. Drugo pismeno. Orehova jederca prodaja, dokler traja zaloga, kilogram po 24 Din, tvrdka PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu. Obvestilo Iščem iinansirja ali pa tihega družabnika za svoje podjetje v Beogradu. Potreben kapital do 500.000 Din, - Samo resne ponudbe poslati na administracijo »Slovenca« pod »Uspeh zagarantiran« št. 5162. Posestvo pri Ljubljani kupim takoj. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 283. Parcela Janez Pip Slavica Sušnik zaročena Ljubljana Sevnica 2. VI. 1928 Selitve v mestu in na deželo strokovno in najcenejše potom Slovenša transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3( Telefon št. 27IN Naš telelon 2059 zopet „ , , _ , . funkcijonira. - Pogačnik, vogalna, solnčna lega, trgovina s kurivom, Bo- . Pešč ,en '*ге.п' sc horičeva ulica št. 5. tako, proda. Naslov v upravi lista pod 5071. I Stanovanja Soba lepo opremljena, zračna, z elcktrič. razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora, sc odda s 16. junijem, h Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 5161. III Prodam psa čiste volčje pasme. Vprašati: Lovro Zatler, Vil-harjeva ccsta št. 2, Ljubljana. Salonska obleka za mladega gospoda, iz (inega blaga in malo nošena, se proda po zelo ugodni ceni. . Naslov v upravi Slov. pod št. 5115. Vina, 24 hI najfinejših vrst Silvanca, Veltlinca, Rizlinga — se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5151. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po ЦЧР" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Aleksandrovo, otok Krk Restaurant-Pension Kvarner Pension 50—55 Din dnevno. Izvrstna kuhinja, lepa lega. Obvestila K. Orlic, restavrater. Hrastove hlode deske in frize kupujem proti takojšnjemu plačilu IVAN ŠI»KA tonama parket in цагпа гад, Ljubljana, Metelkova ulici št. < Drua bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Živiusko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24. Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. Najlepšo drva Cebin, Ulollova ul. 1/2 9 Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno, ali ki so nam bili izraženi osebno ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, nenadomestljivega očeta, brata in svaka, gospoda Adalberta Poschl izrekamo tem potom vsem našo naiprisrčnejšo zahvalo. Obenem se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnega cvetja, in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadni poti. Sv. maša zadušnica za pokojnega se vrši v nedeljo dne 10. t. m. ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Globoko žalujoči ostali. KUPU|£M(1 7,lato, sre liro platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3'till, 'J srebrni kroni Din 7'20, Г> srebrnih kron Din 18"-. Prevzamemo tudi vse drugo kovine in plafaui" ajbolje. - Tovarna za loterje dragih kovin, Sn. StSka, Sv Jerneja cosla štev, « ШШ m Ш' Џ7 -' Ш: i Ш11 рШШ S Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane izgube naše nepozabne, drage soproge oziroma mame, tašče in stare mame, gospe Hermine de! Cott in za obilo poklonjeno krasno cvetje in vence, sc vsem naj-tepleje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 4. junija 1928, Žalujoči ostali. Gospodinje! ■ Poskusite Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvctska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu Žimo najboljša in najcenejša pri n. nasfcri tovarna žime Stražišče pri Kranju. Uredite si prebavo. i i da Vam mineio boieCinel Ii m Holcc'ino v želodcu, frevili, trdo telesno od- = vajnnje, glavobol, pritisk krvi v glavo, ner voznost, pomanjkanje крапјп. zlata žila, slnb tek - nastane io zaradi slabe prebave. Troinjie si svojo prebavo s preizkušenim eliknir.'em FIGOL. dn Vam mineio bolečine. FIGOL-elikfdr nre.luie prebavo in Vam vrufn zdravje. FIGOL Izdeluje In poSilia po poŠti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2. Originalni zabojfek s 3 sleklenicami Din 105-—. z t> stekl. Din 245'—. 1 steklenica Din 40'—. eS. ..ШаЗ LUBR5 Lubasova harmonlKa pride no Velesejem Povlilon »П* hoja SI. 430-462 Povlilon »П« (Kolo Si. 510 312 Ker razširja naša konkurenca neresnične vesti o naši tvrdki, je v Vašem lastnem interesu, da se prepričate o kakovosti SVETOVNOZNANE LUBAS-HARMONIKE lubos-hormonlha je prvovrstna v kakovosti LUbOS tiormonlhe ne more nihče izvirno ponarejati Lubas-hormonlho igrajo na celem svelu Lubos-hormonlha zajamčeno 2 polni leti Lubos-harmonlha je že bU let najboljša Lubas-hormonlho je čudovito poceni in sicer: ŠL 500 „A polo" „ 509 „Musika„ „ 512 „Harmouie" . 515 .Princes" „ 519 „Kraljica" „ 523 „Sirene" „ 527 „Ljubček" 2 vrstna, 2 krat vglašena Din 600-— 800-— 1200 — 1600-— 1800-— 1950"— 2100"— Nobenih drugih stroškov! Od tovarne v Celovcu 10°/o ceneje! Te cene veljajo le za Ljubljansk1' velesejem! S temi cenami in to dobro kakovostjo kupite le pri FRANC S.UBA5 d §©HN Blormonlho-Crzeuauna KI AGENfHRT. Oslerrelch Lastni zastopniki in založništva v: Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. Henrik Sienkievvicz: 26 Na po!ju slave "Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Jacek je hitel, da postreže gostom. Bukojemski so se kmalu po'.olažili. Prišli so v dobro voljo in Jackov ugled pri njih je vedno bolj rastel. »Sicer sva se borila, a kaj za to: to se vsakemu lahko pripeti,« je rekel Matevž. »Zato pa sem takoj rekel, da ste vi res pravi kavalir.« »Jaz sem to že prej trdil!« je zaklical Luka. »Beži no! Morda si si to samo mislil, če sploh kdaj kaj misliš!« »Seveda mislim. Zdaj, na primer, mislim, da si ti pravi osel!« Pričela sta se kregati in to je bil znak, da se dobro počutita. A v tem trenutku je zastrla okno neka senca in prikazal se je jezdec. »Kdo prihaja?« je vprašal prošt. Jacek je stopil ven, se vrnil ves zmeden in naznanil: »Pan Pongovski pošilja sla s sporočilom, da pričakuje gospodo s kosilom.« »Danes bo moral že sam pojesti ves svoj obed K; Je zaklical Jan. »Kaj pa naj sporočimo?« je vprašal Jacek in pogledal prosta. »Resnico pač,« je odvrnil ta. »Pokliči sla sem, da mu povem odgovor! — Sporoči panu Pongov-skemu,« je rekel, »da se pan Ciprianovič in drugi gospodje ne morejo odzvati njegovemu vabilu, ker so vsi ranjeni. Povej mu, da so imeli dvoboj s panom Tačev3kim in so ga sami pozvali na meč. Ne pozabi pristaviti, da so vsi dobili samo lažje rane. Zdaj pa pojdi!« Hlapec je takoj odjahal. Prošt pa se je moral potruditi, da pomiri Jacka. Mladenič se ni bil zbal petorice nasprotnikov, a zdaj je trepetal v strahu pred Pongovskim in potem — kaj vse si bo mislila panna Sieninjska? »Moralo je pač priti do tega,« je rekel prošt, »da bi le čimprej zvedeii, da nisi ti kriv!« »Prosim, da mi boste vsi za priče!« " Seveda bomo,« je rekel Marko, »joj, kako sem žejen!« Kljub temu je postajal Jacek čedalje nemirnejši in njegovo razburjenje je prikipelo do vrhunca, ko so se kmalu nato pred vrati ustavile sani, na katerih sta se pripeljala starosta Grotlius in pan Pongovski. Stekel je ven, da pozdravi gosta, kakor mu je narekovala dolžnost hišnega gospodarja. Priklonil se je in hotel Pongovskemu objeti kolena, a ta ga ni niti pogledal. Šel je mimo njega kakor da bi ga sploh ne opazil in je mrko stopil v hišo. V sobi je Pongovski sicer spodobno pozdravil prosta, a bliže k njemu ni stopil. Bil je še vedno hud, ker je bil gospod župnik svojčas s prižnice temeljito ožigosal njegovo neusmiljenost do podložnikov. Zato je malomarno zadostil zahtevam vljudnosti in takoj nagovoril ranjence: »Gospoda moja! Po teh dogodkih bi jaz nikdar več ne bil prestopil tega praga, če mi ne bi narekovala dolžnost, cla vam izrazim iskreno sožalje o priliki vnebovpijoče krivice, ki so vam jo storili. To naj bo torej sad moje gostoljubnosti! Taka nagrada je pričakovala moje rešitelje pod mojim krovom! Zapomnite pa si, gospodje: če si je kdo drznil vas razžaliti, je s tem razžalil tudi mene. Če je kdo prelil vašo kri, mi je storil hujšo krivico, kakor če bi bil prelil mojo kri, kajti razžalil- me je. Ta, ki vas je pod mojim krovom pozval na dvoboj, je več zagrešil...« »Saj smo ga mi pozvali na dvoboji« — mu je segel v besedo Matevž. »Res je to, vaša milost,« — je pripomni Stašek Ciprianovič. Temu plemenitemu kavalirju in našemu gospodarju ne smemo delati krivice. Vse, kar se je zgodilo, gre samo na naš račun in ponižno vas prosimo, da nam ne zamerite.« »Če že hoče kdo biti sodnik, naj zasliši priče, preden izreče tako ostro obsodbo!« je karajoče pripomnil prošt Vojnovski. Tudi Luka je hotel nekaj povedati, a preveč ga je bolelo ranjeno lice, če je usta odprl. Vendar se je, dasi s težavo, premagal in zinil: »Vrag naj vzame njegovo obsodbo z mojo rano vred!« Pan Pongovski je debelo gledal, ko je čul to pripombo, a se ni udal in je nadaljeval: »Kako naj svojim rešiteljem kaj zamerim! Saj vi niste krivi. Ali morda nisem na lastne oči videl, kako vas je izzival? Resnica je ta, da se je Tačevski iz same ljubosumnosti potrudil, da vas razžali. Nikakor se ni mogel pomiriti z dejstvom, da ste nas vi srečno rešili, dočim je njemu ta prilika ušla, ker ni mogel s svojim kju-setom volkom do živega. Ne samo jaz, temveč vsi smo videli, da je izza srečanja z vami neprestano ro-varil, da vas izzove na ta spopad. To je nepobitno dejstvo, pa da ga v svoji plemenitosti branite kot ne vem kakšnega kavalirja. A tudi jaz sem deloma so-kriv, ker ga pri tem početju nisem motil. Bolje bi bil storil, če bi ga bil pozval, naj si kje na sejmu ali v krčmi poišče primernejše druščine!« Ko je Tačevski slišal te besede, je prebledel kakor smrt, prošt Vojnovski pa je nasprotno od jeze zardel. »Saj je bil pozvan na dvoboj!« — je zaklical, — kaj pa naj bi bil storil?! Sram vas bodi vaših besed!« Toda Pongovski se je ošabno ozrl na prosta in rekel: »To so posvetne stvari, ki jih mi razumemo bolje od duhovnikov. Vendar odgovorim tudi na to, da mi ne bo nihče očital krivičnosti. Povem vam, kaj bi naj bil storil. Predvsem bi me bil moral zaupno prositi za nasvet. To bi bila njegova dolžnost kot mlajšega napram starejšemu, kot gosta napram gospodarju, kot človeka, ki je prepogosto jedel moj kruh, ker svojega nima. Jaz bi bil že zatrl ta spor in ne bi bil dopustil, da bi moji rešitelji, plemeniti kavalirji, ležali v tej bajti, obliti z lastno krvjo in na slami kakor v svinjaku.« M a E* 10 Tukaj imam vse; kosilo dobim v restavraciji, perilo mi operejo v pralnici, dela nimam nobenega, tukaj je zame paradiž,« Govoril sem pa z delavcem slamnikarjem, in je dejal: »Poglejte, kako je tukaj v Ameriki vse pusto in prazno, prav nobene lepote. Tam pa, kjer sem doma, je tako lepo. Ni je lepše zemlje kot je Slovenija.« Ta je čutil, ona ne. Kaj imajo ljudje tukaj od življenja? Ves dan samo lov za dolarji, od jutra do večera »business«; samo, kje in kako boš kaj zaslužil. Veliko jih je, ki opoldne sploh k obedu ne sedejo; napravijo si »sandwich«, in kosilo je gotovo. Zvečer so upehani, a nimajo pravega razvedrila. Vsaj tako ne, kot si mi razvedrilo predstavljamo. Amerikanci povprečno ne dosežejo visoke starosti, lov za dolarji jih predčasno izčrpa. Torej na farmo smo se peljali; lastnik se piše Debevec in je tam otl Cerkniškega jezera doma. Njegovo posestvo meri okoli 100 aerov (aere je dve petini hektara. Sedaj pa izračunaj). Če ne spleza na prav visoko drevo, svojega posestva ne more pregledati. Delajo seveda vse s stroji. Hitro so samostojni; deček 12 do 13 let se ti spozna na polju tako kot odrasli ljudje, dečka sem videl, 17 let starega, ki je sam posestvo oskrboval. Kako gostoljubno so uas sprejeli. Kar si hotel, si imel. Vinska trta vsepovsod. In vse je skupaj, nič razmetano. Takih posestnikov Slovencev je tam okoli več; vsi so premožni. Rekli so mi, kako je to prijetno, ko je vse tako skupaj. Zastonj sem jim pravil, da je Amerika mlada, da še nima zgodovine in da bo čez par sto let tam isto kot v Evropi. Niso me razumeli. Amerikanci pri primerjanju z Evropo sploh pozabijo na zgodovinski razvoj, ln ne gre jim v glavo, da ima mlada, obširna dežela vse drugo lice kot stara dežela s staro zgodovino. Nazaj v Cleveland sino se peljali, na tU soče avtomobilov smo srečali, delavci so se vozili domov itd. Cleveland je milijonsko mesto; ne vem, kolikrat več avtomobilov ima kot vsa Jugoslavija. Kaj šele Chicago in New-уогк! V Newyorku pravijo avtomobilu enostavno »mašina«, v Clevelandu in Chicago pa »kara« (car = voz). Malo vidiš motornih koles; večinoma jih imajo policisti, ki lovijo ne-pokorne avtomobilisle. Prvi prestopek se ni drag, drugi je že bolj, po tretjem ti pa v nekaterih državah že licenco vzamejo. Vozijo na desno. V mestih je promet omejen; enkrat čaka ena ulica, da se druga sprazni, nato čaka druga. Kdaj smeš čez ulico voziti, ti kažejo ali napisi (stop = počakaj!, go = pojdi naprej t) nli pa luči v barvah; rdeča luč pravi, da ne smeš čez c_eslo, zelena, da smeS, Kuhinja. Velevažen prostor v malih stanovanjih 8 največ dvema sobama — in le za taka je mišljen ta sestavek — je kuhiuja. V njej prebije gospodinja in večinoma tudi ostala družina velik del dneva. Zato bi ji morala že gradbena tehnika posvetiti kar največ pažnje. Idealna kuhinja mora biti svetla, opremljena z vodovodom, električno in plinasto razsvetljavo. Lijak pod vodovodom mora biti dovolj velik, da je mogoče vanj postavljati škaf za umivanje posode in jo takoj pod vodovodom oplakniti; zraven mora biti raženj za odtekanje posode. Omare morajo biti tako velike, da je mogoče vanje spraviti lepo in sistematično prav vso kuhinjsko posodo in priprave, da nič ne ostane izpostavljeno muham iu prahu. V taki kuhinji ni težko vzdržati snage in more, če je dovolj velika, prav dobro služiti tudi kot jedilnica. Za vsakovrstnimi časnimi cilji se pehamo, toda slednjič je za vsakega najvažnejše to, da ima kam položiti svojo glavo, da ima svoj dom. Slava, denar, lepota — čemu, ako nimamo nikogar, ki bi ga s tem osrečili; trpljenje, gorje, napori — kako naj jih prenašamo, ako se nimamo kje odpočiti, ako nimamo nikogar, ki bi z nami sočuvstvoval, naj ljubil, podpiral? Naš kos sveta, naša osebna sreča je osredotočena v našem domu. Naravno bi bilo, da bi bil ta kos sveta, dom, za vsakogar stalen. Zapustiti stene, ki so bile priča najosebnejšemu našemu življenju, naših največjih radosti in tragedij, rojstva in smrti naših najbližjih — pa oditi v. drugo stanovanje, v katerem se je pravkar istotako odigravalo najintimnejše življenje drugih, čisto tujih ljudi, je nekaj neprirodne-ga. Nekaj, kar trga in onemogočuje vsako tradicijo, vsako zvezo s preteklostjo in bodočnostjo. Zgradba čim največ lastnih domov je zato največjega kulturnega in socialnega pomena. 2al pa bo vedno ostal velik del ljudi, ki bodo navezaui ua najemniško stanovanje. Za te je potem hišna oprava nositeljica domačnosti. Ta oprava mora biti izbrana tako, da bo kolikor mogoče neodvisna od prostora, to je, da se bo dala več ali manj v vsakem stanovanju skladno namestiti, da bo novemu stanovanju takoj vtisnila svoj obraz in ga izpremenila v dom. Ne sme biti torej zamišljena z enim samim središčem, od katerega bi bilo vse ostalo odvisno, marveč naj bo sestavljena raje iz več manjših skupin. Seveda pa oprema sama na sebi ne more nikoli ustvariti doma. Stene in oprema so le mrtve oblike, katerim mora vdihniti dušo človek, s tem da jih uporablja, da mu služijo. Predvsem je odvisno od gospodinje, da dom zaživi iu kako zaživi. Njena rodoljubnost, snažnost, gospodinjska sposobnost in srčna kultura mu dajejo življenje. Vendar morajo pri oživljanju doma sodelovati z gospodinjo tudi vsi oslali člani družine, mož in otroci. Vsi morajo dom spoštovati in ljubiti, vsi mu morajo služiti. Kjer ni služabništva, mora pri oskrbovanju gospodinjstva pomagati vsa družina. V Ameriki noben mož ne smatra za Sramotno opravljati hišna dela, da s tem razbremeni ženo, ki je morda istotako zaposlena v pridobitnem poklicu. Za dom ni nobena žrtev prevelika; v njem se razvija glavni del našega življenja. Dom nam prvi posreduje temeljne kulturne vrednote: vero in jezik; v njem se oblikuje uaša osebnost, v njem najdemo zaščito in ljubezen, ko nas svet preganja in ko nas starost ali bolezen izločita iz družbe, v njem želimo nekoč zatisniti svoje oči. Po pravici bi v vsakem domu moral biti napis, ki bi opominjal: »Kjer stojiš, je svet kraj.