Posamezna številka 14 vinarjev.
Slev. 7.	v Lidijin, v sredo, de 9. januarja m
Lelo m.
s Velja po pošti: m oelo leto naprej.. u en mesec „ u Hemčljo celoletno. n ostalo Inozemstvo.
V Ljubljani na
i Za oelo leto napiej .. a« en meseo „
!f spravi prejeman mesečno „
s Sobotna izdaja ,1*oelo leto	K
i Hemčljo oeloletno
K 36--
„ 3-50 „
H «■ —
dom.
K 32-
K 2-70
2*50
k ostalo Inozemstvo.
8-— 10--13 —
Uredništvo jo v Kopitarjevi ulici Stov. 6/IU. Rokopisi se nc vračajo; nefrankirana pisim se ne s= sprejemajo. —• Uredniškega telefon* štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Inseraii:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali njo
prostor) za enkrat .... po 50 v za dva- In večkrat . ,, 45 ,, pri večjih naročilih primeren popust no donovoru. Ob sobotah dvojni tarif.
~.....Poslano:---
Enostoipna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan izvzemši no-delje in praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 75G3. — Upravaiškega telefona št. 188.
Odgovor do Bresi UM.
Ententa je odgovorila na mirovna pogajanja v .Brest Litovsku. Clemenceau in Lloyd George sta skoraj istočasno podala svojo izjavo. Clemenceau kratko, glavno besedo je pustil govorniku Angleške, voditeljice sil sporazuma. In iz obeh govorov izzveneva ena in ista misel: Zmagati hočemo, zmagati moramo. Zato boj do konca! Posebno obširno je govoril Lloyd George. Namen njegovega govora jc predvsem vplivati na Rusijo, da bi ne sklenila posebnega miru s centralnimi državami. Ali se bo boljševiška vlada Rusije udala temu pritisku Anglije, Francije in Amerike? Pravijo, da se pogajanja v Brest Litovsku še nadaljujejo. Ljudski komisar za zunanje zadeve Rusije Trockij-Bornstein je še vedno tam. Tudi Ukrajinci razpravljajo o miru. In do desetega tega meseca je premirje na vzhodni bojni črti obvezno za obe vojujoči se stranki. Ali bo odpovedano? Bodo li boljševiki vztrajali pri Štokholmu, centralne države pa pri Brest Litovsku? Morda pa je vse to le pretveza boljševikov, da si pridobijo kolikor mogoče veliko časa.
Eno je danes neoporečno gotovo: Mir se mora in se bo dosegel le na podlagi sporazuma z vsemi vojujočimi strankami. Vse-nemški Hindenburgov mir zmage je danes blaznost. In poseben mir z boljševiško vlado bi ne prinesel nobene odločitve. Posebno še, ko ne tvorijo boljševiki večine ruskega naroda in je sedanja ruska vlada samo prehodnega značaja. Sicer pa Bog ve, kaj prinese bodočnost. Evropi pa ie treba miru in sicer skorajšnjega trajnega miru, drugače bo popolnoma izkrvavela. Zato pa bodo morale postati besede o sporazumu med narodi, o samoodločevanju narodov, o splošni razorožbi in o mednarodnem razsodišču dejstvo. In obe vojujoči se stranki bodo morali hočeš — nočeš vgriznjti v kislo jabolko medsebojnega prijateljskega sporazumlienja.
Lloyd George je govoril zelo ostro in odločno. In ni dvoma, da soglašajo z njegovimi izvajanji Amerika, Francija in naj-brže tudi Italija. V političnih krogih Nemčije so mnenja, da se nismo po Clemen-ceaujevem in Lloyd Georgejevcm govoru niti za korak približali miru.
Lloyd George jc poudarjal, da ni namen držav sporazuma, ugonobiti Nemčijo in nemški narod, ampak sc bojujejo samo proti strahovladi pruskega militarizma. Istotako soglaša govornik Angleške z Wilsonom glede Avstro-Ogrske. »Razdelitev Avstro-Ogrske ni del naših vojnih ciljev. Pač pa hočemo, da se od-
strane one ovire, ki so tako dolgo ogrožale splošni mir, namreč, da dobe avstrijski in ogrski narodi samovlado na podlagi resnično demokratičnih načel, da postane Avstro-Ogrska sila, katere moč bo v pro-rpeh miru in svobodi Evrope, namesto da ;e le orodje pogubne vojaške avtokracije Nemčije, ki vporablja vire svojih zaveznikov za rvoj° lastne cilje.«
Najbolj čudno vlogo pa igra pojm o miru brez aneksi; in odškodnin in samoodločba narodov, Lah'o rečemo, da stoje vse države načeloma, poudarjam načeloma, na tem stališču. Centra'ne države očitajo opravičeno Angležem, da tlačijo Irce, da hočejo "trahovati svet s svojimi imperialističnimi 'endeneami in z nadvlado na morju. Zahtevajo samoodločbo narodov tudi za na-ode po angleških naselbinah. L!oyd George pa zooet prav;, da je mirovna izjava grofa Czernina samo pesek v oči. Nemci Avstrijci hočejo samo samoodločbo narodov v deželah entente. Ta pa naj se izvede v nemškem smislu. Lloyd George pravi: »Pruska nima namena vr-j niti niti ene provincije, niti enega mesta <: Rusije, katere ima sedaj zasedene. Pod j tem ali onim imenom bodo te ruske pro-vincije v bodočnosti v resnici dch pruske | države. Vladal jih bo nemški meč v interen! pruske avtokracije in ostalo ljudstvo Rusije bo deloma zapeljano z blestečimi besedami, de'oma v bojazni pred grožnjo z nadaljevanjem vojne proti brezsilni armadi ostalo v popolni gospodarski in pozneje tudi politični odvisnosti in suženjstvu Nemčije,«
Pač pa zahteva Lloyd George obnovitev Belgije, Srbije, Črnegore, zasedenih clelov Francoske, Italije in Rumunske ter samoodiečevanje narodov za Alzacijo-Loreno, Arabijo, Armenijo. Mezopotamijo, Sirijo in Palestino.
Kar se tiče pa bivših nemških kolonij, se bodo morali ščititi interesi domačinov. To bo morala ugotoviti posebna konferenca. Kolonije pa se ne smejo vrniti Nemcem, ker prebivalstvo Nemce črti.
Končno pravi Lloyd George: »Če nas kdo vpraša, zakaj se bojujemo, lahko povemo: Za pravičen, trajen mir i o mislimo, predno je le mogoče upati na tak mir. se morajo izpolniti zahteve po svetosti pogodb, ureditvi teritorijalnih vprašanj na podlagi samoodločbe ali privoljenja vladanji držav, končno zahtevamo ustvaritev mednarodne organizacije, ki naj omeji ob-oroženja in zmanjša verjetnost, bodoče vojne.«
Tak jc bi! odgovor na Brest Litcvsk. Počakajmo kaj bosta rekla k temu Ljenin in Trockij ter kaj bosta povedala Hertling v
nemškem državnem zboru in Czernin v delegacijah, če bodo sploh v doglednem času zborovale.
Krinko je podli.
Če analiziramo članek, ki ga je dr. Šusteršič pisal ali naročil za »Reichspo-što«, in ki smo ga celega priobčili včeraj, se pokažejo naslednje njegove sestavine:
1.	Deželni glavar vede napak informira nemško javnost o razmerah na Kranjskem. Nemcem pripoveduje, da smo proti njemu, ker nc smatra deklaracije za minimalni program; ker je zakrivil, da sc je začela vojska; ker se je uprl velesrb-ski propagandi in združitvi s Srbijo. — Vsaka teh trditev je vedoma neresnična. Proti njemu smo, ker je proglasil deklaracijo za »maksimalni program«, ji s tem pred avstrijsko javnostjo skušal vzeti resnost, ki jo ima, in napraviti iz nje blago za politične kupčije. Nismo trdili, da jc on zakrivil, če se je začela vojska; pač pa smo obsojali dejstvo, da je v tuji službi hujskal na vojsko. Nismo proti njemu, ker je nastopil proti velesrbski propagandi, pač pa zato, ker je v usodnem času razdrl jugoslovansko državnozbor-sko enotnost, Vedoma torej piše deželni glavar neresnico, vedoma taji resnico pred vso avstrijsko javnostjo. Ali ima še katera kronovina v monarhiji takega deželnega glavarja?
2.	Deželni glavar igra dvojno vlogo-Najprej je pisal v »Reichspošti«, da bo' kmečka stranka proti deklaraciji, sedaj pravi, da je zanjo. Njegova stranka je v svojem oklicu formaino sprejela deklaracijo, obenem pa ji je pokvarila besedilo in smisel. Na Slovenskem mora deklaracijo priznavati, na Hrvatskem sc brati s strankami in skupinami, ki so deklaraciji nasprotne in so Slovence vrgle iz bodoče hrvatske države kot nepotreben »balast«. V istem članku »Reichspošte«, v katerem pravi deželni glavar, da je kmečka stranka za deklaracijo, označuje to deklaracijo hkrati kot »umetne tvorbe domišljije in blodnje zapei;anih liudi«,. kajti mi se ogrevamo samo za politično tvorbo, ki jo zahteva deklaracija.
3.	Deželni glavar dolži veleš?daje S. L. S., v kateri ie ogromna večina slovenskega narod«. Pravi, da hočemo, naj bi se deklaracija razširila, in hoče reči, da I težimo izven državnih meja. Dr. Lovra Pogačnika besedam zlohotno podtika pro-tidinastični smisel. Trdi, da ga je S. L. S. obsodila, ker je bil proLi velesrbski propagandi. Trdi, da je pri nas politično živ-
ljenje, ki ga vodi S. L. S., danes tako, kakršno je bilo v deželah, kjer prebivajo Srbi, pred atentatom v Sarajevu! Trdi, da so vsled politike S. L. S. koristi države v težki nevarnosti. Trdi, da S. L. S. »žene slovenski narod iz njegove lojalne tradicije«. Kliče državno oblast na pomoč, ker so po politiki S. L. S. ogrožene državne koristi na meji monarhije. — Vse to piše deželni glavar v list, o katerem ve, da sc bere na dvoru. Namen je očitno ta, na visokih mestih obdolžiti S. L. S. in z njo ogromno večino Slovencev veleizdajskih tendenc. Tu deželni glavar vedoma širi zavratno in neresnično vest, da je sedanja politika S. L. S. sad velesrbske propagande in da bo pripravila državo v nevarno krizo. Kq jc brez somišljenikov v lastnem volilnem okraju, brez večine v deželnem zboru, brez opore v slovenskem ljudstvu, brez slovanskega prijatelja v parlamentu, mu jc ostalo kot zadnje sred-' stvo samo še ovadba; proti slovanskemu ljudstvu ne najde več drugega orožja, nego da kliče državno oblast na pomoč. Ali ima še katera dežela v Avstriji takega glavarja, ki je pripravljen žrtvovati dobro ime in svobodo dežele, da sebe reši, ki hoče za vsako ccno vladati, čeprav na razvalinah, brezpogojno kraljevati, čeprav med obešenci?
4. Deželni glavar dolži našega škofa, da podpira veleizdajalske iežnje. Potem, ko je Nemcem razglasil, da je S. L. S. sumljiva veleizdaje, pravi, da je knezoškof nastopil z vso silo za S. L. S. Očita knezo-škofu, da je »takorekoč potom škofijske naredbe« skušal zbrati duhovnike v državi nevarni S. L. S. To ni res, ker jc knezoškof svojim duhovnikom dal le navodilo, a jim pustil svobodo. Toda namen deželnega glavarja je zopet prozoren: opozoriti vire! c državne in cerkvene kroge, v katerih se »Reichspost« bere, na nogub-nc »škofijske naredbe« . . . Ali so še kje mogoči taki voditelji katoliških strank?
•®>. Deželni glavar dolži S. L. S. svo-bodomiselstva- S postranskim namenom poroča, da sodeluje S. L, S. v boju za skupne narodne koristi s strankami, ki ne stoje na krščanskem temeliu. Jugoslovanski klub sumniči., da imajo v njem > r.vobo-domiselci in razkolniki veliko besedo«. Pri vsem tem dobro ve, da so sumniče-nja. ki se skrivajo za temi besedami brez vs•:•.!<c podlage, :n ima le namen, očrniti pred avstrijsko katoliško javnostjo S. L. S. ter spodkopati ugled Jugoslovanskega kluba. To je taktika realnega politika iz klasične dobe!
To so udarci, ki jih ;e deželni glavar v • Reichspošti« že prej napovedal.
Dve sli iz življenja.
r
Vdclav Kosmak — Tugomir Zlatopoljski.
I.
Puščavnik.
Moj ljubi Bog, kako so ljudje čudni! Nekoč sem videl prekrasno sliko. Pri klavirju je sedel bled, upadel mož, medle roke so mu blodile po tipkah. Oči so mu bile zaprte, in izmučen obraz je le še nekoliko razsvetljevala že umirajoča svetilka. V sobi je bilo otožno, žalostno. Skozi odprto okno pa so kukali prvi rdeči žarki jutranje zarje. Boj dveh luči — umirajoča svetilka in pa vzhajajoča jutranja zarja — je bil dokaj presunljiv. Spodaj je stal napis:
»Karla M. Webra poslednje misli.«
Karel M. Wcber je bil izboren glasbenik v Pragi. Zaradi neuslišane ljubezni se je jako žalostil in živel poslej samo godbi, v kateri je, rekel bi, snival in bdel duševno do konca svojega življenja. Na oni podobi jc bil naslikan, kako se jc naslajal v harmonijah še v trenutku, ko jc luč njegovega življenja že ugašala, in mu vstajala večnega dne zarja.
