Lise slovenskih delavcev v Ameriki 35! TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1878. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 156. — ŠTEV. 156. NEW YORK, FRIDAY, JULY 5, 1918. — PETEK, 5. JULIJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. GOVOR PREDSEDNIKA V MOUNT VERNON Smrt sultana Zapadna fronta Trne translation filed with the pontine* ter at New York. N. Y. ou July 0, mis. at required l»y the Art of October ti, m7. Washington, I). ('.. 4. julija. — Govor predsednika Wilsona dam s v Mount Vernon je bil naslednji: (.iosiwdjc dlploniat:ču'ga zbora in so-državljani: —- Srečen s^jii. sc morem /. vami umakniti na ta raimi proctor starega posvetovanju. v namenu. da govorim nekaj o pomenu tega dneva neodvisnost našega naroda. Prostor je videti zelo till in oddaljil). Prav tako miren je in nedotaknjen od vrvenja sveta kot je I »i* v oni ti velikih dnevih pred dolgim časom, ko je bival tukaj genera! Washington ter se udobno po-svetoval z možm:. ki naj bi bili njegovi družabniki -.rl ustvarjenju naroda. 8 teh prijaznih gričev so se ozirali na svet ter ga videli celega, videli ga z modernimi očmi. ki so se obračale vstran e j«' dalo tukaj načrt n realnost. Asocijacije, od katerih sili o obdani tukaj, so navdušujoče a-soeijaeije one velike smrt: l«i je le slavno dovršenje. S teh prijaznih gričev bi morali tudi biti v stanu gledati z razumnimi očmi na svet. ki leži krog nas t*-r spo/nati namen, ki mora oprostiti ljudi. Značilno je, značilno za njih lastni značaj in namen ter za uplive. ki so se pojav li. — da so Washington in njegovi tovariši. nalik baronom v Runnyinede. — govorili in delali ne za en razred, temveč za en naruJ. Pustilo se je nam gledati na to. da so trovorili in delali ne le za en posamezni narod, temveč za ee'o človeštvo. Mislili n so le na same sebe ter na materijalne interese, ki so se osredotočali v majhnih skupinah zemljiških posestnikov, trgovcev in javnih mož. s katerimi so imeli ponavadi posla v Virgniji in v kolonijah na severu in jugu od nje, tem-vci" so mislili na narod, ki je želel oprostiti se razredov in posebnih interesov ter avtoritete mož, katerih si ni izvolil sam, da mu vladajo. Zasledovali niso nikakih privatnih ciljev ter niso želeli nikakih posebnih privilegijev. Vestno so d«.-'.ali načrte, kako naj bodo ljudj«* vsakega razreda prosti ter Amerika mei se nahajali na našem mestu. Treba je u-ravuat. seda j, enkrat za vselej. —. kar je bilo uravnano za Ameriko v veliki dobi. i/ kuje navdušenja črpamo še danes. To je gotovo primerno mesto, s katerega moremo mirno zreti na svojo naloiro in kjer moremo utrditi svojega dull a za izpolnjen je te ualoue. Tu pa je tudi primerno mesto, s katerega lahko priznamo. tako prijateljem, k. zrejo na nas kot prijatelje, s katerimi smo imeli srečo biti v skupni akciji, svojo vero in svoj namen, po katereni poslujemo. To je torej naš pojem o velkem boju. v katerega smo za~ pleteni sedaj Zarota je jasno zapisana na vsakem pozorišču. v vsakem dejanju to najvišje žaloigre. Na eni strani stoje narodi sveta. - ne le narodi, k. so dejanski zapleteni, temveč tudi številni drugi, ki trpe pod krvniki in ne morejo delovati; narodi številnih plemen ter v vsakem delu sveta. — narod poražene Rusije med drugimi, dasiravno je za trenutek neorganiziran in brez pom o . Naproti tem pa stoji, mojster številnih armad, izolirana skupina vlad brez prijateljev, ki nimajo nikakih skupnih ciljev, temveč le svoje lastne sebične ambicije, po katerih ne more imeti nihče dobička kot !e oni sami n kojih narodi so kurivo v njih rokah; vlade, ki se boje svojih narodov, ki pa so vendar suvereni gospodarji za sedaj in ki razpolagajo z njimi, njih življenji in imetjem kot hočejo ter tudi z življenji in imetjem vsakega naroda, ki pade pod njih moč. — vlade, našemljene s čudno obleko in primitivno avtoriteto dobe. ki je povsem tuja in sovražna naši lastni. Preteklost in Sedanjost sta v smrtnem , oprijemu in narode sveta se je izročilo smrti mej njima. Vsled tega more obstajati le eno vprašanje. Uravnava mora bi*.i konečna. Nobenega kompromisa ne more biti. Nikaka polovična odločitev bi ne bila znosna. Nikaka polovična odločitev bi ne bila mogoča. Naslednji so cilji, za katere se združeni narodi sveta bore in katere se mora ugoditi, predno more priti mir: 1- — Uničenje vsake samovoljne sile kjerkoli, ki more posamič, tajno in iz svoje lastne volje kaliti mir sveta; če pa se je ne more uničiti takoj, nuj se jo pripravi do dejanske impo-■ terncc. J. — Uravnava vsakega vprašanja, bodsi glede ozemlja, suvereni tete, ekonomskih dogovorov ali političnega razmerja 5 na temelju prostovoljnega sprejema take uravnave od strani p neposredno prizadetega naroda in ne na temelju materijalnih a interesov aH prednosti kakega drugega naroda, ki bi želel drugačno uravnavo zavo jo svojega lastnega zunanjega upliva ali 1 mojstrstva. o. - Privoljenje vseh narodov, da jim vladajo v nj h od-nošajih drug proti drugemu isti Prineipiji časti in upoštevanja skupnega zakonika civilizirane družbe, kot vladajo posameznim državljanom vseh modernih držav v nj h razmerju enega prr*i drugemu. V namenu, da se vse obljube in dogovore sveto upošteva. s- ne sme kovati uikakMi privatnih zarot ter brez kazni dopahiašati sebičnih kršitev. Medsebojno zaupanje pa naj sloni na lepem temelju medsebojnega spoštovanja pravice. 4. Ustanovitev orjranriaeije miru. ki bo zagotovila, da bo kombinirana sila vseh prostih narodov ustavila vsako invazijo na pravico ter služila, da se napravi mir in pravico bolj A'^rnim potoui defin tivnega tribunaia mnenja, kateremu se morajo podvreči vsi in potom katerega naj bi se sankc-joiiiralo vsako me» narodno zopetno uravnavo, katere ni mogoče prijateljski rešiti od struni neposredno prizadetih narodov. Te velike eilje je mogoče spraviti skupaj v en sam stavek. Kui ščeaio uii. je vlada postave, temelječa na privoljenju vla-dauib ter vzdržana od organiziranega mnenja človeštva. Teh velikih ciljev p« ni mogoče doseči potom debat ter po- želijo driav- Mohamed V., turški sultan, umrl v starosti 73 let. — V devetih letih je napravil svoje cesar-ftvo za vaz&lko Nemčije. — Postal je vladar po 33 letih ieče. True translation filed with the post je . wester at New York, N. Y. oa ".luly 5, 1918, aa required by the Act of October 6. 1917. True trauslatiou filed with the post master at New York. N. Y. on -re' \ 3, 1918, as required by the Aet if October G] 1917. Amsterdam, Nizozemsko. 4. .julija. — Mohamed V., turški sultan, je umrl ob sedmih zvečer v pretekli noči, — se glas: v neki brzojavki ki jc dospela semkaj iz Carigrada preko Dunaja. * * * Mohamed V. je dosegel starost To let ter je zasedel prestol v starosti 64 let. Vlado petintridesetega vladarja Turčije kot direktnega potomca hiš'1 Osmana, ustanovitelja cesarstva, je značila slabost, ki je imela za posledico najbolj narečna leta v zgodovini turškega naroda. Pod rjim je postala Turčija dejanski vazalka Nemčije v avtokra-|ličnem načrtu nemških sil za tev-tonsko nadvlado v centralni Evropi. Zasedel je prestol po državnem preobratu dne 27. aprila liM)9. potem ko je bil skozi 33 let Abdul njegovega brata, sultana Abdul Hamida II. Abdul Hamid je nameraval imenovati za svojega naslednika svojega lastnega sna. princa Burhau Edina, katerega se opisuje kot najbolj nadarjenega princa iz hiše Osinanov. Načrt pa se je izjalovil, ka je parlament odstavil Abdul Hamida. ter postavil na prestol njegovega brata jetnika. Molwameda Rešad efendija ; kot Mohameda V. Dekret, potom katerega se je 'odstavilo prejšjega sultana, je se-! stavil glavar mohamedanske cerkve. Sejk-Ul-lslam in Mohamed je ; bil proglašen sultanom brez vsa i ke izkušenosti glede vladarskih .dolžnosti, kajti njegov brat mu je tekom dobe jetništva namenoma zanikal vzgojo v takih stvareh. Mohamed V. je bil rojen v Carigradu dne 3. novembra 1845. — Bil je po naravi ukaželjen ter je veliko čital. Njegova dolga ječa obenem z bujnim življenjem jt podkopala njegovo zdravje in vee krat se je poročalo, da je mrtev ali vsaj resno bolan. Pozneje je trpel na okorelosti odvodnic ter na Bright-ovi bolezni. Njegova zunanjost je kazala vso unieevalnr moč nestalnega prestola. Ker jo bil prisilno odločen od sveta, j bil popolnoma nesposoben za javno življenje ter se poroča, da se je glede tega izrazil na naslednji na čin: — Tekom moje ječe. trajajo če triintrideset let. so me moji so vražniki blatili ter jne Imenoval" norca Lu slaboumncža. Bil pa je kljub temu dobre narave, vendar pa slaboten ter otročje radoveden, Razventega je bil omračen od verskega fanatizma. Ob njegovem nastopu so mu Mladoturki, ki so nasprotovali o-bliki vlade njegovega brata, na. zdravljali kot prvoboritelju za prostost. Obljubil jc naprednd vlado v govoru, katerega je čital raz prestol veliki vezir, a kljub temu sporočilu na svet. da bo ve-dno goreč podpornik stvari prostosti in prosvete. je ostal le igrača v rokah mladoturške stranke Njegova roka v vladi ni bila nikdar močna, kajti njegova bo- Rusiji Amer. artikrija Francosko časopisje poživlja xa- . . . ..... vernike, da takoj dajo pomoč Bu-.Zdruicne dri*v« P«nlj*J0 veliko — "Journal" pravi, da je .množino havbic v Francijo. — Ena sijl Amerikanci v ognju OFICUELNA POROČILA. London, Anglija, 4. julija. — Feldmaršal ITaig je danes izdal naslednje poročilo: Nočno poročilo: — zju- traj so bde operacije južno od Somme popolnoma uspešne. Izvedle so jih avstralske čete. katerim so pomagali oddelki ameriške in-fanterije in tanki. Kar smo nameravali. smo zavzel in držali ter smo se polastili gozdov Vair« in aaiel, kakor tudi vasi HameL V zvezi s temi operacijami je bil naskok avstralskih čet vzhodno od Ville-sur-Anere popolnoma u spešen in naša črta se je pomaknila naprej za 500 jardev na fronti «200 jardov. število ujetn kov v teh opera-(lud- presega 1000. V plen jenih je bilo trdi mnogo strojnih pušk. kakor tudi drugega terjala. Dnevno poročilo: — Diuies zjutraj smo vprizorili uspešni operacije med Villers-Brettonneu.v in Somme; zavzeta bila tudi vas Ilame! in naša črta je bila potisnjena naprej povprečno *J(K> .]ar. do v globoko. Sovražna art lerija ic bila aktivna v sektorjih Robee.( in SI »Janš Cappel. Berlin, Nemčija, 4. julija. — Vojni urad je danes izdal naslednje poročilo: Nočno poročilo: Angleški pa trobi i napadi na o-beh bregovih Somme so bHi oti biti. Dnevno poročilo: Zvečer se je o-žlvela boijna aktivnost, na osamljenih krajih. Od zjutraj je bil o-genj sovražne artilerije na obeh straneh Somme zelo vroč. V tem okraju je prišlo tudi do infante-rijskih spopadov. Francozi so severno od Aisue vprizorili ljute napade. Vzhodne od Moulins-Sous-Touvent je bil pri protinapadu na našo prvo bojno črto odb't: v ostalem pa je b-l ta napad razbit trk pred našo žično ograjo. Sveži napadi zapadno od Chateau Thierry so "bili zlomljeni. Odbit je bil hud napad na vzhodni breg Mozele. V uspešnih napadih v Sungau smo zajeli ujetnike. okoli Viborga zbranih 40 tisoč tovarna izdela na dan po 10 topov, sovražnih cct. — Odlaganje je nevarno. — Skrajni čas je in zavezniki se morajo podvizati. — Nemci poskušajo odrezati Arkhangelsk od južne Rusije. True translation filed with the post muster at New York. N. Y. ou Ju'..v 5, 11118. as reuuired by the Aet if October «. 1917. Washington, D. C., 4. julija. — Neka diplomatična brzojavka, ki je danes prišla iz Pariza in ki se peča z ruskim položajem ter zavezniško vojaško intervencijo, — pravi: — Časopisi vedno kažejo na potrebo in nujnost zavezniške akcije v Rusiji. "Journal" opozarja na prizadevanje Nemcev, katerim pomagajo Finci, proti murmanski obali. — Vprašujejo. a.ko zavezniki s tciu. da neprestano zavlačujejo akcije v Rus ji, ne riskirajo, da puste da imajo Nemci dobiček vsled tega zavlačevanja, da razširjajo in utrjujejo svoje osvojitve. "Journal" pravi: — Čete. broječe 35 do 40 tisoč True translation filed with the post ma -cr at New York. N. Y. on July 5. l'JlS, as required by the Aet if October ti. 1917. Washington, D. C„ 2. julija. — V Francijo se zdaj pošiljajo v Ameriki izdelane 155-mrlimetrske havbice ter izpolnujejo opremo Pershingovih čet. ki si do zdaj dobivale vse topove od franeosk li artilerijskih tovarn. Ena ameriška tvrdka, ki pred časom, ko Amerika še ni šla v vojno, ni izdelovala nikakih artilerijskih stvari, izdeluje na dan po 10 takih topov v tovarni, kjer je b lo v aygustu še cvetoče žitno polje. Havb!ce, ki so francoskega modela, imajo odprtino približno f palcev, in so težki topovi, ki se rabijo pri zastornem ognju v pomoč infanterije, kadar napada utrjene postojanke. Združene države bode v bodoče neodvisne od svojih so^ bojevaleev glede topov te vrste. Obiskovalcem se je pokazalo delo enega dneva na prostoru, k' meri 36 tisoč akrov in kjer se pred Amerikanci so napredovali za pol milje. — Zavzeli so v 23 minutah mesto Vaux in zajeli 450 ujetnikov. — Ameriške izgube so lahke. mož. so koncentrirane okoli Vi- onim letom ni slišalo nič več voj borga. Poljska železnica je bila potisnjena naprej do murmanske železniške proge in se domneva, da se je združila žnjo pri Kemu na jugoza-padm obali, zaliva pri O negi ob Belem morju. Domneva se tudi. da se nahajajo v tem morju tudi -že podmorski čohii. En nemško-finski oddelek jc bil j naznaai jen v Pečengi in na f jor-du Varangar blizu norveške o-bali. O drugi pa se domneva, da se nahaja komaj 100 milj od Kole. — Skrajni čas j«\ da se en-tenta podviza, ne samo, da se odloči. temveč da računa na težkfree podjetja. — V novem socjalističnem listu France Libre, katerega prva številka je izšla danes, piše socjali-strčui poslanec C. Morel: — C.otovo bo zgodovina s črnimi črkami zaznamovala boljševi-ke, ki so bili izdajalci svoje domovine in svoje narodne demokracije, toda tudi nas bo obsodila, ako še odlašamo, da bi se odtujili od teh blaznih in zločinskih nega hrupa kot puške lovca, ki j< šel na race. Topovi gredo takoj s preiskušivalnega prostaora na ladje, ki jih vozijo v Francijo. Na preiskuše valnem prostoru grade zdaj velik pomol, trv l>o mogel držati težo, največjega topa. Letina na Ogrskem. (Nadaljevanje na 2. strani). lezen in slaba moč volje *ta ii u pirtozbe. ker stavno poljski de- novana razredna vlada bo ne-1; - . . v|lavci prehrane zahteve in vsepov sod zaht 'ajo kmetje vojake, d? častna za socjalizem. ako ima naš soejal zem z njo kaj skupnega. Naj London. Rim, Pariz in pred vsem Washington pove svoje mnenje na Kerenskijev poziv. Naj gredo japonski vojaki v družbi zadostnih važnih angleških italjanskih, francoskih in ameriških vojakov brez odloga na pomoč vsemu, kar je tam še zdra- hi jim pomagali pri njihovem delu na polju. Švedska protestira. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on July 5. 1918, as required by the Act of October G, 1917. Stockholm. Švedska. 4. julija vega in častnega. Naj nj hovi ba- Švedska vlada je protestirala v joneti pomagajo vstvariti fronto ki bo rešila čast ruske neodvisnosti. S tem, da jo osvobodijo u-niče val nega in zločinskega bolj^ ševizma, bodo vojaške site entente rešile rus*ko revolucijo in bodo zagotovile normabio možnost razvoja. London, 3. julija. — Nemško-fuisko prodiranje ob reki Pasvi-le v murmanskem ozemlju sever- Berlinu ker so našli v Cattegatu dve zasidrani mini. ki sta bili nevarni za pa robrodstvo. Švedska ni bila obveščena ( navzočnosti min. ameriško silo na zapadni fronti tem, da bo porabila nemške ujf nike, katere je vrnila Rusija, tei jih zaposlila name-sto mož, ki de* ne Rusije se mora smatrati da je lajo ob prevoznih črtah in muni v zvezi z dogodki v Rusiji, ki se stopnje vaje razvija v protiboljše-viškj smeri. Dovolj je povoda, da se pričakuje. da se bo v Arhangelsku en-tentni promet, ki je zadnjih 12 mesecev prenehal, v kratkem obnovil. Zaradi tega žele Nemci odrezati zvezo z južno Rusijo in izsiliti odločitev glede njihove zahteve po pristanišču ob Severnem Ledenem morju, da bi bilo prosto ledu. Poročeva'ec pravi dalje: — Ra vno isti dogodki, ki so prisilili Nemce, da so poslali čete proti severu, morajo v sedanjem času biti za zaveznike še bolj važni. da se polaste te pokrajine OdloČiti se morajo vprašanja, ki so življenjskega pomena za obe stranki. — Washington, D. C., 3. julija. — Gotova je, da nemško vrhOfop poveljstvo upa, da bo ■eijskih tovarnah m jih tudi po rabilo zopet v bojni črti. Nemci, kateri so pred kratkht prišli iz Rusije in katere so vjel Angleži, pripovedujejo, da se jet niki. katere so zajeli Rusi, naglo prevažajo, posebno iz Ukrajine in da se jih je pred kratkim koncentriralo v Varšavi več tisoč. Je pa £e kakih pet ali še ve«" koncentracijskih taborišč, kjer s< Izbirajo prejšnji ujetniki: dajo jnr uniforme, dovolijo jim 6tcden.sk dopust, nato pa so takoj določen" za službo, bodisi kot bojevniki al' pa. da oproste druge od bojne slu T he. _ Mnogo teb je dezertiralo, ker rajše ostanejo v Rusiji in opravljajo še dalje poljska in druga de la. ki jim donaša vee jo plačo ko' pa nemška vojaška služba. Več i noma so pri dobrem zdravju; sa ki so delali t sibirskih nuj hi rajše živeli ▼ Nemčiji True cranalatlon filed with the post master at New York, N. Y. ou Jriy Lyib, as required by the Act of October 6. ^T. Z Amerikanci ob Marni, j. ju|. (United Press.) — Sinoči so ameriške čete napredovale na dve milji dol^i fronti zapadno od Chateau Thierry okoli pol milje globoko ter zajeli 4.">0 ujetnikov in prizadeli sovražniku kar največ izgub. Ameriške i'gube so i/van-rediio majhne. Naši vojaki so z i-vzeli mesto Vaux. hrib št. 10J. La Roche gozd ter vdrli v Cierem-batit gozd. Združeni ameriški in francoski laskok na hrib št. 2D4 j.- bil izveden skupno z ameriškim napadom na Vaux in .se poroča, da je bil j»o hudem boju uspešen. Griči so /,clo važni, ker obvladajo Chateau rhierry. kakor tudi pokrajino iui levo Prodiraaije se je i/ vršilo mi trouli kake tri kilumette (l.St>i UKlj) in je dobtigLo aiajvečjo glo brno enega kilometra (G21 milj . Pred napadom je bil artilerijski napad najbolj značilen, kar .so jih Amerikanci še izvedli. Pokrajina v ozadju je bila najprej po polnoma razdejana. I>«*ežena je bila jH>poliui nevtrailzacija iumi-ške artilerije. ker ni bilo čutiti . are včeraj zjutraj do šestih zvečer. Nato je drla naprej infante-•ija- in je dosegla vse cilje v 40. minutah. "2'i minut potem, ko so Amerikanci odšli iz svojih za k o po v, so bili v Vauxu. Pol ure pozneje so bile na mestu ameriške ambulante. Delo zadnjih je bilo mnogo lažje kot se* je pričakovalo. Ameriške patrole so v zadnjih nočeh izzvale ogenj nemških stroj lih pušk. s čimur so «Klkrile njihove postojanke in tako je bilo in-fanteriji mogoče varno približati ■jc postojankam in jih obkoliti tci* zavzeti z majhnimi izgubami. Potem ko se je prodiranje jh>-srečilo. se je zopet obnovilo obstreljevanje ozemlja v ozadju, da se ie Nemcem preprečilo poslati oja-•*ienja. Pariz, 2. julija. — Vojni urad poroča, da so Amerikanci sinoči -caAzeJi mesto Vaux zapadno od Chateau Tliierrv ter višine zapadlo od Vauxa o perawijah ob Mar-ii, lil bo bile izvedene v družbi s Prane oz i. V tej akciji je bilo zajetih več kot 1)00 ujetnikov, mod njimi pet častnikov. Uspeh je imel za posledico izboljšanje 'zavezniške črte med hribom mL 204 in bližano Vauxa r ., ... „ pg ^ UQLAS NARODA1' ILOyEIIfl PUBLISHING (Slovenian Daily.) Oviid and published bj th* (& corporation.) rKAJVK KAKSBR, Prealdent. LOUIS BENED1K, COMPANY Iz stare domovine Place of Business of the corporation and addresses of above officer«i 82 Cor 11 and t Street, Borough ot Manhattan, New York City. N. I. Ca celo leto velja Ust sa Za celo leto za mesto New York $5.00 in Cenado......93.00 Za pol leta m, meato New York.. 3.on Tm pol leta 2.00 Za četrt leta ca meato New York- UO Ea četrt leta.................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" C Voice of the People") •very day except Sundays and Holiday Subscription yearly $3.50. Advertisement on agreement. Prt Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejlnj* fclvaHIto ini, da hitreje najdemo naslovnika. 12 Cortland t Bt, L A S NARODA" Telefon: 287fl Cortlandh New York City. Ti 44« Čeho-Slovaki True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on July 1918. as required by the Act ol October 6, 1917. Washington se je pričel prebujati z ozirom na pomembnost eelio-slovaškili uspehov v Sibiriji. To, kar so storili < 'eho-Slovaki, predstavlja enejra najbolj značilnih uspehov iu doživljajev te vojne. Paralelo k temu je najti v maloštevilnih prejšnjih vojnah. < eho-Slovaki so bili vojni jetniki, ko se je podpisalo mirovno pogodbo v Brest-Litovsku. Z veseljem so sprejeli jetnistvo kot sredstvo, da se izognejo nadaljuemu službovanju v avstrijskih armadah. V sled tega tudi niso imeli nobenega namena vrniti se nazaj v suženjstvo. Bili so brez orožja. Morali so se oborožiti sami s tem. da so vzeli orožje in munieijo svojim boljševiškim stražam. Zagotoviti so si morali svojo pozicijo v notranjosti Sibirije s tem. da so se polastili razsežnih delov Sibirske železuiee. Prešli so brez vsakega pomisleka na stran zaveznikov. — ki je sedaj tudi stvar zatiranih narodov v Avstro-Ogrski. Bili so voljni zapustiti Sibirijo preko Vla-divostoka ter se pridružiti zavezniškim silam v Evropi. Oni pa niso mogli proe. Kmalu pa so našli bolj direktno in uspešno metodo, da uporabijo svojo moč na škodo Avstro-Ogrski in Nemčiji. Ostalf'so v Sibiriji, oči vidno s privoljenjem pretežne večine sibirskega naroda ter zgradili jez proti nemškemu prodiranju iztočno od Urala. Leninova vlada v Moskvi mora storiti, kar hoče Nemčija. Preslaba je. da bi ustavila prodiranje Nemcev. S tem, da so odrezali Sibirijo od Ku-sije same. so < 'eho-Slovaki začasno preprečili nemške načrte glede izrabljevanja bogatih naravnih* virov Sibirije ter ustvarili mejo. s katero se sedaj zavezniški upliv lahko izvaja proti Nemčiji na nt zda jo »več kot štirih tisoče v milj zapadno od .Vladivostoka. Priznava se, da kontrolirajo < eho-Slovaki Sibirsko železnico na razdaljo 2500 milj. — od Irkutsk a pa do Siz-rana na zapadu. Pred kratkim so se polastili Vladivosto-ka. Z majhno jxnnoejo bi najbrž mogli izčistiti sekcijo železnice ob Pacifični obali do Mandžurije. Mandžurija je zavezniško ozemlje. S kitajske meje pa do Irkutska pa je sorazmerno le kratek skok. < 'eho-Slovaki pod orožjem najbrž ne štejejo več kot JMUMM) do 100.0(H) mož. C'e more sila takega obsega praktično obvladati celo Sibirijo, se izpremenijo gore, katere se je delalo iz vojaških težkoč ekspedicijc v Sibirijo, v krtine. Težkoee interveiieije leže Preje na diplomatični in politični strani. Sibirija pa je očividno na koncu z vlado Lenina. Svojo lastno varnost in zavarovanje pred nemško nevarnostjo stavlja nad staro zvezo z ruskim carstvom. t eho-Slovaki bi ne mogli storiti tega. kar so storili, brez dobre volje Sibircev. Oni so pokazali pot. Odprli so oči »»ni. ki hočejo videti. Oni so si pridobili neumrljivo slavo, kajti zmožni so bili heroičnega sklepa in heroične akcije. Ali se bomo kaj naučili od njih? Ali pa bomo še nadalje tavali v zanj kali diplomat ičnega zavlačevanja t r r ' — Smrtna kosa. V Sveti Trojici v Slovenskih l»oricah je umrl Lavoslav Per k o, poznati kipur. LJil je odličen narodnjak in priznan umetnik. Smrt je ugasnila življenje vrlemu mlademu Slovencu Francu štn>licu iz Luč pri Ljubnem. V U^aujali je umrla gdč. Faui Debevc. poštarica. v Kost-nje vie i. Umrl je Vaclav I'rohaska hi je pokopan na šmurtiLskeiu pokopa-, lišču pri Litiji. V Gorici j<- umrl Kare! Vidrig v starosti 7G let. V Ajdovščini jc umrl Anton Pečenko. posestnik in solastnik kavarne Central v Utfrlei. V Celovcu je umrl Ivan K on iz Trnovega pri Kobaridu na Primorskem v starosti 27 lel. V Trstu jc umrla gospa Kina Štibilj. V Ljubljani jc umrl Ivan Dobrin, doma iz Tržiča na Gorenjskem, zaslužen Sokol. V Stožicaii pri Ljubljani je u-jmrla gospa Marija Pečnik. Posestnik Ivan Kuder v Kot.re-dežu jc padel s strehe svoje Iviše tako nesrečno, da j • dva dni kasnejše umrl. V Loka vcu pri Ajdovščini je umrl Fran Kebck. posestnik hi ir-govee. V Se/ani na Primorskem je u-mria gospa NVžika Ampf, hišna posest niča in krčmarica. V Ljubljani je umrla učiteljica Ana Sirk. — Istotam jc umrla Fraučiska Oman. trgovka. — Toma/. Waiuberger, nadsprevodnik v pokoju, star 74 let. — Frane Lončar, hiralec. star 54 let. — V deželni bolnišnici v Ljubljani je umrl Martin Dokler, inediciucc. star 24 let. V Zagrebu si je ustrelila Vilma Pogača r rodom iz Celovcu. so tukaj poskušala štiri dekleti* samomor radi nesrečne ljubezni. Vse so hčere uglednih rodbin. l*i!!a se je poskušala obesiti, druga se jc hotela zastrupiti, tretja s-pci ustreliti, četrta pa se je vrgla v reko. O pravem času so rešili ono iz reke iu ono, ki se je hotela obesiti, druge dve (poskus zastrupljen j a in revolverja) pa sta še v živ-Ijenski nevarnosti. V Dr;.vi pri št, Janžu sc je lito pila služkinja Pavla Kokavec i/. Maribora. V »mrt je šla :kI strahu pred posledicami vroče ljubezni. Napad s kamenjem. V noči od lt2. na maja jc napadla drhal v Mariboru hišo poslanca Verstovška ter mu razbila s kamenjem vsa okna. Dva velika kamna sta padla v spalnico, kjer spijo otroci, ter jc pravo čudo, daj se ni dogodila nesreča. Tudi čedno življenje! Alojzij Grošelj v Z noj i lah na Kranjskem, dasiravno jc oženjeu, je imel s hčerjo svojega soseda. Marijo Maselj. dvoje nezakonskih otrok. Ko ga je Marija tožila radi vzdrževanja dece. jo je zasovražil strašno.. Nekega dne sta >e obe hiši prepirali radi nekih desk ter pri tej priliki je Alojzij 1 S<_»er<-va fdf.ivi'a v rdr/iijf) zdravje v dru/m.ih. Potne noge niso samo neprijetno razočaranje, ampak so tudi zelo ikodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče. da človek težko hodi: poleg tega pa dela potenje nog tudi hud in zopern smrad. Čemu bi si torej no pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomeč? Kupite SI Severa's Foot Powder (Severov Prašek za noga). Umijte si noge vsako noč z gorko veda, zjutraj si pa nadrgnae s tem praškom po nogah, pod platin, petah in med prsti. Denite nekzj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge. če se vam potijo, če vas bolijo. srbijo. Če so otekle in utrujene. Ta prašek deia. da so nege. čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 26 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA _Bojjšezdra^^ \ Profesor Doktor B. F. Mullin \ $ Slovenski zdravnik-špecijallst ^ 411-4th Avenue, ■ - - Pittsburgh, Pa. (Na»p<»ti (lavi« f« !