« Sedanja doba je dom nekako razdedinila. Težišče tudi zasebnega življenja se je preneslo v javnost. Prijatelji in gosti se ne sprejemajo več doma, marveč v restavraciji in kavarni; tam se izključno razvija vse družabno življenje. Zraven šport in druge prireditve, tako da prihajajo ljudje domov le še spat in jest. Tudi velik del ženstva, posebno mladega. Posledice se kažejo v izginjanju prave, srčne kidture, ki jo more dati le dom, v raz- krajanju družine, v preziranju ženskega dostojanstva od strani žen samih, v pomanjkanju iskrenosti in topline v družabnem življenju. Gotovo se vse to ne godi samovoljno, marveč pod vplivom gospodarsko - socialnih razmer. Vendar se ne smemo slepo prepuščati tem vplivom. Priti si moramo na jasno, da si doma ne smemo dati vzeti, ker bi s tem porušili najtrdnejše stebre naše narodne in kulturne bodočnosti, podrli vse mostove do osebne sreče. Ko si urejamo dom, ne mislimo na to, kako bi se z razkošno opremo ponašali pred znanci in tujci, ampak kako bi si v njem uredili čim največ tople domačnosti in udobnosti. Da nas bo od povsodi vleklo domov. Kako opremimo svoj dom Današnja doba nima svojega lastnega, enotnega sloga, kakor so bili n. pr. gotika, renesanca in barok; vse je še v teku, vse je še samo tipanje. To se najbolje vidi v arhitekturi in hišni opravi. Nikjer nič stalnega in opredeljenega, vsak dela po svoje in meša vse mogoče domisleke in vplive. Vendar pa se posebno pri opremi stanovanj sami po sebi uveljavljata dve načeli, izvirajoči iz današnjih gospodarsko - socialnih razmer in napredujočega zdravstva: smotrnost in enostavnost. Delavne moči so drage, gospodinja je več ali manj navezana sama nase, a pri tem ima mnogoštevilne druge interese: vzgoja in izobrazba otrok, lastna izobrazba, razvedrilo, društveno delo, javne zadeve. Ako hoče vsemu kaj, mora gledati, da se delo v gospodinjstvu kolikor mogoče poenostavi in omeji. S tem se strinjajo tudi zahteve higiene: čim manj predmetov, na katerih bi se lovil in zastajal prah, čim več zraka in luči. Še pred dobrimi dvajset leti se je po vseh tovarnah izdelovalo pohištvo z vsemi mogočimi okraski, nastavki, vdolbinami, vložki itd. Ne le, da taka izumetničena oblika ni bila lepa, marveč tudi ni bila niti malo praktična. Vsak hip je kaj odletelo in se pokvarilo, a predno se je tako pohištvo res temeljito obrisalo prahu, je bilo treba neverjetnega truda in časa. Danes smo tako daleč, da so gladke ploskve nesporno pravih). Vendar je pri nas še mnogo igračkanja z raznimi nepotrebnimi okrasi (psihami itd.), ki pohištvo znatno podražujejo, komplicirajo čiščenje in dajejo sobam tisti pretirani, prisiljeni, bahavi izraz, ki odbija in izziva. Ravno tako najdemo po stanovanjih še vedno tiste velike in težke baržunaste divane, ki jih je tako težko dobro namestiti, snažiti in pri selitvi prenašati. Povsodi stoji po sobah še polno raznih okrasnih predmetov, ki jemljejo prostor, zahtevajo več ali manj nege, a praktično nimajo nobene vrednosti, nobenega pomena. Moderni čas in okus vse to zametuje. V stanovanju bodi človek središče in cilj, vse drugo pa njegovi udobnosti in koristi podrejeno sredstvo. Prenatrpana soba — in naj bo pohištvo še tako elegantno — pa ni nikdar udobna ne praktična. Zato čim manj pohištva po sobah, da se je mogoče svobodno gibati. Miza se je iz srede sobe umaknila v kot. Vse to so po naših kmetskih hišah vedno dobro umeli. Namesto oblazinjenega pohištva, ki je okorno in ga je tako težko temeljito snažiti, se uvajajo lahki leseni stoli in klopi, na katere se polagajo blazine v pralnih preoblekah. Tako pohištvo napravlja odličen, a obenem domač vtis; pri tem je izredno praktično. Otroci mi ne morejo napraviti bogvekaj hudega pri čiščenju in selitvi je delo z njim prava igrača. Prav pri takem enostavnem pohištvu bi se dal na najučinkovitejši način uporabiti naš narodni slog bodisi v lesu bodisi v vezeninah. Naša odlična mizarska podjetja bi morala tu priti z iniciativo. Zakaj bi se lovili za raznimi tujimi vzorci, ki niti nikak slog niso, ko bi si lahko ustvarili kaj boljšega, lastnega. Zrak in solnce sla najboljša domača zdravnika in okna jima morajo biti vedno najgostoljubneje odprta — saj to je ravno njihov namen. Čim manj zaves, tem bolje; na vsak način pa le zavese, ki se dajo prati kakor vsako drugo perilo, ne da bi pri tem trpele in ue da bi zahtevale kakega posebnega postopanja ali pažnje. Take zastore bomo radi velikokrat oprali in to je glavno. Ravno tako so tudi za postelje najlepše in najbolj higienične bele pralne preobleke. Važno je, kako so barvane stene. Nekatere barve svetlobo dajo, učinkujejo poživljajoče, druge pa svetlobo duše in slabo vplivajo na razpoloženje. Med prve spadajo rumena, rumeno-rdeča, rdeče-rumena, rdeča; med druge modra, rdeče-modra in modro-rde-ča. Rumena barva učinkuje veselo in ugodno, zelena mirno in tiho. Ako je cela stena poslikana /. bogatim, učinkovitim vzorcem, ni treba nobenih slik. Sploh velja tudi za slike: Čim nianj, a tisto izbrano. ODOL se dobiva c vsuli lekarnah, drogerijah, parfumerijah in odnosnih trgovinah. — Steklenica 22 Din, velika slekl. 35 Din, dvojna slelcl. 65 Din. so zdravi, veseli otroci, posebno tedaj, če prihaja prijeten duh iz njihovih čistih ust. Enako kot snažnost kože, je važna tudi čistoča ust in zob. Od te ne zavisi samo zdravje in lepota otrok, marveč tudi njihov napredek v življenju. Ničesar namreč človek ne občuti bolj neprijetno, kot slab duh iz ust. Zato treba otroke že v zgodnji mladosti navajati na redno nego ust in zob z ODOL-om. Otroci Vam bodo zato hvaležni z zdravjem, lepoto in veseljem do življenja. Izdatno izpiranje ust z ODOL-om /aiamčuie sveži lepo dišeči duh. Kik® gleda BeneS na položaj v Praga, 8. jnn. (Tel. >Slov.<) Zunanji minister dr. Beneš je imel danes v zunanjem odboru parim ita obširen ekspoze o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Konsolidaciji ope sta na potu v glavnem italijan-?ko-jr; slovanski konflikt in madjarsko vprašanje. Prvo vprašanje pa se navzlic težkočam že bliža ^voji rešitvi. Vojne ni bati. V zahodni, srednji in južni Evropi nihče ne more resno misliti na vo^ io, ker je politični in socijalni riziko prevelik, tako bi poskus vojne pomenil samomor. Tako se bo tudi jugo-slovans' o-ihlijanski kon'likt končal z mirnim sp razumom. Jugoslavija, ki je z miroljubnim na »pom svojega ? nrnj°ga ministra Marinkoviča nenavadno pridobila nn ugledu, bo gotovo storila vse, da pride do sporazuma, in ravno tako bo tudi Italija storila vse. Madjarska poli!1' i se v zadnjem Času ni bavila z ničsmer drugim, kakor s spremembo trianon-ske pogodbe. Glede Rothermereove akcije je dr. Beneš navajal Chamberlainov odgovor v angleški poslanski zbornici, kateremu nima ničesar pristaviti. V Franciji, Angliji in povsod danes vri uvidevajo, da li vsako prizadevanje za spremembo povzročilo samo pre-tresljaje in spore, ki bi mogli Evropo zopet Htplesti v vojno. Kdor na Madjarskem in zunaj Madjarske noče videti, kako so vsi uradni krogi Anglije in Francije proti vsakemu motenju miru, se zavestno igra z ognjem in smešni so vsi poskusi oslabiti čvrsta solidarnost držav n,ii e antante v tem vprašanju. Dr. Beneš je obširno govoril tudi o razpravah varnostnega odbora in razorožitvene ko,, vi si je, o omejitvah oboroževanja, o Kello-govi pogodbi in locarnskih pogodbah. Sporočil je. da je na dan 25. junija sklican varnostni odbor v Ženevo k drugemu čitanju doeeda-njih predlogov, ki se bodo potem meseca septembra predložili plenumu. Delo razorožitvene komisije se je zavleklo radi neuspehov pomorske razorožitvene konference lanskega poletja in je težko pričakovati, da se bodo ovire odstranile v doglednem času, ker ni prišlo do nobenega zbližan ja mod Združenimi državami, Anglijo in Japonsko. Razvoj francosko-nemTkega zbližanja je odvisen od Daweso-vega načrta. Te diference bi se mogle samo tedr^" odpraviti ali zma ;šati, če bi se Združene d-Jave odločile za spremembo medza-vezniških dolgov in zinaujšanje evropskih pla- či' Ameriki, kar se je do sedaj odklanjalo. Združene «* '.ave hočejo napraviti ureditev dolgov odvisno od omejitve oboroževanja, posebno na morju. To vprašanje pa je odvisno od TIellogove pogodbe. Kellogova pogodba sama je označena s sledečimi petimi tocaami: 1. Države, ki se pridružijo pogodbi, se odrekajo v jjni kot sredstvu za odpravo sporov. 2. Njihove dolžnosti napram Društvu narodov se morajo izpolnjevati dalje, vojaške ali gospodarske sankcije Druš!va narodov proti enemu članu niso nikako kršenje pogodi e. 3. Tudi locarnske določbe ne kršijo pogodbe. 4. Ce ena izmed pogodbenih držav krši pogodbo, imajo ostale proste roke. 5. Radi francoskega pridržka se išče način, po katerem naj ostanejo nedotaknjene tudi obveznosti iz urugih mednarodnih pogodb, ki niso proti pakin Društva narodov. Dr. Beneš je kot stališče Češkoslovaške napram Kellogovemu predlogu izjavil, da bi se on nikdar ne odrekel drugim varnostnim jamstvom ali lastnim obrambnim sredstvom, samo zato, ker bi podpisal to pogodbo, kar ;a tudi nihče ne zahteva. Češkoslovaška vlada pozdravlja ratifikacijo take pogodbe in je v tem pogledu v soglasju z Jugoslavijo, Romunijo in Poljsko. Osvojem potovanju v Francijo, Anglijo in Nemčijo je izjavil dr. Beneš, da se je v Parizu in Bruslju v glavnem razgovarjal o Kellogovem predlogu, v Londonu o razorožitvenih vprašanjih, o Kellogovem predlogu in o revizijskih namenih gotovih držav ter končno o srednjeevropski in balkanski politiki. V Berlinu, kjer je hotel pravzaprav napraviti samo uljudnostni obisk, se je v duhu Locarna razgovarjal o odnošajih z Nemčijo v pravem prijateljskem duhu, tako da so vsi odnošaji Češkoslovaške do zapadnih držav definitivno urejeni in stabilizirani s pogodbami. V Berlinu je pojasnil, da sloni njegova srednjeevropska politika v gospodarskem in političnem pogledu na političnem statusu quo in na tem, da se točno in odločno vzdržuje in brani mir. Končno je dr. Beneš še naglasil prijateljsko razmerje s Poljsko in dobre sosedne odnošaje z Avstrijo. Češkoslovaški zunanji minister odbor je sklenil, da se debata o dr. Beneševem ekspozeju odgodi do petka dopoldne, ker poslanci nie omogli slediti izredno hitremu dr. Bene-ševemu govoru. Kako pssife neodfooefesi Lah e Rim, 6. jun. (Tef. »Slov.«) O včera^nfl seji senata je pred ministrskim predsednikom dobil besedo senator Cippico, ki je govoril o incidentih v Dalmaciji. »Redkokrat,« je dejal, »je bila Italija s svojim kraljem, s svojo armado in s svojo zastavo tako zasramovana, kakor pretekle dni v Splitu, Dubrovniku in Trogirju, kjer so tolpe capinov zlile svojo ognjeno žrelo proti vsemu, kar je bilo italijanskega. Listi so naslikali zelo medlo nesramna dejanja, ki jih je0 zagrešila jugoslovanska sodrga v italijanskih mestih Dalmacije v zadovoljstvo orožnikov, ki so stali s prekrižanimi rokami. Kdo je zagr-il te sramotne demonstracije, nf moja dolžnost, da bi preiskoval. Čeprav je Marinkovičeva nota vsaj začasno izčrpala diplomatsko stran vprašanja, ni mogoče spregledati zvezo med udori jugoslovanske drhali 24-meja 1928 m celo vrsto zločinov, ki so se od- igrali v Dalmaciji od 1- 1874 dc umora kape-tana Scullija 1. 1920. To je habsburška k-ga (lues), ki se zopet pojavlja v početju teh brezposelnih fakinov, teh stevkujočih dijakov in teli udomačenih komunistov (aplavz), ki bi vcle-izdajo v Rapallu... (Predsednik Tittoni govorniku: »Gospod senator Cippico, v presojanju zgodovine je treba več vedrosti in širših pogledov.« Komentiranje.) Senator Cippico: »Zgodovina je že rekla svojo nepreklicno sodbo. (Aplavz.) Rekel sem torej, da morajo ti, če nočejo samo z besedo jamčiti miru v Evropi, paz-no čuvati nad tem novo vzcvetelim habsburškim okuženjem-« .Za Mussolinijem je nastopil še senator Barzilai, ki je tudi omenil habsburške naslednike. Rekel je, da so bili Slovenci in Hrvati najboljši avstrijski vojaki, in sicer tisti, ki so hoteli uničiti italijaustvo v Trstu in Dalmaciji. Kaj je še omenil HHisisoIni ▼ Milan, a jun. (Tel. Slov.) O Mussoli-nijevem govoru, katerega so italijanski lieti prinesli šele danes zjutraj s polnim besedilom na treh straneh, je še dodati, da je Mussolini izrecno zanikal, da bi obstojale kake politične pogodbe s Poljsko. Pokazala pa se je i priliki razgovorov z Zaleskim možnost skupne, koristne in prijateljske akcije Poljske in Italije v gotovih smereh in za gotove svrhe. Sedanji razgovori z novim francoskim poslanikom de Beaumarchaisom se nanašajo na eni strani na sklep političnega prijateljskega pakta, na drugi strani pa na rešitev nekaterih prejšnjih sporov potom protokolov, posebno glede Tangorja in Tripolitanije. O drugih vprašanjih, vsled katerih bi bilo potrebno, da se italijansko-francoska pogajanja razširijo tudi na druge države, se ne razpravlja. Potek pogajanj dopušča upanje na srečen uspeh. Odnošaji s Špansko so odlični že radi sličnosti režimov v obeh državah. V naravi stvari same je, da se bo delovalo za še ožje sodelovanje obeh sredozemskih držav. Vprašanje revizije Dawesovega načrta je zelo zapleteno. Mussolini pa je prepričan, da bi evropsko in svetovno gospodarstvo samo pridobilo, če bi se končno mogla postaviti pika pod poglavje o zgodovini obnove. Končno je Mussolini izjavil, da je italijanska vlada v razorožitvenem vprašanju pripravljena k poljubnim omejitvam svojega oboroževanja, samo če bi ga ne presegala nobena druga evropska kontinentalna država. Po Mussolinijevem govoru je povzel besedo še senator Barzilai, ki je hvalil italijansko zunanjo politiko. Naglašal je, da italijanska balkanska politika ne tvori nobene nevarnosti za mir Evrope. Italija hoče samo preprečiti ustvaritev donavske konfederacije, ki bi pomenila obnovitev stare Avstrije. Nato je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva s 156 glasovi proti 13 glasovom. Ženeoi ose od v Zoneva, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Danes se je objavilo poročilo komisije trojice o monoštrski aferi, ki ugotavlja samo dejstva, ki nima nobenih očitkov niti napadov, pa tudi nobenih predlogov, ter prepušča vse sklepanju Sveta Društva narodov. Poročilo pravi: Tajni transporti orožja ogrožajo mednarodno zaupanje. Zato je nujno, da se končno ratificirajo ženevske konvencije o prevozu orožja. Poročilo pa izjavlja, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali ni bilo orožje, kakor trdi madjarska vlada, res določeno za nadaljnji prevoz № madjarskega ozemlja. Na današnji seji Sveta Društva narodov se je vršila razprava o poljsko-litvanskem sporu, o katerem je poročal holandski zunanji minister Belaerts. Voldemaras je litvansko stališče branil v splošnem zmerno, vendar pa je ostro napadal Poljsko in ji delal očitke. Cham-berlain in Paul Boncour sta mu morala dopovedati, da Litva ne sme zlorabljati simpatij, ki jih nživa v svetu kot majhna država, in da , Svet Društva narodov ne more dalje gledati, kako poljsko-litvanska pogajanja še nadalje potekajo brezuspešno. O tem, ali bo Svet Društva narodov vzel na znanje poročilo, ki v splošnem malo pove, se je sklepanje odgodilo. Popoldne se je nadaljevala razprava o poljsko-litvanskem sporu. Chamberlain je predlagal, da ee zadeva stavi na dnevni red prihodnjega zasedanja in da do tedaj poročevalec izdela natančno poročilo o stanju stvari. Predlog Chamberlainov je bil nato sprejet in je zanj glasoval tudi Voldemaras. Po javni seji je bila tajna seja Sveta Društva narodov, na kateri se je razpravljalo o poročilu komisije trojice glede monoetrske afere v prisotnosti madjarskega zastopnika generala Tan-овова. Ne sprejmemo poročila o Monoštrn. r Ženeva, 6. jun. (Tel. Slov.) Danes je imel Boncour dolgo konferenco s Titulescom, Fotičem in Veverko. Na tej konferenci se je razpravljalo o bližnji razpravi v Svetu Društva narodov — monoštrski aferi. Nato je bil naš delegat Fotič povabljen k Chamberiainu. Takoj po tem obisku je Chamberlain dal Časnikarjem sledečo izjavo: »Važnost manjšinskega vprašanja albansko-grškega je v tem, ker se pri tem vprašanju jasno vidi ves kompleks manjšinjskih problemov, ki lahko pride pred Svet Društva narodov. Manjšinska vprašanja stavljajo težavne in občutljive naloge, potrebno pa je naglasih, da se mora temu vprašanju posvetiti velika pozornost. Zelo <-e je treba varovati, da tolmačenje pogodb v zvezi z manjšinami ne služi kot predmet sporom. Kakor se je zvedelo, bodo zastopniki M. A. zahtevali na seji Sveta Društva naro dov, da se poročilo odbora trojic eo monoetrske m tihotapljenju orožja ne sprejme. Me - Angleži in Italijani (Od našega stalnega dopisnika.) Tukajšnji listi so še vedno polni ogorčenih poročil o demonstracijah v Splitu, Šibeni-ku in drugih mestih Jugoslavije. Izrabiti hočejo to priliko, da nas pokažejo svetu v najslabši luči kot nemirneže in neznosne sosede. Tu ni mogoče vedeti, koliko resnice je na vesteh o izgredih, ker nas dosedanja izkušnja uči, da je italijansko časopisje, kadar smo mi na vrsti, vseskozi tendencijozno in krivično. Na vsak način je gotovo, da širijo te vesti v širši italijanski javnosti napačno mnenje, da prihajajo žalitve in provokacije brez vsakega povoda zgolj z naše strani. Zdi se, da ta kampanja fašističnega časopisja proti naši državi ni našla posebnega odmeva v mednarodnem tisku, ker fašistični listi, ki skrbno iščejo po inozemskem časopisju in prinašajo vse, kar je zanje le malo ugodno, topot ne najdejo ničesar, kar bi prinesli. Edino izjemo delajo v tem pogledu veliki angleški listi in italijanski fašistični časniki s posebnim veseljem navajajo njihove izjave. To površno presojanje zadnjih dogodkov od strani resnih angleških listov je vendarle malo čudno. Ako bi angleški prijatelji Italije malo globlje proučili vzroke zadnjih dogodkov, smo prepričani, da pravih krivcev ne bi našli pri nas, marveč v Italiji. Opozarjamo le, kako italijanska imperijalistična politika, v prvi vrsti brezobzirna in sistematična agitacija za Dalmacijo, ki jo vzdržujejo najodgovornejši italijanski faktorji, neznosno izziva in vznemirja našo javnost. Kdaj se je še kaj takega videlo v Evropi, da bi si kdo lastil tujo deželo, tujo po krvi in jeziku, ki noče niti nič slišati o državi, ki jo hoče »osvoboditi?