Svoje dni je vprašal nekdo starega pomorščaka, ki se je ravno odpravljal na daljno morsko vožnjo: »Kam pa že zopet, prijatelj? Kaj se še niste naveličali morja? Denarja ste si prislužili toliko, da lehko živite v miru na kopnem čemu silite zopet v nove nevarnosti? Tolikrat Vas je nebo ohranilo, ne skušajte po nepotrebnem potrpežljivosti božje, da ne najdete nekoč smrti v valovih. Saj sta Vam tako oče in ded utonila.«
Pomorščak je pihnil velik kolobar iz pipe pa rekel: »Kje je umrl Vaš oče?«
»I, v postelji.« — »A Vaš ded?«
»Pa tudi tam.«
»Hahaha!« se je zakrohotal starec, in Vi tam spite? Kaj sc nc bojite, da Vas smrt lehko doleti v postelji?«
Na to mu je obrnil hrbet pa stopil na ladjo. — Kaj se mu smeje svet za to? Ne!
Poznal sem gospoda, ki jc imel dosti, dosti denarja pa hišo v mestu, — v mestu, kjer so gledališča, gostilne, vesele družbe, zabave, sleherni dan kaj novega: a ta gospod je šel v majhno neznatno selo, sezidal si je tam lično hišico in živel v samoti. Se mu je svet smejal za to? Nc. Kvečjemu jc rekel kdo; »Vsak naj dela, kakor sc mu
ljubi.«--
Na jugozapadni strani naše domovine se dviga stožčasta, z jelovino porastla gora. Na najvišjem ji temenu se sveti nekaj izmed temnozclencga drevja. To ic kaoelica
sv. Vida. Okroglo zidana kapelica jc že porušena; streha z blestečo kupolo je pred nekaj leti še stala. Znotraj na stropu je bilo še razločiti slike na stenah. Okna so udrta, vrata in stopnice porušene. Okoli kapele leži razmetano veliko kamenje in med iiim raste trava in jagode. Za mladih dni sem bil večkrat tam s tovariši vred in sem vedno z sveto grozo gledal to kapelico, Pripovedovali smo si, da so bile tam marmornate stopnice, ki so jih pa liudje razdrli in pokvarili; da je bila tam srebrna kupola in v njej srebrn zvonec, ki je območnem vetru sam pozvanjal. Kukali smo skozi udrta okna na angela, naslikanega na stropu, in gledali okoli po stanovanju ali vsaj po razvalinah kočice, ki je prebival v njej puščavnik. Pa ni bilo ničesar več.
Ali pred sto in sto leti, ko jc bila vsa okolica sam gozd, jc živel tam puščavnik, o katerem mi jc pripovedovala stara žena čudne reči.
»Viš, fantek,« jc rekla pa kazala z roko k obzorju — »tamle, kjer se nebo zemlje dotika, tam za onim modrim holmom leži vas, in v tej vasi je živel pred davnim, davnim časom, ko ni bilo nc tebe, ne tvojega očeta, ne mene stare žene, ovčar s svojo ženo. Imela sta dečka Francka, tako velikega kakor si ti. Ta fantek jc bil ubogljiv in se je rad učil. Ko pa je bil neha! hoditi v šolo, jc pascl ovce. Ker mu je bilo na paši dolgčas, je šel h gospodu župniku ter ga je prosil, naj mu posodi kniig, da bo bral.
In gospod župnik mu je posodil knjigo takole — pri tem je pokazala z rokami — veliko in debelo, veš kakršna je tista, ki jo ima gospod župnik pri sv. maši. V tisti knjigi je bral o čudovitih, čudežnih rečeh: o daljni zemlji, koder je Jezus hodil, zdravi! in čudeže delal; o svetnikih, kako so jih mučili, kako so jih trgale divje zveri, kako so jih sežigali, jim jemali glave, kako so mnogo let živeli v puščavi ob koreninah in sadju, kako so romali v daljne kraje, da bi oznanjevali besedo božjo in tam umirali za sveto vero.'
Deček je sleherni dan marljivo bral in se je v branje vtopil tako, da bi bil vse ovce izgubil, ko bi nc bil imel tako dobrega psa, Pcruna. Kadar jc že toliko bral, da so ga oči bolele, je pa dolgo zamišljen sedeval, ali pa jc splezal na najvišje drevo pa zaželjeno zrl v neznano daljavo. Knjigo jc prebral enkrat, dvakrat, trikrat, dokler je ni znal na pamet.
Minilo je nekaj let. Iz Francka jc poslal lep, velik mladenič. Nosil jc dolge lase, pa tih in pobožen jc bil, kakor sv, Vendelin, ki jc naslikan v cerkvi — veš?«
»O, vem, teta.«
»Neko pomlad okoli Velike noči jc šel na polje, pa ga ni bilo dolgo domov. f,c. temnilo se je, in starši so se čudili, kako da ga ni od nikoder, ker ni nikoli zunaj ostajal. Minila jc noč, napočil dan — ali nicga od nikoder. V kakšnem strahu so
AH more še kdo misliti, da je ta politika cerkvi v prid, slovenskemu narodu v korist? Ali jo more še kdo zagovarjati? Kako sodijo o takem početju slovanski katoliški krogi, priča češki »Našinec«, ki pravi z ozirom na članek deželnega glavarja v »Reichspošti«:
Dunajska »Reichspost« je zopet prinesla članek, v katerem je polno neresnic in podlih napadov na katoliško Slovensko Ljudsko Stranko. Krščansko-soci-alni iist, ki vleče zato, da si jc pomagal na noge tudi z nenemškim denarjem, zadnja leta za nacionalistično-šovinistični motvoz roko v roki z pročodrimovci — nemškimi radikalci, se zgraža sedaj nad katoliškimi Slovenci, da so se postavili z dušo in telesom za majniško deklaracijo. Toda hujše kot to farizejsko pohujševa-nje je nesramno obrekovanje vzornega škofa dr. Jegliča, o katerem sc »Reichs-pošta« laže (podčrtal »Našinec«), da je označil duhovnike, ki gredo v Šusteršiče-vo razdiralno kmečko stranko, javno za odpadnike in da skuša z dijecezansko na-redbo vse duhovnike prisiliti, da bi vstopili v ljudsko stranko in odobravali politiko Jugoslovanskega kluba, v katerem imajo — kakor znano — veliko besedo liberalci in shizmatiki. Ob takem sramo- ' tenju katoliškega slovenskega škofa v krščansko-socialnem listu sc neha vsaka logika. V imenovanem članku »Reichspo-šte« ni niti ene resnične besede in je — tako kakor zadnjič — namenoma potvor-jen dejanski položaj in napačno opisan. Nekvalificirana pisav$ »Rcichspošte« ostane pri katoliških, dinastiji vedno uda-nih Slovencih brez odziva.« Ocena »Na-šinca« je popolnoma pravična, uredništvo se je zmotilo samo v eni točki: Odgovornost za podli članek hoče zvaliti na »Reichspošto«, ker ni vedelo, da ga je pisal — dr. Šusteršič sam!
Preteklo soboto smo še zapisali besede: »Če nam dr. Šusteršič zatrdi, da je ravnal v dobri veri, mu bomo verjeli.« Danes teh besed ne bi mogli več ponoviti. Krinka je padla in bil je skrajni čas. Obličje, ki se je prikazalo izza nje, je obličje Gorgone.
1913 — nn.
Danes razglaša dr. šusteršič dr. Korošca, načelnika Jugoslovanskega kluba, za političnega diletanta, očita mu, da mu jc le za cenene lavorike, da se postavlja z j radikalnimi »šlagerji« in da vodi narod s i svojo politiko v pegubo; da ogroža vitalne interese hrvatsko - slovenskega ljudstva. Zanimivo je, kaj je pisal »Slovenec« o dr. Korošcu leta 1913., v času, ko je bil dr. Šusteršič neomejeni vladar našega lista: .Na i uvodnem mestu prinašamo znameniti govpr dr. Korošcev pri razpravi o našem zunanjem položaju. Govornik je zelo srečno analiziral vodilne motive naše zunanje in notranje politike po 1. 1866. in jasno pokazal nezdružljivost naše dualistične vladne Oblike, ki je bila pač prikrojena za eks-panzivno politiko monarhije na Nemškem, s sedanjo misijo države na jugu. Dotični pastffe, ki govori o zunanje- in notranjepolitičnih namenih tedanje naše politike ter o vlogi Mažarov v balkanski politiki Avstrije, je vreder- da se pazljivo prebere. Pomemben je govor tudi za to, ker se je od jugoslovanske strani jasno izrekel program federacije naše monarhije z isfočas- j no državnopravno združitvijo vseh habsburških Jugoslovanov. Pri tej priliki nai omenimo, da - Narodu« ni všeč, ker se je j
lotil dr. Korošec jedra in vzroka zgrešene naše balkanske politike, namreč državnega ustroja samega in se krega.«
Koliko nam danes govori taka notica, ki še ni pet let stara! Takrat je dr. Korošec še govoril znamenite govore — danes je diletnnt! Takrat so bile njegove misli vredne, da se pazljivo berejo — danes so puhli šlagerji«! Takrat je zelo srečno analizira! politični položaj — danes jc njegova politika katastrofalna! Vzrok tej čudni spremembi jc seveda samo ta, da je takrat še bil dr. šusteršič načelnik hrvatsko-slo-venskega kluba in da dr. Korošec še ni bil nevaren tekmec kot kandidat za mesto klubovega načelnika. Kajti iz zgornje notice bo svet z začudenjem zvedel, da je dr. Korošec že leta 1913. jasno in odločno zahteval isto, kar zahteva deklaracija od dne 30. maja 1917. To je najboljši dokaz, kako neosnovani so napadi na dr. Korošca, to nam odkriva pravi vir teh napadov. Dr. Šusteršič, ki se jc vedno odlikoval s politično brezidejnostjo, ki je toliko let politično živel od duševnega kruha, ki mu ga je rezal d-. Krek, ki je uklepal politično mišljenje svoje nekdanje stranke v tesne meje kranjskega provincializma, se takrat še ni bal jugoslovanske države, kajti smatral jo je res samo za »šlager«. Danes, ko je jugoslovanska država reaicn program, daner. piše dr. S., ■-'a ogroža jugoslovanska dekJarocijr interc-e države! Kar je prej hvalil, pošilja danes na vislice! Kar je leta 1913. dr. Korošec z njegovim pritrjevanjem govoril v državnem zboru, to označuje danes d". Š. kot sad velesrbske propagand"! Kako spričevalo si daje taka politika in kako dobro je, da je doba končana, ko sn toke oolitične metode še mogle biti uspešna!
Dne 20 maja je dr. Korošec govoril v državnem zboru: »Naš veledržavni cfrgani-zem j» v rvoj^m najnotranjejšem jedru boja", mnogo narodov je z notranjimi razmerami nezadovoljnih in zato ta organizem na zumj ne dela vtisa enote, moči, enotne ir meč:-,0 volje. Ne smemo se varati. Kljub sedanji zmagoslavni osvobodilni vojski ostane slejkoprej težišče naše vna-af". politike še vedno na jugu države. Av-stro-Ogrska je še vedno največja jugoslovanska država, kajti v njenih mejah živi do osem milijonov Jugoslovanov.
Avstro-Ogrska ne sme biti nemško-mažarska država; nemški in mažarski šovinizem morata prenehati. Mi hočemo, da bodi naša država vsem enako pravična, da tvori nekakšno Švico v velikem. Samo zadnje uptnje nam Jugoslovanom je še ostalo, to je dinastija. Ona more, oprta na še zanesljivo armado, storiti konec du-alizmu. Zadnji frenotek je, da se naša monarhija v federalističnem smislu preosnu-je. da se uieni Jugoslovani državnopravne združijo ir. da na razvalinah dualtzma zraste rova, vriska, svobodna, vsem narodom pravična habsburška monarhija.« Takrat je bil dr. Šusteršič načelnik hrvatsko-slo-venskega kluba in je bil zadovoljen s klu-bovim članom dr. Korošcem. Danes smo mi in dr. Korošec, ki se med tem časom nismo spremenili — veleizdajalci.
Dejstvo, da jc dr. Korošec že leta 1913. razvil v bistvu v državnem zboru de-klaracijski program, je ne samo zelo zanimivo, ampak tudi važno. To dejstvo je dokaz, da je ta misel počasi zorela v slovenskem narodu, kakor vse velike misli počasi zore, da ni nastala v mrzlici vojnih razmer. Ta govor je tudi pomemben zgodovinski dokument proti vsenemškim in frankovskim obrekovalcem Jugoslovan-
bili starši. Tedaj pa je našla mati na oknu pisemce, lepo napisano takc-le:
Predragi starši!
Ne imejte nobenih skrbi zaradi mene. Odšel sem v daljne kraje, da bi vse svoje življenje žrtvoval Bogu in si tako zaslužil večno življenje. Ne žalujte po meni, zmeraj bom molil za Vas, da se bomo nekdaj videli v nebesih, kjer ne bo nobene ločitve več. Ne poprašujte po meni — ne boste me našli. Odpustite mi, da sem odšel brez slovesa. Bal sem se, da bi mi ne bili dovolili mojega svetega namena in tako preprečili mojega življenja nalogo. Z Bogom, stokrat z Bogom na tem svetu!«
Starši so tugovali in jokali, pošiljali ljudi na vse strani, ali po sinu nikjer duha ne sluha. On pa jc šel naprej in naprej. Ko jc prišel v kraj, kjer ga ni nihče poznal, je začel prosjačiti, ker ni imel najmanjše reči od doma. Od milodarov je le toliko po-užil, kolikor je potrebovalo telo. Mesa ni jedel, pil je samo vodo. Ostalo pa je previdno spravljal v torbico. Hodil je dolgo, dolgo po daljnih potih, okoli rek, po temnih gozdih, šel je skozi mnoge vasi, skozi velika mesta, dokler ni prišel k nebotič-nim goram, ki jih krije večen sneg in led. Tudi te gore je prehodil in prispel v deželo, lepo kakor raj. V njej so rastle pomaranče in smokve; povsod samo cvetje, zmeraj kakor pri nas spomladi, samo da jc topleje. In* šel je naprej skozi ta raj in prišel k velikanskemu mestu, kjer živi papež, ki ima tri zlate krone na glavi — veš?«
»Vem, teta, to je Rim.«
»Torej Rim, dragec moj. — V tem mestu je neki do tristo cerkva. In šel je po vseh cerkvah molit, prišel je k samemu papežu, poljubil mu noge, prosil ga je blagoslova in je kupil z naprosjačenim denarjem halja, kakršno imajo kapucini — veš, to so tisti redovniki, ki nosijo dolge brade in belo vrv okrog pasa. — Si jih že kdaj videl?«
»O že, teta, v mestu o Porciunkuli.«
»Prav, prav. In kupil si je širok klobuk, dolgo romarsko palico in je šel zopet dalje, da je prišel k morju. Veš, to je velika, velika voda. In stopil je na ladjo in jadrali so več kakor teden dni in prispeli k sveti zemlji, kjer se je rodil in umrl Jezus Kristus.«
Pri besedah Jezus Kristus jc starka nagnila glavo in jaz za njo.