«, Cctito pailopj« »d S«itk'irJ St. Parile »a st»i> i n«jin im'ncn.) Jaz sem nastarejši zdravnik-špe* j«.-ij;ili>t za Slovence v Fittsburghu. j Zdravim vef- kot 38 let bolne moške in ženske. Ozdravil sent že na j tisoče in tisoče o. <>d 10. ure 7.,'ut.raj Jo2. ponolilnr. Katastrofa ob Pjavi VodovDd v sobi. V/.cm i 5 t» kozarcev m j stavi nn in i '.<» tako. da I»«m|i Kobe, Martin Ilade ln Pavel Sbaltz. . { Detroit, >11« Is.r Paul Iiartel. 1>u j Cbisbolm, Minn.: Frank Govže, J»k. i .. , .. . ' vsak Petrlch. 20,000 Avstrijcev jc utonilo v reki!Pri",u'nlI st;l1 "d prejšnje-] Kij\ Minn, in okolica: it«n r.onž«, Pjavj. — Velike izgube na častni-Suui morajo v primerni da Jos. J. Pephel, Anton Poljauec hi Louia kih. — Topničarji SO zapustili tO-]iavi "«ra/.en. Samo v najnižje M PeruSek. 'stoječi kozalec nali j vo le. w ko Evelelh, Minn.: U»u1b (-ovže in JariJ * i i i Kotzc. __za te e pa zvezi tako. iht i>u[<»z!v i ve«"- pavohcitih 1 rile translation filed with the i>t>st j ^ pove in bežali po lilt i (»d eneirji k !o drn«»c^a. Dei niti monter at New Yj* L. X. V. ..n July ,"». \ . a udaril j as required by Hie Act u£ October Iv,set 1 Marijo z nekim orodjem tako tež- j o, PJ17. Zaradi ljubezni. Grošelj je bil obsojen na triuaj-t mesecev težke -ječe. Iz Pirana in Kopra v Istri je došlo 1'Ju slovenskih otrok na Hrvatsko. Nedaleč od Cavtata v Dalmaciji so ribiči izvlekli iz morja mrtvo »ruplo italjanskega ntoinarja, lii pa je bilo žc raz- I/ Drni-a j;.\l.jajo: Na en dan padlo. Zapadna fronta priznava, da cev utonilo v tali t c v t < čez reko. Kar javi. Jc ti»"o-č Avstrij-jjeia kapljati ko sf> hal jani!kozarec. I v najvišje Nti»j'*ei se tiče stev:!a uhi-:Kako se položi dvanajst kart, da tili čnshiikov. se navaja, d i so o-'se/jih v vsaki vrsti nasteje po stri. stali uicd 1400 ujetniki, katere soi \ tri vrste po:o/.i devet kart. v zajeli Italjani. samo ?:c štirje ži\i j vsako vrsto, torej jio -ri karte; o-častniki. Kar pa je posebne va/. stale tri karte pa li^j kateremu iznosi i za Italjane. je to. »1: -o bili'nied navzočih |»rošnjo. naj jih ubiti a!i pa ujeti vojaki gonnano-! položi tako. da jih v vsaki tilske manjšine. j vrsti, torej o,| zgora j dol in tu li bojih na Mkatcrim ljudem se ni potre-ejelua poročila, katera jc dauesjba !>ati *4-hell shocka" kot ga je izdal vojni urad, se glase: smatrati v pravem pomenu bese- • de. pač se jim je pa bati. da ne v duševno stanje, kater-. jc za/.iialo. da so mnogi avstrijsk polki izgubili več kot sci od-tot- >'<'.! ti kov svoje -^ile. Mnoge sovražne di- P'"Vo vizije so bile poj>olnoma mzhite.!drugo Neha t ere so pustile na polju ."»OOU ft-Jjo Nočno poročilo: — Kazuu neka- tere aktivnosti nasprotnikove ar--l>i*clojo tileriic med Oise in Aisne in v o-!-a ^elmieno tako opisujejo. Med kolici St. Pieia-e Aigle tekom dne-jVojak'- k;,u'ri b,li Privrženi va ni bilo ničesar poročati. | dolgotrajnemu obstreljevanju, je Dnevno poroeUo: —Severno otl ve!lko kt so se vrniti teh- Moutidkiier, med .Montididier inPno POPolnoma nepoškodovani. — Oise ter na desnem bregu Mozele toda »Jibovo duševno stanje cateri zadel. l*olož: jih to tako. da b(»dcš dal prvo na ;arto v prvi vrsti, »Irujro na v dnsgi vi-sti iu tu rjo Mia karto \ tretji vrsti. A ko uio/.. bodisi mrtvih ali ranje-tih^^^ .i''^ zdaj vrsti m.j leve na desno l jetniki, zajeti v bojih za Mon- narobe, naštel bodeš š-iri kar tello. so zgletl žalostnega človeka.U1' v x<;,ki \rst; in ravno tako iio \ raztrgani uniformi in poki iti z'/'e. ako bodeš štel \ vrstah »»d j blatom. zgoraj navzdol. Ni' sc ni še zifmlilo, kar bi loo- se ni se zgouiio, Kai glo pokazati, kako popolnoma so bili Avstrijci pognani nazaj, kot dejstvo, da so v svojem begu pozabili odstraniti za tvore pri topovih. To je >e bolj značilno, ako st je j pomisli, da so vojaki, ki so pustili Naši zastopniki. trpelo na razne druge načine. Ako se natančno premisli, on, niso žrtve "shell sliocka'*. pač pa dolgotrajne duševne prenapetosti, katere niso mogli več vzdrževati. Kje je innj prijatelj ANTON MODE R( . doma iz Lokve na Pri-morskom* Za njega bi ra. Vesel. Hibbiitt:. Minn.: Ivan I'ouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls. Mont.: Matb. Urlb. Klein, Mont.: (Sregor Zobec, Roundup, Mont.: TnmaS I'aulln. Govanda. N. Y.: Karl Stern i Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barberton, O. bi okolica: Matb. Kramar. Bridgeport, O.: Michael Knft>v»r. Collimvood. O.: Matb. Slapnlk. Cleveland, 0.: Frank Sakser. Jakob Deberc, Chas. KarlLnger, Frank Meb ln Jakob Resnlk. Lorain, O. in okolica: Louis Bnlant In J. Kinase. Niles, O.: Frank Kogovfl(>k. Yonngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. Mlsiey. Allegheny, Pa.: M Klarb-h. Ambridge, Pa.; Frank Jakfie. Besemer. Ta.: Louis Hribar. Brougliion, Pa. In okolica: Ipavec. Burdlne. Pa. In oku!lrA: Demšar. Ca-ionsbtirg. Pa.: John Knklb-h. Conrmaugli. Pa.: Ivan I'ajk, Vld RnvarifSek. Claridge. Pa.: Anfon Jertna ln Ant. Kozoglov. Export, Pa.: Ixnil« Siipančlč. Forest Cily, Pa. Mat. Knmln In Fr. Ijeln-n. Farell, Ta.: Anton VnlenttnflC. Greensburg. Pa. in okolica: Frani Novak. Hosteller, Pa. In okolica: Frtnk /or'Isn. Imperial. Pa.: Val Peternel. bo* 1TJ. Johnstown, Pa.: Frank Galirenja In John Polanc. I Luzerne, Pa. In okolica: Anton I Osolnlk. Anton John (iruaro. Avstrijci so .st tega mostu in so bili na nas[»rotni stiaui. ko so pričeli prihajati ila-uim zdravilom Xeitmasau. Dosti11janski poizvetlovalci. JJilo je ze ni treba govoriti o tem izvtr»tneni!poltlnc. ko sc je pričela glavna zdravilu, ker veljavo bo samo ska-j bilka. Italjani so .>;ali nasproti! zalo pri bolniku. Ivo bo bolnik to treni avstrijskim kolonam. V hu- Velika parada True translation filed' with the post Master at New York. N. Y. on July i, 1918. as required by the Act of October 6. l'JIT. Mogoet? je pri vratih, kjer stoji svoti Peter, videti pestre parade, ki se dajo primerjati z iia^o včerajšnjo. Prav gotovo Pa jih i»i mogoee dobiti kje drugod. V nobeni drugi deželi sveta bi ne bila mogoča procesija kot je bila včerajšnja ter bi se niti ne moglo misliti nanjo. Možje, ženske in otroci, narodi in njih simboli, barve in postave vsakega plemena in iz vsakega kota sveta, so se vlile in družile v veliko reko. da povdarijo svoje amerikanstvo ter se ga vesele. V tem inestn številnih jezikov in one vere je bilo to zdravilo samo parkrat rabil, bo žc videl njega veljavo. Zdravilo Ncu-masaui košta +'L<_M„> in se dobi pri: [ pozorisče A. 1L KOLAR <•<).. ( o-b—7 Xashwauk. Minn. 1018, as required t>y the Act of October ti, 1917. Amsterdam, Nizozemsko. 4. julija. — Kakor pravi neko današnje poročilo z Dunaja, so oblasti! odkrile v Varšavi zaroto proti poljskemu .svetu, kjer je bilo za-j pletenih več voditeljev poljske stranke. Vest o poroča ni zaroti je obja-J vila "Zeit", ki pravi, da je bila iiaperjea proti centralnim silam. "SHELL SHOCK." True translation wiili the post master at New York. N. Y. on July 3, 1918, as required by tlie Act of October • 6. 1817. ".Shell shock" je fraza, katero sc v sedanjem času zelo pogosto t'K', podoti.ačc Venezu. in T<>-lilNKl* -JOŽEF in LA( .JI «tO-VI v Kopntšcih. vsi iz K;da nsi Primorskem. V Ameriki bivajo že nad pet i« t. Za njih naslove bi radi izvedeli njih znanci v italjanskcm ujetništvu Ivan Humar. ]> rtlo:n:tče Matue. ter A mire j Lebaii. to je Kar;iaia-iz Kala na l*riinoi ski«u. ki -e nahajajo z družinami v italjanskcm ujetništvu. Zdolaj podpisani stiii prejel od njih pismo iz lta-lijc s prošnjo, »hi ga izročim gori omenjenim. Torej prosim cenjene čitatelje. kdor bo to či-tal. da sporoči dotičuim osebam in se naj meni .ja\"ijo za v»-č po-il'vedeti od njih. — Stephen Skrt. 7-'?2 N. Warman Avenue. Indiai.apolis. Ind. •">- dem boju so Italjani vpadnike nazaj. Obisk na ažc. kako bila bitka, i Yoga je bil; na vsied strelov na korakov in vsako dtevo v bližini) je nilo razbito o-d izstrelkov. O-stalo je le nekaj hU. pa še te so p<»!tie zijajoči!) lukctij. polastili Chicago, III.: Jos. Postih, BM*b ln Frank Jurjoree. Joliet, 111.: Frank Baniblch, Frank Laurich in ,l<»bn Zaletel. La Salle. 111.: Matija Korop. Livingston, 111.: Mih. Clrar. Masrontah, IU.: Fr. Auru-itln. Noeomis, III. In okolica: Math J()t js||j|j jGalshek. po Mil l, Nwrth m. in okolica: Anton tM,J'"> Ko'oal In Math. r>irrin. .strašna je g„ Chicago, III.: Frank Čeme. Springfield, III.: Matija P.arhorlC. Waukecan, 111. In okolica: M nth Offrln in Frank PetknvSek. Franklin, Kans. in oUolica: Frank Leskovlc Rlngo, Kaos.: Mike Pencil. Kitzmtiler, Md. in okolica: Frank razdeja-vsakih par Mnogo Avstrijcev je bilo uje-jVodopivec. tih. ko so slačili ranjencem in mrtvecem čevlje in obleko celo. ko j je bila bitka v teku. pozabivši na vse in celo na svojo lastno \;tr-nost. da srr*hl«dn. nv«ur>j«iij i itd. pade v zadostno biizmo svoje zr- fgHM< p,„| , |<|ll>m ^ t ve, da ji zada "shock", toda ue tako blizu, da bi mu zadala fizKnet.fapke,------------ tod! «e.-*Ce. t ' P. DA: še vedno izdelujemo iti prodajamo BOLGARSKI KRVNI tAJ. Ta čisti zeliščni zdravilni »"aj je dober v slučaju zaprtja, pokritega jezika, bolnega Selodca. t«*žki sapi, slabega razpoloženja jnj jeo j>o£ti $1.10: iSest ska tel j po pošti Trn »iljaino po sprejemu zneska, ali i>a po C. O. I>. Ako selite pošilja ter zavarovano pošljite lic. reč. Naalor: Marvel Products CoLt9Marr^Bld^Pittabw(b,Fa. Frnnk Skok. Bait if, Mieh.: M. I>. LIkovIcb. Rork Sprinrs Wjo.: Jf»e Tu gori Calumet, Mich. In okolira: M. F. A. Justin iu Valentin Marclna. Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne g!rrtp na to, knko dolgo tn no ozlrnje se na to, kateri zdravnik ras nI mogel ozdraviti, pridite k meaL Vrnil vam bo vaše zdravje. Oddaljenost ali pa i»cmanjkanje denarja naj rao- p0 nesreči pri Kobaridu je vpri-vraŠtvo in osveto v svojih prsih.'ZOril sovražnik svoje največje na-napravil človeštvo sužnjem vojne.'pore. ,ja tu SVojo pot. Z naj-mu vzel posesti in prihranke, nepotrebnem potrošil velike vri nosti, izrabil in izsušil narode gle-1^ \n Val Bella. Celo po svojem iz-de ljudi in sile ter postavil avtori-' jalovi jen ju pri pretekli ofenzivi teto, silo in pomanjkanje prosto- je še vedno ogrožal najboljšo pot sti na mesto prostosti ter vsled navzdol do italijanskih komunika-tega prinesel smrt moralnemu'Vi j. Sedaj, ko je izgubil ta dva vr-razvoju ter moralični samo- igo- hova, se nahaja v veliko slabšem v o m osti: ali pa bo zavladal spo- 'položaju kot poprej, razum med narodi samimi prizna-| Vrednost Val Bella obstaja v nje enakih pravic p n razvoju, tem da pop(>]nonm obvlada Asia-enakih pravic pri prosti delavno- gQ planoto z iztočne strani ter do sti za ekonomsko stvarilno delo. !*•> večjim naporom pa se jc držal, da-•ed- siravno je imel zasedena (.'ol Ros- \ - Val Bella višine od strani Itali jauov. temveč je bilo priznanje avstrijskega poraza v ogrskem dr žavnem zboru, o čemur imamo po polno poročilo iz Sviee. Svari' sem svoje čitatelje v onem času da j«> smešna trditev o sovražni kovi izgubi 180.000 m«>ž ob Piave Take izgube bi pomenile, da j< padla več kot polovica avstro-ogrske infanterije. Sedaj pa imamo v rokah priznanje o izgubi TiK* tisoč mož in ker se lahko ranjene ne vključuje v politična poročila take vrste ter se jih je kljub avstrijskim zanikanjem gotovo tud izključilo, si lahko mislimo, da >c znašalei zgube od 120.000 du 125 tisoč mož. To odgovarja prilično i/jalov ljenju velike ofenzive v Champagne v preteklem letu. Italjansko bojišče. dostop vseh narodov do virov bogastva sveta, naj gotove meje tudi Trenta dotino z .zapadne strani. Italijani niso bili ležijo kjer iio-|y stallu zavzeti to postojanko pri čejo, prostost velikih poti trgovi- j pr,>tiofenzivi proti ne na kopnem in na morju, zavr- Kako narediš, da potuje karta po mizi. žar. je sile ter nadomeščen je slednje s prineipiji. temelječimi na moralni zavesti naroda, zmanjšanje oboroževanja, mirna uravnava sporov ter zveza vseli sil za vzdržan je novega reda. Izpremembe v naši politiki. — 1\» razkritjih profesorja Bomui je predsednik predvsem človek sporazuma. Sredstva, katera rabi. so se izprenienila iz nevtralnosti v vojno, iz poskusov posredovanja do objave skrajne sile. Da govorimo z besedami resolucije državnega zbora z dne 1 ?• Avstrijcem in sedanje zavzetje je vs!eJ ,tega značilen uspeh. ki J«- nesmrtna kot veroiz- True translation filed wltb tht po«tuiu*rcr at New York, X. Y. <«n ."Jul ''JIS, as required by tli« Aet of October 6. 1U17. j vali nevtralnosti; da smo luiALi j srd. kjer smo pričakovali prijateljstva; Kjer smo pričakovali razumevanja. S.UH» našli globoko nko- Dr. 1., ,1 |ei nburg, na no kot mogoče V vseh t<-b Vlefie poiožaj;1 , ("•,.,vek 1;lj,ko sta .lot i um i>/.t.