« Resni Angleži ne smejo pozabiti, da je Dalmacija etniško najhomoge-nejša pokrajina naše države. Naj nihče ne misli, da je to fantazija. Ne, to je čista realnost. Naj govore podatki, ki jih je predložil italijanski komisar za izseljeni-štvo svojemu zunanjemu ministru (L' emigra-zione Italiana dal 1910—1923. Vol. II. pag. 573). Po tem oficijelnem italijanskem viru je v splitskem okraju 6000, v dubrovniškem 1000, v šibeniškem 500 Italijanov, skupaj tedaj 7500 duš. Toda po naši uradni statistiki iz leta 1921 je v celi Dalmaciji, ki šteje 621.429 duš, samo 4586 Italijanov. In še med te je treba všteti vse tiste, ki so začasa italijanske okupacije zaradi materijelne bede optirali za Italijo, pa se danes kesajo. Toda denimo, da bi bili italijanski podatki točni in ne naši. Ali se more tudi v tem slučaju resno govoriti o italijanski manjšini v Dalmaciji in bi si Italija zaradi nje mogla lastiti to dežeto? Kaj takega svet še ni videl. Ali je Dalmacija italijanska zato, ker se je na njenih tleh rodil Dioklecijan ali sv, Je-ronim? Ali bi morala biti italijanska zato, ker je štiri stoletja ječala v benečanskem suženjstvu? Kakor da bi staro nasilje dajalo pravno podlago za novo! Kaj bi rekli Angleži, ako bi si kdo prisvajal kos Velike Britanije, če se že toliko sr-dijo zaradi italijanske propagande, ki se je v zadnje času razmahnila na Malti? A Malta ni niti narodno niti po svojih tradicijah angleška. Za vsakega resnega in lojalnega opazovalca predstavlja ta umetno vzdrževana agitacija za Dalmacijo težko dejstvo, ob katerem se mora zamisliti vsak iskren prijatelj miru. Kdor vzdržuje tako, v ničemer opravičeno agitacijo, gotovo ne želi miru, marveč vojno. Žalostno je, da resni Angleži ne vpošteva-jo te tako elementarne resnice. Diplomati okradeni spisov v Praga, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški delegaciji, ki je odpotovala v Pariz na trgovinska pogajanja s Francijo, je bil v Pragi na kolodvoru ukraden kovčeg z dokumenti, Id jih delegacija potrebuje za svoja pogajanja, Tajnik dr. Havliček je imel vse spise spravljene v elegantnem usnjatem kovčegu. Ko je bil poklican na kratek razgovor k trgovinskemu ministru, je porabil priliko prebrisan tat, da je ukradel kovčeg z dokumenti, tako da je morala delegacija odpotovati brez pomožnih spisov. Smatra se, da tatu ni bilo za spise, temveč da se je hotel polastiti samo elegantnega kovčega. Nobila ne najdejo v London, 6. jun. (Tel. »Slov.«) Pomožni parnik »Citži di Milano« je poslal brezžično poročilo iz Kingsbaya, da je rešilno letalo norveškega letalca Holma preiskalo vse severozahodno ozemlje Spitzbergov, vse ledenike in ledene gore, da pa je bilo njegovo iskanje brezuspešno. Tudi pomožne ekspedicija paznika »Cittft di Milano« je preiskala Spitzber-ge, ne da bi našla kako sled o generalu Nobile. Шог&а (i. junija 1028. DENAR. Devizni promet je bil danes znaten, zlasti v devizah London in PVaga. Ni pa bilo zaključkov v devizi Curih, kar je izredno redek slučaj. Tudi v devizi Trst ni priSlo do zaključkov. Tečaji ao bili danes nižji za Dunaj, London in Prago. Privatno blago je bilo v devizah Newyork hi Berlin. Devizni teCaji na ljubljanski borzi 6. junija 1928. povpraS. pon. srednji sr. 5. VI. Amsterdam — 2293.50 __ 2295,- Berlin 1358Л0 1361.50 1360,- 1360— Budimpešta — 992.65 — — Curih — 1095.— — 1095.— Dunaj 798.10 801.10 799.60 799.75 London 276.97 277.77 277.37 277.44 Newyork 56.72 56.92 56.82 56515 Pariz — 223.45 — 223.40 Praga 168.05 168.85 168.45 168.46 Trst 299.15 299.40 — 299.50 Zagreb. Amsterdam 2290.50—2296.50, Berlin 1358.50—1361.50, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.10—801.10, London 276.97—2T77.77, Newyork 56.67—56.87, Pariz 222.45—224.45, Praga 168.05— 168.85, Trst 298.06—300.06. Belgrad. Berlin 1368—1361, Budimpešta 9.915 —9.915, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798-5—801.5, London 276.97—277.77, Newyork 56.72—56.92, Pariz 222.45—224.45, Praga 168.05—168.35, Trst 298,36 —300.36. Curih. Belgrad 0.13125, Berlin 123.96, Budimpešta 90.(30, Bukarešt 3.20, Dunaj 73, London 26.328, Newyork 518.80, Pariz 20.40, Praga 15.3726, Trst 27.32, Sofija 3.75, Varšava 58.15, Madrid 86.50. Dunaj. Dev.: Belgrad 1250575, Kodanj 190.70, London 34.70625, Milan 37.44, Ne\vyork 710.80, Pariz 27.95, Varšava 79.91. Valute: dolarji 709.10, lira 37.53. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na tržišču vrednostnih papirjev je bila danes za državne papirje v Zagrebu zopet uazadujoča tendenca pri majhnem prometu. Tečaj vojne škode je popustil na 446—447. ČvrstejSe je bilo tržišče bančnih papirjev, Praštediona je zopet narasla na 900— 917.50. Med industrijskimi papirji je popuetila Trboveljska radi oslabitve na Dunaju. Ljnbljana. 7% invest. posoj 91.75, Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den, Praštediona 905 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 106 den., Kranj. ind. 300 den., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 106 den. Eksekutivna prodaja: 3800 delnic Ljublj. kreditne banke s kuponom za 1929 vzklicna cena 126, zaključeno po 126. Zagreb. 1% invest. posoj. 92, agrari 56.50, vojna odškodnina 440—447, Hipo 58.50—60, Jugo 87— 88, Praštediona 900—917.50, Ljublj. kreditna 126— 130, Sećerana 505—510, Drava 380—395, Slavonija 12, Trbovlje 497.50—510, Vevče 105—108. Belgrad. Narodna banka 7110, vojna odškodnina 447, 446, 446.75, uit. junij 452, 453, uit. julij 455.20, Izvozna banka II76, 1160, Belgr. zadruga 6800, Tob. srečke 100—96, Rdeči križ 60, agrari 58, 57. Dnnaj. Podon.-savska-jadran 82.26, Živno 111.50, Alpine 43.50, -Leykam 9.75, Trbovlje 82.10, Kranjska industr. 40.50, Ruše 36.50, Uutmann 27.90, Mundus 194.50, Slavonija 1.50. BLAGO. Ljubljana. Les: trami po kupčevi noti vag. nieja 1 vag. po 290, zaklj. 1 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica bnška 2% 78—79 kg 407.50—410, slav. 395—397 50, moka 0 g vag. bi* fko Lj. plač. po prejemu 540—545, koruza baška 337.50—340, činkvantin 350—355, oves baški zdrav rešetan 310—315, ajda zdrave dom. 295. Zaključek —. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica bač. 347.50—360, potiska 35260—355, juž. ban. 347.50—350, gor. ban. 345— 347.50, oves bač., slav. 265—270, mac,. 222.50—227.50 koruza bač. 290—295, bela 300—805, ban. 290— 292.50. srem. 290—295, moka 0 g in gg 475—486, št. 2 450—460, št. 5 440-450. št. 6 420—430, št. 7 350—360, št. 8 240-245, otrobi bač., slav. 216—220. Promet: 11 vag. pšenice, 17 vag. koruze, 5 vag. moke, 1 vag. ovsa. Budimpešta (terminska borza), 6. junija. Tendenca začetkoma medla, pozneje vzdržana. Pšenica okt. 30.46, 30.04, zaklj. 30.G4—30.66, marec 32.62, 32.74, zaklj. 32.72—30.74, rž okt 26.30, 26.34, zaklj. 26.34 — 26.36, marec 28.20, 28.24, zaklj. 28.24—28.28, koruza julij 28.14, 28.04, zaklj. 28.02—28.04, maj 26.14, 25.18, zaklj. 25.16-25.18. Dunajska vremenska napoved za 7. junij: oblačno, toplo, lokalne nevihte. 0LIMPI.TADA V AMSTERDAMU. Amsterdam. 6. junija. Danes so zmagali Argentine! nad Egiptom z 6 :0. Jutri se vrši tekma Italija : Uruguay, v petek pa finale v tolažilnem turnirju Belgija : Holandska. zob ali pa celo odstranijo, se zobar Se bolj čudi, odkod izvira tolik strah pred njegovim zdravljenjem. Ako pol ure pred vrtanjem tudi najbolj izkveejenega zoba vzamemo aspirin Вауег, ne bomo čutili nikakih bolečin. Enako povoljno deluje aspirin, če ga vzamemo pred izdiranjem zob. ★ Pri laprtju, pehanju, bolečinah v boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna Franz-Josef - greničica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo >Franz-Josel« vodo z izbornim uspehom tudi pri zdravljenju tra-kulje. Dobiva se v lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke — bluze — perilo, priporoča po zolo nizkih cenah Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. ★ Ljubljana ne zaostaja! Nekaj mesecev šele razpravlja srednjeevropski tisk o novem nemškem preparatu, ki na sila enostaven način uniči dobri dve tretjini vseh strupov, nahajajočih se v tobačnih izdelkih, ne da bi pri tem utrpel aroma in okus kakoršnokoli škodo, že smo se spoznali tudi ini na velesejmu s tem protinikotinonr nazvanim »Bom-kotc. Marsikateri kadilec bo sklenil z njim večno prijateljstvo, saj mu bo skrčil škodljivi vpliv prekomernega kajenja na komaj sluteni minimum. ____ Stanovanje 3 ali 4 sob išče za stalno mirna stranka (3 odrase osebe) ?a avgust eventualno pozneje. Naslov pove uprava pod at.5121. CjiMiana NOČNA SLUŽBA LEKARN: Dnevna in nočna služba: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. _ Jutri nočno: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Dunajski cesti. ♦ * * o Izjava. Ker je včerajšnje »Jutro« objavilo novico, da sem se na treningu za mo-torske dirke smrtno ponesrečil, izjavljam tem potom, da sem zdrav in je brez pomena hoditi me kropit in iskat po bolnicah. Toliko v vednost. — Franjo Kunovar ml., kamnosek, Sv. Križ — Ljubljana. O Vstopnice za motocikheticno dirko so v predprodaji v sledečih trgovinah: The Rex Co., Gradišče 10, Joso Goreč, Dunajska cesta št 1 Jugo-Auto, Dunajska cesta, Josip Vesel, Prešernova uL 20, Franc Batjel, Karlovska cesta, Franc Kham, Miklošičeva cesta. — Zagrebški mbtociklistični dirkači pridejo v soboto zjutraj'z vlakom iz Zagreba. Sprejme jih po- I sebna deputacija Motokluba »Ljubljana«. Zagrebški motociklisti pa se pripeljejo v nedeljo ob 9 dopoldne po Dolenjski cesti. Ljubljanski motocildisti jim pripravljajo svečan sprejem. © Ali ste že bili na XIX. umetnostni razstavi v Jakopičevem poviljonu, kjer razstavljajo svoja dovršena dela slikarja Vidmarja in kipar Kos? Ne zamudite prilike, zakaj ta razstava je po kvaliteti najodličnejša povojna razstava. Do sedaj je bilo prodanih pet del. Razstava je odprta vsak dan od 9.—-18. © Otvoritvi letošnjega velesejma je v imenu nemške države osebno prisostvoval tudi konzul nemške republike v Zagrebu g. Seiler. © Društvo za pomoč družinnm in siro-slala mestna občina 120 otrok na Pohorje. En del se bo nastanil v šoli pri Sv. Martinu na Pohorju, drin^i del pa na Keblju. 170 otrok pa pojde na morje. Ta hvalevredna akcija naše občine gre za tem, da si revra. slabotna in bolehna deca malo opomore ler okrepča ob tečni hrani in svežem zraku. n Policijski drobiž. Znana berača, sitna ter nadležna do skrajnih meja, F. in I. Pavič sta bila aretirana radi beračenja. Izročena sta sodišču, nato pa bosta romala v domovinsko občino. — Pijana je obležala pred tukajšnjimi policijskimi zapori nepo-boljšljivka T. T. Odsedela bo zato 12 ur. П Pod državnim mostom stanujejo. Pod prvim obokom državnega mosta na desnem bregu Drave so se nastanili. So to deložirauci, ki niso mogli najti drugod strehe: Žele Ivan, kovač državne železnice s svojo družino (65 letno ženo in 19 letnim sinom). Kuhinjska oprava, tri postelje, dve mizi, zola, tako zvani »kašperl«, kjer se kuha obed, v krogu pa več omar, ki obdajajo vse to mesto sten. »Oh, to je dobro, da ni sedaj zima«, ie zatrjevala 65 letna soproga, ko sem jo posetil v bornem domo-vališču pod državnim mostom. □ Policijska kronika. Včeraj so bile izvršene tri aretacije (radi beračenja in vlačugarstva) ter jc bilo pred'oženih 6 prijav (radi telesne poškodbe, legitimiranja, žaljenja vojaštva, gostilniškega pravilnika, prekoračenja polic, ure in zapiralne ure). Celfe et Občeznana in renovirana prva kranjska vr-varna in trgovina s konopuino Ivan N. Adamič je otvorila v lastni hiši v Celju, Kralja Petra ccsta 33, jx>družnico, detajlno in engros trgovino vsakovrstnih izdelkov. Imenovano tvrdko radi solidnosti in izborne kvalitete njenih izdelkov toplo priporočamo. Dopisi Trbovlje ■fo Zavijanje »Jutra* in Bralovska ikladnica. V nedeljskem >Slovencu< smo ugotovili, da rudarji-upokojenci niso dobili zvišanja pokojnin, katero jim je pripoznalo sodišče pred kakimi 14 dnevi v Ljubljani. Poročali smo samo dejstvo kot kronisti in nič drugega. V torkovi številki pa »Jutro< v daljšem članku poroča, da se mi veselimo, da niso dobili ujiokojenci zvišanja pokojnin. — Ce beremo nedeljski Slovenčev, in Jutrov Članek od torka, ee takoj razvidi, da je Članek zadnjega navadno zavijanje in hoče nekaj zakriti, kar bi rudarjem upokojencem nc bilo prav, in da bi še nadalje nasedali farbarijain demokratskih širokoustnožev. Iz članka je tudi razvidno, da dopisniku sistem bratavskih skladnic ni znan in ne pozna teženj rudarjev. Dopisnik naj le pride med rudarje same in vpraša, kaj sodijo o Zerjavovem pravilniku za bratovske skladnico. Dobil bo samo grd pogled in vprašanje, zakaj se ».lutroc vedno tako lepo izogiba vprašanja u sanaciji bratovskili skladnic, ker še nismo nikjer slišali, da bi demokratje kaj o tem v »Jutruc razpravljali. Rudarji so že davno obsodili Žerjavov pravijnik, ker vedo. da ima v glavnem upravnem kakor tudi v lokalnem odboru podjetnik večino in nadoblasl in da rudarja lahko oidpuste po tem pravilniku kadar hočejo, no da bi ta smel zahtevati kakšno odškodnino. — Dejstvo je samo to, da naj demokratski agitatorji najprvo preskrbe denar, da no bo mesečnega primanjkljaja okoli 200.000 Din in ko uredo to zadevo, potem naj vpijejo o zmagi rudarjev. Mi bomo prvi, ki jim bomo priznali to Človekoljubno tlelo. V90 drugo je, delavstvo vodili za nos. So na nedeljskem socialističnem shodu bo ie poudarjalo, da je treba najprvo imeti denar, po- I tem šele s lahko govori o dajatvah. Kjer pa nič nt, tudi cesar ne more vzeti. — Torej idite najprvo na to, da se Bratoveka skladnic« sanira, da ne bodo vsi rudarji in upokojenci v strahu, da ne bodo v času, ko bodo izčrpani od dela in stopili v j>okoj, ob zasluženo jmkojniuo, ker bi bila v kratkem Bratoveka skladnica in njen rezervni fond potrošen. In kaj pa rudarji — staroupokojenci? Ali hočemo Se te omeniti, o katerih se v Zerjavoveni pravilniku sploh ne omenja ničesar in