»V sveti dežel ije šel v Betlehem, kjer se je rodil naš Odrešcnik, potem pa v Jeruzalem. Pri Božjem grobu je molil, na Oljski gori je sedel pod oljko in premišljeval trpljenje Gospodovo, obiskal je še druga važna mesta in, ko je prehodil vso sveto deželo, je stopil spet na ladjo in zdaj se je še dalje vozil po morju kakor poprej, dokler niso prijadrali k mestu, ki je vse na morju, tako da sc ljudje po ulicah vozijo v čolnih. Kramarjev Jože in Novakov France sta že tudi bila tam, ko sta bila pri vojakih.«
(Dalic.)
skega kluba, ki so trdili, da se je deklaracija sestavila pod vplivom entente, da je bila skovana v Švici med vojsko! Oni govor je nespodbojna priča, da je misel združene Jugoslavije živela v nas, da je pa dobila najkonkretnejšo obliko, ko se je pojavila največja možnost, da se uresniči.
Še v marsikaterem drugem oziru je govor dr. Korošca od 20. maja 1913. zanimiv, a naj omenimo samo še eno. Pokazalo se je, kako je bila Koroščeva misel zdrava: lansko leto jo je ves narod enodušno proglasil za svojo! Takrat pa je glasilo narod-no-napredne stranke smatralo za potrebno, da pozabavlja. Značilno je to za tedanjo neorientiranost te stranke, značilno za njeno predvojno zgodovino, ki jo sovraštvo do »farštva« najkrepkeje označuje _ sovraštvo, ki ni moglo popolnoma molčati niti tedaj, če se je dr. Korošec potegoval za skupno narodno dobro!
Zatohlo je bilo ozračje v našem domu; sedaj jc čas, da ga prezračimo.
1 ho iz nos?
S svojega posebnega strankarskega stališča, vendar pa v glavnem popolnoma pravilno piše »Arbeiter Zeitung« pod zgornjim naslovom:
Evropski Vzhod, to ie pretežna polovica Evrope, si daje novo ustavo. V viharjih mogočne revolucije, ki je podrla, kar je gnilega in slabega, ter omogočila živim silam stoinsedemdesetmilijonskega naroda neizmeren razmah, nastaja veličastna nova državna zgradba. Še traja borba narodov in slojev, delo ni še dokončano, toda že v nastajanju imponira trdnost volje in smo-trena gotovost, in temeljne črte zgradbe so danes že vidne. Na naši vzhodni meji nastaja država držav, katerih temelj je pravica narodov do samoodločbe in samo-vladja delavnih slojev. Po razmernem času zmed mora iz teh početkov zrasti občinstvo, ki bo z najvišjo gospodarsko produktivnostjo ljudstva družilo viharen razvoj stvariajoče kulturne sile nad petdeset neizrabljenih, prosvete željnih narodov. Po-četek Združenih držav severne Amerike in njihov čudoviti razvoj v stomilijonski narod, so najbrže samo slaba slika tega, kar sc razvija na vzhodu: tam začenja sto in sedemdeset milijonsko ljudstvo enako delo na domačih in ravno tako bogatih tleh.
L. 1848. in 1849. je zgodovina tudi av-stroogrskim narodom odorla in kazala enako pot. Toda manjkalo je krepkega vodstva in zavladal' so Bachovi žandarji. Kot nazadniaška in kmalu tudi prezorana ter končno tepena država, smo izgubili vodstvo v Nemčiji. Sedaj so se morali odločiti za ustavo. Toda kakšna je bila ta ustava! Narode so postavili pod varuštvo birokracije, jih razrezati in razložili v kro-novine in jim tam postavili fevdalne plemiče za oskrbnike. Tako so na nesrečen način pokvarili politično življenje kakor tudi gospodarski in kulturni razvoj narodov in slojev. Petdeset dolgih let se davi avstrijsko prebivalstvo v Schmerlingovi ustavi, petdeset let z njenim dualističnim razvojem — hvaljena ogrska ustava je Schmerlingov domislek o širšem in ožjem državnem zboru z ozirom na Hrvatsko enostavno prepisala —, in do te ure ni noben narod prejšnjega cesarstva, ne izvzemši Madjarov, zadovoljen in zavarovan.
Zgodovinski r.rehitek več nego dveh človeških rodov, ki ga je imela donavska država pred Rusijo, jc ostal neporabljen, zamudili smo ga, izgubili za večno. Danes je že skoraj gotovo, da nas bo Rusija v točki, ki je za to državo odločilna, prehitela. Kaj pa bo potem iz nas? Nova Rusija bo mogla k prehitku/ ki ji ga dajejo njene demokratične in narodne uredbe, priraču-niti še svojo mnogokratno razsežnost in število prebivalstva, svoje neizčrpljive zaklade zemlje, svoje ugodne vodne poti, svoje mogočno razsežno področje v Sibiriji. Težko se bomo pokorili zato, ker smo se dali pol stoletja vladati jarim žlahtnikom, ki so nas dognali do konca.
Nekaj nad leto dni je tega, ko je po propadu Stiirgkhovega absolutizma Koer-berjevo ministrstvo naznanjalo novo dobo svobode. Takrat je na Ruskem vladal še car in še smo imeli štiri mesece časa, da prehitimo vzhodnega soseda. Toda nismo jih porabili; Tiszov manever, spletka biro-kratičnega kroga — in medigra se je končala. Prišel je Clam-Marlinic. Z malomarno počasnostjo je dozorevalo nekaj — besedil za govore, v katerih sc jc obečalo, da se Avstrija izpremeni v demokratično državo dežel in narodov in da se ustanovi ministrstvo narodov. Besede, nič ko besede! Otročje igračkanje z gesli, ne da bi se zavedali, da treba za uresničenje idej pridobiti in navdušiti množice in narode. Prišla jc napoved ogrske volilne reforme, ki naj bi dala narodom in ljudskim množicam politično moč — toda iz poljudnega preobrata so napravili politično računsko primero za parlamentarno zakulisno politiko, računsko primero, ki kaže, kako sc da pravica tako razredčiti, da ne da nobene moči ne narodom ne delavstvu, To žc ni
več leča, ampak samo nadomestek! In ko na eni strani še ta borni videz demokracije zavlačujejo, pa dajejo na drugi strani ma-zarskim žlahtnikom armadno preosnovo, ki bo njihov narodni imperializem dovedla do zmage, obečajo jim priklopi te v nadaljnih ju g o slovanskih pokrajin, ker so neki pod Ar-padovci in Anžuvinci spadali pod ogrsko krono. V Avstriji pa so ustanovili biro-kraheno vlado, ki nima najmanjše slutnje o velikanskih nalogah, ki jih stavlja ta zgodovinska ura, nobene slutnje o odgovornosti za obstoj in bodočnost države, vlado, ki se omejuje na to, da vodi tekočo upravo da rešuje dnevne avdijence in vloge.
In dočim se vrši med obema državnima polovicama običajni konferenčni prepir, docim se šopiri lu vsakdanje suhoparno birokratično poslovanje, tam pa stare spletke po zborničnih hodnikih, sredi te idile pa gre zgodovina na vzhodu in za* padu s svojim mogočnim, grmečim korakom svojo pot.
Najbrže, da čisto gotovo je, da smo
zgodovinsko uro zopet zamudili. Ne, v tej deželi ni na odgovornem mestu nobenega moža, ki bi imel za to, kar se godi v svetu, kako merilo!
Obdani s skorjo napačnih predstav, duševno vklenjeni v verige plemiških koristi, se nasproti vsemu postavljamo narobe, s hrbtom naprei. Po evropskem mandatu smo dobili v upravo Bosno; vodili pa nismo tam kmetske maryeč veleposestniško politiko, ravno nasprotno torej, negi1 bi bili morali, da bi si bili na Balkanu pri' dobili simpatije, simpatije tistih, katerih je bila — kakor se je že takrat videlo — bodočnost. Mejimo na Rumunijo, hoteli sm ' sc z njo zbližati, toda družabno in socialn° smo strem?li za prijateljstvom bojarov pomagali s slabo trgovinsko politiko ug< nabijati kmete. Gojili smo ambicije n Poljsko, a držali nismo s poljskim kmetor, ampak s šlahčiči; koketirali smo celdz ukrajinskim gibanjem, toda ne z njegov* zahtevo no zemlji. Vodili smo torej, domt pod vlado plemstva, politično najpožreš nejše, a obenem najsteriln.ejše kaste, n;:. celem vzhodu enako politiko, politiko begov in ag, bojarov, stančikov. Tu pa vstaja celi evropski vzhod in po vrsti trga s sebe iarem begov, bojarov, stančikov in mi B prozo opazimo, da stojimo v fronti narobe.
Najhujše pa je, da vsa znamenja pričajo, da poklicani vladni ljudje še vedno nimajo najmanjšega čustva za to, kaj ti dogodki pomenijo ter kakor v najglobjem snu rešujejo svoje akte dalje. Vprašanja, katerih vsako more čez noč postati katastrofalno, vprašanja evropskega pomena, Duščajo ravnodušno odprta, tako jugoslovansko in češko vprašanje.
Ali ni čudno, da obe tečajni točki evropske politike, okrog katerih se vsepov-socli vrti javno zanimanje v zunanji in notranji politiki, to je samoodločba narodov in državna veljava ljudstva, za našo vlado enostavno ne obstojata ali pa1 se ji zdita manj važni nega katerakoli oficielna slovesnost?
Slutimo, da bo skozi plot naših starih' vladnih metod nenadoi^i udrla nova Evropa kakor hudournik. Svet krog in krog nas nas daleč in brzo prehiteva, tako da nas bodo morala podreti že samo zadnje trume. Kje pa je kaka živa sila, ki bi nas potegnila iz mrtvila?
upaur/tva, pošiljajte izjave za iugoslovansko deklaracijo jugoslovanskemu klubu tta 3uuaju!
S. L. S,
Občinski odbor v Št. Petru pri Novem mestu je v svoji seji z dne 6 ,t. m. sklenil sledeče resolucije:
Občinski odbor v Št. Petru pri* Novem mestu se soglasno pridružuje jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917, — S hvaležnostjo pozdravlja mirovna prizadevanja Nj. Svetosti sv. Očeta Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla I. — Najiskreneje se zahvaljuje visokemu deželnemu odboru in zlasti še gosp. deželnemu glavarju dr. Šustcršiču za njegovo požrtvovalno brambo kmečkega stanu.
Opomba uredništva. — Priobčujemo dopis občinskega odbor av Št. Petru, kakršen je. Narodna dolžnost občinskega odbora je bila, da je podpisal deklaracijo. Lepo jc tudi, da jc imenovanima gospodoma hvaležen za zasluge, ki sta jih pridobila za občino. Toda ta udanostna izjava dr. Šusteršiču, postavljena poleg izjave za deklaracijo, ki ni osebna, ampak politična zadeva, ima le tedaj nekaj smisla, če občinski odbor v Št. Petru hoče s tem reči, da odobrujc državnopravno po-
litiko dr. Šusteršiča. Da pa te ni mogoče v isti sapi odobravati, ko kdo odobruje deklaracijo, bo enkrat spoznal tudi občinski odbor v Št. Petru.
• • •
Občinski odbor v občini Sušje pri Ribnici se je v svoji seji dne 30. grudna 1917 soglasno izjavil za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter odobrava nastop naših poslancev in jim izreka popolno zaupanje v njih delu za združitev Jugoslavije pod žezlom HaH-buržanov.
* • . »
Za samostojno Jugoslavijo pod Habs-buržani se jc zopet izreklo sledečih 8 občin sevniškega sodnijskega okraja: Anže, Armeško, Blanca, Brezje, Gorica, Raztez, Senovo in Stolovnik. — Zahtevajo tudi že skorajšnji mir v smislu prizadevanja sv. Očeta in presvetlega cesarja ter izvedbo
splošnega razoroženja.
» . *
Občinski odbor občine Dcbrunje soglasno in navdušeno pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zbo:u z dne 30. maja za združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Vsi kot en mož hočemo stati za našimi poslanci in zastaviti vse svoje moči, dokler ne bomo združeni v samostojni jugoslovanski državi. Zahtevamo tudi, da so zastopniki raznih strank tudi v teh resnih časih, ko gre za našo bodočnost, edini in se ogibljejo vsakega strankarskega boja. Vsi naj imajo pred očmi visoki cilj združene Jugoslavije. S hvaležnostjo tudi pozdravljamo mirovno prizadevanje Nj. Svetosti sv. očeta Benedikta XV., da naj se že skoro konča to strašno'klanje in se sklene pravičen mir za vse narode.