>i.uii ■ i. «.. .1 .»l .......i. i___ _ i i I risk i u zadev ilnili »»tovanj vnspev i ll.lplsill 2li Matt'* si« li nj.'g>»vib| tako jasno kot mogoče V vseh teb1 ^j^e položaja to deželo, je stvareh ti.'-i brez dvoma nekaj.1 y\ ypn:šanje llerlin.-r Ta«- vendar pa ne pridejo do mv;i stv;>.-| ,UOff|e boljše majhno knji-pi in 'vsled teira je vredno hvale/ katero je objavil profesor da j žico, Bonu z iuoi.al:ov-ske visoke trgov-jke šole »ke šole in ki je bil pred leli izme- Bonn k ii protV or na vseučilišču v vse Knjižica 11 Wilson" in krati i vilo v tie> sprotni k i: n »a t aliforni ' Was m AVikont) s« je 3 4 Time« | burg se pove s v o, lo n .do ki so do* jih po* v a rožena, t zmagalo A ni» I i jo našo deželo ravnatelj monakov.ske viso-za trgo\ino, ]>rofesor i je o ne !>o doseglo ko ho ena skupina s silo pridobila gotovo gotovo mero uadkriljeva-nja nad ostalim svetom, tako da bi mogla vsiliti ostalemu svetu svojo voljo, svoje politične pojme in odredbe. Strah, da so centralne sile skusale doseči tako ulogo za sebe in da mora njih politična Najbolj važne vojne novice v pričetku tega tedna niso bile one o majhnih krajevnih akcijah, med katerimi je bila največja zavzetje Ta poskus se najložje naredi pr. luči. ki pa ne sme biti preveč sve tla. I /vrši se pa tako: Na gumb ob suknji pritrdi temnorumen ženski las in neopazovano pritrdi pri poskusu, kadar kažeš družbi karto. drugi konec lasu z voskom karto. Ako dvigneš potem roki. kako hi zapovedal — dobro je, ako v začetku maliaš ž njimi, naj drugi vidijo, da ni karta v zvezi z roko — in greš okrog mize. sledila ti bode karta po mizi. True trauslallou filed with (be i>ost master at New Y.»:k, N. Y. .»u July 7., tills, as required l»y the Act of October ii. lltlT. Rim, Italija. 4. julija. — Današnje poročilo vojnega urada sc glasi: Oh obrežni pokrajini smo dan"«-nadaljevali metodiSno uničevanje številnih postojank strojnih pušk ki so bile skrite v hišah za nasipom. Zavzeli smo več ozemlja severno od Cavazuccherina. Zajeli smo 223 ujetnikov, vklučno častnike ter smo vplenili mnogo stroj nih pušk in veliko množino nia-terjala. Ob reki Brenti smo razširili in izboljšali pridobitve na koncu doline San Lorenzo in na Monte Corn o. Na Asiago planoti so angleški in francoski oddelki vdrli v sovražne zakopc v Canove in Ber-tigo ter so zajeli ujetnike. Tekom zadnjih dveh dni so naši avijatiki za bombardiranje vrgli okoli 18 tisoč ton bomb na važna sovražna središča in križišča. Ob dolenji Pijavi so bile čet-e in transporti napadeni s strojnimi puškami iz majhne višine. Eu na> zrakoplov je uspešno bombardiral železniško križišče v dolini Sn^-a-na. — nasi nasLo\ (Kaj hočt ;o Vselnno tojriki >kozt dve »vorške i listu'živi ]x»jasiiil Človek lahko sta-če bi se stvari ne uresle- 'dic za svet. je konečno prisilil A-učiliše v Californijo kot izme jn nemških navad ustvarilo1 meriko v vojno. j je zelo pomagala! — Invazija Belgije, soglasno z j ameriškim naziranjem. je pokaza->vek sc lahko vpraša, če la- d;t nismo voljni upoštevati po- ' godbe. Mi najdemo isto stvar do- njalni profesor in katerega so olji leti. v ma Je, kari k.°1 ure. ki proti njegovi \olji držalo v Ame- v Ame-. kalkulacijam naših sovražnikov jI.iti knji-1 _ ameriške tendence' so t a ki Si izrazi kot vpraša, barbarstvo, a v- VABILO .na In« 1. julija. Dr. l>eni- kot. .so vtelešene v osebi predsed-J tokraciia kršenie pogodb brez- ^^ai1« v sliK-yju naših sovražni- 1 ,...■1,1.. .i. ... . _ ________H . J • •' ' "" * ' "i I I --i ^ - .. -1 poslužd te prilike, dalnika Wilsona ter objavljene od' »jakom. da vedo zc- nj r'«Mii?nih vzrokov.: da AmeiiKa ne ■i nemsi na kontinentu ter bi .sejui izvrževati le toliko ča pi'sildo v podvrže nje ^ nahaja v tesnih podi iorskimi( javnim mnenjem ter v harmoniji z različnimi toki. je predsednik Združenih držav ema zu tu i r |K>tom sporazuma hi za r«so- iin-ijo ilr/avtie ia /bora z dne 1M. obzirni proti majhnim narodom kov nlih postopanja z Grško ,'ove strani. ilt. fraze namiljene (/a razburka- m ncvtralei. Da nismo voljni upo- - Ne ratlitega, ker daje ustava'nje nerazsodnih mas. ali pa če ni »tevati pravice ssimodoločbe naro-ili Ame:-;!;o v vojno, in j Združenih držav preds«-dniku po-'skrito za njimi svetovno aiazira- (Io,v- se Je sklepalo v Ameriki bo po M-bno mo'- temveč raditega. ker nje. ki jim d ije poseben i»omen'vs^ ponudbe na Mehiko. on»žjei mogt»če to inoč od njegove stra-j v ustih naš;h nasprotnikov ter i1 staja ameriška frazeologija edi-'v odkritosrčnost svojih sovražni-] no iz praznih izrazov, kot so liga'kov 7' ozironi na Irsko- Indijo iiij narodov, razoroženje. razsodba.1 Nemčijo se dolži. da je kr- dein tničesar. Nasprot neglede na to. Če misli da je oči- ne ntoremo prezreti mi. da so za-j tanje pravično ali ne. če so pred- vezniki skozi več let danili maj-, logi izvršljivi ali ne. najprvo iska- ].me ^^pske nenraliie draave in ti globlje, kaj vsak njegovih so- Jih *k«šali potegniti na svojo vražnikov misli s takimi beseda-|stran Proti nJlh V(>Jji- Vera v pri-| mi. kaj hoče doseči s takimi pred-'10" ]iPe narodov in v obliko arbi-logi. Vsakdo bo storil dobro. da|traei^e J,ad državami izginja v vsltd voievanii čolni. Zelo treba jc vsled tega pravi on - za nemški narod. k ujme jMilitike njegove vseh drugih deželah so v vojni različni politični toki. ki so združeni v politični volji proti sovražniku, izraženi poP-tn koali-lldija I'M T katero Jt. s^laj o- cijskt. viade Kaj takeg-a pa ni mo- g'»če v Ameriki, kajti tam ni nobenega ministrstva prav kot ga ni v Nemčiji. Ameriški tajniki so u -laiick s" -lasi v opustijo. Njegov piadaljncu': a — Amerika je upanje naših sovražnikov. Cna j«- edini narod, ki 'mi se nio-.ilo trpel vsled vojne ttr fj»o polomu II us, jo najmočnejša t svetovna sila glede mož in sred-l»tev. Da >e nahajamo v vojni s to 'Clo. se zdi človeku skoro kot j ne prihajajo prednje. >en. d i iitMiio imeli niti skup- jo ]>ost-.\e. kajti oni radniki ter .pomočniki jiredsetlni-nik;;. Od njega dobijo smer. katero si je on izbral. Oni tudi niso člani zakonodajnih zastopstev, niso odgovorni tem z-istopstvom in la zastopa i jo ]>osi^.\e. Kajti oni — vsaj so- sili lut>ja. niti iiaspri^tujoiill si in-:gIasno s teorijo — ne predlagajo teresov. Velika m.tsa ne mrkega J zakonov. Taki prihajajo ponavadi »anwla, na jM^lla^: svojdi izku jod voditeljev strank v koiigi-e.su. ij in svojega zi'unja. ne vidi j Tako je predsednik kot navadni j a.s ne a vzroki vojne med Nem- minister nekaj sin-nega kar je pri eijo in Ameriko, ki se in:a zahvaliti za svoje zifi-ajenje I-tevBnim nas kancclar in etliuo meato, kjer se različni toki mnenja sj«ajajo in spravljajo v harmonijo. Njegov pro jloni pa je pri m wj at i ta mnenja glede njih vrednosti in sile. jih jemati vpoštev v svoji politiki, jih tvtiriti in voditi s pomočjo sile izroča izrazom kot de-svoje osebnosti in t> pomočjo caso- miru potoiu atnnoglavljenja no- t .,, j. ■_____• • i s . . " 4 - »rim možem nemške krvi. Tako se jemlje pri nas simp-za vzroke, dogodke kot po-*'Lusitanije" in "Sussexa". nalit mehiški poslanici ter laroaov. razoroženje. razsouua, "vu'v,jw lemokmtizaeija, ki ne pomenjajo varnost majhnih narodov ter ličesar. Nasprotno mora človek. n£h Pravic na iztoku vendar pa ne ozira edinole lia samega sebe kot na modrega, dobrega in pokončnega moža temveč da vzame tudi za ugotovljeno, da je med njegovimi sovražniki najti take. od katerih je odvisno javno mnenje. ki so si ustvarili duha iz prepričanja in ki varujejo, da služijo bodočnosti sveta, njega moralnosti in miru. prav kot upamo mi na svoji strani, da delamo tako. — To je tem bolj potrebno, ker je svet bolj kot kdaj prej odločen glede argumenta sile. na katerega ni odgovora. Edinole silo se smatra za zmožno, da odloči med .pravico in krivico, da ustanovi moralnost in red. da zajamei prostost, narodov in da dovede do isti meri kot izginjajo predlogi eden za drugim in posebno ko iz-yrinja upanje, da se bo vrnilo zaupanje. Celo za deklamaeije se teh besed danes nič ve<" ne rabi. j Kako se je izvršila ia transformacija v Ameriki, kakšne ideje in sile so ji pomagale in kako so se stvarjali dogodki, je videt knjigi. v tej Mnenje Hilaire Belloc a glede bitke. True translation filed with the post muster at New York. X. Y. on July 5. 1918, as required by the Act if October tt. 1917. London, Anglija. 2. julija. — Vspričo novih poročil se veča ob-aeg vrednosti Jk Za.,drv Hk SLAVNOSTNO PRAZNOVANJE 20-letnega obstanka J. S. K. Jed. V ELY, MINN. KATERO PRIREDE SLEDEČA DRUŠTVA J. S. K. J.: Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 1, Društvo Sv. Srca Jezusa štev. 2, Društvo "Slovenec" štev. 114, Društvo Mar. Čist. Spočetja štev. 120 v nedeljo, dne 14. julija 1918. Vspored: Društva se zberejo-v svojih dvoranah t orno ob 8. uri zjutraj, od koder odkorakajo v cerkev k skupni sv. masi. Po cerkvenem opravilu se priredi veličastna parada po mestu, katere se udeleže društva in mestni odbor. Po paradi odkorakajo vsa društva ua "Sandy point Park'', kjer pozdravita vse navzoče metsni Mayor in glavni predsednik J. S. K. Jednote, G. Mihael IJ^vanšek. Nato se razvije prosta zabava in ples. OB 2. URI POPOLDNE. Poje moški zbor, pod vodstvom pevovodje John Bolka. G. Joseph Pishler govori o sedanjih razmerah Jednote. il jc uboii'. pri prost češki delavec. p«vd:inik Habsbur/.anov. kateremu se ni zdelo posebno primerno stati lice v liee z monarhoin. Globoko je potejL*oil sit] o va^e. Ne. Veličanstvo. — jc pričel. — Xilice ne more živeti ob liiaiti. katero je določila vlada. Naš ubogi narod trni f1ra>no od... .lakote. ('esar je molčal in le scmpataui jc bilo čuti iz množice pripombe. x eii^austvo. — jc dostavil — stojimo pred veliko nevarnostjo, da se bo ono inalo hrane, katero imamo sedaj. >e bolj zmanjšalo. Jemljem si prostost dati irra- rimi ljudmi jiii je lnnotro. ki ne morejo več delati. Otroci so bol elm i. Veliko jih trpi radi ijomanj kanja lirane. Tu-id dobava premoga je popolnoma neprimerna. V februarju smo dobili le po petnajst kil. V marcu pa dvanajst in pol kil za vsako družino. Veličanstvo, ravno smo si' skozi zimo. katere ni mogoče opisati. — Strašno me žalosti, da morate živeti v tako strašnih razmerah. Storil bom vse, kar je v moji moči. da jih izboljšam. Rekoč to je pozdravil cesar Tomačeva in množico sestradanih čepkih delavcev. Vrnil se je v svoj avtomobil. se odpeljal na železniško postajo in od tam na Dunaj. Inšpekcijsko potovanje je bilo končano. Kot je u-gotovila dunajska "Arbeiter Zeitmig*\ edini list v glavnem mestu, ki je priobčil odlomke iz pogovorov cesarja z delavci, dne 9. aprila, so delavci naslovili **par resnih besed" na avstrijskega cesarja in ogrskega kralja. Kakšen pa je bil uspeh? ''Krušni mir" med centralnimi silami ter Ukrajino je bil sklenjen. Poročalo se je. da vozijo vlaki redno med Dunajem in Kijevom. Oglašalo se je, da so velikanske zaloge v skladiščih in mlinih Rusije, vendar pa je le S. VSEBUJE TAJNA FORMULA Senzacijonelni uspehi Father Mol linger j evega glaso vitega čaj a so priznani od odjemalcev radi čudovitih sestav, ki so označene v nje- V NA TISOČE ZAHVALNIH PISEM SO POSLALI ONI - KI STALNO RABIJO ČAJ Father Molliiiger-jeva stava, kot du- 'mrzlici. naduhi, ženskih boleznih, |i-isto. neškodljivo iu brez alkohola. lji lisoeev našega naroda, da stori vaše veličanstvu; malo ali nič tega žita dosjxdo do sestradanih okrajev v njega moči, da se od prav j to trpljenje iz za ze v ve. Kar je \ našega kraja. < 'esar ga je preK«n« . — To jc zelo žalostno. Bodite zagotovljeni, da bom storil vse. kar j<- v moji moči. : t. dvojni monarhiji. ( esar je obljubil hrane iz prazne ukrajinske kašče. Stal pa jc kljub temu ]>od strašnim utisom razmer med svojim narodom, katji jm> njegovem povratkn na Dunaj je grof <'črnin, avstrijski in ogrski zunanji minister — sprejel občinske oblasti Dunaja ter spustil v tek nadalj-Povesti. ki jih jc cul ce.c»ar. 'no mirovno ofenzivo. V svojem nagovoru je skušal na Veličanstvo. 11 <»v< ' i t c mi dati izraza nadaljni že- valiti odgovornost za nadaljevanje vojne na francoske-Iji naš ubogi, lačni na od. »osebno pa ženske, skušajo od- j ga ministrskega predsednika Olemeneeau-ja in zaveznike ter pokazati izstradanam podanikom Avstrije, da niso roke njih cesarja omadeževane od krvi zapadne ofenziv-. S tem pa je povzročil notranjo krizo, ki je dovedla do njegovega alstncga padea. s katero se je omajalo zaupanje Nemčije v lojalnost Avstro-Ogrske. ki je nanovo prebudila Cehe in ostale Slovane iu prisilila mladega cesarja, da je poveril svojo iu bodočnost svoje države vladi ogrskih reakcijonarcev pod vodstvom grofa Tisze. Z enim udarcem je grof Ceruin omajal slabo poli- mi: pomo'*i pomanjkanju Inane s tem. da hodijo na deželo kupovat krompir in hžol na kilograme. Pogosto ne mo-iejo kupovali ter morajo izmenjati za hrano zadnje koši ke oblek«, ki so jim ostali. Kadar se vrnejo na postaji«. jim policija zapit ni ta drago kupljena živila. Više *-e sr. !• pretresajoči prizori. Ženske kliče in prosi jo, a policija je Inez usmiljenja. Veličanstvo, v primeri s drugimi 11 pljenji jc to liajh.ijše. — To je strašno ter .