ki se danes dobivajo kronsko pokojnino. ф Obletnica 1. junija. Občina Trbovlje nam je na članek priobčen v štev. 126. poslala popravek, katerega resnici na ljubo radevolje priobčimo: Ni resnica, da )'e občina poklicala za to okrajnega glavarja. Resnica je, da je prišel g. okrajni glavar v Trbovlje na uradni dan, ki se vrši žc leta in leta vsakega 1. in 15. oziroma 20. vsakega meseca. Občina ni imela absolutno nikakih obzirov pri prireditvi obletnice usmrtitve Fakina ter se v zadevo tudi ni vtikala. — Ig. Sitar, župan. Rogaška Slatina Minister železnic g. general Milosafljevič je inepiciral 4. t. m. železniško progo Grobelno—Rogaška Slatina. V Šmarju ga je pričakoval okrajni glavar g. dr. Kartin, ki ga je spremljal potem do Mestinja in uiu spotoma izrazil željo glede potrebne dopoldanske zveze z Grobelnom in obratno, v Rogaški Slatini pa ga je pozdravil zdraviliški ravnatelj g. dr. Šter in mu istotako utemeljil to zahtevo ljudstva in -zdravilišča. G. minister so jo, z obema najprijaznojše razgovarjal in zagotovil, da se bo tej potrebi v najkrajšem času ugodilo. Kamnik Iz mezdnega l>oja pri >Titanu«. Kakor smo že poročali, so voditelji socijalistov zbirali podpise delavcev, da tovarna odpusti iz službe ključavničarja Ruparja. ker se je upal očitati Zvezi kovi-narjov, da ne vodi dobro mezdnega boja s tovarno To zahtevo so socijalisti izročili zdaj vodstvu tovarne. Polagamo socijalistom na srce, naj bi mesto tega sramotnega koraka napram sodelavcu raje zbirali dokaze za natolcevanja, ki jih je zadnji »Delavec* priobčil proti omenjenemu delavcu, ker je ta vložil tiskovno tožbo proti listu. Tukaj imate priliko. gosjKHlje socijalisti, da pridete z možatim postopanjem na dan in dokažete krivdo, ne pa, da bi se morebiti skrili za kako neodgovorno osebo in tako ušli zasluženi kazni! To bo bolj možato, kakor pa na tak način odjedati delavcu samo zato, ker ne trobi v vaš rog. kruh! Tovarni pa vsa čast, ker ni ugodila zahtevi socijalistov! Litija Pošta se je preselila iz dosedanjih ozkih in temnih prostorov v nove, svetle in moderne. Ostane sicer v isti Šribarjevi hiši, a je vhod z ceste naravnost v uradno dvorano. V dosedanje poštne prostore pa se preseli iz dr. Mazkove hiše finančna kontrola. Vodovod. Močan vodovod z zdravo pitno vodo in z močnim pritiskom je napeljala iz hriba Sitar-jevec v svojo veliko hišo tvrdka Lebinger; sedaj pa napeljuje istotako vodovod občinski svetnik Bo-rišek. * • • Prosvetni dan na Viču se je izvršil v najlepšem redu. Na zunaj je bil srebru jubilej tih in skromen brez pomjia, po svoji vsebini pa globok in bogat. Kako globoko sega kat. prosveta v življenje katoličana, smo slišali v cerkvenem govoru, katerega je imel g. župnik Tavčar Versko in etično globoko zamišljen je bil govor slavnostnega govornika Fr. Torseglava. Za našo dobo zelo koristen pa govor dr. Čamjie. Sliko 25 letnoga dola nani je pokazala prosvetna razstava v društvenem domu. Razstava je bila razdeljena na 10 oddelkov, vsak odsek je imel svoj kotiček — vse je pričalo o vošči roki, ki je razstavo aranžirala. Slehernemu obiskovalcu je ostalo oko na mizi. kjer je 48 iger v rokopisu pričalo o delu g. režiserja Mehlela. Ta mož je zgled dela, pridnosti in vestnosti, katero mora imeti režiser. Sam je igre spisal in režiraJ. Ni obiskoval visokih šol, zrasel je s prosvetnim društvom, zato so njegove igre zrasle i/, potrebe društva samega. Tekom 25 letnega obstoja je društvo vprizorilo 391 iger. Iz društva so zrasli člani, ki danos delujejo po raznih odsekih z najlepšim uspehom. Orlovskega cdseka dika in ponos br. Hvale in Ivo Varšek, oba odlikovana z inozemskimi odlikovanji. Odseki Gospodar in gospodinja pričajo o smotrnem delu in redu. Kot nagrado za lejio uspelo razstavo je prejelo društvo celotno Fini-garjeve spise in garnituro poslovnih knjig. Лко bo društvo epopolnilo še knjižnico, potom bo viško društvo brez dvoma prvačilo med našimi prosve-tami. Težo tega dela nosijo 00. frančiškani, kateri v smislu kat. akcije smatrajo to delo kot del pasto-racije, zato tudi uspehi na vseh poljih. Dobrepolje. V nedeljo 10. junija bo naša dolina zopet vsa oživljena, ko jo bodo napolnile strumne orlovske vrste, ki bodo prikorakale iz vsega ribniškega okrožja ter s svojim nastopom v nas zbujale občudovanje nad njihovo marljivostjo in požrtvovalnostjo. Nihče iz naše doline naj ne zamudi te prilike, ampak *si jih pozdravimo s svojo navzočnostjo in tako pokažemo, da smo njihovi prijatelji. Cerkveni vestnik Dcvetdncvnira т pripravo na prazuik prenv. Srca t cerkvi sv. Jožefa se prične v petok 8. I. in. in traja do 17. t. ra. Vsak dan bo ob 6. zj. sv. maša z blagoslovom, ob pol 8 zv. pa kratek govor in lita-nije presv. Srca z blagoslovom. Praznik presv. Srca se bo obhajal slovesno v nedeljo 17. t. m. Spori PRIČETEK NOGOMETNIH TEKEM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. L SSK Maribor zastopa slovenski nogomet. V tekmah za državno nogometno prvenstvo, ki se prično v nedeljo 10 t. m., bo zastopal ljubljansko nogometno podzvezo I. Slov. športni klub Maribor. Pod zveza je njegovo nedeljsko zmago nad Primor-jem overovila in mu s tem obenem priznala letošnje nogometno prvenstvo Slovenije. V dvakrat odigrani finalni tekmi s Primorjem jo pokazalo mlado, sim-patično moštvo Maribora zares prvorazredno znanje. Na vsak način je to trenotno naše najboljše moštvo, ki je sposobno najdostojr.ejše reprezentirati nas nogomet. — Proti razveljavljenju prvega finala, ki je končalo, kot znano, e problematično zmago Pri- I morja, se nahaja pri zvezi v Zagrebu sicer še protest Primorja; vendar j>a ni mnogo verjetnosti, da I bi JNS protestu ugodil, saj jo vsak očividec mogel videti, da izid jirve tekme ni bil v skladu s potekom igre. V nedeljo, 10. t. m. se igra prvo kolo izločilnih tekem. V Mariboru igrala prvaka LNI'a in Sar- : NPa SSK Maribor in sarajevski amaterski športski klub (SASK), v Zagrebu igra HASK kot drugo-placirani klub Zagreba s prvakom SubNPn subo-tičkim atletskim in nogometnim društvom (SANI)), v Belgradu pa igra Belgradski SK, drugoplacirani klub belgrajsko podzvezo z osiješkim prvakom Hrv. gradjanskitn ŠKom. — Teden dni kasneje se odigrajo revanšno tekme med istimi klubi v Sarajevu, Subotici in Osijeku. V nedeljskem prvem kolu je s precejšno gotovostjo računati na zmago Maribora in 13SKu, dočim je izid-zagrebške tekme negotov. Klubi, ki bodo v izločilnih tekmah premagani, izpadejo iz nadaljnih tekem, zmagovalci in jn-vo-plasirani klubi Zagreba, Belgrada in Splita pa igrajo v juliju med seboj odločilne tekme po sistemu na točke. » * * Lahkoatletska prireditev SK Ilirije. Pričetek mitinga bo danes ob 14 30 na š|>ortnem j>rosloru Ilirije. Vstopnina minimalna. Udeležba iz Zagreba in Ptuja bo preccj številna. Zato smemo pričakovali lepih usjieliov. Vroč boj se bo ruzvil zlasti pri tekih na 100111 in 400 ni. Pa tudi pri vseh drugih točkah je konkurenca zelo močna. — Sledeči atleti SK Ilirije morajo biti točno ob 14 na prostoru: Režek, Stepi šnik, Pavšič, Habič, Gaberšek, Jlladnik, Tinta, Vrečko, Šoukal, Senčar, Sporu, Kumer, Pogačnik, Gregorka, Outrata, Smersu, Banko, Orehek. Vsi morajo biti tečno ob 14 na prostoru v popolni opremi. SK Ilirija - Plavalna sekcija. Za petek 8. t. m. ob 8 zvečer sklicujem sejo ožje eksekutive v klu-bovo sobo v kavarni >Evropat. Poživljam vse ostalo članstvo, da se tega važnega sestanka |kazala, ker jo do tedaj še ni bil |x>zual. Kregarjeva mu je zato obljubila denarno jkuiioč. Tisti večer je počakal Florijančičevo pred gledališčem. Spoznal io je jx> plašču. Sledil ji je skozi Knafljevo in Sclenbuigovo ulico na Kongresni trg do kina »Matice«, nato jo je prehiiel. odšel |>red njo do Ižanske ceste, kjer jo je počakal in ji izlil iz pripravljene steklenice vitriola v obraz. Potem pa ie stekel proč. Vrnil se je na Marijin trg, kjer je kupil in pojedel še eno hrenovko, jx)lem pa je šel spat. Naslednji dan se jc edpeljal ua Jesenice, kjer ima svojo zaročenko, tam prenočil, ter se vrnil proti Ljubljani, hoteč nastopiti v Ormožu neko službo. Oglasil sc je še pri Kregarjevi, katera ga je tolažila, ko ji je rekel, da 11111 je žal, kar je napravil, češ, da tega itak ne bo nihče vedel. Gb tej jviliki mu je Kregarjeva izročila dežni |ilašč. Gospa Kregarjeva nasprotno navaja, da Kopitarju nikdar ni tožila in pri|iovedovala o domačih razmerah. Kopitarja pozna že iz Cerknice, kamor jc hodila pred leti k sestri na počitnice. Tedaj ga ii je sestra predstavila in ji povedala, da je lo nek njen sorodnik. Kopitar je večkrat prišel k njej v stanovanje in ji prinašal kakšne male pakete od sestre, toda nikdar se ni pri njej dalje časa mudil. O družinskih razmerah se sploh ni nikdar ž njim razgovarjala. Zlasti ni res, da bi se pritoževala čez svojega moža, kakor to trdi Kopitar, ter da bi se jezila nad Florijančičevo, o kateri s Kopitarjem ni nikoli govorila, niti mu jo ni ona pokazala pred gledališčem, kakor pravi K. Glede zločina samega pripoveduje gospa, da je naslednji dan prihitela k njej soseda, ga. L. in ji zaklicala: »Gospa, kaj ste storila, vso ste raztrgala!« Ona tedaj ni razumela, kaj hoče s tem jto-vedati, ker se je čutila neprizadeto in zato radi teli besedi užaljeno. Pač ji je ista gospa teden prej pripovedovala, da njen mož hodi z neko gospodično iz gledališča ter da naj gre enkrat počakat soproga pred pisarno, da to gospodično spozna, zanika pa, da bi 011a ob istem pogovoru kazala nji košček blaga, eličen njenemu plašču, kakršen plašč pa tudi nosi Florijančičeva. Par dni po zločinu pa je prišel k njej Kopitar ter jo prosil za dežnik, ker je deževalo. Dala mu je star dežni plašč, ker dežnika ni imela. Kopitar je nato takoj odšel, ker se mu je baje mudilo na vlak ter tako tistikrat sploh nista kaj več govorila, kakor to trdi Kopitar. Florijančičevo pač pozna, da bi pa imela kako razmerje do njenega moža. ji ni znano. Florijančičeva navaja, da je bila radi najiada celih 11 dni v bolnišnici ter da je zdaj popolnoma zdrava. Prizna, da je večkrat obiskovala Krcgai-jevo rodbino, toda že dlje časa je te obiske opu-stila. Kregar ji ie kupil ludi nov plašč, prav tak, kakršnega je nosila tudi njegova soproga. Odškodnine za bolečine in bolnišnico nc zahteva. Sodni zdravnik Košir, docent med. fakultete, prečita nato zdravniško ugotovitev in mnenje, iz katerega izhaja, da je navedeni slučaj smatrati za težko telesno poškodbo, radi česar proglasi sodnik dr. Bizjak, da je okrajno sodišče za razpravo nepristojno. Tako se bo s to zadevo bavilo Je višje deželno sodišče t 9 aj/e novega KOLEDAR. Četrtek, 7. junija: Presveto Rešnje telo. Robert, Baptista, Sabinijan, Pavel. Petek, a junija: Medard, Maksim, Viljem, Pacifik. ZGODOVINSKI DNEVI. 7. junija: 1896. je umrl kanonik Karel Ккш. — 1857. je bila blagoslovljena Trnovska cerkev v Ljubljani. — 1876. je umrla francoska romanopiaateljica George Sand. — 1854. se je rodila pisateljica Charlotte Niese. — 1894. je bila na Dunaju strašna toča. Ponekod je ležala nad 1 m visoko. Bilo je več ubitih in ranjenih. — 1912. je zletela v zrak smod-nišnica v W611ersdorfu pri Dunaju. 35 mrtvih. — 1848. se je otvoril državni zbor na Dunaju. V njem je bilo 16 slovenskih poslancev. — 8. junija: 1508. se je rodil Primož Trubar. — 1859. se je rodil slovenski kipar A, Gangl. — 632. je v Medini umrl Mohamed. — 1695. je umrl fizik in astronom Christian Huygens. — 1768. je bil v Trstu umorjen siarinoslovec Johann Jodehim Winckelmann. — 1781. se je rodil George Stephenson, glavni utemeljitelj železnic.. — 1794. je umrl nemški pesnik Gottfried August Biirger. — 1810. se je rodil komponist Schumann. — 1896. je umrl francoski filozof Jules Simon. — 1909. je umrl slikar Fritz Overbeck. — 1788. je umrl naravoslovec dr. Ivan Anton Scopoli. — 1912. je ju-rist Luka Jukić dvakrat ustrelil z revolverjem na komisarja Czuvaja, ki se je vozil v avtomobilu. Czuvaj je ostal nepoškodovan. Strel je zadel in težko ranil banskega svetnika Hr-vojiča, ki je rani podlegel, Jukič je nato pobegnil in na begu ustrelil še enega stražnika in enega detektiva. — 1914. je umrl hrvatski zgodovinar in politik Tadija Smičiklas. Џ * » * Shod SLS bo v nedeljo, dne 10. junija, na Ostrem vrhu (nad Mariborom). Po shodu občni zbor krajevne organizacije SLS. Pridite! ic Slovenska mesta na konferenci mest r Zagreba. Te dni se vrši v Zagrebu konferenca vseh večjih jugoslovanskih mest. Mesto Ljubljano zastopata župan dr. Dinko Puc in ravnatelj dr. Miljutin Zarnik, Maribor podžupan dr. Fran Lipold in ravnatelj Vekoslav Koechler, Celje župan dr. A. Goričan in ravnatelj Šubic. ic Šmarnogorski veliki zvon se danes prvič oglasi — sicer še ne iz lin šmarnogor-skega zvonika — v čast evharističnemu Kralje. Zvonili bodo z njim v šentviški zvonolivarni med dopoldansko slovesno procesijo v Št. Vidu in popoldne ob treh. Vabljeni vsi, ki se zanimate za šmarnogorske zvonove. Vliti so tudi že vsi ostali trije zvonovi, ki so se enako prvemu izborno posrečili. Obširno oceno priobčimo po kolavdaciji. ic Občni zbor Zveze »Vzajemnosti« bo v eredo, 13. junija 1928 v Ljubjani v dvorani »Doma duhovnih vaj«, Zrinjskega cesta 9. Začetek ob 10. uri dopoldne. Pravico staviti predloge, vprašanja in pasivno volilno pravico imajo vsi redni člani posameznih škofijskih »Vzajemnosti«, pravico glasovanja pa samo delegati poedinih duhovniških udruženj. — Ker pridejo na ta občni zbor bratje hrvatski Šhanckccat •a 3<ми 'vn <}<»-[Xv9« Qz\c(Vt Sc *£)TC^jač SfrftntvU-^OVM Iftvc« 3 Precizne ure Schaffhausen, Ornega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju L. VUhar, Ejubljana Sv. Petra cesta 36 duhovniki iz posameznih škofij v večjem številu, prav uljudno vabimo vse člane slovenskih »Vzajemnosti«, da se zborovanja gotovo udeleže. — Odbor ljubljanske »Vzajemnosti*. * K obisku g. ministra za socialno politiko Cede Radoviča v Sloveniji, oziroma k intervjuvu našega glavnega urednika z gospodom ministrom je dodati, da je g. minister obiskal tudi Zavod kraljice Marije za socialno-higijensko zaščito dece in se tu prav posebno pohvalno izrazil o vzornem vodstvu tega zavoda, ki je v rokah g, dr. Dragaša. Minister je pregledal tudi Ortopedski zavod, kjer je izrekel svoje veliko zadovoljstvo g. voditelju, primariju dr. Minaru, ter nadzorstvo parnih kotlov, kjer je pohvala g. ministra veljala strokovnjaškemu vodstvu g. inženerja Guliča. V naše tozadevno včerajšnje poročilo se je vrinila nehotena pomota, ko smo omenili Invalidski dom, ki ga ne upravlja g. Kuharič, ampak g. Adamič. ic Iz Inomosta nam pišejo: Nekatere »Slovenčeve« bravce utegne* zanimati, da jc zadnje dni meseca maja dobi novo predstoj-nieco samostan Marijinega obiskovanja Tliurn-feld pri Hallu. Za prcdnico je bila namreč izvoljena osrednja asistentinja in vrhovna voditeljica penzijonata Mere Madeleine Augu-stine. Dosedanja prednica Mere Marie Mar-guerite Bohm je po 40-letnem delovanju v tem zavodu odšla v Erd pri Budimpešti, kjer se v bivšem jezuitskem novicijatu otvori nova redovna hiša imenovanih redovnic. ic Imenovanja. Za okrožnega zdravnika v Črni je imenova ng. dr. Ramšak, v Maren-bergu pa dr. Honigmann. ic Birmovanje v dekaniji šaleška dolina se vrši v naslednjem redu: v nedeljo, dne 10. jun. 1928 pri Sv. Juriju v Skalah; v ponedeljek, dne 11. junija pri Sv. Martinu pri Ša-leku; v torek, dne 12. jun. pri St. Janžu na Vinski gori, v sredo, dne 13. junija pri Št. Ilju pri Velenju, v četrtek, dne 14. jim. pri Sv. Pankraciju na Gornji Ponikvi, v soboto, dne 16. jim. pri Sv. Petru v Zavodnjem v nedeljo, dne 17. junija pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju ili, v ponedeljek, dne 18. jun. pri Sv. Andreju na Belih vodah. ic Za naše ceste. Mariborski oblastni odbor je na svoji zadnji seji dovolil za cestno zvezo v Jakobskem dolu (Sv. Lenart) 25.000 dinarjev; za most na cesti Polzela-Braslovče 10.000 Din; za napravo vodovoda v Zavodnji pri Celju 25.000 Din. — Veržejska cesta se je prenesla na oblastni odbor. •k S pošte. Za pogodbeno poštarico v Pe-trovcih je nastavljena Helena Bagarjeva. Premeščeni so: Pripravnik 1-9 Peter Nikolič z ljubljanskega ravnateljstva