* • *
Možje - posestniki, mladeniči, žene in dekleta podobčine Zasip (Gorenjsko), se pridružujejo z vernim srcem državnoprav-ni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in mu izrekajo popolno zaupanje.
Navdušeno pozdravljajo mirovno prizadevanje sv. očeta Benedikta XV. in našega presvetlega cesarja Karla I.
Prevzvišenemu vladiki dr. A. B. Jegliču popolnoma pritrjujemo z ozirom na njegov odločen in jasen nastop za skupno narodno delovanje in v dosego našega cilja.
* • *
Štajerske Slovenke za deklaracijo. V
Mariboru te dni zbirajo podpise narodnega ženstva za deklaracijo. — Načelniku Jugoslovanskega kluba je poslalo 120 mu-ropoljskih Slovenk izjavo za deklaracijo.
i ...
Štajerske občine za deklaracijo. Maj-niški deklaraciji so se pridružile še naslednje občine: Bezine, okolica Konjice, Go-milsko, Kokarje, Solčava, Grajska vas, Frankolovo, Brezje, Ljubnica, Kozje, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Kog, Vod-ra:ici, Jastrebci in Ivanjševci.
...
Za jugoslovansko deklaracijo so se izjavila štajerska društva: Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor, Orel, Bralno društvo, Jugoslovanska strokovna zveza, Dekliška zveza in vse druge katoliško-narodne organizacije v Trbovljah.
...
Železničarji iz občine Gorje ter železničarji iz Kanala, ki so kot begunci tu, se pridružujemo izjavi vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo z dne 30. majnika 1917, ter izrekamo vsem poslancem, združenim v Jugoslovanskem klubu popolno žaupanie. Iskreno se zahvaljujemo prevzvišenemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu dr. Ant. Bon. Jegliču in vsem gospodom, ki so s to izjavo za Jugoslavijo združeno pod kahsburško dinastijo pokazali slovenskemu narodu pravo pot. Iskreno pozdravljamo nad vse človekoljubno akcijo za svetovni mir Njegove svetosti papeža Benedikta XV. Istotako navdušeno pozdravljamo mirovno sodelovanje Njegovega apostol. Veličanstva cesarja Karla I. t?r prosimo Vsemogočnega, naj skoraj uresniči želje našega mirovnega kneza in vladarja. Andrej Slamnik, post. del. ter občinski odbornik. (Sledi 43 podpisov.) • • »
549 zavednih Litijčank in litijskih okoličank se navdušeno pridružuje izjavam slovenskih žen in deklet za svobodno Jugoslavijo, z radostjo odobruje nastop ljubljanskega knezoškofa, obsoja vsak razkol med Slovenci, pozdravlja skupno delovanje v zmislu deklaracije ter izreka Jugoslovanskemu klubu za neustrašeno tozadevno delovanje, svoje zaupanje, priznanje in zahvalo. — Slede podpisi. « • •
V navdušenju za sveto narodno stvar izrekamo neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu žene in dekleta občine Loški potok, okraj Kočevje. — Sledi 386 podpisov.
Narodne žene in dekleta trga Sevnica na Štajerskem se z navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji. — Sledi 70 podpisov.
...
Slovenske žene in dekleta iz zavedne zagorske doline, iz občin Zagorje, Kotre-dež in Aržiše, iz dna svoje duše pozdravljamo sveto idejo našega narodnega ujedi-njenja ter smo odločene vztrajati s celim narodom v boju za majniško dekla.r-cijo,
V Zagorju, 4. januarja 1918.
Sledi 651 podpisov.
» • *
Zavedne žene in dekleta v občini Begunje pri Cerknici so podpisale vse (472 podpisov) izjavo za jugoslovansko deklaracijo.
* ...
Za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba se izjavljajo podpisane ljutomerske Slovenke. Sledi 183 podpisov. ...
Žene in dekleta iz občine Mokronog se pridružujejo majniški deklaraciji z geslom: »Prost mora biti naš rod, na svoji z-mlji svoj gospod.« Sledi 198 podpisov. ...
Vnete za Jugoslavijo in za majniško deklaracijo izražajo ptujske žene in dekleta svoje soglasje s politiko Jugoslovanskega kluba. Sledi 126 podpisov.
Podpisane žene in dekleta iz Zgornjega in Spodnjega Logatca zahtevamo v svojem imenu, v imenu naših očetov, sinov in bratov na bojiščih ustanovitev lastne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom, da bodemo Jugoslovani svoji gospodarji na svojih tleh. Zahtevamo to kot plačilo za kri prelito na bojiščih, za zvestobo nasproti državi, zahtevamo ujedinjenje kot pravico, ki nam gre po božjem in človeškem pravu. Zahtevamo, da naj se takoj sklene pravičen mir, ki naj ustavi strašno trpljenje in krvoprelitje, našo bedo in pomanjkanje. Sledi 1105 podpisov.
* . *
Z navdušenjem se pridružujemo žene in dekleta iz Šmartnega pri Litiji majniški deklaraciji. Sledi 611 podpisov.
...
Slovenske žene in dekleta Smledni-ške župnije se pridružujemo izjavi slovenskega ženstva za združeno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom in izrekamo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje. Željno hrepenimo po miru. Sledi 571 podpisov.
* * *
Slovenske žene in dekleta mesta Kamnika in okoliških občin Nevlje, Radomlje, Domžale, Mekinje in šmarca z navdušenjem pritrjujemo zah,tevi Jugoslovanskega kluba po samostojni jugoslovanski državi, ki naj ujsdini ves naš narod ter mu da zasluženo svobodo. Sledi 1355 podpisov.
¥®!na poročila.
AVSRIJSKO URADNO POROČRO.
Dunaj, 8. jan. Uradno:
Vzhodno bojišče. Premirje.
Italijansko bojišče.
Med Brento in Piave je topništvo živahnejše delovalo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. jan. Veliki glavni stan:
Posamezne odseke na Flanderskem in jugovzhodno od Cambrai so od časa do časa živahno obstreljevali. V večernem mraku so napadle angleške stotnije vzhodno od Bullecourta, a smo jih odbilii. V Sundgau se je razvil živahen topovski boj, ki se je danes po mirni noči zonet oživil.
Vzhodno bojišče. Nič novega.
Macedonsko bojišče. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom v ovinku Črne kakor tudi med Vardarjem in Dojranskim jezerom so s topovi živahno streljali. Nemški lovci so se vrnili iz poizvedovalnega upada v sovražne jarke zahodno od Pre-spanskega jezera, ki so jih bili do sedaj Rusi branili z nekaterimi ujetimi Francozi.
Italijansko bojišče. Sovražnik jc podnevi obstreljeval goro Asolone in odsek Piave severno od Vidora. Tudi ponoči je živahno streljal.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 8. jan. Pri železniški zvezi Boesinghe - Staden se je izjalovil napad Angležev.
Pri Flirey (med Mozo in M.oseljo) izvajajo Francozi krajne napade.
V Sundgau je boj ponehaval, ko smo pri Ammerzvveilerju odbili napad Francozov.
Z drugih bojišč nič novega.
Anglija se pripravlja do skrajnosti.
Bern, 8. jan. (K. u.) Pred pogajanji angleške vlade z zastopniki delavstva, da
pritegnejo v vojno službo vse poklice, ki so bili dozdaj oproščeni, je izdal delavski minister Roberts oklic angleškemu delavstvu, s katerim opozarja, da morajo biti narodi do skrajnosti trajno oboroženi, da se doseže zadovoljiv mir.
Vojni drobiž.
Angleško ministrstvo prehrane je zaplenilo ves pridelani krompir. Odstavili in odpoklicali so s francoskega mejdana ameriške generale Siberta, Manna in Blatch-forda. — Avstralsko ministrstvo Hughes je radi poraza pri glasovanju o vojaški službeni dolžnosti odstopilo. Novo ministrstvo sestavi delavski voditelj Tudor.
Mirovna pogajanja.
Pogajanja v Brestu Litovskem.
Dunaj, 8. jan. (K. u.) Iz Bresta Litovskega: Predsedniki odposlaništev so zborovali danes na predposvetu, ki so se ga udeležili državni tajnik dr. pl. Kuhlmann, zunanji minister grof Czernin, pravosodni minister Popov, ljudski komisar zunanjih reči Trockij, ukrajinski državni tajnik Wse-wolod Holubowicz in veliki vezir Talaat paša. Potem ko so se posvetovali o formalnih in programatičnih vprašanjih, so določili plenarno sejo jutri dopoldne ob 11. uri. Pozneje- so se posvetovali zastopniki četverozveze in Ukrajine.
Trockij o položaju. — Ukrajinci v Brestu Litovskem. — Popravki.
Predno je odpotoval Trockij v Brest Litosk, je izjavil poročevalcu lista »Daily News«: Rusija čuti, da je močna. Njena revolucija je povzročila mirovni pokret v Evropi. Stališče, ki ga je zavzela Nemčija, dokazuje, da je nemška vlada pametnejša, kakor vlade zaveznikov in da bolj pozna resnico, kakor te. Vse storim, da se sporazum udeleži posveta. Če bi se zavezniki branili priti na mirovna pogajanja, bom to okolnost upošteval. — Wolff: V Brestu Litovskem pričakujejo , da pridejo iz Ukrajine še delegati in pomočne sile. Delegacijo bo vodil trgovinski minister Holubovič. — Berlinski poučeni krogi zanikavajo vsa poročila o Kiihlmannovi krizi. Kuhlmann in Ludendorff soglašata v vseh važnih vprašanjih. — »Norddeutsche Allgemeine Zeit-ung« popravlja vest, da bi bil Hertling v pozval voditelje strank na strogo zaupen posvet. Nasproti trditvi »Berliner Lokal-anzeigerja«, češ, da se nemški delegati v Brestu Litovskem niso držali inštrukcij, pa izjavlja, da so se strogo držali svojih navodil.
* * *
Odmevi Lloyd Georgesovega govora.
»Frankf Ztg.« piše o glasovih v angleškem časopisju: Kakor se vidi, je državni tajnik Kiihlinann le nekoliko preobtimi-stično sodil, ko je menil, da razen Alzacije Lorene ni resnega mirovnega zadržka. Anglija mora dobiti še par krepkih udarcev v zatilnik, potem bo že pripravljena za dober sporazumni mir.
»Jcurnal de Geneve« piše: Program v Lloyd Georgesovem govoru je skrajno zmeren. Nasprotje med programom enten-te in osrednjih držav je zapaziti le v nekaterih točkah, posebno glede Alzacije Lorere lzvzemši to točko, v kateri se bo Nemčija pač še izpametovala, je Lloyd Ge-orgesov program za vsakega sprejemljiv. Upanje na mir še ni bilo nikoli tako veliko kakor sedaj. Da-li bo Nemčija vedela porabiti to priliko?
Pariški »Journal« piše, da je znal Lloyd Georges v svojem govoru varovali koristi entente, obenem pa je zavrnil eumnjo imperializma in potolažil prijatelje miru. -— Socialistično časopisje se do danes omejuje na Thomasovo pismo »Huma-nite«, v katerem obžaluje, da ententa kot taka ni tako govorila kakor Lloyd Gcorge.
Clemenceau je brzojavil L!oyd Geor-gesu: Hitim Vam sporočiti častitke vseh Francozov povodom znamenitega govora, v katerem ste tako srečno združili vse tiste resnice in dejstva, katerih nasproti nemškim lažem ne bomo nikdar nehali na-glašati.
V	\ečernih londonskih listih se zrcali splošno odobravanje L!oyd Georgesovega govora. '>V/eslminster Gazette« piše: Velika vrednost zmernega opisa vojnih ciljev se je naenkrat pokazala v edinosti vseh strank. Ključ mirovnega dogovora je mednarodna organizacija, ki jo govor posebno naglasa.
V	London (Reuter) jc dospelo poročilo, da predsednik Združenih držav Lloyd Georgesov govor živo odobruje.
Iz Lugana poročajo, da italijansko časopisje enedušno soglaša z Lloyd George-sovitn govorom. >Corricra della sera« sicer obžaluje, da niso države entente na rusko mirovno povabilo podale enako glaseče izjave, vendar ne dvomi, da se bodo izjave ostalih vlad popolnoma strinjale z govorom Lloyda Georgesa. Kar sc tiče točke, da razdelitev Avstro - Ogrske ni med vojnim' cilji Anglije, sc list tolaži s tem, da je Lloycl Georges na drugi strani brez pridržka ptiznal pravico Italije do neodrešc-nih italijanskih pokrajin.
Angleški glasovi. Listi (po Reuterju) so toplo pozdravili govor Lloyda George-ja. »Daily Telegraph« je pisal: V svojem govoru je IJoyd George istočasno izzival in vabil. Ali hočejo osrednje velesile sprejeti njegove pogoje? Ne varajmo se; v Berlinu bodo ogorčeni, ker so njegovi vojni smotri pogoji zmagovalca; zavezniki morajo prebiti še najbolj trde mesece, da dosežejo svoj smoter. »Daily Mail«: Korakati moramo do konca. Izbirati ne moremo. Le to moremo danes reči: Boljših pogojev ne bomo mogli nikdar ponuditi.
Ameriško časopisje je pritrdilo izvajanjem Lloyda Georgeja. Newyork Times so pisale: Ni mogoče pretiravati obljube Lloyda Georgeja glede na pomoč Franciji do smrti.
Nada sporazuma na Ameriko.
Berlinski »Tageblatt« je poročal iz Lugano: Nitli se je vrnil iz Pariza v Rim. Zastopniki sporazuma so se v Parizu tri dni posvetovali z zastopniki Amerike, kako naj razdele ameriško vojno pomoč. _
Angleški generalni poštni mojster'je govoril v Geywoodu: S stotisočericami svežih ameriških čet, ki pridejo, da se udeleže vojske, se bo zapečatila usoda Nemčije. Upa, da se to zgodi, še predno mine letošnje leto.