-e bo takoj ustavilo. — je rekel cesar. Warnsdort' -ar iiii <\ojem jalna mesta < m kc itično stavbo podonavskih narodov. Ogrska je dobila nabile prvo mesto, katero je obiskal ce- za j svojo moč v notranjih zadevah ter v zunanji polit i-'.'•iiskem potovanju skozi industri- ki. Budimpešta jc zopet postala resnično glavno mesto e - k c. Vziicmii jajoča poročila se je dobilo na Dunaju 'jlede pomanjkanja živil v teh okrajih in ee- kot je terega bil so hovua zdravnika je slovela od Maine pljnenin težavah, nečisti krvi, katarju , Vzemite sra eno malo žlico v kozarcu do t'alifornije. Ou je bil cilen prvih v srlavi ali želodcu. bolečinah v ledieah,' sorke v<«le p redno greste s|»at. Takoj misijonarjev v pittsburški škofiji in nervinu. želodčnem kamnu. Uožjaci. ■ Ui mri dan boste čutili i/.spremembo, kakor hitro so izveileli. da se je učil turom itd. Ti posebni recepti s«» v rabi Vaše bistre oči iu čilost vas ho zajro-medeciue: v vodilnih zdravniških zave- še danes med narodom, in uspehi. ka-jiovi!a. da Father Molil tigerjer stane »lili starega sveta, tere napravijo, so znak čudovite zdrav-J »laven čaj res pitmatra. Ta je zagotovilo so seveda "upija- Ti like znanosti Father Mol linger je ve. jilolgetM življenja. l»<>l>er je za stare iu ni hodili tniiuo-1 Father Mollin;rer je vselej pripore-j mlade iu posebno jra hvalijo vse žetima po svete. Sko- čal svoj glasovi t i rastlinski čaj. On ske rn vsaka oseba je veroval v tiriuovo zmes za Iglice nad 40 let stara drisljivko za jetra, sladkovec in bo- J je priznala etiMOyleci slak za kri. grško seno. encijano-, ^ y ^,tovini. zlJamkah ali monev vit uspeh, t 'aso- (ve korenine in druge korenine, listje. wnI(,r iu ^ot ovite si velik družinski Piši SO odstopili Skorje, cvetje, rastline in jag<*lc. Vsak j vh).k SV(>i? i|( naravnost iz na- čele stoiK-e ime-J jtosamezen del sistema zadot.i takoj !ai>t,nitorija. \ sitk zavitek je jarn- luiiu in naslovom olajšavo, ker s«> z njim odstrani strupe. Naslov: zadovoljnih ljudi, 'ki se nabirajo, naravna sestav ozdravi Father Mollinger ja je obiskalo nad in oki-ei>ča notrajne organe. Ako liočc-L-000 trpečih. Napisal je 80.000 reccp-|te zadobitl prejšnjo m.«-, sprejmite tov. Izmeti je bili 20 ali več takozva- jprUwroCilo več tisoč onih. ki rabijo posebnoJ redno to izvrstno zdravilo. Ti ga ra-,1-1* Mi jH>šljemo katerokoli Father Mol-j linger-jevo z»lravilo i»o | i>Kti. Pošljite 11 ill mojstrskih receptov za pomoč, kakor pri revmatizmu, senčni :bijo dvakrat na teden. Je popolnoma l M0LLINGER MEDICINE C0. -I Mollinget* liuildlug, Park Way. N. S., Pittsburgh, I'a. Lenin izdal Poljsko Poljski časopis objavlja tajno pogodbo z Nemčijo. — Nemčija ima v poljski politiki prosto roko. — Poljske meje določi nemško vrhovno poveljstvo. — Poljska mora dati skozi 50 let najugodnejše koncesije. — Za 10 otrok mora biti nemška šola. True translation filed with the post muster at Xevv York. X. Y. ou July 3. 11U8, as required by the Act of October C, 1917. London, '2. julija. — Poljski list <;las Naroda"' v Krakovu objav- ila za časa vlade starega Franca Jožefa. Boj. ka- |ja ^ ^ vsebi- ;o vojevali Nemci, Jugoslovani, < Vhi 111 Poljaki llo ta;lle l>t^tKt'be. ki jc bUa skle- sar je >klcnil nrc|u ičati se sam. kakšne so dejanske raz-;na Dunaju za kontrolo avstro-ogi*ske politike, se je kon-mei'e. lufoi mira'o se ua je so^lasuo z dunajsko "Neue-čal z zrnato železnega grofa Štefana Tisze. ki je kot ml-da jc v <5ablonzu, ki šteje SO.(MM) prebival- t.'. < lablonzu. ki noma neprimerna. Meti aprilom in okto--finr slučajev bo- ter rele Prcxe". ecv. itrana pop« Iu'oiii preteklega leta jc bilo setiemdeset sto Jezni, katere je ' ilo pripisovati pomanjkanju liram dvesto in trije smrtni slučaji radi izstradanja. Tekom šestih mesecev leta — in to ne v zimskem ča-su. ko jc manj hrane — jc tleset odstotkov prebivalstva .strašni« trpelo vsled poiimnjkanja hrane. Ker je našel te Ma'isiike potrjene v tiabloiizu. jc cesar odpotoval v druge okraje. sar iiistrski predsednik Ogrske inšpiriral ultimatuyi na Srbijo v juliju 1914 ter naročil svojemu prijatelju in zaupnemu sodelavcu, grofu Forgachu. tedaj pomožnemu tajniku za zunanje zadeve in prejšnjemu poslaniku v Bcl-gradu, naj ga sestavi. Krona Habsburžanov. (irof < črnin je < svojim poskusom, brez dvoma na-i-očeuim iz Berlina, da strmoglavi Clcmenceau-ja. dove-(del do nrve krize v celi seriji kriz, katere je pričakovati in centralno-zavezniškili deželah. Poli-jtični vrtinec je že dospel do Avstro-Ogrske. <1esar Ka-\ i imate dosti opravka, kaj ne.' — je vprašal i-e-irol. ki je hotel prinesti mir ali pa hrano Oeški in ostalim (svojim deželam, je središče tega viharja. Usoda pa se Veličanstvo, — i«- odvrnil pek. — napekli bi lah-jiiahaja v rokah raznolikih ]»odanikov monarhije, od Oe-če bi imeli moke. Ne rod te občine je sedaj j hov do Runmiiov ter od Nemcev do ostalih Slovanov, »rez vsake moke za kuhanje in tekom te do-| Vprašanje pa ni. če bo cesar Karol mogel ustaiti vi- V liuitibiuu. nadaljnem mestu češkega stradalnega.v Avstro-Ogrski okiaja. je -i. Scharimr iiclvt pek. nagovoril cesarja. ko veliko ve« že pet i teden l»e jc bilo moke !e toliko, da se je i la peklo eno hlev zalhar kot je skušal kralj Kanut ustaviti plimo, t en) več. vsako osei»o na teden Skozi dva meseca ni bilo nobenega če je on s pomočjo grofti Tisze v stanu držati narod škilila j do konca vojne ter preprečiti, da bi ciklon odnesel z krompirja v nobeni delavski družini. Tekom februarja v<> bile izkaznice za mast nepotrebne, ker ni bilo dobiti nobene masti. Iiazentciut dobiva narod le po štiriindvajset kil premoga na teden. Poleg stradanja morajo ljudje njegove glave habsburško krono ter ono sv. Štefana. — Avstrijskega ciklona se ne more ustaviti, vendar pa se ga lahko nameni kam drugam kot na cesarsko Krono in tudi zmrzovali. Veličanstvo! Za to občino je pomoč nuj-jto je — naloga Tisze. na. ka jr i Ijial, hrane. — Lahko ste lio>t ter storil vst ubogemu narodu. krasno umirajo radi pomanjkljive pre-zagotovljeni, da boni prevzel odgovor- Kar mislim j^od političnim ciklonom, je naslednje: — Avstro-Ogrska. sodeč jk> njeni papirni vrednosti. je dežela enajstih narodov. Število enajst stavim ra-riar je v moji moči. da pomagam teniuiditega. ker je na i>apirnem denarju vrednost v kronah - jc rekel cesar. j natisnjena v enajstih jezikih, kar kaže. da priznava vla- — Veličanstvo! Se eno prošnjo radi premoga. Mi peki. kljub vsemu kar storimo, ne moremo dobiti premoga in pogost o moramo svoje prodajalne zapreti, dasiravno zahteva narod kruha. Postosto tiioram jemati pr«*mog od mesta in kadar storimo tako. morajo biti ljudje doma brez premoga. Naša prošnja pri delavskemu ministru je bila j da najmanj toliko narodov. Celo pred vojno je vladalo nczadvoljstvo med vsemi temi narodi. Slovani so sovražili Nemce. Ogri so zaničevali Srbe, Riummci so želeli proč in Poljake in Cehe se-^e smatralo za izvržek. Tekom cele vlade Franca Jožefa se je vzdržalo sorazmerni mir. kajti grof Tisza je znal izigravati eno uspeh na papirju, kajti rovi niso hoteli poslati premoga, i stranko proti drugi in v vsem. kar je storil, je imel pod-Zopet je zagotovil cesar govorniku, da se bo upošte-jf*oro cesarja. Tisza je moral biti borilec ter nasprotnik valo njegovo prošnjo. nrez kompromisa. Tekom petnajstih let, ko je bil dejan- Potem ko je govoril par Itesed z drugimi delavci, je ski diktotor monarhije, je izvojeval nad šestdeset oseb-(Mlpoioval » mesto Sehluckcnau, kjer ga je pozdravila na-liiili dvobojev ter ostal vedno zmagalec z mečem kot je bil daljna množica iu neki kovinarski delavec, po imenu i zmagalec v bitkah intrig tako glede notranje kot mediia- k avtomobilu, s > _ klobukom v roki. Tomačev. je stopil — Ali je zelo slabo z vami.' — je vprašal cesar. — Da. Veličanstvo! Zelo slabo. Krzojavili smo na Dunaj pred kratkim ter vas prosili pomoči. — Da, vein in ali se je kaj storilo — Morem sporočiti. Veličanstvo, da smo v preteklem tednu prvič po dolgem času dobili zopet cel hleb kruha. Ponije so zelo pičle. Kruha smo dobili včasih — l>ol hlebca, včasih pa le četrt hlebca na teden za vsakega prebivalca. Masti skoro ni mogoče dobiti. Ce jo dobimo. dobimo od enega do dveh dek za osebo in le rek-kokekit nieil Inilj-seviki in Nemci. Tu škaiid-aloznti listina kaže na eni strani izdajstvo boljševikov. na drugi stnmi pa nedoslednost Nemcev, ki v sebičnem namenu nikakor niso omahovali. tla so širili anarhistično propagando v deželah, katere so zavzeli. To jc vsebina določb te p«>- jJTOvlbe: 1. Poljsko potitiko ima voditi Nemčija. 2. Ruska vlada obljubi, da ne bo posredovala v vprašanjih, ki tičejo organizacije Poljske. Sovjet komisarjev ruskega naroda ima pravico ostati v zvezi z demokratičnimi in revolucionarnimi klubi, ki obstojajo v Poljski. ter bodo poslali svoje agitatorje, katerih imena se italtajajo na listini nemškega iiitormacij-skega uiada v Pctrogradu in Varšavi. 4. Pošiljanje agitatorjev v Nemčijo in Avstrijo iuia vstaviti sovjet komisarjev. i. So\jet komisarjev mora stro-iro pazili na poljske narodne skupine v namenu, da prepreči njih vstop v teritorijalno rusko armado. H. Rusija mora smatrata ki^šeuje lit vinske in ukrajinske meje stnini poljskih čet /ai napoved vojne Nemčiji in Avstriji in Rusija mora pomagati uničiti tako armado. 7. S«»\jet mora preprečiti ruskim ptulanikoia, da ne ijivestira-jo svojega ali francoskega, angleškega iu ameriškega kapitala v kateremkoli industrijskem podjetju v Poljski. 5. .Sovjet obljubi priznati "do-| godkov polno stanje si vari. katere sta napravili Nemčija iu Avstrija v Poljski ter da jih bo branil proti prejšnjim zaveznikom Rusije. London, 2. julija. — PlS, as rcqttireU l»v the Art of OetoberU, 11)17. te, da ste nedobrodošli v moji hiši in vsled tega v^ prosim, da sc takoj odstranite." Ni -esar prosečega ni bilo v njenem vedenju. St;i!a jc ]>okoitei kljub svojim letom, kot da čaka. na trenutno ujrodenje \svoje za-litcve. Čudno j<» slišjiti. a je resnično. Niti ene besede se ni izgovorilo. (Jeneral se 1 priklonil na-iahko ter vstal ter ostali častniki jc ena naj-h° tak°i slo,il1 IJelgiji. P.rat ma- Ostwreith je zapustila so- je bii v letih predi v so 1,1,1 častnik! še v iiji. Nato so tudi častniki zapustili so-Wo in 11:so. Pozneje ni nihče več prišel. .M me. OMerreith je kraljevala sama v svoji palači. Kuko se j-> .Mine. Ostcrreith. mati majorja Osterreith v belgijski armadi, ki je sedaj v iej deželi kot vojaški ataš4»j belgijskega poslaništva \ \Va>iiingtonu. sest'ihi s skupino visokih nemških častnikov ter jih premagala ob priliki padca Antwcrpena. je povedal major, ko se je pred krat kini mudil v New Vorku na obisku. .Družina Osterrcith bolj uglednih v jorja. Robert, je bil v letih vojno načelnik neke velike im-porfne h ".se v Antweipenu Kralje so bili veliki športniki znane postave po celi Kvrnpi ter ju i vseh tekmovalnih vožnjah z jahtami. Na Place de Meir v Antwerpe-nu. diagonalno naspi*oti kraljevi palači, stoji velika Osterreithova It i š»i. To je dolgo, nizko poslopje iz belega mrautorja in je bilo mano vsem turistom. P>il je to pravcati muzu.j s svojimi flamskimi prepi'Ogami. s svojimi Ritbeusi in Van Dyki ter drugimi umetniškimi preduieti velike vivdnosti. Gin. Semenov Se me nov pravi, da se mora Sibirija ločiti od evrop»ke Rusije. — Semenov je rojen voditelj. Mati je bila sama v hiši. V tej sijajni palači je kraljeva-! In Mlin'. Ostcrreith. mati dveh sinov. Kila je sama. ko se je vlekel njen sin L»*ou. ki je bil ranjen pri Malino, z ostanki belgijske armade naprej, dočim so Nemci navalili na AntMerpen. •Seveda, ko sc je iskalo stanovanja. je palača t »sterreithov takoj pripadla skupini visokih častnikov. Kili so aristokrati. li častniki, ki niso pustili nikakemu plebej-ctt. da bi delil stanovanje ž njuni. Hodili so naokrog po sobah in dvoranah ter s5 ogleda vali umetniške »iklade z očmi poznavalcev. Poskusili so tudi \nna. istim navdušenjem, kot se iiii WiMitti r i rm' z glasi p<.