k sodišču v Prije-polju; pb. ur. II-3 Jožica Vidmarjeva iz Cer-kelj ob Krbi v Brežice in Olga Moserjeva z Bleda na ljubljansko glavno pošto; pb. ur. II-4 Vida Trefaltova iz Ljubljane v Kranj in Rikarda Gselmanova iz Rogaške Slatine na mariborsko glavno pošto; priprav. III-4 Ro-maina Peitlerjeva iz Ljubljana v Moste pri Ljubljani in Auguština Juhova iz Moet pri Ljubljani na ljubljansko glavno pošto; zvan. 3. skup. Marija Pompetova z mariborske kol. pošte v Marenberg in služ. 2. skup. V. Zoppe rumena pa reče, da se pripravimo ali na »etopt ali na >go«. Živahnost prometa se opisati ne da, to je treba videti. Polno odličnih elevelandskih mož sem spoznal, po vrsti so me vabili na večerjo itd. Dan po prihodu, 4. maja, sva obiskala z g. župnikom Ponikvarjem spomenik umorjenega amer, predsednika Garfielda; s spomenika, velikanskemu stolpu podobnega, vidiš ves Cleveland pred seboj. Pokopališče izrednega obsega je tam okoli, en sam park, valovit, ko-gat, travnat. Obiskala sva zopet farmo, drugo kot sem jo videl prejšnji dan. Isti vtisi: vsega dosti, vse s stroji. Koliko piščet ti zvali stroj v enem dnevu! — Obiskal sem uredništvi >Amer. Domovine« in »Enakopravnosti«; povsod sem bil prav zares prijazno sprejet. Večer se je raztegnil do jutra; bili smo pri g. uredniku Pircu, ameriški slovenski pesnik Zorman nam je neumorno igral na klavir in nam pel narodne slovenske pesmi. Drugo jutro sem si ogledal sodnijo, javno knjižnico itd. Knjižnica ima tudi lepo število slovenskih knjig; še večje število je porazdelila na okraje, kjer so središča slovenskega iivlja. Preden knjižnica knjigo naroči, vpraša zmeraj zanesljive ljudi, ali je knjiga dobra ali ne; »šund« ne sme priti noter. Prijatelju Pun-tarju bi privoščil, da bi si mogel to knjižnico ogledati. Po obedu pri g. Kušlanu sem šel na dom tržiškega rojaka Jan. Perkota. Ves popoldne sva govoril« o Tržiču, o Clevelandu, o teh in »nib razmerah. Veliko sem izvedel. Večerjali smo skupaj z urednikom Griloin ln z t- Primožičem, mojim bivšim učencem. Vse polno ljudi se je zbralo 6. maja pred slovensko farno cerkvijo Sv. Vida. Nova maša je bila, četrta v Clevelandu, ki jo je imel Slovenec. Takrat šele sem videl, koliko Slovencev je v Clevelandu. Prvo Slovensko mesto je Ljubljana, drugo Cleveland, tretje Maribor. Popoldne smo se spet okoli vozili, kosili smo pri g. Debevcu, zvečer smo bili pri gospe Lovšetovi. Cesta St. Clair, okoli katere se gnetejo Slovenci, je dolga, brez posebnih znamenitosti; to sem videl v ponedeljek zjutraj, ko sem jo premeril peš. Pogledal sem v razne tovarne. Pri kosilu smo z g. župni-" kom Ponikvarjem vzbujali spomine na Slovenijo, pravil nam je o evharističnem kongresu in o knezoškofu Jegliču, ki je bil pred dvema letoma tudi pri njem. Zvečer nas je pogostil g. bančni tajnik Jakšič. Moj zaklad ameriške slovenščine se je začel bogatiti. Navadil sem se uočati (paziti, stražiti), klinati (snažiti, čistiti), rekel sem >15 let nazaj« (pred 16 leti), dejal sem »šur« in »si« (gotovo, glej), fiksal sem havs (gradil sem hišo), kipal sem denar (hranil sem ga), vozil sem se po strit-karu (po cestni železnici). Takole je: nič se ne da pomagati. Ameriški Slovenci bodo v drugem rodu izginili, če ne bo dotoka. Najsi se časopisje še tako trudi, najsi bo še toliko iger, predstav, predavanj itd., vse zastonj. Mladina nima za stari kraj skoro nobenega zanimanja, doma že zelo govorijo angleško, med seboj govorijo otroci skoraj izključno angleško, v Ameriki rojeni duhovniki slovenskih staršev naravno ne morejo imeti istega zanimanja za nač narod kot ga imajo iz Evrope došli du- hovniki itd. So tudi lepe izjeme, n .pr. župnik Oman. Jager in Podbregar si bosta izbrusila vse pete, vse navdušenje dobrih svojih duš sta vlila v ljubezen do slovenskega naroda, pa bosta izkrvavela. V ponedeljek 8. maja sem v dvorani pod cerkvijo sv. Vida predaval o lepotah naše zemlje. Tudi solze sem videl. Tale nasvet bom dal tistim, ki bodo šli v Ameriko igrat, predavat itd.: Brez bobneče reklame ni nič! Z velikim zvonom moraš zvoniti, tedne in tedne prej; vse dobre lastnosti si moraš nadeti, nobeden ti ni kos, ti si prvi in največji, vse drugo spričo tvojega veličanstva izgine. Če boš tako naredil, boš imel v Ameriki uspeh, sicer pa ne in najsi so tvoji nameni najboljši in je predmet tvojih predavanj najzanimivejši. Prvo pravilo je: kriči in vpij tedne in tedne prej! To sem premišljeval, ko sem se vozil iz Clevelanda v Chicago. Agfa-fotografski aparati so razstavljeni na velesejmu, paviljon E 18-20 Foto-materijal Janko Pogačnik, Ljubljana Tavčarjeva ulica 4 iz Celja na ljubljansko glavno pošto. — Upokojen je zvaničnik 2 .skup. Iv. Krampi v Rušah. Pogodbeni poštar Al. Križnik v Jurklo-štru in pogodb, poštarica Desiderija Dorči-čeva sta stopila iz poštne službe. — Poročili so se: Pb. ur. II-2 Janez Modrijan na ljublj. glavni pošti z Zofijo Poljanečevo, pb. ur. II-4 na isti pošti, kondiditer III-3 Ant. Tušek v Podčetrtku z učiteljico Marijo Jurinovo. — Pogodb, pošla 1-1 Petrovci se je z novo zasedbo prevedla v pogodbeno pošto izven razreda, pogodb, pošta 111-2 Sv. Ubran pri Ptuju pa v III-l. ic Napredovanje v poštni službi. Kakor se iz zanesljivih virov poroča, bo v dogled-nem času napredovalo večje število uradnikov II. kategorije iz 3. v 2. skupino. Uradniki II. kategorije, kateri eo sedaj v 4. skupini in imajo že 8 službenih let, bodo pomaknjeni v 8. skupino II. kategorije. ic Prijet vojaški begunec in tat. Dne 4. t. m. je orožniška patrulja ustavila v Domžalah mladega fanta in ugotovila, da je identičen z vojnim beguncem Jožetom Benčanom, roj. 1905 v Preski in pristojnim v Medvode, ki je pobegnil v noči na 11. aprila t. 1. od 3. bataljona v Pirotu. Pri aretaciji je fant priznal, da je brez stalnega bivališča in da je pred nedavnim časom ukradel na cesti med Žirovnico in Lescami nekemu pekovskemu vajencu kolo. Vajenec je s kolesom raznašal kruh in je počival ob cesti, ko se mu je aretirani pridružil, kupil od njega štruco, nato pa sta oba zaspala. Prvi se je zbudil Benčan, videl, da vajenec še spi, pa se je z njegovim kolesom odpeljal proti Dolenjski. Tam je blizu Trcbenj nekje prodal kolo nekemu delavcu za ; 150 Din. Fanta, ki je bil že trikrat predkazno- ! van radi tatvine, je orožništvo oddalo v sod- j nijske zapore v Kamniku. ic Kongres UJNŽB v Splitu. Udeleženci kongresa v Splitu se odpeljejo v petek, dne 8. t m. in sicer: iz Ljubljane z osebnim vlakom štev. 617-619 ob 12 uri 15 minut iz glavnega kolodvora; iz Maribora z brzovlakom štev. 3 ob 14 uri 35 minut preko Zidanega mosta—Zagreba v Split. Delegati in člani lahko vstopajo v vseh vmesnih postajah Slovenije. Od Zagreba naprej vozi poseben brzo-vlak. Priporočljivo je tudi, da se tovariši odpeljejo z brzovlaki že preje, da ne bo prehud naval. — Qblastni odbor UJNZB, Ljubljana. ic Žrebanje srečk državne razredne loterije za 1. razred 16. kola bo 9. julija. S tem bodi popravljena pomota v včerajšnjem tozadevnem razglasu. -k Nemškoavstrijski agent pobegnil orožniku. Gornjekungoški žandarmeriji je dne 5. junija pobegnil neki Stanislav Schmidt, agent iz Strassa, kateri je v obmejnih občinah oškodoval več naših ljudi s svojimi stroji. Politična oblast je izdala orožništvu naročilo, naj ga prime, ako se pojavi. Ko ga je žandarmerija zalotila, ni imel ne potnega lista, ne dovoljenja za prestop meje. Pri begu je pustil na jugoslovanskih tleh aktovko in klobuk. — •Pozor pred nesolidnimi agenti iz Avstrije. ic Huda nesreča motociklista. V Zagrebu se je v torek dopoldne pripetila smrtna nesreča. 27-letni inžener Maden Cindrič se je na Kipnem trgu zadel z motornim kolesom v delavca Ivana Hržiča. Cindrič je padel s kolesa in si pri padcu razbil lobanjo, Hržič pa je bil le lažje ranjen. Oba sta bila prepeljana v bolnico, kjer se Cindrič bori s smrtjo. ic Pod vlak je hotela. V bližini postaje Vrapče pri Zagrebu se je vrgla pod vlak 20-letna Dragica Lončarič. Strojevodja je še pra- Samo MGGEROL olje za solnčenje in maiaio Vas obvaruje solnčarice in peg ter Vam naredi kožo gladko in enakomerno zagorelo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorčič, Ljubljana, Prešernova ulica urejnje najbolje prebavo, Osli Želodec ln (reva sigurno po prijetno. 1 orno« v vsaki lekarni Din 4 —. i vočasno opazil njeno namero m pričel vlak' ustavljati. Spustil je pred lokomotivo brano, ki odstranjuje zapreke s tračnic. Kljub temu je dobila deklica pri udarcu z brano hude poškodbe, tako da so jo morali prepeljati v bolnico. ic Izredno vesel pojav na letošnjem velesejmu je brez dvoma pestra izložba prekrasnih izdelkov šentviških mizarjev. Ta izložba je jaseii dokaz, kako se je mizarska obrt v Št. Vidu zaduja leta razvila, ter danes že uspešno tekmuje z vsemi inozemskimi tvrd-kami. Upamo, da bodo to končno uvideli tudi naši merodajni krogi ter se spomnili naših mizarjev tudi z naročili. Kot prvovrstna in po svoji izredni izdelavi vzbuja pravo senzacijo spalnica znane solidne tvrdke Erman & Arhar v Št. Vidu nad Ljubljano. Ta tvrdka se ni ustrašila truda in žrtev, da pokaže nova pota moderne renesanse tudi na polju ekspo-nirane mizarske tehnike. Ustvarila je praw> umetnino, nov tip, ki v prijetni celoti združuje uporabnost in eleganco ter vžge mogočen utis tako v strokovnjaku, kakor v lajiku. Izredno zanimanje za ta izdelek, daje tvrdki pobudo, da bo nadaljevala v tej smeri ter obstoji nada, da bo spričo svojih bogatih izkušenj im modernih pripomočkov, ki se jih poslužuje v svojem obratu, ustvarila še marsikatero lepo delo ter s tem pomagala graditi jea nezasluženi slavi tujih izdelkov. Mizarska razstava je permanentna ter si bodo interesenti spalnico lahko ogledali tudi po zaključku velesejma. Zobni atel je Pavle Harife Hocflairtit na Dunajski cesii štev. 29 zopet odprt. * Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani. 4958 ic Ob priliki občnega zbora zvez« trgoy-t, skih gremijev, ki se bo vršil 9. in 10. junija v Novem mestu, naprošamo vse udeležence občnega zbora, da takoj sporočijo zvezi v Ljubljani, če reflektirajo na prenočišče in na slavnostni obed. Vabimo kar najvljudneje vse cenjene člane, da se v obilnem številu udeležite tega občnega zbora. Ogledate si obenem lepo Dolenjsko, ki je vsled svoje naravne krasote prav mična in privlačna. Torej na-svidenje v Novem mestu člani in tudi drugi prijatelji trgovstva! — Gremij trgovcev za politični okraj Novo mesto. 5048 ic Edina ljubljanska ivonarna Strojnih Oesterreichische Werke< (Dunajski arsenal), ki izdeluje vse mizarske stroje tudi direktno spojene z motorji. V paviljonu »E* je razstavila dobro znana mariborska tvrdka Kristal, d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, svoje prvovrstne izdelke, ki vzbujajo pri obiskovalcih velesejma vsesplošno pozornost. Pri tej priliki opozarjamo še posebej na oglas te tvrdke v današnjem »Slovencu«. Zares elegantna je spalnica, ki jo je razstavil v paviljonu »E« mizarski mojster I Mrhar iz St. Vida. Izdelana je po načrtih prof. Tratnika iz češ-njevega lesa z vložki iz afriške hruške. Sentocijo vzbuja na velesejmu razstavljena vrodeprirna lokomobila tvormce lokomobil Asr-mann & Stockder, Stuttgart. Lokomobila je opremljena s patentnim pre-grejevalcem sistema 'Schraidt«, katere vrste pre-grejevalec je danes najpopolnejše in najboljše konstrukcije. Poleg tega ima kurišče z rešetko za ža- | ganje. Kakor čujemo, je bila razstavljena lokftmo-bila že prvi dan velesejma prodana. V splošnem vlada izredno veliko zanimanje za te vrste parnih lokomobil. Primati se mora, da je v paviljonu II, koja 450, najličnejši, kjer ima tvrdka Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, razstavljene izredno dobre šivalne stroje DtIRKOPP: od najnavadnej-šega stroja do najkompliciranejšega, stroje za šivilje, krojače, čevljarje, posebne, za tovarne kakor tudi za entlanje itd. Nepretrgoma stoji gruča ljudi pri stroju, kjer se kaže vezenje in gledalci se ne morejo načuditi, na kako enostaven način se lahko veze, krpa perilo in nogavice in da se v hipu lahko zopet pripravi za navadno šivanje. Nenavadno veliko zanimanje vlada za omenjene stroje in se že šedaj ob začetku sklepajo kupčije. Istotam so razstavljeni tudi pisalni stroji in dvokoles« >Stoewer«. Nadalje se dobe pri razstavljalcu vse informacije za računske, kopirne, razmnoževalno stroje in blagajne. Veliko interesentov je tudi pri velesejmskeni paviljonu, kjer je razstavljen svetovno znani polno-jarmenik tovarne Pini & Kay, Wien. Ti polnojarmeniki zrežejo po velikosti do ,15 ш1 na uro. Polnojarmenik je opremljen z raznimi novimi izboljšavami kakor n. pr. z avtomatično ma-zilnico za mazanje glavnih ležišč in vodilnic. Vpo-raba mazilnega olja v 12 urah pol litra. Eden teh priznano najboljših polnojarmeni-kov je bil že prvi dan prodan lesni industrijski tvrdki Jovo Mamula, Jasenak. Število resnih kup-cev za te konstruktivno izboljšane vrste polno-jarmenikov dnevno narašča. Narodna banka sklicuje za 8. julij t. I. ob 9 izredni občni zbor v Belgrad. Na dnevnem redu je izprememba pravil Narodne banke v zvezi s postavno stabilizacijo dinarja. Občni zbori. Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani 21. junija ob 18 v pisarni (bilanca, volitve); Jugoslovenska industrija ulja i boja, d. d., Dol pri Ljubljani 23. junija ob pol 11 v Jadr. jiodunavski banki (bilanca; volitev uprave in nadzorstva, predlog o prodaji iu o likvidaciji); Tiskarski in lito-grafični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blas- nikovi nasledniki, d. d. v Ljubljani 23. junija ob 17 v družbeni pisarni (bilanca, volitev nadzorstva). Izproinoiuhe v trgovinskem registru. Vpisi: Anica 1'ajk in Co., modna trgovina, Celje; Josip 2umer iu drug, mesarija, Celje; Farič, strojno-klju-čavničarsko podjetje, družba z o. z., Maribor (60 tisoč Din, od tega aporti 30.000 Din); izbrisi (radi končane likvidacije): Mednarodna delniška družba premoga, podružnica Ljubljena; Fried. Siemens, pat. kurilni in kuhalni aparati. Vinarska razstava v Zagrebu. Zveza hrvatskih vinogradnikov jirireja od 29. juniju do 1. julija v veliki dvorani zagrebške borze razstavo in vinski sejem. Vse prijave sprejema in informacije daje Zveza hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu, Mesnič-ka ul, 9 (dvorišče). Živina Ljubljana, 6. junija 1928. Na današnji sejem je bilo prignanih (v oklt>-pa ju število prodanih kom.): konj 323 (45), volov 56 (23), krav 59 (25), telet 16 (11) in prašičkov za rejo -106 (3!X)). Cene so ostale neizpremenjene: krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4.50 Din, teleta 13—15 Din. voli I. 10.50, II. 8-9.50 Din, vse za kg žive teže. Kupčija je bila slaba, edino s prašički za rejo je bila živahnejša radi sezije za to. Na zadnjem milanskem sejmu 4. t. m. so notirali (v oklepajih notacije 28. maja): voli I. 4.60 do 5 (4.60—5.20), II. 3.90- 4.10 (4.10—4.50), III. 2.80 3.80 (3.20—4), krave I. 420- 4.80 (4.20 do -1,00), II. 3.10—4 (-1.10—4.50), III. 2.10—3 (2.50 do 3.10) vse za kg živo teže v lirah. Podražilo se je tretjevrstno blago, prvovrstno in drugovrstno pa je jiopustilo. Na dunajski goveji sejem 4. t. m. je znašal dogou 3033 glav, od tega iz Jugoslavije 215. Samo prvovrstno blago se je podražilo za 10 grošev, drugo je ostalo neizpremenjeno. Notirali so: voli najboljši 1.75—1.95, I. 1.55—1.70, II. 1.35—1.50, III. 1—1.30, biki 1.20—1.45 (izjemoma 1.55), krave 0.85—1.35 (izjemoma 1.45) šilingov za kg žive teže. Na dunajskem prašičjem sejmu 5. t. m. je bilo na prodaj 15.482 kom., od tega iz Jugoslavije 2104. Podražili so se š-peharji za 5, mesnati prašiči za 15—20 grošev jiri kg. Notirali so: špeharji I. 2.15 do 2.20 (izjemoma 2.25), angl. križani 1.90—2.15 (izjemoma 2.20), kmetski 1.90—2.25, stari 1.90-2, mesnati 1.70—2.25 (izjemoma 2.30) šilinga za kg žive teže. V Pragi je bilo na sejmu 4. t. m. 1008 glav glav govejo živine, od teh iz Jugoslavije 11; no-liralo je blago jugosl. izvora 6.30—7.10 Kč. Na prašičjem sejmu 4. t. m. je bilo 6180 glav, od tega iz Jugoslavije 9.25—11, izjemoma 11.15 K6; vse za kg žive teže. Borzna poročila na drugi strani! SfeiMSB Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Dirt. Najmanjši, znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega rnaćaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši i zneseklODirt. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le, če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon stev.23-2g. V t ж , 0 v« n ■ eoier trrten in zanesljiv, zmožen tudi lovstva, želi mesta. Naslov na upravo Maribor. 1 Obrtnik-čevljar išče mesto cerkovnika. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 5191. Gospodična cmožna vseh pisarniških ter blagajniških poslov, želi premestiti mesto bla-gajničarke v mestu ali na deželo. - Ceni. ponudbe oa upravo »Slov.« pod: »Vestna«, Učenko za damsko k r o j a š l v o sprejmem. Ponudbe na upravo pod Učenka. se takoj odda. Mišlovič Cecilija, Maribor, Koroška cesta 41, pritličje. Prodajalka mešane stroke, želi mesta. Gre tudi na deželo. • Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Poštena«. 3 dijakinje •e sprejmejo za prihodnje šolsko ieto na stanovanje in hrano pri boljgi družini. Naslov v upravi pod št 5222. nemsKe-dbo pla-1. julija, »rednost. Blagajničarka zmožna slov. in nemške ga jezika, z navedbo če, se sprejme 1 Začetnice imajo pr Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kavcija«. Vodovodnega instalaterja kateri ima najmanj 4 leta pomočniške prakse, sprejme J. Ulčar in drug, dr. z o. z., Gorje pri Bledu. Deklo za kmečka dela sprejmem. Naslov v upravi pod Št. 5198. Izprašanega kurjača z daljšo prakso in dobrimi spričevali sprejme večje industrijsko podjetje v Južni Srbiji. Predpogoj: Treznost in šted-ijivost z gorivom, - Ponudbe z oznako zahtev in referenc na upravo »Slovenca« pod P. P. S, štev. 5178. Čevljarji, pozor! Otvoritev zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se vrši 3. julija t. 1. Interesenti, zahtevajte prospekt. Vod. tečaja Josip Steinmann, Ljubljana. KI Meblovana soba Komiort. stanovanje 4 sob z vsemi pritikli-naini, se takoj odda na Miklošičevi cesti (Vzajemna posojilnica). Informacije in ogled ob delavnikih med 2. in 4. uro popoldne pri dr. Oblaku. Meblovana soba lepa, z 2 posteljama, v prijaznem kraju na deželi, blizu postaje, pripravna za letoviščarje, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5079. Lesni trgovci pozor! Radi bolezni se da v najem trgovski lokal oziroma proda hiša na pro-metlVCTO kraju na vznožju Pohorja. Prvovrsten prostor za lesnega trgovca in trgovca z mešanim blagom. — Ponudbe pod »Podjeten« št. 5214. Znanja želi v svrho žcnilve posestnik z miroljubno, pošteno, gospodinjstva vajeno žensko, 40 do 45 let, iz Na stanovanje boljše rodbine. . Naslov in hrano v "pravi pod štev. 4427. Mari sprejr ■ibor, Slovenska ul. 16. Sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu s 1. julijem. Naslov pove uprava »Slovenca« f>od št. 5195. Poročiti se želi trgovec-obrtnik in posestnik z inteligentno gospodično, njemu slično. Ponudbe pod »Srečna bodočnost« št. 5227. Opremljeno sobo v vili na Mirju se takoj odda. Naslov v upravi »Slovcnca« št. 5224. Prazno sobo podstrešno, parketirano -takoj oddam. - Novi Vodmat št. 62. Soba in kuhinja se odda mirni stranki brez otrok. - Aleševčeva 26, Spodnja Šiška. Solnčna soba s štedilnikom v tličju nove vile, ob mar-tinovi cesti, se odda, Cena 300 Din. - Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5231. Stanovanje obstoječe iz 4 sob z vsemi pritiklinami v novi stavbi, v sredini mesta, se odda za avgust. Istotam se odda več stanovanj po eno sobo in kuhinjo v IV. nadstropju in suterenu. - Naslov pove uprava lista pod št. 5179. Soba lepa, udobna, mebRrana, se odda takoj. Naslov upravi lista pod št, 5194. Iščem Hnansirja ali pa tihega družabnika za svoje podjetje v Beogradu. Potreben kapital do 500.000 Din. - Samo resne ponudbe poslati na administracijo »Slovenca« pod »Uspeh zagarantiran« št. 5162. Prodam psa čiste -volčje pasme. Vprašati: LoVro Zatler, VI!-harjeva cesta št. 2, Ljubljana. Živega apna več vagonov, odda takoj Franc Maček, Dol. Logatec št 29. Cena po dogovoru. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. Delavnico oddam v najem na Kar-lovski cesti 22 v Ljubljani, Ivanka Boh, Zg. Duplice 4, p. Grosuplje. Kmetija v hribih z obdelanim poljem se radi onemoglosti gospodarja odda takoj ugodno v najem, Le resne ponudbe ie vposlati pod »Kmetija« na upravo Slovenca. Gostilno vzamem v najem in tudi na račun s 1. jul. t. 1. Cenj. ponudbe z označbo najemnine in kraja s prometom na naslov: Ivec Franc, gostilničar, Kobilic, p. Dubrovnik. Registrir-blagajno- sešievanko, že rabljeno, kupim. Ponud. pod »Se-števanka« na upr. listo. Gradbenega lesa in desk različnih dimenzij potrebujemo 3 do 4 vagone. Ponudbe poslati na Stock Cognac Medicinah Po-žega, Slavonija. Posestva Lepo posestvo majhno, tik Maribora, velik sadonosnik in vinske trte, velik vrt za zelenjavo, pripravno za vpo-kojenca ali vrtnarja, ugodno naprodaj. Naslov pove ogL odd. v Mariboru. Vili novogradnji, z lepim vrtom v Ljubljani ob Dunajski cesti, proda za 185.000 Din in 375.000 Din Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ul. 29, Hiše in vile v Ljubljani od 180.000 Din dalje, gostilne, hotel, kmetije na Kranjskem in Štajerskem proda Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ulica št 29. Mlin ali tudi žago želim kupiti v mestu ali blizu mesta v prometnem kraju. Naslov v upravi Slo-vffoca pod Л. 5048, Ugodna prilika več sto zaklopnih in drugih stolov zelo ugodno odproda radi opustitve stolarnc od svoje zaloge tovarna »Zavora« d. z o. z., Celje. Klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5196. Spalnico komplet., belo, in enako kuhinjo, skoraj novo, prodam takoj po nizki ceni. Ogleda se od 12. do 2. ure in od 5,—7. ure v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4, 4/7, desno. Flauta (sist. Bohm), prvovrsten instrument, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5146. Gostilna lepa, se proda. . Ponudbe na upravo Slovenca pod »Gostilna«. Harmonij z 9 reg. in 5 oktav, od | firme Pajkr & Co, naprodaj za 4500 Din. Trau-, ner, Celje, Prešernova ulica 10/11. Razglas Naznanjam, da nisem plačnik dolgov moje žene Lucije. — Ferdinand Bainkiher, Maribor. Preklic Podpisani preklicujem žaljivke, katere sera rabil na gospo Idano Železnik. Šmartno, dne 5. 6. 1928. Idan Trelc. Vinotoč otvoril Kari Soss, Maribor, Kr-čevina št. 1. Klavirji Готшпп in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk — kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za POPRAVILA. Oglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in droge institute se izpntavljojo od moje tvrdke. ločna postrežba. zmerne cene: tudi na obroku. Izdelovalec klavirjev K W ARBINEK. Ljubljana • Gregorčiče n nlica 5, 1. nadstropje. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Aleksandrovo, otok Krk Restaurant-Peusion Kvarner Pension 50—55 Din dnevno. Izvrstna kuhinja, lepa lega. Obvestila K. Orlic, restavrater. DiieHlhe poceni! L. Viihar urar v^iiV Ljubljana Sv. Petra c. 36 Iščemo agilne agente (zastopnike) za prodajo držav, vredn. papirjev na obroke v celi kraljevini SKS. Nudimo najboljše pogoje. Prednost imajo oni, ki so se že bavili s tem poslom. Ponudbe je poslati na Banka agrarna, Beograd, Kn. Mihajlova br. 41. maiji! Ui, proso, ajdo in Ječmen kupite nnlccnejc prt V. VOLK. LJUBLJANA vcietrgov I na lili In moke Zaboje več »to komadov razne velikosti, prodam. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št 5277. Vreče za oglje več sto komadov, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Jt. 5218. Izredno ceno kočije - paruč, 2 eno-vprežni, 1 dvovprežno. — Troger, sedlar - tapetnik, Mortrje. 10 hektov vina se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jernejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška. Inti&f Q I sc zdravi in JClIlVd I ozdravi v zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekti NA3BOL3SI /N PREMOG Cebin Ufolfova 1/2 Joto aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljano in drogeriji WolIrsm nbsi. M. Kane, Maribor, Gosposka ulica 33. Stavbno podjetje flCCETTO & drugovi družba z o. /. Maribor. Koroščova nI. Z našo umetno moštovo esenco »Mostin« si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I steklenici za 150 litrov Din 20—, Dobi se samo v dro-fjerlfl A. Kane. Ltnb. I|ana in drogeriji Wolf-ram nasl. M. Kane, Maribor, (Gosposka ul. 33- VsakovTstno imP« kopniš po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Woliova ulica št. 3. Gospodinje! - Poskusite Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. Pozor, obiskovalci velesejma najboljši motocikli za vsako svrho in za vsakogar s prestavami -Kickstartarjem - kompl. orodjem za časa velesejma 7480 Din mesto 7800 Din. - Dobava promptna od skladišča generalnega zastopnika O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva 11. KUPUJEMO /.lato, src bro. platin i,i plačamo i srebrno krono Uin 1Г6П, ■> srebrni kroni Шп 7'2П, j srebrnih kron Din 18'--. Prevzamemo tudi ver drugo kovine in plačamo najbolje. - Tovarni za l«ten|e dragih kovin, Sp.SiSka, Sv. Jerneja cesta Stev, S Drva bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni ua dom parna žaga V. SCAGNETTI r Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. rekiahav SLOVENCU . najuspešnejša' Zima najboljša in najcenejša pri n. Masten tovarna žime Stražišče pri Kranju. idealno sredstvo za pod- ; žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri 1 Vašem trgovcu. Ol^ld.'VCI.« mno9obr°jna vprašanja čast je podpisanemu zavodu naznaniti, da bodo srečke državne razredne loterije za * I. razred 16. kola izšle dne ©. t. m. in bodo stavljene v promet dne S. t. m. — Obenem se roti izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Dajo življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgaja puhaste lase v močne. Vporaba je enostavna ter se že ]>o prvem poskusu pokaže kot zelo potrebna. Zdravniško preizkušena in j)riporoieua. Dobivu se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS: Drogeriia ..NADA" Kolar I Gabri«, Sabotlea Telefon šl. 637 Cena iz Subotice: 4, 1 Diu 65-—, >/j 1 Din 85 — Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom er mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Ljubljana. Slov. kal. ak. starešinstvo. Vabimo vse člane, da se udeleže procesije sv. Reš. Telesa v stolnici. Zbirališče ob pol 9 pred semeniščem. Kdor ima Irak svojega ak. društva, nai ga vzame s seboj. Odbor. Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo, dne 10. junija javno telovadbo, 1'ričelek ločno ob pol l popoldne. Pred telovadbo jc koncert, igra glas. žel. dr. : Sloga , po telovadbi jirosta zabava, srečolov, šaljiva pošta itd. V slučaju slabega vremena pa se vrši istotam ob po) 4 samo prosta zabava v vseh notranjih prostorih. ' Celodnevni izlet v Naklo—Predosljc priredi v nedeljo 24. junija Križanska moška kongregacija. Člani in prijatelji družbe prijavite se čim preje pri enem izmed odbornikov. Druilvo oroiniikih upokojencev za Slovenijo v Ljubljani vabi svoje člane in vse druge tovariše, ki nameravajo pristopiti kot člani v društvo, na svoj letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 17. junija t. 1. do 10 dopoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Trbovlje. Šolski otroci bodo igrali in peli v sobolo večer dne 9. t. m. ob 7 v dvorani Del. doma igro »Grudico« in razne pesmi. Dohodek prireditve je name-jjji'ii revni šolski mladini. Izlet vseh naših organizacij je v nedeljo k Mariji Reki, nakar že danes vse opozarjamo. Ostali kraji. Jeiiea. V nedeljo 10. junija ob 8 zvečer v »t>omu« petdejanska burka Babilon . Pridite pogledati Odsek .»Orel* Verd pri Vrhniki priredi v nedeljo 10. t. m. ob pol 4 popoldne javno telovadbo na svojem telovadišču v Matjaževki. — Prijatelji orlovstva vabljeni! — Odbor. Prostovoljno (jas. društvo na Vrhovem jtraznuje v nedeljo 10. t. m. 15 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bodo blagoslovili novo brizgalno. katero so letos nabavili. Ker je čisti veselični dobiček namenjen za kritje stroškov iste, se vsi prijatelji gasilstva najuljudueje vabijo. »Obeu, vvo die Sterlein stehn, vvollen wir spaziereu gehn.t (lz pisma našega naročnika, ki se mu ta srčna želja tokrat ne bo izpolnila.) Naša gospodična Rada — tako pravijo — je potrpežljiva deklica, toda to pot je bila njena potrpežljivost postavljena na hudo preizkušnjo. 8215 pisem prebrati v nekaterih dneh in to ne baš kratkih ter jih obenem »rešiti«, tega uiti sv. Birokracij v belgrajskem ministrstvu ne premore, čeprav je njegova hitrost splošno znana. Toda nekateri fino čuteči tekmovalci za Slovenčeve nagrade so v svojem priznanju pisarniške puščobe poskrbeli gospodični za prijetno zabavo: veselo upanje na vožnjo s samofrčeni v Belgrad (oe ni bil to skrit »Galgenhumor«) jih je navdahnilo naravnost s pisateljsko fantazijo, da so z drzno besedo (če je bila manj drzna, je bila zabava toliko večja) opisavali svoja tekmovalna čuvstva ali pa inseratne napake opremljali s primernimi ali neprimernimi (kar je bilo v tem slučaju čisto vseeno) opombami. Evo jih par! Zelo ravnodušna hoče biti uaSa slara naročnica E. Srh. iz K. — pa ji nismo čisto verjeli. Takole piše: I'o zraku prvi bodo se vozili, ob Adriji se drugi veselili, v Bohinju lepem tretji letovali, četrti na kolesu pešcem nagajali: vso srečo jim! zanič tu mesta ui, kaj takega si človek niti ne želi. (Tu je gdč. Ruda sumljivo zakašljala.) A druga je resnica že priznana, da čas zlato je in da ura rana najboljši dneva je uvod. Vprašala bi Vas le — gospod: »Kako naj človek zgodaj se zbudi če v sobi niti muha ne brenči?« »»Kako? Da s stolpa se četrta sliši, budilka mora priti k hiši!«« >Tako je! To Vam tudi ja/. priznam, zato pošiljam Vam .napak' seznam!« Če zopet sreču rili ne bode mila, se nanjo kajpada ne bom jezila, (»Aha! Medklic gdč. Rade.) bom mesto da bi ob štirih vstala, lepo do sedmih vsaj ležala! (^Sijajno!« Vzdih gdč. Rade.) Vdano in pokorno javljamo, da je žreb slepo verjel gospodični E. Sch. ter jo čisto hladnokrvno izpustil. Gospod Lojze iz Ribnice je sicer skro-meu, toda soliden mož. Ne sega visoko, toda kamor seže, hoče, da ni brez uspeha. Zato piše: " Prosim, da mi ne bi izžrebali aeroplana, ker tistega tiča se jaz še iz vojske bojim. Videl sem, kako je v zraku tako debelo jajce znesel, da se je hiša pod njim podrla, kamor je priletelo. K morju tudi ne grem rud, ker ne znam plavati. Najrajši bi novo kolo, pa naj bo moško ali žensko, na to ne gledam. Ker se ne pogajam za velike dobitke in da nc boste imeli sitnosti z menoj na dan žrebanja, sem zadovoljeu, če mi kolo pošljete že pred žrebanjem.« Ej, gospod Lojze, skromnost je lepa čednost, toda žreh — kakor se zdi — nima smisla za take krščanske kreposti, ki hočejo imeti kolesa že pred žrebanjem. Gospod K. piše svoji ženki: >Pa da ne pozabim. Veš Lizika, daj, poišči, v gorenjem predalu omare boš našla zvitek odrezkov, napake izrezane iz »Slovenca« in jih takoj še danes pošlji na uredništvo, da se tudi jaz udeležim nagradne tekme. Veš, sem se namreč odločil, če zadenem prvo nagrado, da mesto sebe pošljem Tebe v Ljubljano, da Te nalože v aeroplan, ker tehtaš par kilogramov več kot jaz, da se bode slavnemu uredništvu izplačalo plačevati drago vožnjo po aeroplan u. — Ako pa zadeuem drugo nagrado, jo odstopim tetiki Toniki (namreč svoji sestri), da mesto mene 14 dni po-lenuhari na Krku. — Za tretjo ozir. četrto nagrado pa pograbim sani in izberem moško kolo, da se ue bom s Tvojim vsak dan vozil v službo. — Ako pa zadenem katero izmed nadaljnjih 20 nagrad, pa darujem budilko tetiki Francki (isto moja sestra), da jo bo pravočasno zbudila, da mi ne bo ob 4 v jutru nosila zajutrek, ker tedaj se vendar najlepše spi. Veš Lizika, takole ob 6 vstati je najbolj pravilno, pa ne tako zgodaj, kot doma rogo-vilite. — Ako pa nič ne zadenem, kar bo še najbolj gotovo (Kako pravilne slutnje je imel g. K.! Op. ur.) bom pa za oči porabil. Saj je Tvoja rajna mama večkrat rekla, da »nič je za oči dobro«. Pridna ženka nam je poslala to moževo pismo in še pripisala: »Kaj sem hotela drugega, kot prepisala sem, kar se Vas tiče. Da ne bi bila toli zaposlena, bi tudi jaz katero zinila. Za danes samo to; povejte na uho cenj. odboru »Sta-dionske loterije«, da jaz že sedaj štedim, da si zopet nakupim srečk za tretje žrebanje. Zadnjič nisem zadela vile, zato pa naj sedaj dajo kurnik za prvi dobitek, ker tistega bom pa gotovo zadela. Hvala Bogu, gosp. urednik, da i ste daleč od meue, da mi po stari navadi :iblanskih srajc« katere ne vrnete! Kakor od moje slabše polovice, tako tudi od mene iskrene pozdrave! V nadi, da možek nič ne zadene, da Vam jaz s svojo težo ne polomim »luftbalona«, beležim z vdanimi pokloni in odličnim spoštovanjem Vaša vdana Lizika K.