Clemencp^u zahteva Alzacijo Loreno.
Genf, 8. januarja. Clemenceau je v soboto izjavil voditeljem strank, da se prej ne bo pogajal o miru, dokler ne se zagotovi, da Francija Alzacijo Loreno zopet dobi.
...
Velenemci zahtevajo, naj vse postrele, kar ne drži z njimi.
Berlinski »Tageblatt« je poročal iz Gdanskega. Deželni oddelek vzhodne Pru-sije zveze kmetovalcev je zboroval v soboto v Mariboru. Govorila sta baron pl. Wangenheim in komornik pl. Oldenburg-Januschau. Baron pl. Wangenheim je izjavil: Državnika, ki bi sklenil mir brez vojnih odškodnin, morajo kot izdajalca dežele ustreliti. Streljal bi rad tujli ljudi komornik baron Oldenburg. Rekel je: Čc bi ne hoteli socialno demokratični delavci delati za armado, morajo pa delo pustiti, njih kolovodje, te hunevete, bi morali postaviti k zidu in jih postreliti. Zbor je brzojavil kanclerju: Odgovor Vaše prevzVi-šenosti na nesramnosti ruskih poverjenikov je sprejela cela deže'a s hvaležnim zadovoljstvom kot znak, da se je zopet vzbudila zavest moči. Zahtevamo, naj se sklene le tak mir, ki odgovarja strašnim žrtvam blaga in krvi in ki zavaruje z izboljšanjem naših meja nemško vzhodno marko, da se ne ponove roparski napadi. — Govora obeh junkerjev dokazujeta strašno dekadenco velenemških hujskačev, ki se kaže v njih grozni krvoločnosti, ki predstavlja velenemško kulturo v grozni nekulturni nagoti.
Borba za samoodločbo narodov v Nemčiji.
Dogodki v Brestu Litovskem so zopet oživeli spori med strankami v Nemčiji, , Velenemcem izbijajo sicer orožje iz rok, a le nočejo odnehati. Vedo, da so za odkriti boj preslabi, a z raznimi spletkami upajo, da dosežejo svoj smoter. Socialno demokratična frakcija nemškega državnega zbora je izjavila, da je mogoče prijateljstvo in trajen mir s sosedi le, če se pošteno izvede demokratično načelo o samoodločbi narodov. Notranji in zunanji ustroj v ozemljih, za katere gre, se mora prepustiti odločbi ustavodaialnim zastopom, ki jih izvolijo po načelih splošne in enake volilne pravice, ali pa ljudskem glasovanju. Socialno demokratična stranka pritrjuje soglasno nastopom svojih zastopnikov v glavnem odseku in namerava odločno na-stoniti proti vsaki zlorabi samoodločbe v
svrho prikritih aneksij.
» * •
Napetost med Rusijo in Rumunijo.
Genf, 7. januarja. Temps: Zveze med Rumunijo in boljševiki so zelo napete, ker so Rumuni zanrli boljševika Roka. Ljenin in Trockij nameravata nastopili z na:huj-šimi reoresalijami, če nc da Rumunija v najkrajšem času zadoščenja.
Monarhisličen pokret v Rusiji.
Reuter: V petek sc prične pred pe-trograjskim revizijskim s? iščem razprava proti vojvodu Dimitriju Lcuchtenbcrg in 12. njegovim tovarišem, ki so obdolženi oborožene revolucije častnikov in častniških kadetov' za obnovitev monarhije.
Novi boji v Rusiji.
Genf, 7. »Agence Havas« iz Pctrogra-da: V soboto zvečer jc poteklo premirje, ki so ga bili sklenili boliševiki in Ukrajinci. Boji med četami obeh strank so se zopet najbesnejše pričeli.
i » i
Radovedni francoski socialisti.
Pariz, 8. jan. (K. u.) Havas: Socialistična stranka je naročila poslancem Cachi-nu, Albertu Thomasu in Rcnaudclu, naj vlado interpelirajo o načinu diplomatične.-ga vojskovanja.
Posvet ministrskih predsednikov spora-
zuma.
Geni, 8. jan. (K. u.) Echo de Pariš je poročal: V Parizu bo v kratkem zopet zboroval posvet ministrskih predsednikov sporazuma. Predsedoval mu bo francoski minstrski predsednik Clemenceau.
Novi državni minister v Nemčiji.
Berlin, 8. jan. (K. u.) Cesar je imenoval državnega tajnika notranjih stvari dr. Wallrafa državnim ministrom in članom državnega sveta.
Politične novice.
-f Naše ljudstvo je pokazalo v teh dneh boja za uresničenje velike politične misli politično zrelost, ki je vredna najglobljega spoštovanja. Kako hitro je razumelo življenski pomen jugoslovanske deklaracije! Kako živo se giblje, kako vneto dela! Z genotjem beremo izjave občin, pisane tolikokrat od trd<h rok naših kmetov; roka, ki ni vajena peresa, seže vendar po njem, če gre za našo veliko stvar! Kako brž so razumele naše matere-trpinke, naša mlada dekleta klic tega usodnega časa! Od leh priprostih duš se lahko vsi mnogo naučimo, s takim ljudstvom ne more biti boj brez uspeha i
»Resnici« v odgovor in nasvet.
»Mladin«, ki ni upošteval škofove volje in mu s tem napravil polno bridkih ur,« kakor piše Resnica?* svetuje »Resnici«, ifai sedaj ona da v tem oziru lepši zgled in bolj upošteva škofovo voljo, ako je res »Resnica«, sicer bo le veša, ki bo vodila svojo stranko v močvirje. Mladin« je hotel s tem vsaj nekoliko popraviti svoje ravnanje in škofa razveseliti. Naj to stori še Resnica« in naj ne napravlja škofu še več in še bridkejših ur. Pri »mladinu« je šlo za osebno zadevo, ki je le njemu koristila ali škodila in mu je bila na prosto voljo in ni za javnost imela nobenega pomena, tu se pa gre za razdor S. L. S. — Pove tudi ; Resnici«, da ni ne mladin«, ne starin«) če hoče, naj mu da nov naslov: »sredin«. Ravna se po tem, kar bolj spozna za pravo. Ker sedaj v škofu spozna več resnice kot je pri vsem uredništvu »Resnice in novi nepotrebni kmečki stranki, zato z veseljem in polnim prepričanjem sledi modernim škofovim navodilom, kar svetuje tudi »Resnici«, da bode vredna svojega imena. — Reklame ne potrebuje mladin« nobene več, ker je zadovoljen s tem, kar ima in nima višjih namenov. Reklame išče le še pri Najvišjem, kjer bo delal zadnji račun. — Dom. Janež, župnik.
j- Slovenska zmešnjava. Okužba če-šk ega radikal izma dobro napreduje med brati Slovenci. Ti slepo skačejo v vrtinec iz Češke orinešenega jugoslovanstva. Slo-vcnci so v vročici, pri njih se približuje stvar paroksizmu. Vsa mlajša duhovščina in mladina je pohitela pod zastavo jugoslovanstva. Danes se nekdaj najhujši klerikalci ljubijo in bratijo z liberalnimi nasprotniki Cerkve. V slovenskih deželah isti pojav kakor po hrvatskih deželah. Mlajša katoliška duhovščina in domagoj-ci, takozvani bodoči stebri katoličanstva, se bratijo, složno izstopajo z realističnimi brezverci-za fantom Jugoslavije. To je vrsta duševne epidemije, ki se mora preboleti pri Slovencih in pri Hrvatih.« Tako piše zagrebška »Hrvatska«, glasilo fran-kovcev, ^ katere ljubljanska »Resnica« hvali. Za »Kmečko stranko« nastaja težko vprašanje: Kmečka stranka« je za deklaracijo in njeno glasilo opominja celo naše škofe, naj se v gosposki zbornici oglasijo zanjo. Hrvatska« pa se besno bori proti deklaraciji, imenuje cilj deklaracije »fantom Jugoslavije«, se temu cilju surovo posmehuje. In kljub temu pozdravlja •ljubljansko Resnico- kot novega sobojevnika za stare ideale«! Ali je še kdo na Slovenskem, ki ni spregledal?
+' Parlament. Dunaj, 8. prosinca, (K. u.) Predsednik dr. Gross je imel danes razgovor z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem. Glasi se, da se sestane zbornica dne 23. prosinca. V vojnem odseku delegacij, ki se sestane dne 15. t. m. je napovedana velika debata o mažarskih zahtevah glede armade.
| Proti nemškemu denimciantstvu se oglaša v dunajski »Information« član avstrijske gosposke zbornice. Ostro obsoja nemško denunciantsko kampanjo proti Čehom, ki jo nazivlje »pavšalno sumniče-nje češkega naroda«, pod katerim se dostikrat skriva dobičkaželjnost. Čehom se po krivici podtika veleizdajstvo. Ako pride avstrijska torpeaovka, na kateri je moštvo madžarske in nemške narodnosti, k sovražniku, pšejo, da so to storili Čehi, čeprav sta bila med celokupnim moštvom samo dva Čeha. Čehi jn Slovani sploh so v tem vprašanju mnogo plemenitejši. Redi, ki je izdal načrte avstro-ogrskega generalnega štaba, je bil Nemec. Ali jc zato kakemti slovanskemu ali češkemu publicistu v Avstriji padlo na um, da bi celemu nemškemu narodu očital izdajstvo? Ali je katerikoli SI ovan skušal nemškemu narodu naprtiti odgovornost radi Redla? Med Rusijo, Francijo, Anglijo in Ameriko, kjer so se ustanovile češko-slovaške brigade, in med Čehi v monarhiji ni nobene zveze. Ali n;-sta zaprta en nemški inžener in en nemški politični uradnik, ki sta očito izdala monarhijo z-četkom vojne z Italijo? Ali je zato kdo izmed Čehov ali Slovencev napadel nemški narod ali ga radi tega izzival? Kaj se hoče doseči s takim ostudnim postopanjem? Ko škodujejo Čehom, škodujejo Avstriji. S častjo češkega naroda je zvezana tudi č?-f. /vstrij".
+ Za slovensko denuncicntstro se oglaša v Ljubljani dr. Šusteršičeva »Resnica«, da z veseljem in slastjo ponat.iskuje deloma zlagane, deloma pretirane vesti o Čehih. Primerjajte, kako p-še nemška korespondenca, ki jo navajamo zgoraj, in kako uredniki dr. Šusteršiča!
Značilno. Občina za občino se oglaša za jugoslovansko deklaracijo. V Gorjah pa se je primeril zanimiv slučaj: Gonjan-ske žene in dekleta so se že oglasile za deklaracijo, občinski odbor pa, v katerem je tudi deželni poslanec, sc še ni izjavil zanjo. Slišali smo celo, da {». pri neki seji eden odbornikov predlagal, naj občina podpiše jugoslovansko deklaracijo, nato je župan vzdihnil: Oh, ta deklaracija!« — poslanec Piber pa je odgovoril, da je odbornik prišel prepozno s svojim predlogom, da je seja zaključena :n da je še čas za tako izjavo.
-j- Grel Poker, bivši načelnik cesarjeve kabinetne pisarne je izjavil sotrudniku i-sta >!). JJirlap«: Popolnoma brezniiselno je trditi, da bi zapustil urad vsled Čehom prijaznega sta'išča Na ogrske zahteve pa «p!-'h nisem imel nobenega, upliva. Nisem Čf!;, lnvveč re:rC.-,i Avstrijec. Kc.t irad-nik nisem rgaiva' niti slovansko, niti kako drugo politiko, bil sem vedno le zvest služabnik svojega gospoda. — Poročevalec pristavlja, da giot Polzer še vedno uživa zaupanje vladarja, kar sc vidi že iz tega, da še vedno stanuje na dvoru.
-j- Novoletni dar c. kr. litijskega glavarstva. Ali je znano, kje na svetu se nahaja litijski okraj? Pred stoletji so prebivali tukaj še Slovenci, a zdaj pa o njih ni ne duha ne sluha. Dokaz: C. kr. okrajno glavarstvo pošilja 1. 1918 samo nemške tiskovne po'c o »Pregibanju prebivalcev«. — Kaj bi rekli n pr. koroški Nemci, izključno nemškega, in res samo nemškega okraja, ako bi c. kr. okrajno glavarstvo pošiljalo nemškim uradom — samo slovenske dopise in vloge? — Tu v našem litijskem glavarstvu se tako godi odkar je novi c. kr. glavar g. Karol Ekel. — Nemci bi opravičeno rekli- Ekelhaft!
Spoštujmo svoje! Prijatelj nam piše: Dan na dan dobivam pisma, ki kažejo na prvi pogled, kakor bi jih bil pisal trd Nemec iz raiha. »An woh!g. Herrn«, ^bsen-der J. J.« itd. Kaj menite, da je to tako lepo in gosposko? Ali rte že kdaj videli, da je Nemec Nemca tiluliral slovenski! Ne, ker je Nemec in je torej navadno, da piše nemški! In vi, ali ne zapostavljate brez-miselno našega jezika. — Maša krajevna imena! Srce me boli, ko pregledujem leksikon naših poštenih slovenskih selišč! Zadnja gorska vas nosi uradno že nemško ime! In kike budalosti se najdejo tukaj. Samo da je nemško, in če je še tako grdo popačeno! Iz Savinjskih planin so nam naredili »Saualpen«, iz Pesinje vasi Hunds-dorf- itd. Če že drugače ne gre, jc dobro tudi, da se pripne končnica »itz« ali »ach« (Bresjach, Wrussnitz) in stvar je v redu! Da Nemci v svojem fanatizmu to počenjajo, temu se ne smemo toliko čuditi. Ali da jih mi sami podpiramo v ponemčevanju rešili krajev, to jc žalostno! Le nogi?: > naša pisma! Redki so, ki navajajo i -kvarjeno krajevno ime! Misli, da p>vmo bolj hitro in gotovo pride, co • •ao še kraj po nemški. Ta jc prazna. Kraj se imenuje Hudaluknja in Hudaluknja ostane pismo se ti mora dostaviti ravrio tako kot če bi zapisal Bosenloch- . — Ista je v govoru. Dasiravno imamo za vsako spakedianko
dobro narodno besedo, tlačijo naši ljudje kaj radi tuje spake v slovenske stavke. To je grdo in napačno. Ljudje, spametujte se!