-\est. so šli tijrli v kleti, kjer se je nahajala najbolj izbrana kapljica. Odredilo se je. naj se prinese steklenice navKgor in zvečer so se zbrali častniki v veliki obed niči na prijeten sestanek. Srebrni lcsteii'-i so lesketali, poliraui les je odbijal luč. peneče se vino je omajalo jezike ter čuti je bilo smeh in petje, ko je general, ki j«', predsedoval omizju, ' naenkrat o-kamenel na svojem stolu. Ostali so sledili njegovim pogledom ter videli postavno staro gospo. ki jc tiho stopila v s'obo, se , ... postavila v bližino ter se zaničlji- tocke nemške rešitve poljskega , . .. - . iii i vo ozirala na dimzbo. vprašanja, katere so odobrile ccti-j tralue države, objavlja Abend-'— . » . ,. . . , v .. . \ ,, •• Prosila je častnike, naj se takoj /eitung v Augsburgu. Pogoji; J odstraniio f <4t'astjiiki in gospodje"', je rek- ... , - .te nas. T^ahko za- no poveljstvo v soglasju z voja- , , . . . . , . . . . / , • htevate od mene kar hočete m jaz skimi i>otrebainu. | , .. „ , . n .. , , , , . . Ivam moram dati. vedeti pa mora-Poljsica arn»ada bo določena naj_1_ !W.t>00 mož. j rK» let mora Poljska dati:nemških, avstrijskih, bolgarskih ugodne ekonomske koncesije eeai-jin turških listor. t rat ni ni državampo principu naj-} V vsakem kraju, kjer je 10 nem bolj uvaxe^anega naroda. j4kih otrok, se mora otvoriti nein- Dovoljeno. mora bki izdajanje ška tMa. . ' Pogoji;' i sleflt ^i Meje bo določilo nemško vrhov-' True translation filed with the pout master at New York. N. Y. on July 3, 111 18, as required l>y the Act of October U, 1017. Tokio, Japonska, 2. julija. — Sibirski voditelj. general Semenov. ki nasprotuje boljševiški vladi. je 2S let star. Njegov oče je Kozak, mati pa Mongol ka. Nje. gova prava šarža je >totnik. toai*a ii da narod Sibirije nima nič skupnega z Rusi. Rekel je, da jc orieu-tlec in ne Hvropejee. S pomočjo sosedne sile na vzhodu se mora Si-birja ločiti od evropske Rusije in vstauoviti neodvisnost. O generalu Semeuovem se zatrjuje, da je moč čudovite energije in rojen vo-f diteij. Z zavezanimi očmi spoznati, ali j* karta podoba ali ne. Za ta poskus si moraš prej kar' te pripraviti. V-e karte s podoba mi prebodi na desnem voglu tanko iglo, ali jih pa zaznamva z nohtnim vtiskom, tako da se bo, do dale zaznamovane karte otipa ti. Potem pa >i : Irving Place and 15th »treet Branch Office Show Rooms, for the Convenience of ti;e Public Eist lJ5i.'> Strrrf 36.' E»«t 149th Strrr: 10 Irrinjt P!ste ! -'4 West 4 Ji! Street 151 E».«t 8b:h Xretj Možje se rabijo za mornarico; oglasite se na 34 E. 23 ulica. New York. N. Značilne izjave predsednika i CENJENIM SLOVENSKIM DRUŠTVOM ZA JOHNSTOWN IN OKOLICO, NA ZNANJE. Vsled izvanredno slabega vrerfieua se ni skupni piknik tako ob- nesel kot s« je pričakovalo, ker je de/. lil celi dan, da >e ljudstvo Trne translation filed with the i»o?t !ni moglo istega po večini udeležiti, ali vztrajnost članstva uaš'h master at New York. X Y. on July 5, !t|rilgtev j,. kljubovala z izredno vztrajnostjo ter vstrajalo na pikniku 1'JIS, aa required by the Act of October - . , * - , , rt • . -i • it t; 1017 I1'1 pripomoglo, tla se niso samt» veliki »tr<*sk.i pokril.. pae pa se je naparvilo še nail i upnike, popravil si neko- dan: igra in pije ter ne misli ne liko hišo. prikupil se nekaj zemlje, na s\oj dom. in na ženo in otroke, potem bi pa živel doma tako z »d o- .Morda bo tudi «>u končal bedno v način toliko denarja, kolikor si ^a'nuja bi se bil oulasil. da bi poskusil Slokarju se jc počasi vzbu-1 srečo, a vendar ga je nekaj Kadr-ki je ]>a! 'do. Nekoliko ga je bilo t teli rastla otl hipa do hipa. V mislih1 -■ram pred drugimi znanci, kateri se je izgovarjal, da bi s priigra-i*o ga imeli za zelo marčnega iu iiiui denarjem opomogel ženi. Ka-' pamet.ucga. Zato je še vedno mol-ko prijetno bi bilo. ko bi sedel sc- čal. daj-le on med igralci ter bi se ve- "No. pa ti pristopi, Slokar!" se čal pred njim kupček, kakor raste obrne Kakar proti Slokarju. "Saj muja jj7 pi'avkar Cigliču in Tončiču. V])arjdrugi so vsi mevže; Jiiti denarja urah bi lahko pridobil na lahek ne marajo, če jim ga človek po- Jasuo je, da mora vladali narodom isti visoki zakonik časti kot jo zahtevamo od posameznikov. (Nagovor preti Lijro za izsiljen je miru. Washington, maja 191 G.) T- * Verujem v navadnega moža. (Nagovor v Dctroitu. 11). julija 191U.) ■X it * Ni arma-la, katero moramo u-stvariti in izuriti za vojno; narod je. > Nagovor pri dedikaeiji poslopja Rdečega križa. Washington. TJ. maja 1917.) Prišel je dan zmage ali podvr-ženja. {Sporočilo na-Rusijo, 20. Fr. Poti boj. ^1. Rovanšek in Fr. Pavlovčič t Mr. Robert Hoerle v i>ti namen daroval v bodočnosti • Plesišče. 10."> vstopnic po *J-"» centov Stric k in ir Machine Uiabijalnik Kuponi (Ttatle Tickets prodanih po: A. Vidrieh. za svoto Louis Krasna. s\oto M. Pečjak, za sv,.to Fr. Slabe, za svoto Andrew Dobnikar Ivan Zupančič Klinčki »nageljni Ivan Brezove;-. vstopnice pri vhotlu Alojzij Marijnčič, vstopnice pri vhodu Ivan lirezovei , vstopnice 1 \an Zupančič, vstopnice Iladarv Fel vstppniee Frank Skill'-a vstopnice Louis Krasna, vstopnice Fr. Podboj, vstopnice .Ja«rei* Martin, vstopnice Frank (Jabrcnja. vstopnice rečno, da bi bilo ve-'tujini, če mu ne pošljejo od doma .za potnino. da se more vrniti do- volj uo iu selje. Za Veliko noč je poslal domov inov. In vendar, kako lahko bi jim potnino in še nekaj dolarjev zh pi-.šlo, če bi on hotel! mhe /oni in otrokom. Pot'm ji jc "Dober dan!"' jc pozdravil stopa ptsal. da moia sedaj nekaj ča ' j j i \ š i Slokar. morda ne bo mogel prislužiti v ee-' Cesar ni nobeden pričakoval, šc leni letu. Poslal bi vse ženi domov.'sam Kakar ne. se jc zgmlilo. Sio-Ona bi poplačala dolgove in mor-j kar jc prisedel. rekoč, da dalje ne tla bi se kaj ostalo. Naročil bi ji.'bo i^ral. kakor samo četrt ure. pa itaj da drugo v hranilnico, tla nje-!če izgubi ali dobi. Ako niso s tem ga oočaka; ko pride domov, si• zadovoljni, rajši ne prične. Scvc- rIa.|puprt-v.ita domačijo in si nakupita! da s<» bili s tem takoj vsi zado- \*i se p.. 111 ore te posvetiti Ameriki. dokler ne postanete v vsakem oziru in z vsakim namenom svoje volje popolni Amerikanci. (Nagovor na tu.je-ro.jene državljane. Philadelphia. 10. maja 1915.) To "O. Jlog daj. l>og!" se je og.„ t _ ilo več krepkih glasov hkrati. ! P°ll-,lbue zeml je. Sani. bi paj voljni. Saj so dobro vedeli, da gve.irovor pri posvetitvi poslopja ltdc-Nckateri so mu hiteli naproti in!°*ta' neJwj nteseeev. gotovo pa!vedno do' zadnjega beliča pri igriJčega križa v Washiugtonu, 12. ma- sa potrpeti, da se kaj ve*- nabere.J In nosil je prav pridno ves čas. kar jc ostalo otl zaslužka, v svoj' kov če g na kupček. Pred tednom M( ,„„ stisnili roko v pozdrav. !lie nego do Velike noči. dajče je kdo količkaj nagnjen do ja 1917.) dni je pregledal s\«,j zaklad in ga drugi še nadalje sloneli ob mizi!1'' prislužil: in tako bi igranja. Pri igri se pozabi na vsej preštel. Našel je pet ind-vetdeset jn opazovali igralce, ki so Slokar-;se 1,JI P"i,ll;i ^drav. vesel 111 vojna za amaterje. ' Na- asc je za takega reveža. ja pozdravili kakor je bil Slokar, že precej lep njem. denar. Včeraj je pridejal še pet dolarje\. tla jih jc l»ilo ravno sto.! Petsto kron se bo že nekoliko po-' znalo pri Slokarjevi domačiji. 11. n- 1 • • - 1 . ' . ' .. .. Javno dobro eano sedli k igri. Zc meti tt-dnom je naprosil t 1-, "liča. da bi mu napisal za ženo pismo in posla! denar. Sicer je jf znal Slokar tudi sam pisati za silo. p,.usj01. pa je le redko prijel za pero m ! Igra i bi .samo zdaj iu petem nik-1 dar več. četudi bi imel Kaj pa. če izgubim še bogat, tako trdni. In Slokar je igral ill si ilte,- i molče .s prikima- !'! -Meti igralci je bil tudi Ciglič, ki|llaP je t»giasil za nekaj časti rekoč: ... "Malo boš počakal. Slokar. ker sl pr,s,užl!/- velikim trudom, karjbe. Preti seboj je imel nekaj sreču. —'strast. Preteklo je četrt ure. a Slo-t o, kar sem i kar sc ni v'C'" zaveda! svoje oiiljti- 1 resttt le s ( 1 Poslanica J1917. vprašanja jc mogtice prakt ičuiini sredst vi. na Rusijo, -'ti. maja do- li bom že; saj imam čas.*' Scui-h setii na ta kovčeg. če ti i rag o ", mu ponudi drugi j sem privarčeval v dolgih meseeih .'j lat jev dobička. Ni bilo dosti, a za Nekako zdrzni! se je pri tej misli. Kaj bo počela žena. ko ne dobi pričakovane pomoči ' Kako bo !o- " .Nisem truden; rajši gledal, kako igrajo." "I.alt ko: samo glej, Ker odkar je izstopil iz šole. zato mu ni šlo tako gladko izpod vdelanih in okornih rok. Ciglič je bil dokaj mlajši Ln v tem bolj izurjen. Zalo se je marsikateri 1 :id zatekel \ taki sjti |< njemu. Tudi je slovel, med rojaki v dotičnom mestu, daj "Tako.'" zategne Slokar. zna on najlepše zlagali pisma. Dom po- da te 110: ta denar l»i bil moral par dni trdno delati v rudniku. Tu jih je pa dobil tako lahko. Samo roko je bi-1 lažna upnike, ko bodo zahtevali} lo treba steiriiiti in imel «ji h je.I obljubljene obresti ter odplačila'Sreča sc mu je nasmehnila. Poda-! na kapitalu.' Pa te neprijetne nii-jla n u je prst. zakaj ne bi prijel" sli se je hitro otrese!. Saj vendar za telo roko! Še par ur naj mu Nekaj izvaiiredno finega jc v duhu prostovoljca, a globlji kot prostovoljski duh je duh obveznosti. (Nago'vor 11a veterane konfederacije. o. junija 1917.) zvabijo k sebi", pristavi tretji. ! Veš. ti znajo dobro skubsti" se oglasi eden. bi bil tako neumen, da bi šejostane zvesta in Slokar bo rešen 11. "Saj ni take sile. Slokar; nič ne boj!" zavrne iglic, ki je ravnokar mešal karte. "Malo si Slokar jc potrkal in vstopil. V prostorni sobi je sedelo za mizo nekaj moških iu igralo na karte. I>rugi so sloneli ob mizi. pušili i/ dolgih pip tobak in radovedno sledili igra. I.e dva sta sedela na svojih kovčegih koncem postelj; edep s i je ši\ii! delavniško obleko, driiiii oa je čital s!« vei ški časopis. Vs;ik izmed teh krepkih in močnih ljudi je imel za seboj dolgo iu /alostuo povest, ki ga je znala, tla jc zapustil rodno domačo grudo iu iskat srečo v no\i s\et. Svoje žilave roke so prodali podjetnim Aiiicrikanecm za svetle dolar-** je v službo. Doma so zapustili o-»nentogle starih", slabotno žeiio in dalje igral, če vidi. tta nima sreče. Nekaj dolarjev se pa Jie jiozna. če žena toliko manj dobi. M ~>to petsto kron ji!i d«)!»i morda samo šti-risto in petdeset. Tudi teh se razveseli. tudi s temi lahko zamaši usta upnfkoiii vsaj za nekaj časa. In zopet so ga objele tiste mid i. zopet sc ga je polotila z vso močjo želja, da bi hitro obogatel, tla bi m\le otroeiče. ki jih željno pri^a-i naprej! a i karte. "M link' čas ]ircgaujamo. Sie-r pa, če se daiitjs izgubi, se pa drugič dobi in tako sc poravna. l'i lahko tako govoriš, ko dobivaš. a jaz sem že izgubil dvajset dolarjev", odgovori jezno tisti širi plečiiež. Is i je že popolnoma pozabil jih dom. t e ti izjittbiš. ni nikake Škode; ki ameri-'s:|i tako nimaš za nikogar skrbeli". pravi eden izmed igralcev, ki jc imel doma ženo iu otroke. K. kaj bi sc tako neumno govarjali". reče igralce, ki je da bi igra nadaljevala. "Saj ui-|du^ila st,,.1s. Sv(hi- sin te st;u-e babe tatu na K ran ,skcm. | ka..jn Sillllo rcel lcr b-.tlel bi in ^ik *i denar zasluži iu dela j p/raj ž njim. kar hoče. ( iglič. kaj meč- ^ r,,'taka prilika se je kmalu pokaš. I nt o mešaj iu deli, da gremo muUla. Eden izmed igralcev za par let težkega tlela. Kmalu bo lahko odjadral tja v domovino k svojcem zadovoljen in srečen. A sreča je opoteča povstnl. še najbolj pri igri. Resničnost tega pregovora je izkusi! že vsakteri igralce 111 tudi Slokar. Se je šlo nekaj časa navzgor. Priigral je že petdeset dolarjev, a naprej 11*1 šlo več. Ker je hotel sref-o prisiliti. • Si- enkrat moramo s svojmu življenji in svojim bogastvom u-vcljaviti veliko vero. za katero smo bili rojeni. (Nagovor na Dan zastav, Washington, l-l. junija i 1917. I 1 < Iči celega sveta bodo obrnjene na vas. kajti vi ste v nekem posebnem smislu vojaki prostosti. Sporočilo n«i Narodno armado. 'J. septembra 1917. Naša sedanja in neposredna na- si hitro opomogel in se potem vr- stavil vedno več in vedno več tudi jw>ra je bsvojevati vojno iu nobena ni! v svojo staro domovino. p-,» ka teri je tako hrepenel. Strast do igre pa je še vedno rastla v njem, so ga polagoma pulaščalr. ter ga objemala vedno temneje iu tesneje, dokler ga ni naposled dobila cc- lega v svoje kremplje. Se vedno se je hranil, še vedno se je v njem po- j oglašala vest in ga svarila pred nevoljuo drug igro. A ta glas je bil vsak hi.p sla-ze nestropno '-akal.|be;-i dok,er ^ p<,p)l|llnilt;i za_ kujejo, da se povnn jo iu jim «»]>o-111 ore .'o i/, stiske, s kakš?iimi lepimi fer velikimi upi so odhajali i/, svoje domovine' Koliko trdnih ob-ljub so skleniti, kako bodo pomagali domačim, predno so odšli! In sedaj * Ivateremu so se izp»jlnili tisti upi 1 Prav nt»bei:cniu. Vsak !>i rad še \ iv zaslužil, da bi poslal domov, da bi sam se povrnil do-imo iuo. ali pa da bi snu zapravil v nekaterih veselili urah. kar i" v kini ceiom. Velika večina hi igra se je zopet molče nadaljevala. I.e tupatam j •»riponinil kdo izmed opazovalcev svojemu sosetlu med igro kaj navadnega. Malo več hrupa jc vedno nastalo šele na kontu igre. ko se je pbi-čevalo in so se karte zojx't mešale. Takrat je zarožljal po mizi denar, izgovorila se je ostra opazka leod igralci o igri. slišal.« se je sodba opazovalcev iu njih navodilo, za sl . 1 kar se p;i igralci niso dost.i zme- sta hotela sreč izgublja!. Kmalu je še! dobiček. s{Var nas ne bo odvrnila od tega. odkoder je prišel in spremljalo ga dokler je ne izvršimo. (Peto letno }r šc nekaj dolarjev iz lasi nega Sp0roC*iIo na Kongres, 4. deeem-žetpa Slokarjevega. Še bi bil čas. j^,.., da bi nehal. Imel bi sicer it'.guoo. \ -- . a ta bi bila velika; lahko bi se Vsled tega jc od nas mogoč le je preneslo. en odgovor: — Sila. sila do skraj- Pa bilo jc prepozno. Strast je nosti. sila brez meja in omejitev, dobila Slokarja ]>reveč v oblast, pravična iu zmagoslavna sila. ki Oslepila ga je in oglttšila. da ni bo napravila jiravieo za y>ostavo več videl doma zapuščene žene. ni sveta ter vrgla navzdol v prah več slišal njenega prosečega glasu vkaj znancev, ki je poznalo Slo- Ameriško delavsko federacijo, kaj Tončiču na dolgu, ker ni mo-,karja in njegove domaČe razmere, Buffalo. 