« Toda k stvari! -Slovenec« je prinašal od 1. do 26. maja na zadnji strani v inseratnem delu namenoma narejene napake. Kdor jih je našel vsaj pet iu jih sporočil do 2. junija upravi Slovenca«, je prišel v resno nevarnost, da pri žrebanju dobi eno izmed razpisanih nngrad. 3215 naročnikov je poskusilo srečo: Žreb je odločil za naslednje: Za prvo nagrado (vožnja z zrakoplovom v Belgrad): Ivan Novak, Ribnica. Za drugo nagrado (14 dnevno bivanje na otoku Krku): M. Stare, gostilničar, Topole p. Mengeš. Za tretjo uagrado (žensko kolo): Jožica Arh, učiteljica, Boh. Bela. Za četrto nagrado (moško kolo): Anton Vrečar, Gaberje 58, p. Celje. Za nadaljnjih 20 nagrad (budilke): Terezija Korbar, Preserje p. Radomlje. Anica Jernejčič, Belgrad, Dalmatinska ul. št. 58/1. Joža Barle, mag. svetnik, Maribor, Frančiškanska ulica št. 8. Albert Ogrizek, trgovec, Kostrivnica p. Podplat. Albert Verdnik, trg. z mešanim blagom, Šmartno pri Slovenjgradcu. Alojzij Ciglar, kaplan, Sv. Barbara v Halozah. Ivan Lapajne, Ljubljana, Pred Škofijo št. 14/11. Franc Hafner, učitelj, Kropa ua Gorenjskem. Franc. Novak, Maribor, Rajčeva ul. 6. Anton Dietz, Ljubljana, Pred Škofijo št. 18/1. Jeruejčič Anton, Ljubljana, Zrinjskega cesta št. 5. Anton Smole, invalid, Celje, Invalidski dom. Josip Zakrajšek, Brezovica št. 16 pri Ljubljani. Ivan Šalamun, Ljubljana, Ulica na Grad št. 4. Ožinger Ivau, mlinar, Placarovci p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Prane Jelovšek, C. 12 p. Dol. Logatec. Karel Kavčič, železničar, Dol. Ix>gatec št. 110. Vicman Ivan, oskrbnik, Štrihovec p. Št. IIj v Slov. goricah. Janko Polak, šolski voditelj, Ljubljana, Krakovski nasip št. 4. Zdravko Grafenauer, geometer, Vel. Be-čkerek, Petrogradska št. 31. Naročniki, ki so zadeli prve štiri nagrade, naj javijo, če želijo imeti izplačano v denarju, ostalim se bodo budilke dostavile po pošti. NAPAKE. V naslednjem navajamo samo nekatere izmed številnih napak, ki so bile na zadnji strani »Slovenca« v inseratnem delu od 1. do 26. maja. L Centralna viuarna d. d. v Ljubljani VII. prodaja bizeljska vina, ne pa piva. 2. Osrednja čipkarska zadruga, Ljubljana, Kongresui trg priporoča zalogo kleklanih čipk, ne pa kleklanih pišk. (Pohane bi bile bolje, pripominja g. Ž.) 3. Josip Peteline, ki prodaja najboljše šivalne, pletilne in pisalne stroje, kolesa, potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in tapet-nike ter galanterijsko blago, stanuje v Ljubljani, za vodo blizu Prešernovega spomenika (beseda >Prešernovega spomenika« je v in-seratu narobe obrnjena), 4. »Slovenec« je v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, ne pa v Ribnici. (Kar naj Rib-ničani ne zamerijo, saj so dobili prvo nagrado.) 5. »Slovenec« izhaja že 56 let, ne pa 56 km, je dnevnik, ne pa tednik, ima tedensko prilogo vllustrovani Slovenecs;, ne pa dnevno. 6. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani izdeluje najfinejše klišeje, ne pa avtomobile. 7. Franc Šimnec — kemično snaženje oblek ter higijenična pralnica in svetlolikal-uica v Ljubljani, Kolodvorska 8 stoji v inse-ralu narobe namesto ua prav. 8. Kuharico, krasno, popolnoma prenovljeno, močno zidano z vrtom, v bližini Ljubljane, prodani. Da mora stati namesto besede »kuharico« — »hišo«, je vsakomur jasno. 9. Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani — Jugoslovanska tiskarna priporoča saldokonte, štrace, šolske zvezke, risalne mape. Namesto knjig ima pod besedilom naslikanega — natakarja, ki se na štrace najbrž nekoliko manj razume. 10. Od hiše do hiše gre glas po deželi, dn ni boljšega mlina, kot je Gazela-milo. Bilo bi veliko presenečenje, ko bi ti trgovec zavil v papir kar cel mlin namesto ffnega Gazeli-nega mila. Za duha in srce Koncert Hubli. pevskega okrona na Viču Zelo lep užilek nam je nudil v nedeljo 3. t. m. koncert ljubljanskega pevskega okrožja o priložnosti 2Г> letnice kat. prosvetnega društva na Viču. Šest zborov je med seboj tekmovalo in pokazalo, kako naša pevska organizacija stremi vedno višje. Prvi je nastopil društveni zbor iz St. Vida z moškima zboroma »Gorski raj« (Novak) in -Lahko noč; (Bricelj) ter Vodopivčevim mešanim zborom >Noč na Adriji«. Gotovo rere na račun neugodnega odra, da je bil zbor pri prvi pesmi še nekoliko ne-l-azpoložeu, kar je v drugi pesmi popravit. Nastop cerkvenega in društvenega zbora iz .Smarina je bil docela siguren, |>evovod.ja Plevel je pokazal lepe vrline, zbor je discipliniran. Cerkveni zbor je pel Vodopivčevo >Lmmaculata« in Jerebovo »Mesec«, društveni zbor pa Aljaževo »Občutki« in Foerster-jevo »Spak«. Poslednja pesem je bila za zbor nekoliko pretežka, mnogo bolj bi jo bilo treba izklesati. Hafnerjev ženski zbor iz Preske je zapel Foer-jevo »Žalost« in Vodopivčevo »Ptici«. Material je dober, soprani prav ljubki, le več živahnosti je želeti posebno altistinjam. Pred temi zbori gre vsekakor prvenstvo mešanemu zboru z Viča, ki je pod vodstvom Fr. Kanizija prav dobro zapel Adamičevo > Kresovale tri devojke« in Premrlovo »Polžek*. Vsi našteti zbori se morajo potruditi, da bodo lepše, natančneje in jasneje izgovarjali besedilo, da pridobe na glasovni uglajenosti in spretnosti. Da je zbor *Ljubljane* pod vodstvom dr. Dolinarja najbolje pel, se menda razume. Izvajal je Dolinarjevo »Rodna vasica« in Hochreilerjevo »Pastirica Jerica!. Višek koncerta je bil sijajni nastop zdruie-nih zborov, ki jih je vodil prof. Bajuk. Peli so zelo dobro Foersterjev »Večerni Ave«, Lajovčeve »Pastirčke« in Tomčevo »Majevo«. škoda, da je bil za vso pevce oder premajhen in strop prenizek, radi lega je vsa prireditev uekoliko izgubila. Treba je pač računati z danimi razmerami. Želeti je, da bi imeli čim več takih prireditev, ker pri tem medsebojnem tekmovanju pevci in pevovodje prav gotovo mnogo pridobe. d—-d— CirH-Mefodijska ideja Junijska številka »Kraljestva božjegat obravnava precej obširno pomen ciril-metodijskega dela za naše javno katoliško življenje. Na to se nanaša članek: »Katoliška slov. prosveta in ciril-metodijeka misel.« Je to ponatis članka, ki ga je že pred nekaj časa objavila mariborska Prosvetna zveza v »Slovencu .. Prof. Grivec razpravlja podrobno o svojstvenih črtah slovenskega kalotičanslva. Članek je izreduo aktualen in obravnava osnovne mipli naše slovensko katolišiM kulture. — O. Belard poroča v izvirnem dopisu o svojih velikonočnih utieih med slovenskimi rudarji v Srbiji. Naši rojaki iivfe v te-žavnh socialnih in verskih razmerah in vneti župnik, rojen Francoz, zasluži vse priznanje, da se za naše ljudi s toliko ljubeznijo trudi. — V Članku o potresu v Bolgariji beremo pretresljivo poročilo nadškofa Roncallija in škofa Pejeva, ki sta takoj ob prvih vesteh odpotovala na kraj nesreče. Med žrtvami potresa je tudi velika nova katoliška bolnišnica v Plovdivu, ki so jo z velikansko požrtvovalnostjo postavile zagrebške usmiljenke za 12 milijonov levov (tj milijonov dinarjev) — Med vestmi s krščanskega vzhoda so povzete glavne misli iz globoko zasnovanega predavanja, ki ga je imel glavni urednik F. Terseglav v društvu sv. Cirila in Metoda v Belgradu. — Dopis iz Bosne poroča o vnetem delu sarajevskega nadškofa dr. Sariča za poživljenje ACM v Bosni. Pri tem stavlja g. nadškof svoji duhovščini našega triglavskega župnika Aljaža za zgled. — V Glasniku so posebno zanimiva izvajanja francoskega jezuita Bourgeois-ja, ki sedaj deluje v Podkarpatski Rusiji. Kakor že na ljubljanskem kongresu, kaže Bourgeois tudi tu, kako visoko ceni on vzhodni slovanski obred. F red odhodom na Vzhod mu je sv. oče sam poudaril, da mu je izredno žal, da ne zna slovanskega obreda, da bi mogel včasih sam v cerkvi sv. Petra v Rimu služiti sv. mašo v vzhodnem obredu in s tem dokazati celemu svetu kako sv. slolica spoituje Vzhod, njegov obred in njegovo izobrazbo. — V tej številki je priobčen tudi kratek prevod iz dela o »Življenju v Kristusu , ki ga je sestavil veliki britanski bogo-miselni pisatelj Nikolaj Kabasitas. Krasno in globoke evharistične misli, ki nas lepo uvajajo v veliki praznik zakramenta cerkvene edinosti in duhovne obnove! * * * P. CJianfranceschr, ki je po nalogu papeža Pija XI- spremil Nobilovo ekspedicijo, ki je preletela severni tečaj in lam zasadila jiapežev križ, je sloveč znanstvenik. Bil je že slušatelj tehnike, ko je, 20 let star, vstopil v red družbe Jezusove, gnan po globokem verskem iskanju. V jezuitskem rodu je dovršil na svelskih vseučiliščih dva doktorata, fizičnih ved in matematike, nakar jd postal profesor na velikem jezuitskem kolegiju Massimo v Rimu. Odtod je prišel na Gregoriansko uuiverzo, ki jo poseča cerkvena elita z vsega katoliškega sveta, obenem pa je bil pozvan kot predavatelj na državno univerzo v Rimu. Julija 1926 je postal rektor Gregorianske univerze, medtem ko 11111 je žo prej bilo od papeža poverjeno vodstvo slovile Akademije. »Dei Nouvi Lincei«. P. Giaufranceschi je priobčil veliko delo o fiziki moJekulov, atomov in elektronov, ki ga pa izjiopolnjuje dalje po nepretrganih preiskovanjih. Prepotoval je Združene države, Francijo, Belgijo iu Anglijo. Ob priliki sto-lctuice Volte je predaval po vsej Italiji. Zelo znan pa je tudi kot navdušen športnik iu je duhovni očo katoliške športne organizacije »Giovani Esploratori«. P. Giaufranceschi je klasičen tip intelektualca, ki zna izsledke izkustva vrediti in podati v preciznih formulah. Henri Brrmond, duhovnik, eden najbolj slo-večih francoskih kulturnih delavcev in avtor znane velike Zgodovine verske misli v Franciji, je bil 5 junija t. 1. v O.\fordu povzdignjeu v častnega doktorja leposlovja. Letos je Henri Bremond edini tujec, ki je dosegel v Oxfordu tako čast. Pri zadnji promociji sla jo bila dobila Georges Clemenceau in inonsignor BatiffoL Motvoz Grosuplje: domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Svoji k svojim Grosuplje Pri LJubljani Razstavljeno na (LJublfanskem velesejmu pavilfon I 554- 558 Tovarna pohištva Franjo Vehovar, Celje Izdeluje vsakovrstno pohištvo od navadnega do najfinejšega luksuznega pohištva, kakor tudi za pisarne, banke, hotele itd. Velika zaloga Celje, Glavni trg 12 PORTLAND CEMENT tt. „DALMATIA" d. d. Kaštel Sućurac pri Splitu svetovnih znamk TITAN m NEPTUNE Generalno zastopstvo M. 6REGOVIC A Co., LJubljana, Cankarjevo nabrežje i/I. Telefon 2971. Naznanilo. Sporočam cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu, da sem se preselil s svojo kleparsko delavnico iz Streliške ul. v lastno poslopje v Ilirsko ul. št. 15, nasproU »Tabora*. Telefon št. 2911. Lovro Plčman NAZNANILO! Našim cenj. članom in vlagateljem hranilnih vlog vljudno javljamo, da smo naše uradne prostore preložili iz Slovenske ulice 24 v IMob rr" Scherbaumov dvor Ver bodemo od sobote dne 9. junija 1928 dalje poslovali. Ker razpolagamo v naših novih lokalih tudi s zavarovanim bla gajniškim prostorom in lastnimi velikimi — safes — kakor tudi panzer-blagajnami, sprejemali bodemo tudi dragulje in drugo v zastavo in shranjevanje oo najkulantnejših. pogojih. Naše dosedanje delovanje v meničnem in tek. rač.-kreditov kakor tudi sprejemanje hranilnih vlog po najvišjem obrestovanju bodemo v razširjenem krogu dalje izvrševali. Mariborski kreditni zavod r. z. z o. z. Jugoslovanska knjigarna Ljubljani priporoča: Adam dr. Kari, Christus unser Bruder. 129 str. Vez. 26 Din. Вгеу H., Von ewiger Liebe. Euharistische Gedanken. 184 str. Vez. 54 Din. Dirke C. J., Zu Jesu Fnssen. Betrachtungen iiber Leben, Lci-den und Verherrlichung unsercs Herrn Jesu Christus. 7 zvezkov po 49 Din (vez.). Drexel A., Jesus und die Seele. 96 str. Nevez. 11 Din. Gruber P. D„ Praktische Herz - Jesu - Verehrung. Zwčlf Vor-trage fiir die ersten Freitage oder Sonntage im Monat. 98 str. Vezano 45 Din. Haendly P. A., Religiose Zeitgedanken. Gott - Christus. 92 str. Nevezano 27 Din. Lippert P. S. J., Der Menschensohn. Bilder aus dem Seelen- leben Jesu. 232 str. Vez. 49 Din. Lucas J., Die Reichtiimer des gottlichen Herzens Jesu. 428 str. Vezano 80 Din. Mateo P., Hin zum Konig der Liebe. 307 str. Vez. 60 Din. Morganti P., Der Heiland und sein Priester. (»Sic ergo vos orabitis«.) Vertrauliche Unterredungcn in Gcist und Spra-che der Heiligen Schrift. 592 str. 2 zvezka vez. 225 Din. Pascher J., Das Herz des Konigs. Briefe iiber die Herz-Jesu- Litanei. 192 str. Vezano 68 Din. Pitynek A., Am Herzcn Jesu. 33 zeitgemasse, volkstiiralichc Herz-Jesu-Lesungen. 280 str. Vezano 70 Din. Reatz August, Jesus Christus. Sein Leben, scinc Lehrc und sein Werk. 395 str. Vez. 150 Din. Rottig J., Der Rasttag am Herzen Jesn. Anleitung zur monat- lichen Geistessanmilung. 149 str. Vez. 28 Din. Sasse P. N., Am Herzen Jesu. Zehn Predigten iiber das Gehet: »Seele Christi, heilige michl« 78 str. Vez. 35 Din. Scharsch P. S., Gotteswege in der Seele. Mahnworte zum Le- ben in Gott. 189 str. Vez. 34 Din 50 par. Schenz Dr. A., Jesus und Wir. Im Spiegel des Kirchcnjahrcs. Klcine Exhorten fiir die Sonntage und Festtage des Herrn, welche sich leicht zu erspriesslichen Predigten bezw. Betrachtungen erweitern lasscn. 136 str. Nevez. 37 Din. Scheuer Mutter M. R., Freudenllammchen. 213 str. Vez. 48 D. Strobele G., Das Haus in der Sonne des gSttlichen Herzens. Rettet die Familie! 137 str. Vez. 75. Din. Wilms P. H., Der Konlgsname Jesus. Erwagungen zu den An-rufungen der Litanei vom siissen Namen Jesu. 283 str. Vezano 59 Din. Zierler P. P. B„ Predigten fiber das atlerheiligste Sakrament des Aitars. 4 zvezki. Nevez. po 25 Din. PISALNI STROJI novi in rabljeni in sicer Halda Underwood Smith & Bros Continental Adler Ideal Monarch Remington i.t.d. se dobijo po najnižjih oenah Ant. Rud. Legat & Co. Maribor, Slovenska ul. 7 Telefon 100. R. Gastraun trgovina z dežniki LJubljana Prešernova ulica 42. Solnčniki in sprehajalne palice Cenj. čitateleem se priporočajo naslednje tvrdke Blaž JaMar (tlesttfir Uubljana, Breg Klektroinštalacljo za Inč in pogon, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica Elektropodlctje. Uubl ano Ul!. ■Ternejeva o. 5, telef. 3252 Jožef Bajželj steklar Ljubljana, Gosposvetska cesta ti, dvoriSčo K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin L uMlani), Sv. Petre testa 32 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Reslieva c. 4 - Sv. Petra c. 39 Telef. 2908 Ustan. 1903 MUL Ml Kopitarjeva uiica 6/11 Franc rugan krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru 500 parov trpežnih rujavih inčrnih telovadnih čevljev vso Številke, mftnjfie po 3(1 Din, večje po 40 Din ter druge telovadne potrebščine kakor tudi klobuke kupite najcenejo pri Amerikancu Ljubljana, Stari trg 10 4-5000 Din mesečno zaslužijo agentje, ki obiskujejo izključno samo zasebnike z novim dunajskim »šlager« predmetom. Predstaviti se je v četrtek in petek od 2 do 6 v hotelu »Slon«, Weitzmann. Za sobosliharstvo se priporoča tvrdka Egidlj Šusteršič Žlbertova ul. 9. Šiška Najmodernejši vzorci. Solidne cene. Graditelie hiš in gpditelje domov opozarjamo na novo izdelovanje rolojev za okna kompletno Din 200'— za m2. Izvršitev je zajamčeno prvovrstna in trpežna. Vzorci na ogled na velesejmu in v delavnici rolojev in žaluzij iVAN-a BERNIK-a, Ljubljana Linhartova ulica 16. Hallo! Čitajte! Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim na novo prenovljeno gostilno s prenočiščem za ti ce blizu kolodvora v nedeljo 10. t. m. -Pijača in jestvine izborn« , cene pa nizke ter solidna in točru p > Irežba. Za obilen poset cenj. gostov se toplo priporoča gostilničar JOSIP PERHAJ v Velikih Laščah • Pod kolodvorom Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo o/i TRPIN, MARIBOR, Olaunitrg štev. 17. Zahvala Za vse številne dokaze iskrenega sočutja in spoštovanja ob smrti naše nad vse ljubljene matere, stare matere, tašče, gospe Jerice Stanovnik roj. Garafol zasebnice izkazane in prejete od tolikih strani v zadnjih dneh, vsem in vsakemu naša najiskrenejša zahvala. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so v zadnjih dneh življenja in ob smrti drage pokojnice stali njej in nam ob strani, se udeležili njene zadnje poti in ji grob zasuli s cvetjem. Rožna dolina, 7. junija 1928. Rodbine Jeločnlk, Grilc, Stanovnik, Spehek. Novoustanov. OBEAČILNICA „MERKUR" V MARIBORU, KRALJA PETRA TRG 6 (palača Pok. zav.) priporoča svojo zalogo sukna po konkurenčnih cenah. Bogata izbira, postrežba točna in solidna. Prodaja tudi na obroke! — Za mnogobrojen obisk se priporoča Oblačilnica „MERKUR". Kostanjev taninshi les in smrekove ŠHorfe oziroma Creslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu. Erncst №шс. Celfe, znnsshcga uitca si. 4 Telefon inlerurban štev. 136. Trgovski lokal s 3 skladišči in pripadajočim inventarjem ter z električno napeljavo na prometnem kraju se ugodno odda v najem. Naslov v upravništvu Slovenca pod št. 4722. Streti m obdelave lesa in Kovin Zastopstvo prvorazrednih nemških, avstrijskih In belgijskih strojnih tovarn. PRVOVRSTNA IZPELJAVA. POPOLNA GARANCIJA. NIZKE CENE. NAJUGODNEJŠI 1'LACILNI POGOJI. I. Stroji za obdelavo lesa, direktno spojeni z motorji. Univerzalni mizarski stroji (6 strojev v enem). Stroji za žage in razne lesne industrije. Sušilnice za les. II. Orodni stroji vseh vrst za obdelavo lesa. Stružnice vodilne nemške tovarne stružnic Bernhard-GIBss, Chemnitz. III. Parni stroji, kotli, motorji vseh vrst in velikosti. Specijnlne kurilne naprave zn vse vrste kuriva. VI. Komisijska prodaja rabljenih strojev vseh vrst, kotlov, lokomobil, motorjev itd. — Velika izbira! ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE! Ing. 0. Romcr, I iubljann, Kongresni lrg 8, l. Speclfalna fooarna strahu za obdelano Sesa Klein & Stiefel, Fnlda Hg uelesefmu u Publfani bomo razstavili najnovejše in najboljše s(ro]e za obdeSaoo lesa v polnem obratu. lloDostS Papn brez germena! Obiščite naš prostor 208 Paoiijon F. Zastopnik za S.H.S.: Peter Hngeio, Ljubljana, Gledališka ulica 4/1. Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube najinega nepozabnega soproga oz. očeta, gospoda Albma ftergania in za poklonjenc vence, se najtopleje zahvaljujeva, Posebno se zahvaljujeva tudi neznanemu gospodu, ki ga jc sočutno sprejel v svoje vozilo in vsem, ki so se trudili, da bi ga nama ohranili pri življenju, kakor tudi čč. duhovščini in nesrečnemu sopotniku g. J. Mraku in soprogi in končno vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli. Žalujoča soproga in hčerka. / / ve/đ ШШШ11? vrvenjem Na povratku iz notranje Azije Znameniti švedski raziskovalec Sven Hedin, ki se je lani odpravil s svojo ckspedicijo raziskavat notranjo Azijo, je 4. t. m. preko Moskve prispel v Berlin. Sven Hedinu so po- šla sredstva in vrnil se je v Evropo, da nekako spravi skupaj nove vsote. Da se je njegova blagajna pred časom posušila, je kriva kitajska vlada, ki je bila ob prihodu ekspedicije na Kitajsko zahtevala, da vzame Sven Hedin s seboj tudi deset kitajskih znanstvenikov. Taka nepričakovana pomnožitev ckspedicije je pome-njala veliko gmotno obremenitev. Toda po drugi strani se je pa izkazalo sodelovanje kitajskih znanstvenikov kot zelo koristno. Ekspedicija je izvršila že doslej veliko delo in obogatila geografijo, arheologijo, astronomijo, meteorologijo, zoologijo, antropometrijo; filmski operater je napravil 16 km filma, ki bo vzbudil svetovno pozornost. Ekspedicija se je morala na svojem potu boriti z največjimi težavami. V puščavi Gobi je morala prestati peščene viharje in orkane, prenašati lakoto in žejo. Kot najbolj zanimivega človeka označuje Sven Hedin generalnega guvernerja v pokrajini Hsinčian, ki je edina dežela na Kitajskem, v kateri vladata popoln red in mir. Guverner je dal ekspedicijo najprej zapreti, ker so mu bili naznanili, da je to prvi del dvanajst tisoč glave ckspedicije, ki hoče deželo zasesti. Ko mu je pa Sven Hedin pojasnil namene svoje ekspedicije, je pokazal guverner največjo gostoljubnost. 14 dni jih je gostil na naravnost lukulski način. — Tudi ruskim oblastem daje Sven Hedin vse priznanje, da so ga na najprijaznejši način podpirale. — Sedaj hoče Sven Hedin zbrati nova sredstva in zlasti tudi nabaviti več avtomobilov, nato pa se vrniti v Azijo. Kakršno ljudstvo, takšno časopisje V »Duchu Novin« razpravlja dr. Oskar Butter o časopisju in pravi med drugim: »Narodi imajo v dobrem in slabem smislu tako časopisje, kakršno zaslužijo. Časopisje se da izpopolniti lc v toliko, v kolikor sc izpopolnjuje človeška družba v kulturi in morali. Izdajatelji listov prilagodijo vsebino svojih listov tisti stopnji, na kateri stoje, kakor domnevajo, njihovi čitatelji. Vedno računajo s povprečnostjo in gredo navadno še pod povprečnost, da morejo pritegniti tudi najširše sloje. Treba je pa ugotoviti, da so bili v klasični dobi časopisja izdajatelji in uredniki v takih nravnih od- Moderno pohištvo v vsakem slogu izdeluje AEN1TON IAIOKAR MIZARSKA TVRDKA ŠT. VID NAD LJUBLJANO Oglejte si damsko sobo na velesejmu, paviljon E, koja 82. nošajih do časopisja in njegovih nalog, da listi niso nikdar zdrknili pod stopnjo čitateljev, marveč so prispevali k povzdigu kulturne stopnje prebivalstva. — Dokler bodo izdajatelji smatrali časnik za kupčijo, bodisi za kupčijo v pravem smislu, bodisi za politično kupčijo, dokler se časopisje nc vrne svojemu pravemu poslanstvu, in to obveščanju, vodstvu in ustvarjanju javnega mnenja, tako dolgo za težko krizo današnjega časnika ni pomoči. Navidezne božje sodbe Med domačini v Zapadni Afriki je še marsikje v navadi božja sodba s strupom. Obtožencu dajo žvečiti kalabarsko zrno, ki vsebuje strupeni phisostigmin. Če je nedolžen, v par minutah oboli, a če je kriv, kmalu umrje. Če se izkaže, da je nedolžen, ima pravico zahtevati, da tudi njegov tožitelj žveči strupeno zrno in tako dokaže, da je ravnal v dobri veri. Ta red je zelo dobrodejen, ker ima za posledico, da se le redko poslužujejo »božje sodbe«. Zelo uspešen način, da se najde krivec, imajo v Indiji. V neki vasi se je pripetil umor in sumili so, da je bil morilec eden izmed delavcev tamkajšnjega angleškega pridelovalca čaja. Dan ali dva na to je šlo po posestvu kakor vihar: Gospodar je naročil iz Kalkutte čarovnika, ki bo morilca odkril. Nekega dne je čarovnik dospel — bil je velik, dobro oblečen Hiudu, prodirljivega pogleda, ki je lasten fanatikom. Tihoto vročega popoldneva so nenadoma presekali udarci kladiva. Postavili so vešala in gospodar je skrbel, da so zvedeli to vsi njegovi ljudje. Naslednje jutro so vseh šestdeset kulijev odvedli za hišo, kjer so stala vešala; celo dva bolna kulija so prinesli na nosilih. Vsi so morali počeuiti na tla. Nato je gospodar preizkusil vešala, če so zadosti močna in potegnil nanje vrečo peska. Kulije je stresala groza. Sloviti čarovnik je dal nato vsakemu delavcu po eno žlico grobo zmletega surovega riža. Ko so dali znamenje, je moral vsak delavec svoj riž vzeti v usta, ga v teku treh minut zgrizti v *kašo, nato izpljuniti na list banane. »Tisti, ki so nedolžni, bodo riž brez težave zgrizli, morilec pa tega ne bo mogel in bo na teh vešalih umrl!« — je zaklical čarovnik. Prešli sta dve minuti, dve minuti in pol — vse je z vnemo žvečilo riž. »Samo še pol minute!« — je zaklical gospodar. Tedaj so zapazili kulija, ki je bil očividno v največji muki. Njegov obraz je bil mrtvaško bled in skremžeu, oči so bile široko odprte kakor pri živali, ki se je ujela v past. »Gotovo!« — je zaklical gospodar. Iz 59 ust se je prikazalo 59 testenih kepic. Šestdeseti mož se je dušil. Čarovnik je stopil k njemu, mu šiloma odprl usta in pokazal se je komaj ovlaženi riž. »Glej morilec!« — je zaklical. Pristopila sta policijski komisar in njegov pisar in začela kulija zasliševati. V teku petih minut je kuli zločin priznal in podal obsežno izpoved. Odvedli so ga v zapor. »Zelo enostavna čarovnija, kakor vidite,« Oglejte si paviljon E 73-75 na velesejmu! Ivan Bonča pohištveno in stavbeno mizarstvo Vižmarje, p. Št. Vid Zmerne cene! Solidna postrežba! je rekel gospodar belim gledalcem, ko je stopil z njimi v hišo. »Krivec je lovil sapo in strah preprečuje, da bi se delala slina.« Življenje — čakanje Nekdo čeblja v »Germaniji«: Življenje ni nič drugega nego vedno čakanje, od zibeli pa do groba. Dojenček čaka, da bi ga nahranili, otroci čakajo, da bi bili veliki, mož čaka na uspeh, ženn na uspeh v poklicu in na moža! Zjutraj čakamo na solnce, na denarnega pismonošo ali na naše najmilejše... Čakamo na presenečenja, ki nam bi jih mogel prinesti dan. In ta presnečenja si vedno predstavljamo kot vesela. Toda drži se nas večinoma smola in presenečenja, ki jih doživimo v teku 24 ur niso vesela. A kaj zato — saj začnemo takoj zopet čakati kaj novega in seveda veselega. Ljudje čakajo na zlato in obilje, na dobra spričevala in nagrado, na slavo in čast, na glavno srečko ali na povišanje v službi, na malo ljubezni in malo zvestobe. Vsak dan dvakrat čakajo na jed in pijačo, dalje na podlistek svojega lista, na novo številko strankinega lista in na najnovejše športne vesti. Čakajo na prosti čas, na popoldansko kavo in na sestanek, na gledališče, koncert in kino. Navadno pridejo povsodi prepozno. To je sploh človeška usoda: da vedno pridemo prepozno. Posebno pa, kadar čakamo na kako službo ali stanovanje ali enostavno na srečo: vedno nas prebite drugi. Ali pa ni čakanje ob sebi že — košček sreče? Vsaj napetost je in s tem kapljica medu v čaši grenkosti. Nazadnje čaka človek na smrt. In ta mu pride vedno — mnogo prezgodaj. To je edino čakanje, pri katerem imamo potrpljenje. Ropar pri brivcu Na berlinsko poštno filialko v Naubabela je prišel minulo soboto mlad mož, pomolil skozi okence proti uradniku revolver in zahteval denar. Uradnik je pa brž zaloputnil okence in začel klicati na pomoč, na kar je ropar pobegnil in izginil v neki bližnji hiši. Policija ga je začela zasledovati in ga kmalu našla: sedel je v brivnici z namiljenim obrazom. Priznal je napad in povedal, da je trgovec brez službe in v največjih denarnih stiskah. Špijoni se iščejo V Leipzigu je stala te dni pred sodiščem '251etna bivša tipkarica Berta Konig, hči pruskega majorja iz Berlina. Obtožena je bila vohunstva na korist Franciji in sodišče jo je obsodilo na dve leti ječe in izgubo časti za tri leta. Zanimivo je, kako je postala vohun-ka. Bila je brez službe ter je objavila oglas, da bi dobila kako mesto. Nato je dobila pismo iz Alzacije od nekega Kulma in 10 mark podpore. Začela si je s Kulmom dopisovati in tako zabredla v vohunsko službo. Čisto malo je manjkalo ... Da čisto malo je manjkalo, da se ni v londonski poslanski zbornici zgodilo nekaj nezaslišanega. V tej zbornici je kajenje od pamti-veka prepovedano in nikdar še ni nihče te prepovedi kršil. Zadnjič pa bi se bilo skoraj zgodilo ... Govoril je Colonel Vaughan, govoril o zelo dolgočasnih stvareh in nehati ni znal. Škotski poslanec Rugald Cowan, vseuči-liški profesor v Glasgowu, se je v tem nekam zamislil in v zamišljenosti potegnil iz žepa svojo pipico jo natlačil s tobakom, stisnil med zobe in že prižgal vžigalico--ko je njegovo grozno nakano opazil njegov sosed; sko- Lastnik Miloš Bušelić Makarska, Dalmacija Biser Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad I km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni mnogobroini tujci. Dnevni pension s sobo Din 55-60. Pogled naMakarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik & Frilsch trgovina z železnino, Ljubljana čil in plamenček upihnil. Tako sc je v zadnjem trenutku posrečilo preprečiti nezaslišano dejstvo, da bi bil spodnjo zbornico onečastil tobačni dim. Poslanec Cowan sam je bil ves odrevenel, ko se je zavedel svojega ravnanja. Kasneje je izjavil, da mu je bilo v tem trenutku tako, kakor bi se bil v sami srajci znašel na plesu. Ciganskim godcem na ljubo Mestni gledališki odsek v Budimpešti je sklenil, da se prepove v madjarski prestolici jazz, tako da bodo mogli ciganski godci — pristna madjarska narodna posebnost — poslej zopet zavzeti svoja stara mesta po bu-dimpeštanskih javnih lokalih. S šampanjcem so gasili " V Londonu se je te dni vršila plesna veselica brodolastniške družbe Bower Ismay. Navzočih je bilo 450 gostov. Ko so kuhali čaj, se je prevrnil samovar; špirit se je razlil po tleh, začelo je goreti. Med gosti je nastal silen sirah. Ker ni bilo pri rokah vode, so začeli gasiti s šampanjcem in so res udušili ogenj, preden so prišli gasilci. 60 letna filmska zvezda Newyorška Fox Film Corporation je angažirala novo igralko, ki jo slave kot novo filmsko »zvezdo«. To je 60 letna Margareta Mann, poleg Mary Carr najboljša igralka za materinske vloge. Svojo prvo vlogo je odigrala za novi film »Materini sinovi«. Film podaja usodo matere, ki je v vojni izgubila tri sinove ter se nato preseli k četrtemu v Ameriko, da preživi pri njem svoje stare dni. Pravijo, da je to najboljši film svoje vrste. Gospod urednik! V »Slovencu« ste priobčili odgovor gosp. Lojzeta Poljšaka, učitelja v Celju, ki trdi, da je našel lek za raka. Odgovor je naslovljen na predsednika »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« g. dr. Franca Derganca. V njem je g. Poljšak vpletel tudi mene, dopisnika beograjske »Politike«, zato vas prosim, da iz ljubeznjivosti priobčite sledečo mojo izjavo: Trditev g. Poljšaka, da sem ga pri razgovoru o njegovem zdravljenju raka napačno razumel češ da sem Srbohrvat, on pa da je govoril slovensko in da sem zaradi tega netočno reproduciral trditev, da hoče svoj izum najprej sam izkoristiti, nikakor ni umestna in točna, kar je razvidno iz sledečega: Po končanem razgovoru, ko sem dobil zaželjene podatke, sem vse, kar sem si zabeležil, prečital pred g. Poljšakom, njegovo soprogo in njegovimi prijatelji in isto, neizpre-menjeno, sem tudi javil »Politiki«. Zato je nemogoče govoriti o napačnem razumevanju. Kar se pa tič slovenskega jezika, naj izjavim, da, čeprav slovenščine še ne govorim perfekt-no, jo popolnoma razumem in zato tudi v tem pogledu tuditev o netočnem razumevanju ni na mestu. Naposled naj povem še to: G. Poljšak in vsi tisti, ki so pozvani ali ki prihajajo v položaj, da po predstavnikih javnega mišljenja dajejo v javnost izjave, naj bi vse, kar imajo povedati, prej dobro premislili, in naj v nepredvidenih neprilikah in razgovorih ne zvračajo vsega na časnikarje. Hugo Kern, dopisnik beograjske »Politike«. ALPAKA vodilna SRCDRO znamko Dobi ee v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta. Jedilni ln namizni pribor zaloga ln razpošlljalnlca za Jugoslavijo SREČKO P0DG0RNIK, Maribor, Maistrova 3. Razstavlja na Ljubljanskem velesejmu v depen-dancl Češkoslovaškega paviljona. Moderno pohištvo Spalnice, jedilnice in vse drugo pohištvo izdeluje mizarska tvrdka Ivan Mrhar Stanežiče - Št. Vid nad Ljubljano. Paviljon E. Naroiajte .Slovenca*! ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše mamice, gospe Ide Vidic roj. Schweiser-Lerchenfeld kakor tudi za obilno poklonjeno cvetjc in mnogoštevilno častno spremstvo k zadnfemu počitku drage nam pokojnice izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 7. junija 1928. i ŽALUJOČI OSTALI. ШЖ Obiskovalcem velesejma se priporočal veletrgovina z železnino Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16 za nakup raznovrstnega poljedelskega orodja, kakor motorji na bencin in petrolej, vratila, mlatilnice na ročni ali transmisijski pogon, čistilnice, trijerji, kosilnice, slamoreznice, Sack-ovi in drugi plugi, bakreni kotli in vsi za poljedelstvo potrebni stroji in priprave. — Vse stavbne potrebščine kakor: železo, traverze, cement, strešna lepenka, okovje za vrata in okna itd. itd. Oglejte si zalogo I V Nizke cene I