-f- Ministerialna preiskovalna komisija, ki preiskuje perselcucije Slovencev ob začetku vojske, je zopet dospela v Maribor in zaslišala več oseb, ki so bile po nedolžnem preganjane.
Zaplenjen manifest češkega naroda- Manifest čeških državnih in deželnih poslanecv na češki narod je cenzura pobelila. Načelnik »Češkega svaza« poslanec Stanek se je telefonično pritožil pri ministrskem predsedniku. Ministrski predsednik je obljubil, da si bo še enkrat dal predložiti tozadevno besedilo in »da bo tozadevno vse potrebno ukrenil«. — Res hudo vlada ccnzura v sedanjih dneh, če pomislimo, da nam je v predvčerajšnji številki konfiscirala celo notico, katero smo ponatisnili iz »Straže«.
+ Češki invalidi proti vojni, V nedeljo se je vršilo v Pragi zborovanje čeških invalidov. Sprejeli so resolucijo, kjer zahtevajo konec vojne, protestirajo proti vsenemški agitaciji za mir zmag in se pridružujejo državnopravni deklaraciji.
Gro! Tisza o vojaških vprašanjih. Kal: or poročajo \z Budimpešte, se je grof Tisza o vojaških vprašanjih tako-le izjavil: Meje stališče je vedno bilo, da se vojaškega vprašanja ne sme izrabiti za strankarsko vprašanje. Pravilnost tega nazira-nja se vidi tudi iz tega, da je vladar na podlagi izkušenj svetovne vojske iz lastne ini-cijative postavil to vprašanje na dnevni red. Rešitev vojaškega vprašanja spada edino le v področje vladarja in ogrskega naroda. Če je vladar to vprašanje iz lastne inicijative spravil na dnevni red, je vsako od zunaj prihajajoče umešavanje neupravičeno in nedopustno.
-f- Groi Tisza o prehrani in armadi. V klubu narodne delovne stranke je izjavil grof Tisza o prehrani: Vsakogar mora napolnjevati z največjo skrbjo, da se moramo v prehrani boriti z težavami. Eno je pa gotovo, da moramo napeti vse svoje moči, da te težave premagamo. Pri-bijem pa, da sedanjega položaja ni zakrivila vlada narodne delovne stranke, marveč sedanja vlada, ki je s svojimi pomanjkljivimi odredbami vse zmešala, posebno kar sc tiče turšice. Današnja vlada je razpolagala z boljšo letino nego svoj čas mi in brez težave bi bili mogli s krušnim žitom pokriti ne le lastno potrebščino, ampak bi bilo nekaj -ostalo tudi za Avstrijo.
Dnevne novice.
— Iz seje c. kr. deželnega šolskega
sveta za Kranjsko, dne 22. decembra 1917. Za definitivne učitelje ozir. učiteljice so bili imenovani: Frančiška Bezlaj v Šmihelu pri Žužemberku; Ana Celnar v Boštanju; Marija Chladck v Borovnici; Ana Čop v Breznici; Emilija Črnigoj v Budanjah; Ivana Čuk v Št. Vidu pri Vipavi; Ivana Dekleva v Žažarju: Marija Est-Delak v Rovih; Ivane. Kalin v Liiiji; Ivana Končina v Rakitni; Amalija Kredar v Št. Petru pri Ljubljani; Roza Mejak v Prežganju; Danilo Pečenko v Podlipi; Rudolf Pečjak v Mostah; Julija Perko v Kostelu; Gabriela Pipan v Poljanah; Marija Pire v Vel. Trnju; Franc Sche-schark, Kočevje; Ljudmila Sirnik v Zapo-toku; Jožefa Smole na Sv. Gori; Ivan Trošt v Loškem potoku; Olga Vrbič v Sv. Križu pri Kostanjevici in Fran Zalar pri Sv. Trojici. Za nadučitelje so bili une-novani: Jožef Bertonceij v Kovorju; Ka-rek Gorišek v Zatičini; Fran Janežič v Dvoru; Fran Jurjevčič v Budanjah; Leopold Kopač v Metliki; Friderik Kossin v Iga vasi; Ivan Mihelčič v Selcih; Anton Pugelj v Hinjah; Anton Skala v Šturijah; Anton Vidic v Velesovem in Jožef Vrbinc v Mavhinjah. Prestavljeni so bili naduči-tclji: Vladimir Požar v Nadanje selo; Fran Štular v Vavto vas in Anton Turk v Dol; dalje definitivni učitelji in učiteljice: Leopold Baebler in Alojzija Baebler-Delak na Bled; Leopoldina Kogej v Rovte; Marija Papler v Žabnico; Uršula Porenta na Dobrovo; Teodor Račič v Adlešiče; Lucija Trampuš v Planino; Jožef Tratar v Ljubljano in Edvard Vidic v Šmartno pri Kranju. V višji plačilni razred so pamaknjeni: v J. plač. razred: Fran Črnagoj v Ljubljani; Fran Lovšin v Vinici in Fran Rant v Radečah pri Zid. mostu; v II. plač. razred: Albina Golob v Št. Petru pri Ljubljani; Fran Mrcina v Vipavi; Margareta Bele-Žele v Begunjah pri Cirknici; Frančiška Bezeljak • Bayer v Žalni; Ivan Polak v Št. Vio1' pri Zatičini; Leopoldina Vrtcl-Tomš' Ribnici; Marija Antončič v Borovnici; Jože)' Zupančič v Prečni in Ivan Schmeidek v Krtini; v III. plač. razred: Leopold Baebler v Grahovem; Ivan Jocif v Koprivniku; Elza Luschin v Ljubljani; Marija Sodnik v Bevkah; Viljemina Be-niger in Vrbič-Jager v Sp. Kartelovem; Frida Hafner Leopoldina v Ribnici; Matilda Abram Sv. Križu; Leopold Levstik v Krškem; Jožef Dolgan v Suhorju; Marija Jugovic v Žužemberku; Ana Jak v Vel. Podlogu; Marija Zakrajšek v Metliki; Karel Sovre v Radečah pri Zid. mostu; Viktor Volk v Dolenji vasi pri Senožečah;
Alojzija Baša v Premu; Antonija Stancer v Podbrezju; Karel Straus v Hotederšici in Viljem Mazi v Dobrempolju. — Učitelj-stvu na meščanski šoli v Krškem se je tudi za leto 1918. dovolil 20';;, povišek temeljne plače, — Okrajnemu šolskemu nadzorniku Franu Lavtižarju se za njegovo izredno vneto in uspešno delovanje v šoli, v mladinskem oskrbstvu in dobrodelnosti izreče zahvala in priznanje.
—	Podaljšanje mandatov svetnikov trgovskih in obrtnih zbornic. S posebno cesarsko naredbo se je doba svetnikov trgovskih in obrtnih zbornic, ki jc potekla z 31. decembrom 1917, podaljšala do 31. decembra 1918,
—	Krekovo slavnost prirede naša društva v Teharjih pri Celju v nedeljo, 13, januarja. Čisti dobiček je namenjem Tiskovnemu domu v Mariboru.
—	Za Tiskovni dom v Mariboru. Misel, postaviti v Mariboru Tiskovni dom, za naše mariborske liste, se je hitro udomačila in pričela se je živahna agitacija. Denarni prispevki se pridno nabirajo, agiU. ne so zlasti dekliške Marijine družbe.
—	Kavarne kot grevnice. Dunajski magistrat proučava, kako bi se kavarne in eventualno tudi gostilne dale porabiti za grevnice za manj premožno prebivalstvo.
—	Promet s poštnimi zavitki med Avstrijo in Belgijo. Od sedaj naprej posluje za promet poštnih zavitkov z Avstrijo in Belgijo tudi poštni urad Cinev (Belgija) 2. '
—	Objava. V avstro-ogrskem upravnem ozemlju Srbije se je dne 10. decembra 1917 odprl za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni urad II. razreda Aleksandrovac v Srbiji, Na imenovani urad se smejo pošiljati: poštne dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in zavitki brez označene vrednosti do najvišje teže 5 kilogramov; od tega ura* da: poštne dopisnice, odprta pisma, tisko> vine (časniki) in blagovni vzorci. Novi eta« pni poštni urad posluje glede prej navedenih dopustnih pošiljatev kot vojnopoštni urad za tamošnje čete, poveljstva, oblasti in zavode.
—	Bled. Okradel in požgal je neznan. , zJočinec pri Pretnarjevi Neži na Rečici » noči po sv. Štefanu. Ob dveh ponoči je za-, slišala gospodinja v prvem nadstropju hiši šum. Ko se je pripravila, da gre gledat, jt tat zbežal in za seboj zažgal. Najprej it začelo goreti v mlinu, ki se drži hiše in skozi katerega je tat prišel. Pogorel jt mlin popolnoma in v njem večja množina žita ter hiša. Kljub hudemu vetru se je posrečilo ogenj ustaviti, da se ni razširil na sosednja poslopja. Tat je odnesel večjt vsoto denarja, ki je pa le majhna v primeri
z nepovračljivo škodo požara. Začenjajo se prav rokovnjaški časi. O zločincu n.' sledu.
—	Volkovi so sc pojavili v Liki. V bližini* Otočca nastopijo kar v čredah in napravlja jo velikansko škodo. Prihajajo celo v kraj sam, a prebivalstvo se ne more braniti, ker je brez orožja in municije.
—	Žrebanje razredne loterije, 2. raz<
red. se vrši 15. in 16. januarja. ———............-..
novice.
lj f Marija Roje. V Selcih na Gorenjskem jc umrla upokojena prevzemalka ljubljanske tobačne tvornice Mici Roje. Rajnica je pripadala najodličnejšim sotrud-nicam naše delavske organizacije. Sodelovala je v naši organizaciji kot blagajniča*-ka Podpornega društva delavcev in delavk« v ljubljanski tobačni tvornici, bila je članica načelstva Jugoslovanske Strokovne Zveze; tudi v Abstinentu je bila odbor-nica. Rainica je posebno rada stregla bolnikom in je zelo veliko storilp za razširjanje našega tiska v ljubljanski tobačni tvornici. R. I. P.!
lj Opozarjamo na jutrišnjo predavanje gosp. prof. dr. J. Debcvca v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Pričetek točno ob 7. uri zvečer. Obilne udeležbe pričakuje — odbor.
lj Katoliško društvo za delavke ima
predavanje v nedeljo, dne 13. t. m. namesto tretjo nedeljo v prostorih Šentjakobskega prosvetnega društva. Predavanje bo o sedanjih ugovorih zoper Cerkev in vero. Začetek ob 6. uri. Vabimo k obilni udeležbi.
Ij Zimske težkoče. Sicer po času ne prezgodaj a za sedanje razmere je vendar prezgodaj zapadel sneg. Najboljše bi bilo, da bi ga letos sploh ne poznali. Napravil jc precej zmed. Telefonsko in električno omrežje se jc kakor že običajno marsikje potrgalo, ceste in pota so bile ponekod za promet skoraj nepristopne, sosebno še ker jc vprežna živina, posebno konji, že sam izbirek in še to vse izstradano. Trpeli so ljudje in živina. Marsikdo sc je vpregel v sanke ali samotež voziček in peljal pičlo odmerjeno kurivo sam domov, da jra je le dobil. In to bo še trajalo dalje. Zadnji dnevi minulega tedna so bili neznosno mrzli, vse je škripalo pod nogami; skraja smo imeli pri nas 20 stopinj C. Pa ga jc žc v nedeljo pregnal jug in kmalo bodo griči po-
lcczsli roh-n- , čc nr dobimo nove odoic. Tu!: t; j a i ne moremo kaj, da bi nc opozo-"'..i hišnih oskrbnikov in gospodarjev na njihovo dolžnost. Po hodnikih so bile vel-kc grape zmrznjenega enega in nihče se ni pobrigal, da bi jih odstranil. Tudi posipanja 'skoraj ni bilo nikjer. Jc res vojska, p tudi v tem tatu se je treba držati reda. Peska in žaganja se težko dobi in drago jc, nvkaj pepela in dr. i m 2 po sedaj vendar vsakn hiša. Mer to sm^rja, n«j se prihodnjič posuj« !o r njim ••?»>!•. > oaniki. Sicer naj pa hi Sni gospodarji pomnijo, da oc s tem zanemarjanjem predpisov s^nii stavijo v nevarnost. Na i se kdo - ponesreči in toži krivca, ki ni odpravil snega s hodnika r.li ga ni posul, lahko pride do civilne pravde, košerc posodica bi bržkone padla hišnega gospodarja, ki ni napravil tvojo dolžnosti. To se jc biio svoj čas v nekem drugem mestu že zgodilo.
lj, 'Jisii dobiček cd dveh prireditev Kato\. društva za delavke ic društvo razdelilo pečenim ljubljanskim Elizabetnim konferencam vsaki po 60 K, peterim svo-j :u potrebnim članom vsakemu po 20 K.
