Ljubljana, petek 11. septembra i942-XX Cena cent. 80 CJ pravni Jtvo; LjuDliacu, Puccinijeva aii ca 5. Teletoo 4t. 51-22. J1-23. 31-24 Imenitni oddelelc: Liubliana. Puccinijeva ulica S - Teletoo fc. 31-25 31-26 Podružnica (Slovo mesto: Ljubljanska cesta 42 Račun: ta Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu 4t. 17.749. za ostale kraje Italije Servizip Conti. C.orr. Post. No 11-311? IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase 12 Kr. Italije in inozemstva ima CJnioie Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Izhaja vsak din razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—> za inozemstvo pa lir 22.80 Uredniitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Iter. 5, ttlefot kev. 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi •• ae vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pubblicita di pfoveoienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Uspešne letalske akcije Spet sovražna podmornica potopljena — Na egiptski fronti ni bilo važnejših bojev Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. septembra naslednje 836. vcjno poročilo! Včeraj ni bilo na egiptski fronti nikakršnega važnega boja. Protiletalska obramba v Tobruku je zadela in uničila 2 britanski letali. Naša letala, kj so spremljala nekj konvoj, so prestrigla pot sovražnim bombnikom in enega sestrelila. Z uspehom je bilo ponovljeno bombardiranje letališča na Mikabbi. V zraku nad Seoglittijem (Ragusa) so naši lovci napadli štiri sovražne lovce ter jih prisilili k pristanku. En ameriški pilot Je bil pri tem ujet. S poletov zadnjih dni se dve našj letali nista vrnili. Torpedovka »Polluce« pod poveljstvom korvetnega kapetana Tita Burattinija je v Sredozemskem morju potopila neko britansko podmornico. Objava izgub Oboroženih Sil v avgustu Rim, 9. sept s. Glavni stan Oboroženih Sil objavlja izgube v mesecu avgustu in one, ki niso bile upoštevane v prejšnjih seznamih, a so za nje dospeli do 31. avgusta predpisani dokumenti in imenske označbe. Vojska in Milica v Egiptu: padlih 508, ranjenih 893, pogrešanih 5956. Rusija (11. seznam): padlih 280, ranjenih 947, pogrešanih 105. Balkan: padlih 295, ranjenih 387, pogrešanih 31. Mornarica: padlih 39, ranjenih 143, pogrešanih 109. Letalstvo: padlih 52, ranjenih 85, pogrešanih 104. Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku lista »Le Forze Armate«. Slavnim borcem in njih družinam ganjena večna hvaležnost Domovine! Kralj in Cesar v Aquilskl pokrajini Prebivalstvo ga je sprejelo z navdušenimi ovacijami Aquila, 9. sept. s. Danes je Kralj in Cesar počastil s svojo visoko navzočnostjo aquilsko pokrajino ter si ogledal važna, v zadnj-em času izvršena javna dela. Med dolgimi ogledi je Kralj in Cesar, ki so ga spremljali minister za javna dela Gorla, prefekt Cortese in drugi odličniki, izrazil svoje visoko zadovoljstvo spričo velikega storjenega dela. Popoldne je Kralj in Cesar obiskal mesto Aquilo. Vest o njegovem prihodu je šla takoj od ust do ust in narod se je zbral v fašističnih organizacijah, mesto pa se je odelo s trobojnicami. Kralja in Cesarja je sprejel župan, ko je visoki gost stopil v mesto, na trgu Ca-stello, kjer so se mu množice fašistov in ljudstva poklonile. Odtod se je Kralj in Cesar v odprtem avtomobilu odpeljal v središče mesta. Prebivalstvo mu je povsod izkazalo svojo vdanost ter ga je sprejelo z navdušenjem. Z balkonov je prebivalstvo metalo cvetlice in vzklikalo Kralju in Cesarju, Savoj-ski hiši ter Zmagi. Kralj in Cesar je od-zdravljal prebivalstvu Aquile, ki je vedno izkazalo zvestobo vladajoči Dinastiji z najbolj odkritimi čustvi patriotizma, ko je žrtvovalo svoje najboljše sinove. Kralj in Cesar je dospel nato do vladne palače. Na trgu pred palačo so bili postrojeni hierarhi in množice pripadnikov GILa, fašistov in ljudstva ter zastopnikov bojevnikov in Vojske. Prefekt je Vladarju predstavil zastopnike oblasti, hierarhe in svojce 13 imetnikov zlate kolajne iz aquilske pokrajine. Množica na trgu je medtem vedno bolj navdušeno vzklikala Kralju in Cesarju. Kralj in Cesar je odzdravljal prebivalstvu, ki je z velikim navdušenjem izražalo svojo zvestobo in vdanost. Ob 19. uri je Kralj in Cesar zapustil vladno palačo in se odpeljal na kolodvor. Na cesti 20. septembra se je zbrala velika množica, ki je vzklikala zmagovitemu Kralju. Na kolodvoru je Vladarja pozdravilo 500 članic Dopolavora v nošah. Z domovinskimi pesmimi in pesmimi revolucije je ljudstvo poveličevalo tisočletno in večno slavo Savojske hiše. Vzdolž vse proge po aquilski pokrajini je ljudstvo priredilo Kralju in Cesarju navdušene manifestacije. Ta pozdrav je bil odkrit in prisrčen in je bil globok dokaz vere v zmago. Princesa Piemontska pri zlati maši Aosta, io. sept. s. Nj. Vis. Piemontska princesa se je včeraj zjutraj udeležila zlate maše abea Henryja, znanega alpinista, znanstvenika in pisatelja, ki mu je princesa naklonila svoje priznanje. Svečanosti so se udeležile odlične osebnosti iz umetniškega in znanstvenega sveta, najvišji zastopniki civilnih in političnih oblasti, mnogi planinci, občudovalci in prijatelji, ki so prišli iz najbolj oddaljenih mest Italije. Princeso je prebivalstvo ob prihodu navdušeno pozdravljalo. Zlata maša zaslužnega duhovnika je bila v cerkvi, kjer ma-šuje že 50 let, cerkev je bila okrašena s paramenti, ki jih je Piemontska princesa darovala abeju Henryju ob jubileju. Po verskem obredu je Princesa v prezbiteriju pripela na prsi slavljenca znake visokega odlikovanja, ki ga je Nj. Vel. Kralj in Cesar jubilantu podelil. Globoko ganjeni starček se je zahvalil Piemontski princesi ter prosil za blagoslov Savojski hiši, Duceju in vsem borcem Italije. Roosevelt napoveduje še težke ure Američani se nočejo prilagoditi vojnim potrebam Rim, 9. spt. s. Povodom tedna verske vzgoje, ki se bo v bližnjih dneh začel v Zedinjenih državah, je poslal predsednik Roosevelt prireditvenemu odboru posebno pismo, v katerem pravi med drugim: »čakajo nas težke ure in dolga borba. Nastopili bodo trenutki, ko se bo naša pot zdela temna ter nas bodo obhajali dvomi in negotovost. Potrebovali bomo vse naše duševne moči, da bomo vzdržali«. Ta pesimistična fraza gotovo ne bo opogumila Američanov ter jih prevarala glede usode, ki jih čaka. Najnovejši Rooseveltov proglas je močno podoben onim pozivom, ki jih naslavlja moskovski radio rdeči vojski ob 130. obletnici bitke pri Borodinu, pozivajoč jih, naj se izkažejo vredne visokih tradicij carske vojske. Po vsem videzu so Američani obsojeni, da žive v stanju neprestanega presenečenja. Buenos Aires. 10. sept. s* Iz Washrngtona poročajo: Ameriški zakLadni minister Mor-genthau je izjavil novinarjem: «V vo-jni sono že skoraj celo leto, a ameriško1 prebivalstvo se še ni otreslo svojih sila bi h lastnosti iz dobe miru ter se ne zaveda, da je treba trdne gospodarske discipline in se odpovedati vsem odvečnim izdatkom. Kadar je narod v vojni za svoj obstoj, ne sme nadaljevati svojega običajnega načina življenja.« Te besede zakladnega ministra so bile po vsem videzu naperjene posebno proti mnogoštevilnim politikom in časopisom, ki so ostro kritizirali zadnje vladne odloke za onemogočeni e inflacije, ki grozi Zedinjenim državam. Nekj dopisnik lista »Nacion« ugotavlja v tej zvezi, da bodo ti ukrepi ostali mrtva črka, kajti Američani so navajena živeti na široko, so lakomn^i zaslužka, in niso pripravljeni prenašati posledic vojne. Isti dopisnik poudarja, da vladni program zadeva na veliko opozicijo zlasti med poljedelci, ki nočejo podrediti svojih interesov koristim države in se branijo kontrole cen. Kriza angioameriške mornarice Ankara, 9. sept. s, VVillkie, ki je zdaj v Ankari, je zelo žalostno očrtal turškemu tisku položaj zaveznikov na morju, katerega je označil za zelo resnega. Dodal je, da bo mogoče doseči aktivno bilanco samo tedaj, ako se bodo izgube zmanjšale za 50% in nove gradnje povečale za 100%, kar bo mogoče doseči šele v daljni bodoč- nosti. Izjava je nareiila najgloblji vtis v vseh turških krogih. Izgube ameriške mornarice Buenos Aires, 10. sept. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da znašajo izgube ameriške mornarice doslej 12.901 mož. Ameriško nasilje nad republiko Ekvadorjem Buenos Aires, 10. sept. s. Listom poročajo iz Quita, da je na tajni seji kongresa minister za obrambo polkovnik Romero naznanil, da so ameriške čete zasedle otoke Galapagos in polotok Sv. Helene, pripadajoče republiki Ekvador. Požar na veliki ameriški transportni ladji Lizbona, io. sept. s. Po poročilih iz New Yorka je bila velika ameriška 24.000-ton-ska ladja »Wakefield«, ki je pred vojno služila za prevoz preko Atlantida pod imenom »Manhattan«, težko poškodovana zaradi požara, ki je izbruhnil na njej. Ladja se je ta čas nahajala na širokem morju, nakrcana s četami. Z velikim trudom se je posrečilo rešiti 1600 mož, ki so bili na krovu, pa še med temi jih je mnogo ranjenih in močno ožganih. Reševalna dela so bila otežkočena, dasi so se jih udeleževale tudi enote vojnega brodovja. Stavke v Kanadi Buenos Aires, 10. sept. s. Listi javljajo iz Ottave, da se je število stavk v Kanadi v mesecu juliju pomnožilo za 50 % v primeri s stavkami meseca junija. Državno tajništvo za delo pristavlja k temu poročilu, da je bilo v juliju izgubljenih na ta način 54.400 delovnih dni. 7000 ameriških vojakov prispelo v Brazilijo Rim, 9. sept. s. Ameriška poluradna agencija javlja, da se je v Rio de Janeiru izkrcalo 7000 ameriških vojakov v polni vojni opremi. Buenos Aires, 9. sept. s. Izkrcanje močnega kontingenta ameriških čet v Riu de Janeiru je vzbudilo velik vtis po vseh državah Južne Amerike ter se tolmači kot novo vmešavanje angioameriške sile v notranjo življenje južnoameriških republik. Zdi se, da ameriški vojaki niso samo mimogrede v glavnem mestu Brazilije, ZAVZETE MOČNE STAUNGRAJSKE TRDNJAVSKE NAPRAVE Zavojevane višine jugovzhodno od Novorosijska — Sovjeti izgubili 136 tankov in 128 letal - Uspešni boji na Tereku in Nevi Izčrpanost Sovjetov na srednjem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Jugovzhodno od Novorosijska so bile na širokem in z bunkerji utrjenem bojnem terenu zavzete nadaljnje višine. Težko topništvo kcpne vojske je potopilo na obali Črnega morja 5 transportnih ladij. Ob Tereku je oklopna divizija neke nemške bojne skupine vrgla nazaj masjrane sile boju-jočega se sovražnika, vdrla v sovražne topniške postojanke in razdejala baterije. Na trdnjavskem ozemlju okrog Stalingrada so bile s pcdporo letalstva zavzete nadaljnje močno zgrajene in žilavo hranjene trdnjavske naprave. Prj obrambi močnih razbremenilnih napadov je bilo uničenih 59 sovjetskih tankov. Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave in prometne zveze v Astrahanu. Nočni napadi letalstva so bili naperjeni na letališča vzhodno od Volge. Na bojišču okrog Rževa je sovražnik spet ponovil svoje močne napade, ki pa so bili vsi zavrnjeni. Deloma s podporo letalstva je bilo pri tem uničenih 77 sovražnikovih tankov. Južno od Ladoškega jezera in na obkoljeva! ni fronti pri Leningradu sc Je zrušilo več sovjetskih napadov. Pri brezuspešnem poskusu sovražnika, da bi prekoračil reko Nevo, je bilo uničenih 36 sovražnih čolnov. Preteklo noč so Sovjeti izvedli motilne polete nad vzhodnim nemškim ozemljem. Sovjetsko letalstvo je izgubilo tudi v teku včerajšnjega dneva 128 letal, razen tega pa je bil sestreljen tudi privezan balon. Osem lastnih letal se ni vrnilo s poleta proti sovražniku. V opoldanskih in večernih urah dne 9. septembra so posamezna angleška letala preletela zapadno Nemčijo. Po odvrženih maloštevilnih razdiralnih bombah je nastala neznatna stvarna škoda. Stražni čolni so nad Kanalom sestrelili dve angleški letali. Ogorčeni boji na vseh vzhodnih bojiščih Prodiranje proti petrolejskemu področju Groznega in proti osrčju Stalingrada — Ogromne sovjetske izgube Berlin, 10. sept. s. Zaradi kritičnega položaja anglo-sovjetov v poslednjih dneh sc skuša sovražna propaganda, tako pravijo v Berlinu, izmazati z izmišljevanjem laži. Značilno je dejstvo, da moskovsko vojno poročilo ne omenja n. pr. operacij na fronti Tereka, o čemer poroča v prvih vrstah včerajšnje nemško poročilo. To pomeni kakor kaže izkušnja v sličnih položajih, da tam gori stvari ne potekajo po obrambnih načrtih maršala Timošenka. Protinapadi rdečih, ki jih izvajajo z vso srditostjo, kaže kakšno vrednost pripisujejo temu področju in kako je zdaj problematična vsa obramba kljub sredstvom in četam, ki so bile brezobzirno vržene v boje. že včeraj so v tukajšnjih političnih in vojaških krogih sprejeli vest, da so v južnozhodnem delu kav-kaške fronte operacije v polnem razvoju, z največjim zanimanjem. Bolj še vikom gre to pot za> postojanko življenjske važnosti, to je za petrolejske vrelce na področju Groznega. Nemško vojno poročilo kaže na to resnico z enim samim stavkom in z omembo enega samega števila: 18 sovražnih tankov je bilo predvčerajnjem uničenih samo v tem odseku, kar odkriva ogromen obrambni aparat, ki ga skušajo boljševiki zoperstaviti nezadržnemu zaletu napadalcev. Iz pristojnega vira se je davi doznalo, da rdeči nadaljujejo s svojimi divjimi protinapadi tudi v odseku Novorosijska proti nemškim četam, ki so zasedle novo višino južno vzhodno od mesta. V hudih borbah so se vse sovjetske akcije izjalovile z najhujšimi izgubami za Ruse. Letalstvo je v zaporednih valovih nadaljevalo s silovitim bombardiranjem sovražnih kolon v kreta-nju na cestah, ki vodijo v Tuapse. Protiletalske baterije in topništvo, ki spremlja glavnino sovražnih čet, so bile obstreljevane. Uničena ali zažgana so bila motorna vozila, natvorjena s strelivom ter avtomobilske cisterne s pogonskimi snovmi. Berlin, 10. sept. s. Bitka za Stalingrad divja z nezmanjšano silo v utrdbenem pasu mesta, zlasti v zapadnem odseku, kjer so si močni oddelki oklopne pešadije Nemcev odprli novo vrzel s tem, da so osvojili niz važnih utrjenih višin. Nasprotnik se brani z obupnim pogumom ter se bojuje za vsako ped zemlje. Vrednost te nove odločilne operacije za razbitje sovražnih utrdb se bo pokazala v bližnjem taktičnem razvoju. Za sedaj je značilno dejstvo, da vojaški komentator londonskega radia, oči-vidno pod vplivom Moskve, priznava, da so bili Rusi prisiljeni zavzeti nove položaje. V odseku Kaluge, točno na jugozapadu mesta, so bili novi sovražnikovi napadi odbiti. Letalsko orožje je vrlo pripomoglo k odbitju sovražnika. Koliko so Ruse stali ti prazni ponovni napadi na nepremakljivo trdnjavo nemških položajev, dokazuje številka 1000 oklopnih voz, ki so jih sovjetske čete izgubile med 11. avgustom in 9. septembrom. Poročila o zadnjih dneh so si edina v tem, da se je bojaželjnost sovjetskih vojakov zmanjšala na vseh odsekih. Ta pojav je popolnoma priroden, ako upoštevamo, da so od 30. julija do 6. septembra boljševiki zapustili na bojnem polju samo v področju Rževa uničenih 2126 oklopnih voz brez ozira na število mrtvih in ranjenih. Na jugozapadu Ilmenskega jezera so Rusi po silovitem pripravljalnem topniškem ognju poskusili močan krajevni napad proti nemškim položajem. Pri napadu so jih podpirali en oklopni vlak in mnogo oklopnih voz. Napad je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Nemško letalstvo je izvršilo vrsto uspešnega bombardiranja na zbirališča pešadije in na položaje sovražnika ob Ladoškem jezeru. Streli so v polno zadeli železniške postaje, progo in preskrbovalne kolone, ki so bile na pohodu. Sovražnik je utrpel hudo škodo. Znatno število vlakov, stoječih na postajah, je bilo uničeno. Berlin, 9. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so skupine nemških lovcev ob podpori edinic protiletalskega topništva dosegle v borbah od 15. maja v južnem odseku vzhodne fronte, in zlasti na področju Stalingrada in Kavkaza pomembne uspehe. Od 15. maja do 15. avgusta so bila v južnem odseku sestreljena 3503 letala. V isti dobi je bilo izgubljenih v južnem odseku vzhodne fronte 294 nemških letal. Doznava se nadalje, da so nemški lovci včeraj dosegli nadaljnje pomembne uspehe. Samo v področju Novorosijska je nad utrjenim pasom Stalingrada je bilo včeraj v letalskih dvobojih zrušenih 89 boljševl-ških letal. Protiletalsko topništvo je zru-šio nadaljnjih 16, tako da so boljševiki samo v dveh bojnih pasovih južnega odseka izgubili včeraj 105 letal. Berlin, 10. sept d. Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu javljajo z nemškega vrhovnega poveljništva, dia je bil sovražnik po izredno hudih izgubah, ki jih je utirpel ▼ teku dosedanjih ofenzivnih borb na centralnem odseku vzhodnega bojišča, prisiljen s 7. septembrom omejiti svoje brezupne napade na nemške obrambne postojanke. Posebno velja to za področje jugozapadm© od Kaluge in severozapadno od Medma. Lokalni napadi Sovjetov na teh odsekih niso imeli več tiste sile kakor doslej. Nemško topništvo je z dobrim uspehom osredotočilo svoj ogenj na koncentracijske točke sovjetskih sii. To koncentrirano obstreljevanje sovražnikovih čet je že v kaiK v toMkšrri meri zlomilo sovražnikovo ofenzivno sik«, da so bili razni sledeči lokadni sovjetski napadi brez večjih naporov odbiti od nem&ce pehote. Na odseku pri Rževu je prišlo po enako uspešnih nemških obrambnih ukrepih, ki so bili izvedeni v zadnjih tednih na glavnih točkah boljševiških ofenzivnih akcij, le še do lokalnih sovražnikovih akcij. Tudi na tem odseku je utrpel sovražnik zelo velike izgube na moštvu in vojnem materialu* tako da Sovjeti niso več v stanju izvesti kakih nadaljnjih napadov večjega obsega. V nemških protinapadih, izvršenih ob podpori tankov in protiletalskega topništva, so bili uničeni sovjetski oddelki, ki jim je začasno uspelo zabiti kline v nemške črte. Po zaključku teh protinapadov so bili vsi toksini vdori sovražnika likvidirani im prvotni nemški položaji so spet trdno v nemških rokah. Bitka za Stalingrad je najhujša v zgodovini Zlasti po materialnih žrtvah prekaša največje bitke v prvi svetovni vojni Berlin. 10. sept. r. »Vojaki rdeče armade! Sovražnik je stopil na bregove naše stare ruske Volge. Življenje in smrt zavisita sedaj od izida velike bitke, ki je v teku. Usoda države, vaših družin in vaših hiš je v vaših rokah! Umrite na položajih, toda ne odstopite niti pedi naših tal! — Na Kamii Berezo'___ ....... ... Palasovka' JfKislovo Bukovo Kalmickaja Balka rUst »Medved r „ Lobačev 'Rahinka Bezrodnoje Bori Kleckaja ^Rusakov Ka Jugu pogorja, vzdolž oekega prelaza vode-čega preko gora. Kitajski porazi Hankov, 10. sept. s. Poveljstvo japonskega ekspedicijskega zbora v srednji Kitajski poroča, da se je Čangkajškova tako imenovana poletna ofenziva popolnoma izjalovila. Poročilo dodaja razen tega. da so bili trije polki Kitajcev popolnoma uničeni že prve dni avgusta v bližini Sangtuja v pokrajini Kiangsi. Od srede avgusta dalje so japonske čete prizadele hude udarce kitajskim četam, bojujočim se v tretjem pasu, ki je sedaj tik pred tem, da se zruši. Tudi čet-niška vojna, ki jo je sovražnik organiziral na severu in na zapadu Tangjanga, bo v kratkem zadušena. Vojna na morju Lizboaa, 10. sept. d. Iz Wash.lngtona javljajo, da je bila v ameriški admiraliteti v sredo objavljena izguba dveh nadaljnjih trgovinskih parnikov. Poročilo pravi, da sta bila parnika — en ameriški in en angleški — torp-edirana in potopljena v bližini vzhodne ameriške obale. INSERIRAJTE V „ JUTRU" Francoski specializirani delavci za Nemčijo Pariz. 10. sept. d. V nezasedenem delu Francije sta sestavljeni prvi dve kompletna industrijski moštvi za specialno industrijsko delo v Nemčiji. Iz več kemičnih tovarn iz Lyona in okolice se je dalje priglasilo 60 inženjerjev, preddelavcev in strokovnih delavcev, ki so se v četrtek zjutraj odpeljali na svoja nova delovna mesta v nemški industriji Židje so odnesli iz Evrope ogromna premoženja Rim, 8. sept. s. Izjava nekega ameriškega finančnega strokovnjaka, da so Evrop-ci ob izbruhu vojne prenesli v Ameriko 1000 milijonov dolarjev v gotovini ali vrednostnih predmetih, se nanaša na veliki prenos bogastva, ki so ga izvršili 2idje. »Sun-day« piše, da predstavlja ta vsota največji beg kapitala iz enega na drugi kontinent, ki ga je kdaj zgodovina zabeležila. Teh tisoč milijonov dolarjev so 2idje zaslužili za hrbtom raznih evropskih arodov in so jih židje potem odvzeli skupnemu evropskemu premoženju ter jih prenesli v Ameriko in jih pretvorili v angleške in ameriške vrednostne papirje ter v akcije ameriške vojne industrije. S tem denarjem se financira vojna Amerike in britanskih dominionov proti Evropi. Evropci lahko presodijo po tem, kakšno nevarnost predstavlja židovstvo na kontinentu. Po zmagi bo treba s strogimi odredbami preprečiti, da bi se 2idje zopet vtihotapili na kontinent ln plenili na evropskem bogastvu, ob prvi priliki pa zopet pobegnili s svojim plenom. Ameriški strokovnjak ln list »Sun-day« nudita dovolj trdne dokaze za predloge tistih, ki predlagajo, da se mora po zmagi židovsko vprašanje dokončno rešiti, ln ki pozivajo Zide naj odidejo s kontinenta in se kje drugje utaborijo. Iz Evrope so lzsesali dovolj denarja in so plačali z zadostno nehvaležnostjo državam, kjer so se kot gostje preživljali, odebelili in pozlatili. no. Tam, kjer preide ozek obalni pas v široko nižino na obeh stranen reka Riona (ki so jo Grki nazvali Phasis) enako kakor sedanje mesto Poti) se je raztezala dežela Kolhida, znana iz pripovedke o Ar-gonavtih in o Jazonu, ki je z zlatim runom plul od izliva reke R-oni preko Črnega morja in po Dunavu, Savi in Ljubljanici navzgor do Vrhnike, odkoder so baje ladjo prenesli preko gora do \drianskega morja (odtod rimsko ime Nauportus za Vrhniko in odtod ladja »argo« v vrhniškem grbu). Po deželi Kolhidi Ima svoje latinsko ime podlesek — eolehium čigar strup (kolhicin) je uporabljala že Medeja. Ob vzhodni črnomorski obali, kjer se visoko gorovje Kavkaza strmo spušča v morje, nad katerim krožijo jastrebi, je nastala tudi pravijica o prikovanem Prcme-teju. Toda to le mimogrede. Čeprav je vse obalno področje težko dostopno in pogosto divjajo budi viharji, se vendar ob ozkem obal.um področju rriz-vija bujna vegetacija, ki je že v starem veku privabila grške koloniste, pozneje pa so nastale nasstbine pomorščakov iz Genove, dokler ni padel Bizanc in so Turki vdrli v Evropo. Rodovitnost ozkega obalnega področja je pripomogla, da se je v zadnjem stoletju to področje razvilo v tako zvano kavkaško riviero. Prva luka na severu je Anapa, ki leži nedaleč od izliva Kubanja. Ta kraj se je v prejšnjem stoletju spričo milega podnebja ter bujne vegetacije razvil v važno letovišče. V okolici so obsežni sadovnjaki in vinogradi, kjer pridobivajo znano kavkaško vino. Ze leta 1781 so v Ana-pi Turki zgradili obmejno trdnjavo, k; so jo v treh rusko-turških vojnah zavzeli Rusi, končno pa so io zavojevali šele leta 1329. Nedaleč od Anape proti jugovzhodu leži strateško najvažnejša luka vzhodne obale Črnega morja Novorosijsk. Mesto so te dni zavzele nemške čete. V zadnjih desetletjih so novorosijsko luko izgradili kot pomožno vojno luko. Novorosijsk pa je tudi važna izvozna luka za mineralno olje iz Majkopa in Groznega, kj prihaja do Kras-nodara po cevovodu, odtod pa se prevaža po železnici do luke, kjer so tudi velike rafinerije. Tanki v luki lahko hranijo do 60.000 ton nafte in drugega mineralnega olja. Luko so leta 1838 zgradili Rusi na mestu, kjer je stala porušena turška trdnjava Sučuk Kaleh. Se leta 1856 je naselbina štela komaj 500 prebivalcev, pred sedanjo vojno pa je število prebivalcev naraslo na 100.000. Preko Novorosijska so se prej izvažale tudi znatne količine ruskega žita in stoje še danes v luki veliki sili za žito. Približno 100 km jugovzhodno od Novorosijsk leži važna luka za mineralno olje. Ta luka je neposredno preko cevovoda zvezana z Majkopom, ki leži 85 km severno od Tuapsa. Čeprav se nad luko že dviga kavkaško pogorje ima Tuapse železni??*© zvezo z Majkopom in ostalim železniškim omrežjem severno od Kavkaza. Vrhu tega pa je od Tuapsa vzdolž obale speljana železniška zveza z ozemljem, ki leži južno od Kavkaza. Tuapse ima okrog 35.000 prebivalcev. Mesto je znano tudi kot letovišče z obsežnimi nasad; sadnega drevja in vinogradi. Dalje proti jugovzhodu leži luka Soči, ki pa v gospodarskem pogledu nima večjega pomena, razen kot izvozna luka za tobak, ki se prideluje na ozkem obalnem področju Črnega morja. Tudi luka Suhum nima večjega gospodarskega pomena. Tem bolj pomembna pa je luka Poti ob izlivu reke Riona. Tu je bilo v starem veku glavno mesto Kolhide Phasis. 