12 gel plačati. Njegov obraz jc žarel je opomnilo, da naj neha. ko j oči so se mu «"udno svetile, ko jelfidi. da ni sreče. Mož se jim je . . ... stiskal pesti f r preklinjal kartcLnnild : p;1 za-tou j so bile besede i ^ujajo v nas novega večjega in sebe. A tovariši so se mu sme-'Tudt t'iglieu iv Tončiču se je smi-jali ter brili i/ njega uoive. Ostali četiuli sta imela dobiček. Le trije igralci pa so preštevali, koli-j Raka.r se je na tihem zadovoljno ko so dobili. ( iglič iu Ttmčič sta vmejai. glasno pa dajal Slokarju imela že lep dobiček plečni Kakar je $ 46.05 2o.0l) 2ti.2o H.75 43.50 sr>.9U 7S.75 GH.40 UM).(K) 192.40 22.(M) 2U.00 7,.">0 25.00 ti.iiO 9.00 7.(M) 3.00 r».r>o 2.r»o Frank Kuliovski. vstopnici Ijrnatz Cirozi? k. vstopnice •J.črt) Motev>: Stražišar, vstopnic • skupno) r»iH) Frank Dremtlj, vstopnice l.«M) Matija Pečjak, vstopnice i:j.r»o Frank Slabe, vstopnice 1 :{.:»<) .Louis Martinčič, vstopnice Andrew Dolmikar. vstopni ce Ivan Tnršič- vstopnice ^tcfaii /abric. Vstopnice 1.0U Skupaj. . . .mu. 10 Izdatki: Goeuner Brevin^ Co. za pivo tifii. 10 Vikt<»r Naviii.sck. ^odba IS.fHI • 'estvine. slatlolcd in drtv.ro pri Fr. (Jabrenja Frank Kerže. potovalni stroški in zamuda bo. 00 Raab ! * i*" .t 11 i 11 ii Co.. za kupone 7.r»o Coiientauirl'. Priutinjr Co.. tiskovine, vabila in v.stojuiicc 10.50 Viktor Faitli. za prodor. > kupuj i:».4r, Stroški poštnine in dru;ro "Glas Svode", za ojrlas Josip Likar, za razne napi se 10.50 Ivan Brezov.c za trakove 1 .s.l zaboja žganja OG.OO (Jrejror llrcščiik. za eventualne neizplačane račune J L'.OS if. True translation Tiletl with the post __ master :it New York, X. Y. oil July litis, as require«! by the Act if October kul'i, l Preostanek 0, 1!>17. kateri znesek se porazdeli in sicer zh IM< za Slovensko Republičansko Združenje •t Kriz .šbOl.KJ $300.00 Skupaj____^oOO.OO Na rokah blagajnika ostane svota ,f22.0.s za pokritje še ne izplačanih računov. \*s«'ni časopisom kateri s(, brezplačno objavili vabila za ta skupni piknk. izrekam iskreno zahvalo. Andrej Vtdrich, začasni tajnik. • ->•■ ^siiicjui. ^ 1 ji SIJI » oti a»JKi »snmaijit Vjcek; le široko-;korajžo. katere niti potreboval ni. bil iu! izgubi. Že*ker ga jc že tako objela strast, da novembra 1917.) * + * Velike dolžnosti novega dno o veg; narodnega duha. fZa-hvalua pro-klauiacija. 7. novembra 1917. t I--- I Potegnjeno karto na duri pribiti. na igralca spraviti j t,;] zaigral tisočake, ako bi jih svo-jimel. še vedno je upal namreč, da K temu poskusu je treba vaje in sicer dobre vaje. Pripravljen imej skriva j žrehelj. na primer do- loleih dnevih prislužil s tež . nt1!. Seveda se ni manjkalo tudi jdenar. kar s,- o-rj^i Kakar rekih kletvic: ž njimi si hočejo jim uhklm glasom. |sc sre-.u ^^ obrne. l>a! jc d< je pridi,.h m nov ..d ohladiti igrale, jezo ker tako pa nc ^^ To,t-'z,ul!,jega dolarja. Pa tudi pri zad- \*>r je žrebljič. kakršni se rabi pil varen.},. ' M..so sc pozah:!; na dom.so .zgubili m obenem priklieatijnt: Vsaka šema bi nehala, ko za-l„jtMn' dolarju se ni c.brnila. Tudi risanju. Karte zmešaj i„ ena iu na svojce iu ki jim pomagajo srečo za priuotinjo igro. Potem se po svojih močeh. Skrbijo še ved- pa z«^»et nadaljuje s tako napc- 110 za Malice, za ženo ii' otroke.'tostjo. kakor da bi bil ta trenutek Varčujejo, tla bi se mogli čim pre-, odločilen pri vseh za živ-je p »vrnili v pravo domev«*1. Iu Ijenje. vendar, koliko sc jih izgubi v tu-l Slokrsr je opazoval igro z vedno jiui. da pohabijo tia vse. kar jih je večjo pazljivostjo. V mlajših letih nekdaj vezalo na dom in živijo otl je bil precej strasten igralec, danes do jntrL j Marsikak vinar si jc priigral, ker Poglejte šffc^j^i« > j >1 ečr 11 e g a tride-'je imel dostikrat srečo in pa, ker setletncga lazita, ki igra za ntiro je l»il vešč igralce. Seveda je pa 111 nic.> d«rlat-je. kakor bi jih po-jtisti denar pri drugi priliki zopet jtlosti dobi. ha, ha! Jaz imam šcjta z , onimi devetimi« vede-' med navzočih oseb naj si izbere vedno trideset dolarjev izgube." timi k Rakarju. ki ga- je smehlja- karto, katero ti da v roko. Ti je "K-tj me to briga \ pravi h rež- je spmvil v žep. j sicer ne boileš pogledal, pa liaghi brižno Tou-"-ič. "Te igre ne more- Za dve uri je vstal Slokar izza pritisni skozi njo žrebeJjeek, ka- mo trije igrali, druge pa jaz 110- mize popolnoma suh. Kot anali bo-.tcrega si naprimer lahko ime' prt-čem." gatin je prisedel. a vstal je berdč.!pravljenega med dvema prstoma, "Jaz tudi ne; to ali nobene". V par urah je zapravil zaslužek i pri daljšem p rit a vi (iglič. jdoll'ih tednov, da,~ mesecev. "Homo pa to igrali, če nočeta druge. Kdo pristopi?" Niliče se ne oglasi; večinoma bral na cesti iu bi ni jih n* pri.du-'zaigra! in še laAtnegr« "raven. \\U1S° bili ^»'^Uivce pa je žil * dt4otn sv,yih rok! Že dva-1tiste ig-re so bile končno Kamo|wtrra^li tovarna, ki je vue r Ameriki in vendar »igrače, če se primea-jajo s to igro, I kifr je prMitSl v dveli »ki se vrai ravnokar. Tam se je šlo?mesecih. _ 1 h niffar.iTi 'Miift iii r T (Konec prihotlnjič.) Boy W. S. S. nohtu na palcu za 'nohtom, tako da je bila glava stisnjena za noht, konica pa je stala naprej in a ta j daj karto spodaj • |>od druge. Potem primi vse karte 'trdno skupaj in glej. da bode žre-.beljček zgoraj iu vrzi jih z močjo Job dnri. Žrebelj se bode zapičil v Pomanjkanje konj v nemški armadi. Trne translation file«l \vitli the post master at New York. X. Y. on July ,"», 1!US. as required l>y the Aet if October U, 1917. Kodanj, Dansko. 2. julija. — Poročila, ki prihajajo sem iz Nemčije, pravijo, tla se nahaja kajzer-jcva vojska v novi krizi, kar se tiče ka Galerijskih konj. Ne primanjkuje samo novih konj, toda oni. ki so že v službi, trpe zaradi nezadostnega krmljenja. ker primanjkuje žita in »eua. na. — Curih, Švica. 2. julija. — Kakor piše mouakovska "Post", sc rabi listje kot namestilo za krmo bavarskim konjem: to postopanje je od strani vojaških oblasti potrebno, ker primanjkuje krme. Šolski otroci so bili pretekli teden zaposleni v to, da so trgali listje z drevja ril grmov v javnih parkih in so izpreinenili v "listnato seno". Prebivalstvo je zelo nevoljno, ker se tako oropajo razvedrilni pro stori. torja M versa iz Montane, ki je naprosi! predsednika Wilsona, da naj pozove narod. ,la naj vzame vsjik dan eno minuto časa, da moli za uspeh vojne, je v senatu dano Vstavil senator Tiiomas iz Colora-de rekoč: "Molimo, kadar delamo in dejaiuo. če molimo ali ne.' Moli, ali ne; samo delaj. Trne translation fihxl with the i»ost lau.-tcr si t Xew York. X, Y. ou July e. 1U18, as ret j aired by the Act of October 0, 1917. Washington, D. ('., 2. julija. — Razpravo glede resolucije sena. P«^ljit»- nam samo EN DCLAR in po«tali vaoi bomo popoln Ženitvamki kstaloc z natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in na«lovi mno-Kihd2klet in nekoliko odo*, ki i.-< rjo dobre«ra ni poAtcnrga mora. I^ihkosami [>i-cte in »kle-netc »r«(>n zakon. Mi »mo zmožni storiti on. Steno in dorotjeno posredoTani«-. ia?o nc Studil* dolarja, ki ja posredi n»d vam! in ZAKONSKO SRECO. Pilita Se danes aa: RELIANCE P. CLUB Box 376 Lor Angelen, ('»1. Posebno blago, .tudi tako ki se mnogo krat prikriva To je razno tako blago ki se ne more dobiti {»ovseni in ?:a jMrebuje vsak rlovelt, bodisi star ali uilud, xdrav all bolan. rt*vt-n ali premožen. Zelo zanimiv. podftfljlv in obsežen seznainek !n cenik j»ošljem Ifrezplaeuo. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena IS eeutov; v zalogi imam tudi rsa v kujigi opisana zdravila. MATH. PEZBIR, ('it v Hal I Station P. 0., Box 772, New York, N. Y. j!es, fce rso r« «abile ostale k»te,ivogil Diamond In Grant Sta, a izbraii* tKrfl0> pribite ns . diirila. Telefon urada Court 3459 Telefon na doma Neville 1870 R, FRANCIS A. BOGADEK, SIi0VENSK0-HR\ AŠKI ADVOKAT YBBOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICEL mIni ItS, BakeweD Baildfne, #WAeitkPK SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dn« 16, avgusta *m 190«. PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. april« 1909 ▼ državi Pano Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI) Predsednik : IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'd-, OleTSlaad. Okle. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Bo* 113, West Newton. Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. «3; Main St.. Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St., Johnstown, Pa. I. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaugh, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Pm. blagajnik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport. Ohla NADZORNI ODBOR: Predsednik aadanr. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 99. WllleHt, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab 8U Numrey Hill. N. 8. Pittsburgh, Pa. A Mdaornlk: IVAN GROŠELJ, 886 M. 187tb St.. Cleveland. Oble. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Bo« 71, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 8, Box 14«, Fort Smith. Ari. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1918 So. 14tb St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: ___ Dr. XOBIP V. flRAKEK. 843 H. Oblo 81., Pittsburgh. Pa. Glava! wad: «34 Mala 8L, Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "CLAS ■AJKODA". 82 Gortlandt Street, New Tovi Ottj. Cenjena drultva, odroma njih uradniki, so nljudno proAanl, poMijaM Ves dopise naravnost na glamego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom PoStnlh, Exp»*snib ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj as naslovljajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. In tako naslovljene po&lljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla. V slučaju, da opazijo draBtvenl ujnlkl pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma n s ana nI jo uradu gla cajnlka, da se v prihodnje popravi 50 izvežbanih premogarjev, 8-urno delo podnevi. Staro vpeljano podjetje, ki se je pričelo 1905. Dovolj premoga za 20 let. Izvrstne delavske in življenske razmere- Premog je I) čevljev visok. Se ne lomi in ni sleta. Dobri delavci zaslužijo od $5 do $10 na dan. Moderne hiše s štirimi sobami z vrtovi. Stanarina $7 na mesec, vključno električno luč. Dobre šole in pripravne cerkve. V rovu se rabijo električne svetilke. Kraj: na pol pota med Union t own in Brownsville. Pa. Vzemite poulično železnico iz Union-towiiH. ali Brownsville do Fairbanks in avtomobil do Sea-right Mine; vožnja traja pet minut. Ako sami ne morette prsti. p:šite po informacije, ki se vam bodo dale v vašem jeziku Naslov: Taylor Coal & Coke Co., Uniontown, Pa. POZOR ROJAKI! NaJuapeOnej* NAZNANILO IN VABILO. lase, kakor tudi an moSke brke *n brado. Od te- j NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znance UNIČENJE Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T. 18 Nadaljevanje Na svoje vprašanje nisem dobil odgovora. — Telefon je brnel culi so se razni glasovi, toda številke 2241 nisem mogel dobiti. Mor da sem jo dobil, pa se poklicani ni hotel oglasiti. Dvakrat sem ponovil svoje vprašanje, pa še u sem dobil ou vora. Ladja " N orali Creima* ima šestdeset ton deplacementa in je dovolj velika za naše namene. — Lastniku bom dal dvesto dolarjev nagrade in vsak mesec tristo dolarjev. — Za to svoto nam bo vedno iu vsaL. Mineral, čas na razpolago. Poleg tega računam Se 400 dolarjev za moštvo in za proviant. — No, to je tako malenkostna svota, da sploh ne igra nobene uloge. _ To je vse lepo. in vse dobro, — sem odvrnil. — Toda enkrat bi že rad slišal tvoje osebno mnenje. — Dozdaj si n vse povedal, samo glavne stvari še ne. — Nekaj te bom vprašal. — Bom videl, če si mojega mnenja. Kaj misliš, da bi Bellairs še več ponudil? — Aha, zdaj pa že vem? — Torej na to se sklicuješ? — Da, uganil si Louden. — Tudi če bil Bella rs še več ponudil, bi se j:iz niti trenutka ne poinišljal in bi tudi jaz ponudil več. Meni je postalo naenkra tesno pri srcu. — Kaj, če je samo iz na-gajivosti gnal tako visoko* — Kaj če je bila to nekaka otroška nezavest, kaj če je bilo to stališče ne^zkušanega*človeka, ki si ne da ničesar dopovedati? _ Na v-^ak način je hotel sprva ponuditi samo petdesettisoč dolarjev. — Tako je že vsaj sam povedal, kaj ne? — Jaz sem pa drugačnega mnenja. — Bellairs bi bil najrajše prigna' do 00,000. In tudi če bi dal zti polomljeno ladjo tako veliko svoto. sem vseeno prepričan, da bi dobil še poleg te«ra stotisoč dolarjev nagrade. -- Bellairs je premeten človek. Poznati ga je treba. — Toda midva sva bila še bol premetena. — Kar se tiče Bellairsa som popolnoma tvojega mnenja. — On jc bil pooblaščen samo za petdesettisoč dolarjev. — Kaj pa midva? Kako pa midva stojiva? — Precej slabo, dragi prijatelj. — Iz ;"»0 tisoč dolarjev, katerc sva plačala za razbito ladjo, j Ji bo naraslo 70.000. če se pomisli na obresti in na vse druge okoliščine. — Obresti bodo deset odstotkov. Vrjemi mi, da nisem mogel dobiti bolj poceni denarja. — Noben čit» vek bi mi *ra ne bil dal. — Samemu sebi se mi zdi čudno, da sem bil zmožen kaj takega. — Pr'jatclj, če se bo vso dobro izšlo, bova moža na mestu. Na vsak način pa. veš to je prvi pogoj, morava najprej ],r(J !Pogajati se z zakotnim advoktom. V meni se je vršil silen boj. .laz namreč nisem vedel, če bi nato- pil prpatelju čistega vina ter mu povedal, tla mi jc znan naslov tega Možakar je torej pobegni"., pobegnil pred mojim nesramnim t skrivnostnega človeka. Kako neumno je bilo