lj Za božtfisico v »Leonišču« so darovali; Neimenovana 300 K; gg. Karel Pollak, tovarnar, Ljubljana, 100 K; pl. Gutt-mansthal, ritmojster Suppan, ravnatelj Suppan, Robert Kollmann, A. Krisper, F. pl. Pongratz in Marija Šarabon in neimenovana po 50 K; Josip Kosler 40 K; gg. Riedl in Angela Agnola po 30 K; gg. artil. poročnik Strzelba, Anton Stacul, tvrdka Benedikt poročnik Molnar, gospa pl. Ga-riboldi, Balbina Smole, Melanija Lukmann in Zora pl. Pongratz po 20 K; gg. Bet.y pl. Laschan, baronica Lichtenberg in gospa Dolenc po 10 K, gg. M. Pressel in A. Kosler po 5 K. — Dalje so darovali g. Ivan Schrey, gostilničar in posestnik, 35 litrov vina, gospa dvornega svetnika Kaltenegger 2 kg medu, tvrdke Katoliška tiskarna, F. M. Schmidt, Grobelnik, Magdič, Stupica, Giontini, Voltmann, Planinšek in Frisch različno. Vsem darovalcem, ki so s svojimi darovi pripomogli krasno\ vspeli božičnici v »Leonišču«, izreka bolnično vodstvo v imenu obdarovancev toplo zahvalo.
lj O mestni aprovizaciji smo dobili hude pritožbe. Prosimo, da se nam vsi slučaji naznanijo z zanesljivimi pričami, ker brez teh ne moremo ničesar ukreniti.
lj Vse, kar je pravS Nekaj strank iz Šiške mora hoditi po kruh v Schrey-jevo vojno prodajalno na Breg pol ure daleč. Kolikor nam je znano, jc na istem tudi nekaj strank z Viča in iz Most. Tudi oni godrnjajo nad tako magistratovo odredbo. Vrhutega moramo še pred trgovino čakati v tem hudem mrazu, da pridemo na vrsto. Ljubljanski magistrat naj bi ukrenil drugače!
lj Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek, dne 10. januarja t. 1. ob pol 6. uri v mestni posvetovalnici.
lj Sladkor za doječe in noseče matere ter za otroke do 5 leta. Noseče in doječe matere morajo predložiti pri krušni komisiji rujavo »izkaznico za doječe in noseče matere«, ki so se izdajale na magistratu. Za otroke do 5 leta pa se mora predložiti krstni list ali izpisek iz krstne knjige, da otrok še ni nad 5 let star.
lj Izkaznice za petrolej se bodo vsled pomanjkanja barvastega papirja izdajale le v eni barvi. Rodbine dobe izkaznico s tiskano štev. 1 in samci s tiskano štev. 2. Obrtniki dobe poleg izkaznice št. 1 ali 2 še eno izkaznico s tiskano štev. 3.
lj Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 11. januarja od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za petrolej in pa dodatne izkaznice za en četrt kilograma sladkorja za doječe in noseče matere ter za otroke do 5 leta.
lj Ješprenj in kaša se bosta oddajala strankam na močne izkaznice od četrtka dne 10. januarja do vštevšega petka dne 18. januarja t. 1. Na vsako močno izkaznico se dobi en četrt kg ješprenja, kilogram po 1 K in en četrt kg kaše, kilogram po 1 K 50 vin. Ostanek blagp. je napovedati zanesljivo v soboto dne 19. t. m.
lj Meso na rumene izkaznice B štev. 1 do 1100. Stranke z rumenimi izkaznicami s št. 1 do 1100 dobijo goveje meso v četrtek dne 10. januarja popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. ure št. 1—200, od 2. do pol 3. ure št. 201—400, od pol 3. do 3. ure štev. 401—600, od 3. do pol 4. ure št. 601—800, od pol 4. do 4. ure št. 801—1000, od 4. do pol 5. ure št. 1001—1100. Ena oseba dobi en četrt kg, dve osebi pol kg, tri in štiri osebe tra četrt kg, pet in šest oseb 1 kg, sedem in osem oseben in en četrt kg, več oseb en in pol kg. Kilogram stane 2 K.
Primorske novice.
p Cesarjeva mati v Gorici. V nedeljo 6. t, m. sc je pripeljala v Gorico cesarjeva mali nadvojvodinja Marija Jožefa. Spremljal jo je tržaški namestnik baron Fries-Skene. Nadvojvodinja si je ogledala mesto in nato sprejela več zaslužnih Gori-čanov, med njimi bivšega poveljnika mornarice barona Snaun.%.
p Pomanjkanje duhovnikov na Goriškem dan za dnem narašča. Nekateri so umrli, drugi so padli na fronti, tretji so šli V pokoj, več jih je vpoklicanih in — naraščaja ni. Vse kaže, da bo moral en duhovnik misijonariti v dveh ali več farah. Težko bo zanj in za ljudstvo, posebno še tam, kjer jc cerkev in župnišče na tleh. Da se vsaj nekoliko pomore ob času vrnitve beguncev, bi bilo želeli, da se tudi vpoklicani duhovniki povrnejo /. njimi, saj jih lahko nadomeste duhovniki iz drugih škofij.
p Čcpovan, Udje Družbe sv. Mohorja debijo društvene-knjige za 1 1918 na svoj naslov, če ga naznanijo na dopisnici Družbi sv. Mohorja v Celovcu, Koroško, in prosijo za knjige. Opomnite tudi, da ste se vpisali v Čepovanu na Goriškem. Kdor želi družbene knjige za 1. 1918., naj mi naznani prej ko mogoče po dopisnici..' »Bogoljuba« dob;te, čc pišete r.a uredništvo »Bogoljuba« v Ljubljan?. Žunni urad čepo-vanski v Kropi, Kranjsko.
p Policijski višji svctovalci so postali Dri tržaškem policijskem ravnateljstvu policijski svetovalci Oskar Wratschko (je služboval več let pri c. kr, deželni vladi v Ljubljani. Op. ur.), Maks Zeni in Frančišek Ziegler.
p Deželnemu poslancu Fr. Frrlani, županu v Prvačini, sedaj v Langu se obrača bolezen na bolje. Pri obisku Prvačine sc je na potovanju hudo prehladih Vse, kar je tam videl, je sporočil glavarstvu in dež. odboru. Napravil in predložil je svoje pred-iogc glede odškodnine in prenovljenja do-movja. Naprosil je za potrebno govejo živino in seno pa za neobhodno potrebno seme, krompirja, turšice itd., kar naj bi se občini do 1. marca priskrbelo, in domenil sc jc z glavarstvom glede aprovizacije. Storil je svojo dolžnost glede beguncev, ki so se na njega obračali posebno v Gansers-dorfu, Obersulzu, Pctronellu in v taborišču Steinklamm in Wagna. Naznanja, da je prejel od glavarstva sporočilo, da bode dovoljena Prvačanom vrnitev domov najbrže že 15. januarja in da bo vožnja beguncev in njihovega blaga prosta. Župan Furlani se bo 15. januarja preselil v Prvačino. Vendar kdor pride tja pred februarjem, bo prišel z dežja pod kap. Vabi doma na složno in pridno delo, da se Prvačina zopet dvigne.
p Gosp. Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj goriških učiteljišč, je daroval 20 K za dr. Krekovo ustanovo, mesto venca na krsto prijatelja Antona Arrigelerja.
p Veleč. g. Ivanu Rojcu, dekanu v Tolminu in deželnemu poslancu goriškemu, voščimo srečno in veselo novo leto ter se mu ob tej priliki tudi javno prav od srca zahvalimo za ves obilni in požrtvovalni trud, s katerim se je zavzemal vedno za nas begunce ter mu izrekamo svoje zaupanje za vedno. — Goriški begunci-železni-čarji, stanujoči na Bledu.
pAidovščina. Pred Božičem se je poslovil od tukaj c. kr. finančni svetnik Ivan Perpar ter je odšel na svoje novo službeno mesto v Trstu (davčna administracija II.). Vodstvo davčnega oddelka pri goriškem c. kr. okr. glavarstvu je zopet prevzel fin. svetnik dr. Dorčič, ki začasno oskrbuje tudi davčni referat tolminskega političnega okraja.
toie eospirsive.
Svetovna produkcija bombaža med vojsko.
Produkcija bombaža za svetovno potrebo je že več kot deset let v kritičnem položaju, ki je postal vsled vojske še bolj usoden. Potreba se je povečala, nikdar je niso mogli pokriti, akoravno so sc uspehi žetve skoro podvojili. V zadnjih letih precl vojsko je bilo povpraševanje po bombažu skoro vedno večje kot pa ponudbe. Inte-resenlje so se torej združili, da študirajo razširjenje in povečanje svetovne bomba-' ževe produkcije. Nastala je angleška Cotton growing association v Manchestru, na Nemškem Das kolonialwirtschaftliche Komitee v Berlinu, na Fracoskem Association cotonniere itd. Poleg tega so ustanovili v Parizu Federation internationale du coton, ki naj bi tozadevne skušnje celega sveta nabirala in o njih poročala drugam. Omenjene družbe so začele izrabljati za kulturo bombaža pripravne in v ugodnih klimatičnih razmerah se nahajajoče pokrajine. Ta povečana produkcija pa ob izbruhu vojske še ni bila izven poskusov, ni igrala na svetovnem trgu še nobene vloge in seveda tudi ni mogla vplivati na tržne cene. Kljub temu so producirale evropske kolonije v Afriki — izvzemši Egi-pit, ki je že precej časa dežela bombaža — vsako leto približno 100.000 bal po 250 kilogramov. Če pa računimo, da zrasle potreba bombaža vsako leto za ca. en milijon bal oziroma, da bo rastla šc c;, če bo dosti surovega materijala, seveda prirastek iz Afrike šc brez ja pomena za svetovni trg.
Od leta 1895. so cenc bombaža hitro in stalno šle kvišku. Angleški funt (04536 kg) srednje amerikanske bombaževe vrste je prišel na Angleškem v pctlctju 1895 do 1899 na 3'76 d (d = pcnny = dobrih tO vinarievl; 1900 do 1904 na 5'44 d. 1905
do 1909 na 5'78 d, 1910 do 1914 na 7.16 d.
Leta 1914. je do izbruha vojske prišla cena na 7'96 d, tik pred vojsko je padla na 7, poprečno pa je bila do vojske 7'26. Te visoke cene so slabo vplivale na trgovino in industrijo, težkoče so dosegle višek v letih 1912. in 1913.
V vojski je pa proti vsemu pričakovanju cena. padla; predvsem in v prvi vrsti je iskati vzrok v doslej največji ameri-kanski žetvi, ki jc znašala 1. 1914. okoli 16 do 17 milijonov bal, V drugi vrsti pride v poštev izločitev centralnoevropskih držav in otežkočeni import v nevtralne in zvezne države. Od avgusta 1914 je cena stalno padala, nainižja je Irla januarja 1915 s 4'/o d. Potem se pa -zopet proti pričakovanju dvignila, septembra 1915 je bila spet nekaj nad 6 d. Vzrokov je več: izločitev mnogih tujih trgov za angleško prehodno trgovino, povečana potreba bombaža za vojr; material in veliko povpraševanje po bombažu na Angleškem; tudi druge države cntfnle porabijo mnogo surovega bombaža za izdelovanje razstrelivnih snovi. Na Angleškem je imenovana družba izračunala, da porabijo samo v tej državi letno več kot milijon bal za strelivo in da se bo številka še zvišala. Za dviganje cene med vojsko pridejo v poštev tudi večji transportni stroški, zavarovalne premije in pa splošno podraženje veeh vrst blaga.
Vsled nenadnega padca bombaževih con v prvem vojnem polletju se je zmanjšal prav resno tudi prostor, kjer bombaž raste. V Egiptu so uradno odredili, naj se prostor omeji — šele v zadnjem času so te odredbe deloma preklicali —, v Indiji je pa kultura bombaža takorekoč prenehala. V Afriki je družba cene znižala. V Ameriki je padla cena, ki so jo plačevali kme-tom-saditeljem, za angleški funt na sedem centov (cent v bakru okoli 4 vin., cent kot stoti del dolarja okoli 5 vin.); kmet ni prišel na svoje stroške, imel je veliko izgubo, posebno še, ker so se plače delavcev že zelo zvišale in ravnotako splošni stroški produkcije. Že pred padcem je v Ameriki prišla produkcija enega angleškega funta brez vsakega dobička za kmeta na 10 do 11 centov. Posledica je takoj sledila: opustili so velike prostore, preje vedno uporabljene za kulturo bombaža, neobdelane ah pa so se oprijeli drugih kullur. Šele če se bo cena v Liverpoolu zdela amerikanskemu saditelju zopet bolj ugodna, bo rfanovo lahko začel obdelovati sedaj opuščeni prostor za bombaž. Če bi vojska trajala še dalje in bi morda cene vsled spremenjenega povpraševanja zopet padle, se bo seveda še bolj zmanjšal z bombažem zasajeni prostor. Če bo pa potreba ozir. povpraševanje po blagu isto kot danes, gre lahko cena kvišku, tudi če traja vojsak še naprej. L. 1915. je bilo v Ameriki 15—20 odstotkov manj prostora v kulturi bombaža kot v prejšnjih letih, torej pride na trg samo 11 do 12 milijonov bal. Če reduciramo v ostalih bombaževih deželah prostor za iste odstotke, potem nikakor nc bo pokrita potreba za 1915/16, četudi so lansko leto pridejali še vse 1. 1914. neprodane bale.
Največje težkoče nastanejo pa po vojski. Čimdalje traja vojska, zlasti če ostanejo cenc nizke, tem manjši bo bombažev prostor, nazadnje bo bombaža prav malo, cene "bodo nedosegljive. Pri tem bosta odločevali zlasti dve točki: letni čas, ko se bo sklenil mir in pa dobra volja amerikan-skega sadilelja, če se bo hotel spet posvetili dobavi bombaža. Obe točki pa gledata zopet na ceno. Če na pr. cena to zimo zopet pade in se mir morebiti sklene aprila ali maja 1918, to se pravi po setvi, potem jc položaj sila resen. Bombaž je poletni produkt, ker je pretežna večina bombaževih dežel na severni polobli. Veličina areala, ki se na^ obdela, je odvisna samo od tržne cene prejšnje jeseni in spomladi, na severni polobli torej od jeseni. Če pride kakor rečeno, mir po setvi in se tako naenkrat pokaže velika potreba bombaža, bi bilo seveda nemogoče takoj ugotoviti večjo produkcijo, in šele 18 mesecev pozneje bi lahko zahtevam ustregli. Nekoliko drugače bi bilo seveda, če se sklene mir pred setvijo; potem bi za prvo silo že šlo.