2e leta 1578 so Turki v Potiju zgradili trdnjavo, ki so jo Rusi prvikrat zavzeli leta 1809, končno pa leta 1828. V najnovejšem času je luka dobila izreden pomen kot izvozno središče za manganovo rudo. Vzhodno od Potija se ob reki Rionu pri Kutajsu razprostirajo največja ležišča manganove rude na svetu. Strokovnjaki cenijo ta ležišča manganove rude na 100 do 150 milijonov ton. Na leto so pred vojno nakopali okrog 750.000 ton rude, ki se je preko Potija deloma izvažala v inozemstvo, deloma pa dovažala do ukrajinskih središč železarske industrije. Najvažnejša luka vzhodne črnomorske obale pa je brez dvoma Batum. ki je pripadal do leta 1878 še Turčiji. Danes je Batum najpomembnejša sovjetska izvozna luka za nafto. Mesto šteje okrog 70.000 prebivalcev. V okolici se raztezajo obsežni vinogradi in sadovnjaki, v mestu samem pa je zrak prepojen od hlapov mineralnega olja, ki priteka 800 km daleč po dveh cevovodih iz Bakuja ob Azovskem morju. Na leto so v Bakuju pred vojno predelali in natovorili na tankovske ladje 2 in pol milijona ton nafte. Poleg nafte so iz Ba-tuma izvažali tudi znatne količine manganove rude. Gospodarske vesti = Pred novo emisjjo 9 letnih zakladnih bonov s premijami. Iz Rima poročajo, da se bo v drugi polovici septembra pričelo vpisovanje nove serije 9 letnih zakladnih bonov s premijami. Ta nova serija bo izdana po nekoliko spremenjenih pogojih. Emisijski tečaj bo v korist vpisnika znižan od 97.50 na 92 lir za 100 lir nominala, zato pa bo obrestna mera znižana od 5 na 4%. Znižanje obrestne mere je v zvezi z okolnostjo, da vlada na italijanskem de narnem trgu precejšnja likvidnost in je temu primerno treba prilagoditi tudi obrestno mero. Zadnja emisija 9 letnih zakladnih bonov, izplačljivih leta 1951, je bila zaključena v začetku maja t. 1. in je prinesla izredno ugoden rezultat, saj je bilo vpisanih 24.5 milijarde lir nasproti 20.2 milijarde, kolikor je bilo vpisanih septembra lanskega leta. 18 milijard, kj so bile vpisane ob drugi emisiji spomladi lanskega leta, in 16 milijard, kolikor je bilo vpisanih februarja 1940. = Letošnji pridelek svilenih kokonov. V nasprotju z ostalimi kmetijskimi pridelki je bilo letos vreme za svilogojstvo manj ugodno. Navzlic temu bo znašal po najnovejših cenitvah pridelek svilenih kokonov 24 do 25 milijonov kilogramov, to je le za okrog 2 milijona kilogramov manj nego v lanskem letu. Ta uspeh je pripisati predvsem prizadevanju zavoda za svilogojstvo »Ente Nazionale Serico«, ki je letos napravil vse potrebne korake za pospeševanje svilogojstva. Tako je imenovani zavod v marcu letošnjega leta v 1500 občinah priredil predavanja in razdeljeval premije za gojitev murve. Gojitelji sviloprejk, ki služijo pri vojakih, so dobili posebne dopuste. Vrh tega je bila odkupna cena povišana na 26 lir za 1 kg kokonov. V onih pokrajinah, kjer gojijo murve, so bili izdani predpisi o izkoriščanju murvnih listov in je bilo prepovedano uporabljati te liste za druge namene, kakor na primer za krmo. Vrh tega so bili izdanj ukrepi za kritje potrebe v onih pokrajinah, ki so imele premalo murvinih listov, z dovozom presežkov drugih pokrajin po maksimalnih cenah. = Hmeljska letina v Nemčiji. Te dni so bila v Nemčiji zaključena dela pri spravljanju letošnjega hmeljskega pridelka. Spričo ugodnega vremena je kakovost hmelja prav dobra. Po količini pa je pridelek v dveh glavnih pridelovalnih okoliših, v hallertanskem ln žateškem okolišu, zaostal za prvotnimi cenitvami. V nekaterih drugih manjših okoliših pa je bolj obilen. V hersbruškem okolišu ^elo presega prodajni kontingent. V splošnem so kobule sicer majhne, vendar težke. Po izjavi predsednika državnega odbora za hmeljstvo, so imele nemške pivovarne 1. septembra 1.1. v zalogah hmelja za enoletno potrošnjo. Te zaloge so si pivovarne nabavile v zadnjih letih v smislu danih navodil. K temu je prišteti še zaloge nemške družbe za promet s hmeljem, pri čemer pa gre za starejše letnike. Zato navzlic slabši letini ne more biti bojazni glede oskrbe, saj bo le- tošnji pridelek zadostoval ne samo za enoletno potrebo pivovaren, temveč bo omogočal tudi izvoz, vpoštevajoč pridelek na Spodnjem štajerskem in v Alzaciji. Poziv svari pred prekoračenjem določenih maksimalnih cen s priznanjem raznih ugodnosti. Iz 2atca poročajo, da je na podlagi prijav za nakup hmelja v višini 20.000 starih stotov računati, da je pridelek vsaj v nemškem delu tega področja takorekoč razprodan. = Prvo oblastveno znižanje cen na Hrvatskem. Hrvatsko finančno ministrstvo je v zadnjem času pričelo politiko strogega dirigiranja cen in je za številne kmetijska pridelke določilo stroge maksimalne cen-. Prizadevanje pa gre tudi za. tem, da se nekatere cene, ki so pretirano visoke, zniža* jo. Tako je bila spričo ugodne letine sliv te dni znižana cena slivam na 5 do 7,50 kune za kg pri producentu. Sedaj so bile določene še nove maksimalne cene za sli-vovko, ki so bile znižane za 30 do 35 %. = Znatni vojni stroški Avstralije. Potem ko so propadli načrti prejšnjega avstralskega ministrskega predsednika in finančnega ministra Faddena glede prisilnega posojila, je sedaj novi finančni minister Chiepley razpisal zvezno posojilo v višin; 600 milijonov funtov, ki bo predloženo na vpis poleg nove transe običajnega vojnega posojila v višini 100 milijonov funtov. Zaradi načina kritja ogromno naraslih vojnih stroškov je nastal spor med avstralskimi političnimi strankami, ki je, kakor znano, dovedel do odstopa predsednika avstralske vlade Faddena. Mnogi pa dvomijo, da bo novi finančni minister uspel spričo izredno visokega zneska novega posojila. ■■■■■HHBlMBHMBaHMMBMMMHHB Ste se že naročili na romane DK? Znižana cena po 8 lir za broširani in po 18 lir za vezani izvod romanov iz zbirke »Dobra knjiga« velja le za one naročnike naših listov, ki se v naprej prijavijo za odvzem vsaj treh zaporednih knjig. Knjige pa lahko potem plačujejo tudi v mesečnih obrokih skupaj z naročnino za »Jutro« ali »Slovenski narod«. V podrobni prodaji bodo knjige seveda dražje. Zato se v naprej naročite na romane DK, če se še niste. Prijavite se upravi naših listov v Narodni tiskarni ali pa inka-santu, ko pobira naročnino. Za prve tri knjige, ki bodo izšle v oktobru, novembru in decembru, so določene naslednje: Mira Pucova: TIHA VODA Izviren slovenski roman Iz polpretekle dobe. A. Fracearoli: GROFICA WALEWSKA Zgodovinski roman Napoleonove ljubezni do poljske aristokratke. John Knittel: EL HAKIM Roman iz skrivnostnega življenja Bližnjega vzhoda. renika ' • Italijanski letalski orkester na Dunaju. Te dni je nastopil na Dunaju v veliki koncertni dvorani italijanski letalski orkester iz Rima. Priredil je izredno uspel velik koncert, o katerem pravijo nemški listi, da je to bil posrečen pričetek letošnje dunajske koncertne sezone. * Italijanski mladi umetniki v Solno-gradu. Te dni je prispelo v Solnograd 28 Italijanskih umetnikov, ki jih vodi dr. Giovanni Caiatti. Med umetniki sc slikarji, risarji in kiparji, ki so bili nagrajeni letos v juniju v okviru kulturne manifesta ci. je evropske mladine v Firenzi. V S.vinogradu so jih slovesno sprejeli in jim temeljito razkazali zanimivosti Mozartovega mesta. * Zborovanje mednarodne filmske zbornice je bilo te dni v okviru mednarodne filmske revije v Benetkah. Zastopane so bile filmske produkcije Belgije, Bolgarije, Danske, Nemčije, češkomoravske, Finske, Nizozemske, Italije, Hrvatske, Norveške, Rumunije, švedske, Slovaške, Španije in Madžarske. * Na vzhodni fronti sta padla dva nemška viteza železnega križa. In sicer je pred Stalingradom padel polkovnik Viljem pl. Lengerke na čelu svojega oklop-nega grenadirskega polka, v nekem drugem odseku pa je padel na čelu svoje pe-šadijske čete nadporočnik Emil S a c k , ki se je bil iz podčastnika povzpel v častnika in je bil splošno znan po svoji požrtvovalnosti. Nadalje je na vzhodni fronti padel vodja motorizirane Standarte 194 Franz P ar t h, ki je bil po činu poročnik in se je udeležil napada z golim orožjem na sovražne postojanke. Bil je dobro znan prvoboritelj iz časov narodnosociali-stičnih borb v Avstriji. * Soudeleženci pri Heydrihovem umoru obsojeni na smrt. Iz Prage poročajo, da je izredno sodišče v Pragi v srvoji javni razpravi 3. t- m. obsodilo na smrt starešino Češke narodne cerkve v Pragi Jana Son-newenda, škofa omenjene cerkve Gorazda z meščanskim imenom Matej Pavlik, kaplana Češke narodne ccrkve v župniji Karla Boromejskega v Pragi dr. Vladimira petri-ka in dušebrižnika iste cerkve Vaclava Cikla. Sodba je bila izvršena v soboto z ustrolitvijo. Sodišče je izreklo tudi zaplembo premoženja obsojencev, ki so morilcem češkega protektorja Heydriha nudili zatočišče v cerkvi Karla Boromejskega v Pragi, jim prinašali hrano in jih tudi sicer podpirali. * Portugalski častniki v Nemčiji. Pred dnevi je prispela v Nemčijo delegacija portugalskih general štabnih častnikov pod vodstvom generalštabnega polkovnika Fer-reira de Passosa in odposlanstvo portugalskih pionirskih častnikov pod vodstvom majorja Vilara. Portugalski častniki so si najprej ogledali nekatere vojaške naprave in se trenutno nahajajo na informativnem potovanju po vzhodnem bojišču. * Ostra obsodba nesolidne tvrdke. Uradno glasilo nemškega državnega vodstva SS »Das schv/arze Korps« od tedna ao tedna postavlja na pranger posameznike ali tvrdke, ki se pregrešijo zoper narod. V zadnji številki objavlja podrobnosti o hamburški tvrdki »Dr. Grethe«, ki je ponudila nemški vojski 10 vagonov neškodljivega Čaja. Natančna preiskava je dognala, da je bil čaj, namenjen nemškim vojakom na fronti, sestavljen iz napol gnilega listja in različnega smetja, med katerim so bili tudi odpadki zajcev in krav. Skratka, ves čaj je bil nagrabljen po gozdovju, dobavljen pa z Nizozemskega. Razume se, da čaka tvrdko stroga kazen, glasilo SS pa ugotavlja: »Ni pretresljivo. da se kaj takega zgodi, pač pa je pretresljivo dejstvo, da se posamezniki upajo zagrešiti svoje zločine v vsej javnosti.