a!' posebnega. Na stebru ob stopnicah j«' ^tabi napisano na črni tabli z zlatimi črkami: — Harry 1>. Bellairs. odvetnik. — Vradne ure od do tj. — Ker mi nik azalo drugega in ker jc bil skrajni čas. sem mu slednjič vendarle povedal, kaj sem sioril. Pinkerton sc je prijel za glavo in vzkliuiil: Za božjo voljo! Takoj k njemu, da ne bo prepozno Sla >.v;i v označeno .-.mer ter kmalo dospela do hiš«\ Na vratih bilo zapisano. posetil gospoda ali gospo Keane. Na iia<"iii sem pa mora) pričakati Pinkertoua. — Sedel sem tore9 v kot ter začel premišljevati. kwj mi l>o prinesla bodočnost. — .Medlem je preš i cela ura in dvajset minut, »nikar je bil odšel Pinkerton. da bi spravi! skupaj potreben denar. Ker sem ga poznal kot Lz-vanreduo točnega človeka. >e mi je zdelo zelo čudno, ker s<- še ni vrnil. Šel se tn torej v jedilnico ter sporočil portirjn. naj mi takoj pove. kdaj se h vrnil Pinkerton. Naročil sem skodelico juhe ter steklenico šampanjca. Kmalo zatem j-.- vstopil moj prijatelj. Revež je bil zelo bled in sc mi je zdelo, kot da bi se bil za par let postaral. ■ Ko sem mu rekel, naj kaj je. jc odkimal ter naročil samo skodel co močne kave. — Najbr/e jc zdaj vse končano? sem ga vprašal. — Pri tem mi je tako utripalo srce, kot da bi mi hotelo skočiti iz prsi. — Ne - je odvrnil s hripavim glasom. — Toda v celem San L'Yaneiscu nisem mogel dobiti niti enetra centa. — Tudi Longhurst mi je. bil pokazal hrbet ter mi jc namignil, da tra ne smem smatrati za osla. — Torej si dobil, ali nisi? — Da dobil sem. pa bi bilo skoraj boljše, če bi ne. — Kri sem potil za ta ubogi denar ln devetdesetih dneh ga moram plačati nazaj. Pomisli v devetdesetih dneh. — Niti en dan pozneje. — In kaj bo sedaj? — Nič ne bo. — -laz m^ram ostati tukaj. — Na vsak način. — olžnike moram zadrževati, in če ne bo drugače, v skrajnem trenutku tudi pobegniti. — Oh. kako rad bi šel na razbito ladjo. — Jaz bi že j pokazal mornarjem, kaj se pravi delo! — Celo ladjo od vrha do tal!B bi morali pred mojimi očmi preiskati, in če je kaj na nji, ni vrag tla jj bi mi ne prišlo pod nos. — Toda upam in prepričan sem skoraj, da' boš tudi ti mož na svojem mestu. Že samo pri misli na to podjetje, mora vse zagoreli v tebi. Le glej torej, da boš dobro opravil. Glavna stvar jc pri tem -seveda, da dospe parnik z vsem, da veš, z vsem, kar je na lijem pred tremi meseci v pristanišče. Ce ga ne bo, bova doživela polom, tak polom, kakoršnega še ne pomnijo ljudje ob pacifiški bali. — Prisegam ti Jim, da 1h>iii delal s podvojeno močjo. Prisegam ti, da bi boljše ne mogel nikdo izvršiti dane naloge kot jo bom izvrši! jaz. — Toda na kak način naj izvedeni vse to? — To bi te rad vprašal. ■— Takoj ti bom povedal. — Torej govori. — Jaz ne morem več vztrpeti. — Jaz imam namreč drugem i —-1 i_ — Ne da bi smatral to trgovino za kaj slabeira. tega ne, nikakor ne. Jaz popolnoma nič ne dvomim, da bova veliko zaslužila, če se bova dobro in pravočasno po brigala. — Ti nimaš niti pojma, kje in kot sem moral prosjačiti. — Toda sledvjič se mi jc vseeno posrečilo. — Najprej sem mislil, d bi soravil opij na otok iu ga tam dobro skril, toda sedaj se mi zdi kaj takega enmogoee. — Ta t r »mesečni termin mi je prekrižal ves račune. —Takoj ko izkrcaš vse, se moraš podati na Honolulu. — Jaz boui medtem stopil v zvezo ljudmi, da ti prinesejo denar naravnost v roke iu brez pogajanj. — Moj Bog. koliko sta trpeli moja morala in moja poštenost, odkar sem bil v San Franciscu. Prijatelja sem sicer poslušal, pri tem mi je bilo pa neznansko težko pri sren. ko sem pomislil, da bom postal tihotapec. — Pa ne samo navaden tihotapec, ki vtihotapija morda zlatnino ali dragocene čipke, pač pa tihotapec opija, torej največjega strupa, kateremu se je vdala gotova vrsta ljudi. — Kaj pa, če je op.j tako dobro skrit, da i»a ne bom mogel dobiti? — Ce ga ne boš mogel dobiti, boš zaukal razbiti ladjo in vse. kar je na nji, na majhne koščke. - - Vse te koščke boš pa moral preiskati s svojimi lastnimi rokami. — Da je opij na krovu, je tako jasno. kot da sta dvakrat dve štiri. — Se p redno sem ponudil en cent, sem st zagotovil ladjo, s katero se bomo peljali na omenjene otočki. ste j o v Otlh tednih krasni go stl ln dolgi las J« kakor tndl mo-iklm krasni brki ln brada ln ne booe jd padali ln oslvelL Revmatlzem, kosti k>1 ali trganje v rokah, nogah ln v crtžu, v osmih Ineh popolnoma oadra-tm. rane opekline, bule, ture, krast* n grlate, potne noge, kurja očesa, oseb-tne v par dnevih popolnoma odstranim ati, da izterjate odškodnino, tedaj se zaupno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako postopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno. Anton slovenski notar in tolmač vogal Diamond in (jrant Street, Pittsburgh, Pa. soba 102 Bakewell Bldg., (nasproti Court Housa) Telefon Court 3459. Svoji k svojemu. Mnogo ljudi je bolnih. Dr. S. F>. MANSHIP pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. Mi sJravis* npti-mm vsakrancM. mmr-*«m, kmc, katas is 4rmf« bslesal Mi raki« aaja«v«j-m is miilm* SM-tefe, Id ic kn« ii n ililii MI NE ZDRAVIMO. AKO SPOZNAMO. DA BOLEZEN NI 0ZDRAV-UIVA. Govorimo vaš jezik naslednik prof. dr. SLOAN-A 408 SIXTH AVENUE, Specialist URE: dntrno od ». do t. avočer; v Mdeljo od S. te Nai ar.4 j« sprca* Ijes ss i^ravljtai« ■sikik is žaaakih koUsai m p*lcf va*k priprav pMMga k ■«p«ks 20-Wtes «ka- šbjb. lirfTiM tatf i elektrik« ia seka-siesni priprsvssa, ki h iui> prinaai •d ▼•jaikik sirarai-k*T ia ts j« **** P*-hWm! pri «*svljs-■ja Tub Wtni. DDflC nR ||i|IOi|IDNasProti Kaufman j rnUli UHi mAHonir Baers trgovine I PITTSBURGH, PA. do 1. ROJAKI, NAROČAJTE SB HA "GLAS VABODA' 8LOVU8KI DMEVNUL V ZDE. DS2AVAE NAJ Ako i>oložiš tri karte lepo v vrsti na mizo. spraviš srednjo iz sredine brez dotakljaja tako. da pre Ioži.š eno izmed obeli stranskih kart od ene strani na d ni pro. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 618 Pel Ave^ Pithbggh. Pa vi a H arafe Ia alesr kraa oparaslla. Mnal Boknrfa. ki povsro«|a M-Mtae v krita ta krMa ta v«aaU Ml prt jsirni« vod«, »als llai a aate- ftevmatlaem, feraanj«, l»lsilws» e-tokMne, srbeilas, ftkrofle In hotne keissnl, ki aaataasle «»u krvi aadravtas v kratka« hM ia al potrstae Ista«. nroda« ara: vaakdaa od f. ara ^t* trol do I. rvetor; v petkU o« R. a]a-croj dO S. popoldao; ok aadaUak od I. «]otr*| do I. aoi • M*o a« - no eoaaMto tea ta Hevllksl Vvmvl« some tel jem na znaujamo tu/.no poro- v .. j—j« čilo O izarubi naše ljubljene" t:-J u " ^ f l^tora v , i«* . .Bon Air, Pa . v proslavo združitve pozabljene matere . . . . ohen društev z društveno zastavo. JEDERT LAH | Vstopnina za mo^l.e je za roje:.c Smolej ilne 1:1. inarca 1850. ženske 1<><\ Te n potom vljudno roročiio sc glasi: 1'mrla je v j vabimo vse n»jake in rojakinje iz Šmarju pod Ljubljano dobro po- dobroto\vna in okolice da >c tega zuana in velespoštovana gospa izleta v ve' !<« m ileviln vdeleže Jctlert I>iih, mati ilr. Ivana 1 .aha.' (iotuvo si vsakdo v i • deljo. ki ki leži v bolnišnici na Kraljevih1 j(» idini prosti dan za nas delav-Vinogradih v Pra«i kier sc tzdra-jce. nekoliko razvedrila na dobrem vi za rano j zraku in \ idadni >enci ic^a pa Pi iporočar..o .»-oj. mater ^ blag'vam dovolj nudi nas hnbček. Po-spomiu. Žalujoči ostali: Josephine Jereb, 1'JbT E. 55. St.. Cleveland. Uhio. Louis Lah, l4 lb Wads worth Avenue, Waukegan. 111. Michael S. Lah, 1)18 Alhatid.ru Rd.. Cleveland. O. Prisrčno zahvalo izrekamo g. Ivanu Možiui. ki nam jc tužno vest sporočil potoni SNZ. (3 5—7) h*Lr lega bo j»a tudi dovolj pre-skrbljono z«> h:('iic /. dohri.ii prigrizkom in zi ž«* j ne s hladno ]>i jačo. Zato. roja':i na veselo svidenje tlnc T. julija ob l! uri popoldne -- Skupni odbor. Ct-5--7) Iščem svojo žcuo. katera je bivala pred (J. meseci nekje v West Virgiaiiji in potem en mesec nekje v Clevelandu, kjer ima vso svojo obleko. Ona je ušla z nekim ličkom, ki sliši na ime Framk Kenk. -laz mislim, da je jii več med živimi. Pro-'m eenj. rojake, «"e kdo kaj ve, da mi naznani. ali naj se pa sama javi. dobi $500.00 nagrade. — Jacob KosLn, Sterling Hotel, N. W. Corner Sixth and Plum Streets, Cincinnati. Ohio. (--'»—7) Cenjene rojake v riLskeni ujetni- štvu prosim. Če kdo ve za mojega bratranca HERMANA I PA VIC. doma iz Pi oseka pri Trstu. kjer je bil učitelj Ciril in Metodove šele. Pred dvema letoma mi je pisal, da se nahaja v ruskem ujetništvu in potem l.i več glasu o njeni. Prosim ira. da sc mi oglasi. — Mary Kil list olj. St. Clair Av»\. Cleveland. Ohio C. S. ,.f America. 644'Penn ^^ avenue Pittsburgh, Pa. Dr. L0RENZ mm EDINI SLOVENSKO M GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI Moja atroka Je zdravljenje akutnih ln kronKnlli bolezni. Ja« ram že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaSo bolezen, oa vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln ltse po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah in želodcu, rmenieo, revmatlzem, katar, zlato žilo, navduho itd. w Uradne ore so: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. are zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po r*r»$ti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn a«., Pittsburgh, Pa. Nekateri dnucl zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Se la starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vas razumem. Iščem s\ojega prijatelja C*USTAVA H ROKO in prijateljico FHANČIŠKO PEKI>AR. Doma sta iz St rogove vasi. Pred. par leti sta sc nahajala v liiddge-portu. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. —• Peter Habianich, ti'2 E. Chestnut St.. Akron. Ohio. (2-5—7) Rada hi izvedela, kje se nahajata JOII.X TR< HI A, podomače Mihov iz Babnega polja, iu KAROL DRASLER, Križmanov u Borovnice. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi ga lULznajii, ali naj so pa sanui javita. — Milka Susman. Box 'J!M. Port Allegany, Pa. Kje je O \ST«A BRAČKO? Doma je iz Sv Mihaela na S|>. Štajerskem. Ako kdo rojakov ve za liiegov naslov, naj mi blagovoli natfuaniti, r *. I i se pa n;ij sam o-glasi svoji nečakinji. Frances Papež, c o Mrs. Turk, Don-son Way, Pittsburgh. Pa. (:]-(>—7) CENIK KNJIG katero ima v zalogi SLO V ENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St, New York. N. Y. m ft b poučne knjige: Abnov nemško-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik mali ■—.25 Hitri račuoar (neuiško-angl.) vezan —-5® Pol jedel jstvo —50 Sadjereja v pogovorih - .25 Slov. angl. ln angl. slor. slovar fl.50 Veliki 3lov. ang. tolmač $2.50 zabavne in razne dbugb knjige: nipnotizem 1—-35 Doli z orožjem —.r»0 Dve Saloijrri: "Čarlljeva ženitev" in "Trije ženini" —.25 Mesija 2 zvezka —00 Pod RolK>m SI. Večernloa —30 Postrežba bolnikom —-50 T rt na uS ln trtoreja —-50 Trojka —-30 Vojna na Balkanu 13 zvez. $1.50 Zgodovina c. kr. pešpolka St. 17 a slikami t_-M Op—ha- Naročilom Je prtlofltt poitni nakaznici aU poitnih Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt cesarjevima Rudolfa —.75 RAZGLEDNICE Newyorške, hožičue, velikonočne in novoletne komad po —.03 ducat f—Ml ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapn —.25 Avstro-ogrski, veliki vezan —.50 Celi svet mali —.10 Celi svet veliki —.25 Evrope vezan —-50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas 5—.25 Vojni atlat. nov .30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Cola. Cal. itd. po «—-2« Zdmienih criSar mali —.10 Združenih držav veliki —-25 Združenih drjav stenska maj »a, na drugI strani pa celi svet $3.00 denarno v red a os t. bollsi v gotovtn^ Pofttnina je prt vneli eanah ia vračn- lsčem svoja tl\a prijatelja ANTONA MVLAČ m ANTONA SROK. Ooma sta iy. občine Ko-stavo v Istri. Cul s»mii, da se nahajata v Milwaukee. Wis., na 4. Ave., blizu National Ave., kjer sem ju iskal, toda ne našel, ker sta s«' preselila. Prosim, če kdo ve, da in i nr.ziiani. ali ir:;j se pa sama javila — Ton v Saršoti. :',Of; N. Water St.. Sheboygan. W is. . J-h —7 NAZNANILO, Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. iu okolici naznanajmo, da jik bo v kratkem obiskal nas zastopnik Mr. Janko Flaiko, ki je pooblai&en sprejemati naroi. oino za "Glas Naroda" in isdajati tozadevna potrdila. On je pred Leti £e -večkrat prepotoval države, t. katerih se naii rojaki naseljeni in ,e povsod dobro posnan. Upati j*. Ia mv bodo rojaki \ tseh oiiriM Miuagali, penimo hlMial9» ▼aruat« les« Irfla Je knjižica: > 1 DVE ŠALOIGRI. < Knjižica vsehnje dve Igri: -ČARU JE V A ŽENITEV Ia -TRIJE ŽENINT ter stane samo 25c Oni. ki nameravajo prirejati igre, naj jo hitro nsroče, ker laki« Je ▼ omenjenem žtevllo. V zalogi Imamo zopet vsake-vrstao knjige, leda wJ vsake ls po en ali dva iztise Ia abs r ceniku ezn&tene. Naročilom prllotlte denar Ia poiljlte na: I Sloieiic PvMiskiftg CospaiT n 12 Certkndi OU New Task. N. I m