Evropa mora torej na vsak način gledati na to, da si zagotovi ozir. odpre nove bombaževe dežele in tako odstrani veliko nevarnost popolne odvisnosti od Unije; sicer bi nastale za dolgo časa po vojski take in še neprijetnejše razmere kakor so bile 1. 1903. in 1904., ko je neki kartcl imel v rokah vso tedaj šc majhno amerikansko bombaževo žetev. Samo eno sredstvo jc mogoče uporabili proti temu: kolikor mogoče velika produkcija v pripravnih deželah in pa uporaba vedno novih arealov za produkcijo bombaža. Dokler svetovna potreba ni pokrita, mora plačati Evropa Ameriki ceno, ki jo Amerika sama določi. Ta cena je pa vselej brezprimerno višja kakor pa ona v Afriki, Indiji ali drugi Aziji; tukaj je namreč proizvajanje ccnejšc nego v Ameriki, in ta nižja produkcijska cena ostane tudi potem, čc bi bila ponudba večja kot povpraševanje po blagu. Kajti Amerikanec bi tudi v tem slučaju ne mogel iti tako nizko kot oa saditeli v Afriki ali Indiji.
— Uspeh 7. vojnega posojila. Po do-
šlih naznanilih podpisovalnic, ki so sedaj domalega popolna, se je podpisalo na 7. vojno posojilo 6.044,182.800 kron. Od te svote odpade na 401etno amortizacijsko državno posojilo približno 2.888,286.000 K, na državne zakladnice pa 3.155,896.000 K. Podpisovanje v armadi na bojišču še ni zaključeno in je zato uspeh v gornji številki le deloma obsežen.
g Bančni papirji v Budim -Pešti so padli na borzi 7. t. m. 15 do 20 kron.
g Finančni minister pl, Witnmer o naši valuti. Avstrijski finančni minster pl. Wimmer, ki se nahaja zdaj v Berlinu, jc izjavil poročevalcu »Lokalanzeigerja«: Nam gre za to, da se z berlinskimi oblastmi dogovorimo o razmerah valute. Stanje naše valute povzroča težaven položaj nasproti vrednosti marke. Zato smo pri nas prepovedali izvoz raznih reči, kar je zelo oviralo gospodarski promet Nemčije s podonavsko monarhijo. Ne prikrivamo si, da ne bo lahko doseči glede na vprašanje valute dogovor, ki bi obe strani zadovoljil, a upam, da bomo le v glavnem premagali obstoječe težave. Minister se je na to pečal .s splošnimi gospodarskimi vprašanji in o gospodarskem razvoju po vojski, ko Se bo moralo delati in varčevati.
g Gospodarski posveti v Berlinu. Dne
8. t. m. sta se vrnila iz Berlina na Dunaj fi-; nančni minister baron Wimmer in mini* sirski predsednik dr. Wekerle. »Lokalan-zeiger« je pisal: Poročilo budimpeštanskih listov, da so o bodočih trgovinskih raz* merah med Nemčijo in Avstrijo že ugotovili, da ne sklenejo trgovinske pogodbe, marveč trgovinsko zvezo z vmesnimi carinami, ne odgovarja dejstvom, oziroma] je prezgodnja. Res je pač, da so se zavezniki z ozirom na gospodarsko politična po* gajanja med Avstrijci in Nemci zelo približali, a popolnoma jih še niso zaključili.
Najnovejša poročilo.
Vsem.
Berlin, 8. Dne 6. t. m, ob 9, uri 40 minut dopoldne so brzojavili iz Petrogra-da »Vsem«; Lloyd George je rekel, da mora Rusija svoje meje z Nemčijo in z Avstrijo določiti šele, ko se bo moralo govoriti o pogajanjih glede na splošen mir. — Publicisti sporazumnih dežela opozarjajo z večjo ali manjšo iskrenostjo na to, da bi zaveznikom bolj koristilo, če bi sc o miru pogajali brez Rusije, ker se Rusija zdaj splošnega podjetja udeležuje le z negativnim kapitalom. Če beležimo v teh izjavah preobrat, je le v tem, ker je iskrenitost večja. Zavezniki mislijo, da je koristnejše zanje, da prepuste Nemcem za zdaj samim obračun z Rusijo. Nemčija naj se odško-duje na vzhodu, tem lažje se zvezne vlade sporazumejo z Nemci na zahodu. — Iste upehe dosežejo lahko zavezniki potom splošnega miru. V tem slučaju bi pa bilo vsem jasno, da izdajajo zavezniki izvestno Poljsko, Litvo, Kursko in Rumunijo v korist njih obračunom z Nemčijo. Zavezniki pa hodijo po poli, ki je za nje lagodnejša, da pripravljajo Rusijo za poseben mir, Nemcem dovoljujejo, da delajo silo Letom, Litvancem in Poljakom, nato bi pa to na-silstvo izrabili in bi odgovornost tudi odklonili nasproti laslnim narodom. Tak jc načrt sporazuma.
Listnica uredništva.
I. J. "Glas Slovenaca, Hrvata in Srba« stane letno 54 kron in se naroča v Zagrebu, Pelrinjska ulica 6. »Književni Jug« stane mesečno 2 K 50 vin. in se naroča v Zagrebu.
z imenom
Slovenski vojak
i'a ravnokar izšel in sc dobiva vezan in krasno s olikami opremljen v vseh knjigotržnicah v Ljubljani in v raznih trgovinah na deželi
po 1 krono 50 vinarjev.
Razpošilja ga pa iudi založnik Janko N c p. Jeglič, šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovci, učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker jc povzetje za 50 vinarjev dražje. Na vojno pošto sc povzetje ne more pošiljati.
Iščem
za par jutranjih ur.
Vpraša nai sc pri špediterju R. Ranzinger, Cesta na južno železnico.	80
Kontoristinia
s prakso, urna stcnogralinja in strojepiska 'J^* želi premeniti mesto. Najraje v tovarno ali uradniško pisarno. — 1'onud-bc na upravo : Slovenca« pod štev. 49.
IZGUBIL SE JE -m. -m.
v ponedeljek zvečer med vožnjo z električno železnico od deželne bolnice do magistrata molitvenik »Krščanski vojak«, črno vezan, v katerem je bila vsota JSp- 1026 kron. Pošteni najditelj naj najdeno proti dobri nagradi prinese v upravo našega lista.
Organist
(ali obenem tudi cerkvenik) želi mesta.
Cenjene ponudbe poet »Vesten št. 44« na upravo »Slovenca«.
Zatekel sc ic majhen, svitlorumen psiček. Najditelj naj ga odda proti nagradi v hiši na Bregu 10, II. nadstr.
Išče se za takoj
Išče se
najraje pri kaki vdovi.
Ponudbe na upravo tega lista pod štev. 58.'
Sprejmem takoj ali tekom meseca januarja
štiri trezne, zanesljive
HLRPCE
samske ali oženjenc, tudi invalidi niso izključeni, ker jc služba lahka. — Zglasili sc jc: Kolodvorska ulica št. 6 od 12. do I. ure opoldne. — Košenina, c. kr. poštni hlcvar, Ljubljana.
mala prazna
Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »takoj 59.
vseh podjefr proti f ^ojšnjrmi'. p'-čila. Ponudbe na »Nationaž - Regisirier-Kfssen, G. m. b. H.«, Dunaj VII., Siebensterng. M. |
Kupimo

s
na prometnem kraju, za pisarno ali trgovino se odda takoj.
Naslov se poizve pri	Slovenca« pod
štev. 79.
IZGUBILA SE JE včeraj popoldne i ■
z *--r.jo vsoto denaria. Črt jo je našel pošten človek, naj jo od''a proti nagradi na državno oobcijo.
in REGISTRIRNO CLAG4JNO.
SEVER & URBANČIČ, LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 12.
Kdor namerava prodati še kaj
S.
iM m
32^
naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
za vožnjo se proda na Sv. Martina cesti štev. 50 v tovarni.
Sprejme se
raznasa aii raznaša
pri upravi »Slovenca«.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČ2N & Xo. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Podpisani javljam, da sem otvoril
Zenitna ponudba.
Invalid, neoporečne preteklosti (s trajno neopazljivo hibo) iz premožne in ugledne rodbine, želi poročiti gospico posest-nico večje kmetije oziroma obrti, gostilne, trgovine ali mlina. Prednost imajo: dobrosrčne, skrbne gospodinje. Vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe s sliko pod »Slovenka 64« na upravo Slovenca. Tajnost najstrožje zajamčena. Samo resne ponudbe s pravim podpisom se upoštevajo.
Sprejme se več spretnih
U lesarjev, rajev.
na Marije Terezije cesti št. 6
in sc priporočam v vsa v to stroko spadajoča dela: popravila poljedelskih strojev in vsakovrstnih štedilnikov.
FRANC RAVBAR Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6.
"iiir
il n
da
si
proti dobri plači, prosti hrani in stanovanju. — Priglasiti se je pri stavbeni tvrdki G. Tonnies, Ljubljana, Dunajska cesta št. 35.
Posestnik približno 100 km lepih postrvskih voda in umetnega vališča išče v svrho izpopolnitve ribo-goine naprave dobrega
KOMP ANI JON A.
Vsa naprava ima lepo1 prihodnjost, zlasti radi ugodne lega- ker jc iz bližine Jadranskega morja zagotovljena zadostna ribja krma.
J«r- PRODAJA pogojna ni izključena.
Želeti je, da tc krasne in postrvi bogate vode, kakor; Cirknica, Idrijca, del Trcbuše, del Bačc s
i pritoki Koritnica in Kneza Icr del Soče ostanejo v slovenskih rokah. Naslov povč upravništvo lista pod št. 20.
V'
»Jugoslovanska Strokovna zveza« žaluje. Umrla jc njena odbornica
v Selcih na Gorenjskem.
Priporočamo jo v molitev":
Komur vsieu oblastvene odredbe ne zadostuje odmerjena električna luč, mi poraUlia
Zahtevajte v svriio pojasnil našo brošuro fl.
METAX
osrednja prodajna pisarna tovarne za Jarnloe
Kremenecky-Watt-Westinghouse Družba z omejenim jamstvom Dunaj l„ Graben 29 a.
HITRO!
NUJNO!
Drva in premog
nadomesti kurjava z ekstraktnim izluženim lesom v drobcih. Prodaja in oddaja od 1000 kilogramov naprej v vsaki množini na vagone strojilna tovarna
SAMSA & Co„ v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4. Zapisovanje naročil dnevno od 4. do 5. ure popoldne.

• ® V V
[13 urila! v Luni
PogasniSa pri Lnuranski banki w Lourann
sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. "•C Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne.	3244

m
s$ a
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Llubljani, Marije TeresCje cesta 'B 2/811
WMMp sprejema zavarovanje isa doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena
zavarovanja.
Javen zavod. AbsoSutnc varnost, ftezke premije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
1831
KAn&ft« «SK
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno v.st da jc Vsemogočni Svoji neskončni previdnosti nešega bl-gega in nad vse dobrcg? sina. sprega, očeta, brata, strica in svaka
Franceta
posestnika v Goričonafc :n župana občfne Peče
po niukepolni, več tednov trajajoči bolezni, pre idenega s sv. zakramenti za umirajoče, poklical k Sebi dne 7. iinuirja 1918 ob 10. uri ponoči v deželni bolnišnici v Ljubljani.
Truplo predragega pokojnika prepeljcio v Goričane pri Pečali, odkoder bode pogreb v petek, dne 11. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne na domače pokopališče v Pcčah. Sv. maše zadušnicc sc bodo opravile v Pečali. Preblagcga pokojnika priporočamo v pobožen spomin. V Goričanah pri -Moravčah, dne 8. januarja 1918.
Marija,
mati.
Anton, posestnik in gostilnič.?-, brat.
Vsi svaki, svakinje in nečaki.
Jerica roj. Mal, soproga.
Pavla, Francek, Minica,
otroci.
Marija Mibelič, Terezija Vidergar, Antonija Dolinsr, Ivana Razpotnik,
soproge posestnikov, sestre.
Z&3
"^ovodom bolezni in prezgodnje smrti gospoda
" Jurija Šenk, p. d, Makek
na Jezerskem jc bilo od blizu in daleč podanih toliko dokazov presrčnega sočutja, da se moremo tem polom zanie primerno zahvalili.
Prav posebno zahvalo smo dolžni izreči domačemu velečastitemu gosp. župniku Spornu za tolažilne obiske med boleznijo, čč. gg. Virniku, Tranku, Kreču, Skrinerju, g. jeruzalemskemu romarju Kristancu, pevovodju Krču s nevci in vsem drugim undcležencem pogreba.
Jezersko, 7. prosinca 1918.
ŽALUJOČA DRUŽINA ŠENK-MAKEK.
MP___
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloslno vest, da jc naša iskrenoljubljena, nepozabna mati, stara mati, teta, lašča, gospa
Helena Hieštaik, rof. marolt
gostilničarka
včeraj, dne 8, januarja 1918, po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti 74 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnicc sc vrši v četrtek dne 10. januarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornji Kašelj štev. 67, na pokopališče pri Dcv. Mar. v Polju. Nepozabno rajnko priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. maše sc bodo brale v več cerkvah. Zgornji Kašelj, 9. januarja 1918.
Janez Klešnik,
posestnik in mlinar, sin.
Ivanka Klešnik
sinaha.
roj. Rodc.
Marija Robida roj. Kle5r&, hči. '
Anton Robida,
zet.