« * šolski tabor Hlinkove stranke. V dneh od 20. do 26. septembra bo Hlinkova stranka priredila v kopališču Lliač politično šolo za svoje poslance in vse višje funkcionarje stranke. Program obsega aktualna vprašanja sodobnega političnega življenja. V načrtu je, da se bodo podobne šole v bodoče redno organizirale po posameznih okrajih. * Zbiranje odpadkov v Bolgariji. V soboto je stopila v veljavo uredba za zbiranje vseh odpadkov volne, bombaža, kovin, kavčuka in papirja v Bolgariji. Vsakdo je dolžan odpadke izročiti zastopnikom ravnateljstva za žito. Občine morajo na določenih krajih postaviti zbiralnice in tudi vsaka šola mora služiti v ta namen. » O velikem begu indijskih množic v Aziji poroča »Das Reich«: V Burmi je angleško kolonialno gospodstvo od leta do leta pospeševalo dotok kulijev in prekupčevalcev iz Indije. Namen je bil, da bi se pleme borilo zoper pleme in da bi Anglija imela za sebe cenen proletariat. Kmalu so se Burmanci in Indijci med seboj tako zasovražili, kakor židje in Arabci. Ko pa so vdrli Japonci z juga v deželo, so Burmanci z njimi vred dvignili orožje. Indijci so zbežali iz svojih hiš v gozdove in so se pomikali z bitkami navzgor po velikih dolinah. Hiteli so proti gorovjem na indijsko mejo. Trpeli so lakoto in žejo, začele so razsajati kužne bolezni. Beg je bil sicer vedno hitrejši, vendar je na visokih prelazih obležalo na tisoče umirajočih. Vsega skupaj je bilo na begu kakih 700 tisoč Indijcev. * štorklje uničujejo rake. V razmeroma kratkem času je neka vrsta iz lozem-stva uvoženih rakov napravila v nemških vodah ogromno škodo, ker uničuje ribji zarod. Boj proti tem škodljivcem je bil skoraj brezuspešen. Zdaj so oblastva opazila, da so povosd tam, kjer bivajo štorklje, raki skoraj popolnoma uničeni. Zato so začeli gojiti štorklje v večjem številu. * Arestant zadel pol milijona lir. Jetniš-nica v Padovi ima čast, da za zamreženimi okni in zapahi nudi streho enemu izmed redkih izbrancev sreče. Bilo je še v marcu, ko je neka uradnica Agrarnega konzorcija v Padovi opazila, da ji je nekdo odnesel boo, ki jo je bila za trenutek odložila v predsobi svojega urada. Alarmirala je uslužbence in lov je kmalu rodil uspeh. Boo je bila vzela neka ženska, ki je bila spremila Bruna Nicolasija v urad. Ko so oba izročili policiji, se je Nicolasi na vse kriplje izgovarjal, da je nedolžen in da je bila tatica čisto slučajno v njegovi družbi. Izgovarjanje pa ga ni obvarovalo suma, z njo vred je bil izročen sodišču. Nedavno pa je v zaporu prejel veselo vest, da je z bonom Devetletnega zaklada zadel pol milijona lir. Prihodnje dni bo razprava, za katero vlada veliko zanimanje v javnosti. Ko je Nicolasi postal bogat človek, si je za razpravo najel kar dva advokata. * Nevihta aad Milanom. Nad Milanom in okolico, ki je že dolgo trpela sušo, se je v ponedeljek okrog 10,30 razdivjala silna nevihta. Polja so sicer dobila nekaj zdavnaj zaželene moče, neurje pa je povzročilo tudi precej škode. Strela je udarila v več poslopij, v mestu pa je zanetila tudi požar. Zgorelo je neko gospodarsko poslopje. * Razburljiva nezgoda na železniški progi, ki pa na srečo ni zahtevala žrtev. Na progi Udine—Benetke se je pred dnevi pripetila nenavadna nesreča. Potniški vlak, ki je vozil proti Benetkam, se je na dani signal ustavil pred postajo Mestre. Ko je bila proga čez nekaj trenutkov prosta, je lokomotiva potegnila, iz neznanih razlogov pa se je vlak pretrgal, tako da so zadnji štirje vozovi obtičali na tiru. Na prehcdu med vozovoma, kjer se je vlak pretrgal, sc je prav tedaj nahajala cela majhna družina iz Benetk — oče, mati in sinček — ki se je s počitnic vračala v mesto, še o pravem času pa je mož opazil nevaanost ter je z ženo in otrokom skočil nazaj v voz. Uvedena je preiskava, da se ugotovi vzrok nesreče. IZ LJUBLJANE u— Himen. V sredo popoldne sta se v frančiškanski kapelici poročila gdč. Nuša K r e b e 1 j , stud. pharm. m gosp. Smiljan V r a n j e k , cand. pharm. Mlademu paru iskreno čestitamo! u— Dan sončnega mrka. Kakor smo že pred dnevi napovedali, je letošnji 10. september zaključil izredno številne vremenske pojave letošnjega leta. Včeraj popoldne ob 17.40 se je pričel nepopoln sončni mrk, ki je dosegel višek ob 18.30 in se je končal ob 19.15. Dan letošnjega sončnega mrka je zjutraj obetal izpremembo vremena, vendar pa se je nebo že v teku dopoldneva spet zjasnilo in je posijalo sonce, ki je letos kar neutrudno. 2e v sredo se je napovedovala sprememba, vendar je popoldne bilo nekaj sonca, da so kopalci prišli na svoj račun. Najvišja toplota je v sredo iznašala 25. 4. Ve četrtek zjutraj je bila temperatura 12.8° C in se je ozračje čez dan prijetno ogrelo. Ljubljanski vrtovi, parki in okoliški gozdovi dobivajo bolj pestre barve. Povsod so pridne roke na delu pri pospravljanju pridelkov. u— Dva naša domača umetnika, violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova, bosta koncertirala drevi ob pol 7. uri v veliki filharmonični dvorani. Po sestavi koncertnega sporeda in odlični igri obeh nastopajočih umetnikov bo nudil nocojšnji koncert izredni umetniški užitek. Spored obsega naslednja dela: prvi del: Veracini: Sonata e-mol, Bach; Adagio iz prve Sonate za violin solo, Lalo: španska sinfonija; drugi del: Tartini:- Variacije na Corellijev tema, Debussy: Deklica lanenih las, šker-janc: Ostinato, Sarasate: Ciganski napevi. Na koncert priznane umetniške dvojice opozarjamo in vabimo k obilnemu posetu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, od 18. ure dalje pa v veži filhar-moničnega poslopja. Začetek bo točno ob pol 7. uri, konec pred 8. uro zvečer. u— Z naše cestne železnice. Pišejo nam: Zadnji čas vozijo naši tramvaji okrašeni spredaj in zadaj pri odprtih in zaprtih vratih z grozdi zastonjkarjev, ki ovirajo redno vstopanje in izstopanje upravičenih potnikov, katerim je tak0 odvzeta vsaka udobnost, ki jo lahko cestna železnica nudi. Ta razvada se je tako razpasla, da bi morala uprava cestne železnice tako v svojo korist, kakor tudi v varnost potujočega občinstva prepovedati vsakršno postajanje ali obešanje na stopnicah tramvaja. Na žalost so mnogi slepi potniki tako priklenjeni ob stopnišču, da se večkrat ni mogoče pregnesti skozi ta naval. Poleg vsega pa človek želi, če se že pelje, da zdrav in cel prispe na namembno postajo in ne tako, kot se je zgodilo 8. t. m. ob 13. v vozu št. 24, ko se je močn0 pobila neka gospa, ki je izstopila v Gradišču, ker je sprevodnik dal znamenje za odhod ravno takrat, ko je gospa stopala po stopnicah. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi uprava vozove pri vhodih opremila s tablicami »zasedeno«, katerih bi se posluževali sprevodniki ter s tem odvračali prenatrpanost voza. Voznik pa naj bi dobil ogledalce, nameščeno ob strani voza, da bi tako lahko kontroliral vstopanje in izstopanje, pa tudi, ali je proga prosta ali ne. Zgodi se večkrat, da postoji kak vozn k s konjem ob pločniku tik proge cestne železnice. Celo izkušen vozač pride v dvom, ali bo srečno pripeljal mimo ali ne, saj mor* pogosto potnike spraševati, da presocfjo položaj, če že ne ustavi voza. Vse tc bi odpadlo z namestitvijo zrcala po vzgledu tramvajev v d»ugih mestih. Zrcalo je mišljeno tako, kakor je pri avtomobilih. — Sopotnik . u— Najmanjšim pridelovalcem krompirja sporoča mestni gospodarski urad. naj oddajo izpolnjene prijave pridelka vsaj do petka 11. t. m. v sobi št. 35. n. nadstropje v Beethovnovi ulici št. 7, da jim bo m*- Nase gledališče DRAMA Sobota, 12. septembra ob 17.30: »Okence*, »en. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 13. septembra: ob 14.: Konto X Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Olga Scheinpflugova: »Okence«. Komedija v 4 dejajih. Igrali bodo: Dynybylo-vo — Kraljeva, Božico — Rasbergerjeva, Plevko — Nakrst, Johaneka — J. Kovič, Toneta — VI. Skrbinšek, Lojzeta — Blaž. Diviška — Verdonik, policijskega komisarja — P. Kovič, 1. nosača — Košuta, 2. no-sača — Košič. Režiser: J. Kovič. OPERA Nedelja, 13. septembra ob 16: »Don Pas-quale«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. G. Donizetti: »Don Pasqale«. Komična opera v treh dejanjih. Peli bodo: Pasquala — Betetto, Malatesto — Janko, Ernesta — Sladoljev, Norino — Mlejnikova, otarja — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režiser: R.Primožič, zborovodja: R. Simoniti. goče o pravem času dostaviti živilske nakaznice s črkami za' krompir že za mesec oktober, seveda pa samo tedaj, in onim, ki so naznanili, koliko krompirja so zasadili in če je njihov pridelek krompirja tako majhen, da bodo upravičeno prosili za živilske nakaznice z odrezki za krompir. u— Mestni fizikat v petek in soboto 11. in 12. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke, pač pa samo v najnujnejših primerih. u— Cepljenje zoper koze za zamudnike bo v torek 15. t. m. popoldne od 17. do 18. ure v prostorih mestnega fizika ta v Mestnem domu. K temu cepljenju so starši pri-morani pripeljati vse one otroke, ki iz ka-te-egakoli vzroka ob rednem terminu spomladi niso bili cepljeni. Otroke, ki bi tudi sedaj ne bili sposobni za cepljenje, je treba pripeljati isto uro k zdravniškemu nad-pregledu v Mestni dom v prostor, kjer bo cepljenje. u— Plinsko sušilnico sadja in sočivja ima razstavljeno mestna plinarna v svojem velikem izložbenem oknu v kresijl naproti nove ribnice. Sušilnica obstoji iz lesenega ogrodja in 8 les s pocinkano žico. Te lese so postavljene na leseno ogrodje in, če prižgemo najmanjši plinski plamen-ček na dvojnem plinskem kuhalniku, se sadje ali sočlvje lepo suši brez posebnega nadzorstva. Med sušenjem je treba samo lese izmenjavati tako, da je bolj sveže sadje vedno najbližje plamenu. Tako je popolnoma nemogoče, da bi se sadje prismodilo ali celo sežgalo, ker plin daje neprestano enakomerno toploto, ki pa tudi pri normalnem plamenu ni tako visoka, da bi se moglo vneti ogrodje. Ker pri majhnem plamenu gorilnika v kuhalniku pogori samo okrog 50 litrov plina na uro, pogori na dvoplamenskem kuhalniku samo kakih 100 litrov plina na uro, kar znese pri lOurnem sušenju komaj 1 L. u— Šola Glasbene Matice sprejema še vedno gojence za petje, klavir, violino, orkestralne instrumente, orgle in teoretične predmete. Posebno opozarjamo na pouk deklamacije pri prof. šestu in na letošnjo novo uvedbo pouka zborovega petja pod naslovom šolski zbor. Pouk v šolskem zboru je brezplačen. Poverjen je ravnatelju Mirku Poliču. Vsa pojasnila daje in prigla-se sprejema pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici. u— Upraviteljstvo I. dekliške meščanske šole v Ljubljani sporoča, da se prično popravni izpiti dne 17. septembra ob 8. zjutraj v šoli na Grabnu. Natančnejši spored je na deski v šolski veži. Prcšnje za popravni izpit naj oddajo učenke v šoli do 15. septembra. Zunanje učenke naj si pravočasno preskrbe dovoljenje za vstop v mesto. u— šolska knjižnica Glasbene Malice. Odbor Glasbene Matice ljubljanske je sklenil v svoji seji, dne 7. t. m., da ustanovi na svoji šoli šolsko knjižnico, ki bi po možnosti vsebovala vsa ona dela, ki se rabijo pri pouku, kakor: različne šole, tehnične vaje in skladbe, ki so primerne za predavanja, nastope na produkcijah itd. Iz te knjižnice bi črpali učne pripomočke revnejši gojenci šole Glasbene Matice. Veliko prijateljev glasbe ima mnogo takega ma-terijala doma, ki leži popolnoma nepora-ben, v šolski knjižnici pa bi izvrstno koristil našemu glasbenemu napredku sploh. Zato prosi odbor Glasb. Matice ljubljanske vse p. n. občinstvo, ki ima doma take note, da jih pokloni novi šolski knjižnici šole Glasbene Matice. Zadostuje obvestilo na pisarno Glasbene Matice, ki takoj pošlje po darovane muzSkalije in izstavi nato tudi od borovo potrdilo za dar, kot dokaz, da je prišlo darovano na pravo mesto. u— Znanje stenografije in strojepisja vam odpira vrata v vsako službo, zlasti v trgovskih, industrijskih in časopismh podjetjih. Pouk v srelišču mesta: Mestni trg št. 17/1, desno. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14—16. u— Pouk modernih jezikov — nemščini-, italijanščine, francoščine za začetnike in spretnejše, na osnovi konverzaci je. Dopoldanske, popoldanske in večerne ure. Pi javljanje dnevno ol 8—12 in od 14—16: Mestni trg 17/1, desno. u— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. u— Novo!!! Otvoril sem elegantno opremljeno novo slaščičarno na Starem trgu št. 8. Se priporoča Dolinšek Joža. u— Nesreče. V ljubljansko splošno bolnišnico so v zadnjih dneh sprejeli spet več ponesrečencev. 191etnemu delavcu Robertu Dolorenzu iz Vevč je stroj poškodoval prste na levici. S konja je padel in si zlomil levo nogo 231etni hlapec Jože Krnic iz Ljubljane. Antonu Trunklu, 361etnemu preddelavcu iz Novega mesta, je padel tram na glavo in ga močno poškodoval. Desnico si je zlomila pri padcu 591etr.a bra-njevka Marija Baraksadičeva lz Ljubljane. Ista nesreča se je primerila 221etnl služkinji Mariji Jerebovi iz Rovt. V palec desnice se je vsekala 121etna hči delavke Aloziia Vokalova iz Ljubljane. Posestnikov sinček Rudolf Smole iz Preserja pa si je pri igri zlomil levo nogo. Z Gorenjskega Smrt priljubljenega živinozdravnika. Dne 2 septembra t. 1. je umrl okrajni živino-zdravnik g. Vinko Bedenk iz Kranja, v 45 letu starosti. Pokopan je bil dne 4. septembra ob ogromni udeležbi Gorenjcev na novem kranjskem pokopališču. V šmartnem pri Litiji je deželni svetnik dr. Doujak obiskal urade krajevne skupine. Tudi okrožni vodja Pilz iz Kamnika je obiskal Šmartno in je zlasti pregledal obrate tovarnarjev Izgorška in Knafliča. Nadalje čestokrat prispe policijski obveščevalni avto, ki oddaja novice s fronte in razne koračnice. Prirejena je bila filmska predstava za uslužbence obratov, katerim so prikazovali prizore s fronte. Tudi na oglaševalnih tablah je vselej polno slik in poročil z bojišč. V Kranju popravljajo ceste v okviru nujnega programa. Dokončna popravila bodo izvršena pozneje. Delno je položen vodovod za Zlato polje. Cesto k športnemu kopališču so nanovo povaljali, pozneje bo dobila holnik in zelenico. Na Jezerski cesti bodo cestišče razširili na 8 in pol metrov, hodnika pa na 2 in pol metra. Potpebno je večkratno škropljenje cest. Na vzhodni fronti se koroški rojak letalski vodja Karel Juhacs s 171. poleta nI več vrnil na svoje oporišče. Bil je odlikovan z železnim križcem 1. in 2. stopnje, z bronasto, srebrno ir. zlato letalsko sponko ter po smrti še s čas-iim pokalom, U! ga je BiH ^ v. Italijanski ženijci telefonisti na deln na ozemlju, ki so ga zasedle italijanske čete Blagoslovljena letina vojnega vrta v Zvezdi Ljubljana. 10. septembra. Med mnogimi drugimi mestnimi zemljišči je bila letos tudi vsem Ljubljančanom ljuba Zvezda .spremenjena v vrt ter spomladi zasajena predvsem s krompirjem. Mestna vrtnarija je ta veliki vrt sredi mesta tako skrbno obdelovala, da je bila Zvezda vsem začetnikom in tudi drugim mestnim kmetovalcem za zgled, kako je treba pravilno obdelovati vojne vrtiče. Tako jc Ljubljana v svojem osrčju imela vzorno vojno polje ter pravo šolo v korist vsem prizadevnim mestnim vrtnarjem in kmetovalcem, ki se sedaj vesele dobre letine, ker jim bo prav izdatno pomagala pri prehrani družine. Df.bn namen mestne občine, da bi s pridelkom založila svoje socialne zavode, jc bil kot do-ro dolo poplačan z božjim blagoslovom, da je letina v Zvezdi prav bogata. sa: so pridelali desetkrat toliko krompirja, kakor so ga spomladi posadili. Čeprav je spočetka morda marsikdo žaloval za lepo zeleno trato Zvezde je kmalu začel občudovati bujne, prav dobro uspevajoče nasade krompirja ki so Mi posebno ob cvetju tudi prav lep okras mesta. Ko so pa delavci mestne vrtnarije začeli kopati krompir in polniti z dobriin pridelkom vre- svojcem poslal maršal Goring. Nadalje sta padla 221etni prostovoljec pri SS Friderik Lepuschitz ter 211etni planinski desetnik Janez \Vassermann. Na Bledu je bila pri uradu državnega komisarja za učvrščevanje namštva ustanovljena organizacija Nemške delavske fronte. K zboru sta prišla tudi okrožni vodja dr. Hochsteiner in uradni vodja dr. Friedl, ki sta pozivala uslužbcnce, naj se izkažejo vredni narodnosocialistične delovne skupnosti. Veliko zbor ovna je bojevnikov iz prve svetovne vojne je bilo sklicano preteklo soboto v Celovcu in so se ga prvič udeležili tuli stari vojaki z Gorenjskega. Svečanost je bila v glasbeni dvorani. Na Koroškem in na Gorenjskem je zdaj 126 bojevniških to-varištev z 12.411 čloni. Med drugimi je na tem zboru govoril gauleiter dr. Rainer, ki je posebej pozdravil Gorenjce Letošnja zimska pomoč na Koroškem in na Gorenjskem se je svečano pričela v soboto zvečer z manifestacijo v celovški glasbeni dvorani. Govoril je gauleiter dr. Rainer, ki se je posebej obrnil do Gorenjcev in Mežičanov Gosenice na zelju. Gorenjski tednik poroča: Medtem ko doslej ni bilo poročil o škodi, ki jo povzročajo gosenice, je v zadnjem času opaziti dotok mnogoštevilnih metuljev, ki na zelju ležejo jajca, iz katerih se že v nekaj dneh razvijejo mlade .gosenice. Pri tem je potrebna takojšnja pomoč in obramba, preden se gosenice, ki živijo prvotno bolj skupno, razširijo po rastlinah ter začno s svojim nenasitnim žretjem. Da se prepreči večja škoda z uničevanjem jajc in lovljenjem metuljev, je treba uporabiti vse razpoložljive delovne sile, vključno otroke, če se zmečkajo jajčeca ln mlade gosenice, odpadejo vse potrebe po kemičnJh uničevalnih sredstvih, ki se lahko uporabljajo šele. ko so gosenice že začele žreti zelje. Polovitev metuljev in zmečkanje jajčk že od vsega začetka prepreči škodo na zelju, katere se je treba zlasti v vojnem času obvarovati. Smrtna nesreča v planfnah. Turist Wolf Dietrich Tamp je s tovarišico Ivano Mul-lerjevo odšel na Virnico Bil pa je premalo izkušen :n mu je izpodrsnilo pri vstopu v steno. Padel je v prepad, spreml jevalka pa se je rešila. Ponesrečenca so našli šele po več dneh mrtvega. Star je bil 37 let. Iz Spadale štaferske Nov mariborski okrožni vodja. Dosedanji okrožni vodja za Maribor — mesto g Klingberg odrine v kratkem k vojski. V ponedeljek je zato bil.sklican velik zbor, na katerem je zvezni vodja Heimatbunda z zahvalo odslovil Klingberga in sporočil, da je za novega okrožnega vodjo postavljen dosedanji prosv. šef Mihael S t r o b 1. Slepi umetniki so se odločili za dva koncerta na Spodnjem štajerskem. Sinoči so nastopili v Gotzovi dvorani v Mariboru, drevi pa nastopijo v Celju. Sodelujejo: Karel Seifert (bariton), Herbert Franz (čelo), Oto Binder (klavir), Margareta Ruckertova (spremljava). Smrt znanega založnika. Iz Gradca poročajo. da je umrl nagle smrti g. dr. Julij K e i 1, vodja narodnosocialistične založbe, ki je pred leti prevzela bivše Ley-kamovo založništvo in izdaja med drugim dnevnik »Tagespost« Pokojnik je bil rojen 1887 v Gradcu V prvi svetovni vojni se je boril kot artiljerljski nadporočnik. po študijah pa je bil absolvent dunajske visoke šole za agronomijo, vendar je prestopil v knjigotržno stroko. Bolehal je na srcu. Ko Je ravno govoril pri uredniškem posvetovanju ga je zadela kap. Zapustil je vdovo in dva sina. če ter velike vozove, so tudi največja dvomljivci spreobrnjenj hvalili mestno občino, da je z Zvezdo, spremenjeno v vojni vrt, popolnoma dosegla svoj hvalevredni namen, tako z izpodbudo, ki jo je dajala občanom, naj zadnji koiček siveta obdelajo in zasade s koristno povrtnino, kakor tudii s poukom lastnikom vojnih vrtov, zlasti pa z dobrim pridelkom za prehrano manj premožnih skv jev in podocre potrebnih v mestnih socialnih zavodih. Podžupan cornm. dr. Salva t or Trancfokle sii je v četrtek zjutraj ogledal kopanje krompirja ter z velikim zadovolj^tvom poskušal pon/či.lo vodsitva mestne \ tnarije o blagoslovljeni letini. Drobne j šega. zato pa zelo trajnega kočevskega rožnatega krompirja in debelejšega belega krompirja sorte »oneida« je mestna vrtnarija v Zvezdi pridelala 8v oddelek hrvatskih moraarjev odpotoval na črno m°rje. Zadnjega avgusta je potoval skozi Zagreb oddelek hrvatskih mornarjev, ki so bili poslani kot ojačenje že tam se nahajajočih hrvatskih mornar-kih čet. Na kolodvoru se je poslovil od njih poveljnik mornarice admiral Jakčin. Brezplačno učenje italijanske in nemške stenografije. Javna borza dela v Zagrebu je otvorila brezplačne tečaje za učenje italijanske in nemške stenografije. Prijavilo se je že mnogo zanimancev, ki od ponedeljka dalje pridno obiskujejo tečaje. Sisak dobi kemično tvornico. Sisak je po svoji legi zelo primeren za razne vrste industrije. Zato se čim dalje bolj industrializira. V kratkem bo začela obratovati nova tvornica kemičnih proizvodov, ki bo izdelovala modro galico. žvepleno kislino m razne vrste umetnih gnojil. V Osijeku grade dom za starce. V spomin prve obletnice Nezavisne države Hrvatske je mestna občina v Osijeku sklenila zgraditi dom za starce in onemogle Stavba bo enonadstropna v obliki črke »T« in bo imela velik vrt. V njej bo prostora za 94 oskrbovancev. Prepoved nočnega kretanja. Veliki župan velike župe Prigorje je izdal odlok, s katerim je od 1. septembra naprej od 9. zvečer do 5. zjutraj prepovedano kretanje na vsem področju omenjene Zupe. Brzojavni promet med Hrvatsk° in Francijo. Otvorjena jo bila brzojavna služba med Nezavisno državo Hrvatsko in nezasedeno Francijo. Pristojbina za besedo v navadni brzojavki znaša 25,5 zlatega cen-tima. Potovalne knjižnice za hrvatske dobrovolj- ce. Glavni štab hrvatskega domobranstva je po časopisju zaprosil rodoljubno hrvatsko prebivalstvo, naj od prečitanih knjig domačih avtorjev darujejo kak izvod za potovalne knjižice hrvatskih vojakov na vzhodnem bojišču. Zdaj poročajo hrvatski listi, da so posebno učitelji in učiteljice ter zdravniki pokazali svojo narodno zavednost s tem, da so se brez pomišljanja odzvali pozivu in darovali veliko števtlo hrvatskih knjig. Neznani dobrotnik šestič poklonil 100 000 kun Rdečemu križu. Minuli teden je v prostore osrednjega urada Rdečega križa v Zagrebu šestič stopila gospodična, ki vsakokrat prinese od neznanega dobrotnika 10.000 kun za najbednejše. Hrvatski Rdeči križ ie za ta denar nabavil mnogo obleke in obutve za zapuščene otroke. Devet smrtnih obsodb naglega sodišča. Pokretno naglo sodišče v Zagrebu je 27. avgusta obsodilo na smrt: 291etnega čopa Franja, ker je Imel 8 dni na stanovanju komunistko Anko Gerovac in je ni prijavil; 43 letno Ano Ločišnikovo iz Trbovelj, ker je širila vznemirljive vesti in imela na stanovanju Anko Gerovac ter je ni prijavila; 321etnega Ivana Cvirna iz Leskovca, ker je širil lažnive vesti in imel na stanovanju Anko Gerovac neprijavljeno; 321etno Kristino Cvirnovo iz Gornjega Leskovca, ker je širila lažnive vesti in imela Anko Ge-rovec neprijavljeno na stanovanju; 321etno Antonijo Gmazovo iz Brežic, ker je širila lažnive vesti in imela Anko Gerovac neprijavljeno na stanovanju; 22-letno Tončko Ramšakovo iz Guštanja, ker je širila lažnive vesti in imela na stanovanju neprijavljenega Steva Vargoviča; 451etno Marijo Dobričevo, ker je širila lažnive vesti in imela na stanovanju neprijavljenega Vla- dimirja Radoševiča; 531etnega Slavka Vu-kiča, ker je širil lažnive vesti in imel na stanovanju neprijavljeno komunistnjo s pridevkom »Črna«. Smrtna kazan nad vsemi je bila že izvršena. Dragotin Majetič in Blanka Knježevičeva, ki sta bila obtožena enakih prestopkov, sta bila od Poglavnika pomiloščena na p;t let težke temnice. Na- slednji dan je naglo sodišče v Zagrebu obsodilo 32 letnega Maksa Pogorelca z Vinskega vrha v občini Sv. Miklavž pri Ptuju, ker je spustil iz občinskega zapora v Sa-moboru Franja Boršiča in šel v gostilno z njim pit. Aretirani Boršič je Pogorelcu nato pobegnil. Smrtna kazen nad Pogorelcem je bila že izvršena. fišM •• »>,V. V,,.:.,-,. , ." : ¥ " Sovjetska ladja, ki jo je zadel torpedo z italijanskega brzega torpednega čolna v črnem morju, leži na boku na neki plitvini Mali oglasi Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso L —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—. Služkinjo za vse, ki ljubi otroke, sprejmem takoj. — Rija Vizjak, Tržaška c. 42, pritličje. 11999-1 Kuharico za vsa domača dela takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12026-1 Služkinjo starejšo, vajeno vrtnega dela, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12015-1 Postrežnico mlajšo, pošteno, iščem za vse dopoldne. Krojaški salon Ježek, Ljubljana, Ulica 3. maja 1. 12013-1 Služkinjo iščem k dvema starima osebama. Predpogoj: poštenost in snažnost. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12008-1 Samostojen gospdd išče gospodinjo, staro od 40 do 50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestnik in gostilničar«. 12004-1 Briv. pomočnika in frizerko sprejmem takoj. Fr. Cokan. Breg 1. 12002-1 Dekle vajeno kuhe in pospravljanja, išče gostilna Kaj-fež, Florijanska ulica. 11997-1 širite „JUTROM Službe išče Službo želi menjati 191etno dekle, vešče kuhe, zdravo in zanesljivo, ljubiteljica otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle«. 12000-2 Gospodična z malo maturo, išče službo v trgovino, pisarno ali pri blagajni. Ponudbe na ogl. odd. Jytra pod »Zmožna«. 11996-2 tV' •< i. Pouk Poučujem italijanščino in nemščino vestno ln po zmerni ceni začetnike ln kon-verzacijo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«. 11993-4 II'Iti Otroške vozičke vseh vrst (predvojno blago) kupite, oz. zamenjate ali prodaste pri »Prometu« (nasproti križan-sk cerkve). 11920-6 Prodam srebrni 90";. jedilni pribor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12012-6 Dve preprogi perzijski, izdelek splitske tkalnice in Jedilnico s kavčem, tapecirano. — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno« 12001-6 Železne polžaste stopnice 3.40 m visoke, 1.50 premera, tovarniške vago-nete, tračnice, cirkular-ke. ventilatorje, šamotno opeko, rabljen les ter razno pohištvo prodam. Ivan Šiška. Metelkova 4. 11994-6 Kapital Posojilo 5000 lir iščem. Dam dragocenosti kot garancijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12011-16 INSERIRAJ V „JUTRU"! Kupim in prodajam umetniške predmete, slike Itd. »Umetnost«, Kolodvorska 30. 9144-7 Karbid, vreče, biciklje, bicikelj gume, kupimo. Generator delavnica, Tyr-ševa c. 13 (Figovčevo dvorišče). 12023-7 Kolesa Kupimo biciklje in motorna kolesa. Generator dlavnica, Tyrše-va c. 13 (Figovčevo dvorišče). 12022-11 Iščem 2000 do 3000 m2 celine ali njive v najem, ne izven mreže. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12006-20 Stanovanj 2000 lir plačam onemu, ki ml odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere s kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd. Jutra. 11389-21a Nagrado 250 lir dobi, kdor preskrbi stanovanje, enosobno, kabinet ali dvosobno. — Prednost: Vič, Rožna dolina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250 nagrada«. 12025-21a Dvo- ali trisobno stanovanje v strogem centru, komfortno, išče za tekoj tričlanska družina. Ponudbe na: Pe-triček, Ulica 3. maja 6. 12007-21a r/j< Opremljeno sobo čedno, v centru, išče stalen gospod. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Najraje novejša hiša«. 12022-23a Pisarniško ali prazno sobo v centru, s posebnim vhodom, Iščem nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 12003-23a MSM Ušla je papiga svetlomodre barve, ki sliši na ime »Kuki«. Najditelja naprošam, da Jo odda proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11998-27 Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa n a r o -č 11 a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajničarkL Prosim stranke, da s« poslužujejo tega naslova. 122-30 Dopisi Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka Boljša ter zanesljiva, Delovna, Dobra žena. Gospod, Hipoteka 60.000 lir. Knjiga. Kakršnokoli delo, Kožuh, Konverzacija, Ljubljana 10, Luštna, Mir, Miren in stalen, Neodvisna, Poceni, Prilika 200.000, Poštena 777, Radio, Rentabilna naložba, Rabim gotovino, Stalen in točen, Stalen, Sodi, Srečna, September 19, štajerka, Trgovina s čevlji, Urna, Ugodna prilika 200, Uslužbenec, Vesten in točen. Zanesljiva, 1500, 30.000. H. de Vere Stacpoole: 21 OTOK BISEROV Roman Izabela je bila zakurila ogenj in pripravila zajtrk. Že je hotela oditi, ko jo je zadržal. »Van Houten je odšel,« je rekel, »ladjo je vzel in odplul, a se kmalu vrne.« »Vrne se___« Ne da bi dokončala stavek, je vzdignila oči proti njemu; a dasi mu je gledala v obraz, se je vendar zdelo, da ga ne vidi. Bilo je, kakor bi strmela v neko reč, ki je sto milj daleč od nje, in izraz tega pogleda, ki je segal skozi njegovo osebo, kakor da bi bila prozorno steklo in povsem nevažna, je navdal Floyda s čudnim občutkom: kar zamrazilo ga je. »Kmalu,« je Floyd pritrdil. »Kaj ti je, Izabela... kaj sem ti storil, zakaj si tako izpremenjena ? Saj sva bila dobra prijatelja. Tiste stvari s tvojim rojakom nisem jaz kriv; morilec je bil. Prelil je bil kri svojih bližnjih, in kdor tako dela, mora sam umreti.« Izabela ga je poslušala takisto raztreseno, kakor poslušamo šum morja ali veter. Nato je rekla, ne kakor bi odgovarjala na njegove besede, ampak kakor bi izjavljala svojo misel o nečem vsakdanjem : »Tu nimam več miru. Rada bi se vrnila k svojim ljudem. Van Houten se vrne... a mene ne bo našel.« »Oho!« je vzkliknil Floyd. »Kaj hočeš reči?« Toda dekle se ni hotelo jasneje izraziti, še v oči mu ni več pogledalo; mladi človek ji je nazadnje zlovoljno obrnil hrbet in sedel k zajtrku. Če naj je Van Houten ne najde več, ko se vrne, kam vraga misli dekle oditi? Kaj je hotela reči? Za hip ga je obšla strašna sumnja, da se kani ubiti, a potem si je izbil to misel iz glave: Izabela ni bila takega kova dekle, da bi se šla ubijat brez važnega vzroka; vzlic svojemu skrivnostnemu vedenju je imela preveč zdravja za to brezumnost. Vsekako so se mu med zajtrkom spet in spet oglašale v spominu njene besede: »Van Houten se vrne... a mene ne bo našel.« »Bog ve, da se že tako čutim hudo zapuščenega,« je Floyd pomislil, »ne da bi ji bilo treba pobegniti ali storiti kako drugo neumnost. Toliko drži, da se nima kam zateči, razen če skoči v laguno... Prekleti Van Houten in njegovo ravnanje z ljudmi! Ko bi bil pustil tistega divjaka pri miru, se nama ne bi bila postavila po robu.« Po zajtrku je krenil na pomol ob vrzeli v kle-Čevju in pogledal na morje. Daleč, daleč tam se je kakor droban kosmič bombaža risalo na nebu jadro. »Južni križ« je tonil za obzorje. m. PRVI IZ DVOJICE BISEROV Vrnil se je na peščino ob laguni. Van Houten mu je bil pustil dva čolna: oba sta bila potegnjena na breg, in ker je bil manjši bolj pripraven za samskega veslača, je Floyd v njem odrinil k lovišču Galebi so vreščali nad presledkom v klečeh, in njih žalostni, tožni kriki so mu kakor glas živega obupa posamez udarjali na uho. Ko se je med veslanjem obrnil, je zagledal Iza-belo; pospravljala je okrog hiše, in njegovo srce, prevzeto od samote in galebjega vpitja, je mahoma poletelo k nji. Zanj je bila edino živo bitje na vsem otoku. Saj so bila še druga: ribe v laguni in kanaški delavci na čereh — toda Izabela je bila edina topla opora, ki se je mogel z duhom ujeti zanjo. Deklica se je bila čudno ločila od okolja, ki jo je obdajalo. Brez napora, skoraj ne da bi izrekla besedico, je bila čarodejno odrinila Van Houtenov lik v eno stran, postave Kanakov pa v drugo. Vkljub svoji močni osebnosti se je zdel Van Houten Floydu mrtva stvar, če ga je primerjal z Izabelo, in Kanaki, naj so bili še tako krepki in čvrsti, so vendar nali-kovali lutkam ali mehaničnim igračam. Kakšna tajna lastnost ji je dajala tolikšen vpliv na Floy-dovega duha? Vkljub molku, osamljenosti in ozračju drugega sveta, ki jo je obdajalo, se je bila Izabela zmerom in v vsem pokazala zanesljivo. Niti v najmanjših podrobnostih ni nikoli odpovedala; vsako, še tako ponižno nalogo, ki sta ji jo dala, je pošteno opravila, in noben služabnik ne bi bil z večjo vnemo delal za njuno korist. Kakor Van Houten, je imela tudi ona močno osebnost, ki se je izražala v njenih dejanjih in gibih. Razlikovala pa se je od Van Houtena v tem, da je njena osebnost ostala, čeprav je bila ona daleč. V tem je razloček med mehaničnostjo in živ- ljenjskostjo, med prijemom železa in prijemom živega mesa. Vrhu tega je bila ženska ali vsaj popek ženske; bila je ljubka kakor divja cvetka — pred vsem pa je imela v sebi nekaj neznanega, čudnega, nepri« jemljivega, kakor da bi bila bitje z drugega sveta« V tem, ko je veslaje večal razdaljo med seboj in taboriščem, je Floyd tehtal Izabelo v vseh ozirih; Van Houtenova odsotnost, samota in posebnost njenega položaja sta bila dala deklici skrivnosten vpliv na njegovega duha. Premišljeval je o tem, kako usodno jo je bil pretresel prizor obešenja. Od tistih dob si ni bila več podobna. Ta dogodek jih je bil razcepil, obnovil je bil plemenske pregrade med njimi, in Izabela je bila pravilno izrazila svoje novq razmerje do belcev z besedami: »Tu nimam več miru. Rada bi se vrnila k svojemu ljudstvu.« Ko je prišel na lovišče, je našel delo pod Sruje-vim nadzorstvom v kar najboljšem teku. Sru je sedel na kosu koravdne skale in kadil; na oko je bilai videti, kakor bi se bila lagune ob bregovih polastila družba veselih kopalcev. Zdaj niso več rabili čolnov, ker so si bili napravili splav; okrog tega so gledale iz vode glave iskalcev biserov, med tem ko so drugi ležali na splavu ter se sončili in kadili. Vsi so bili goli, in videti jim je bilo, da se čutijo srečne kakor otroci. Sru je imel edini košček obleke na sebi; a tudi ta košček je obstajal samo v običajni prevezi okrog ledij. Uwjuje Davorin Ravljen — Izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni del j« odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ? Ljubljani.