r*
■ Naj t ečji slovenski dnevnik t Združenih državah
S Velja za vse leto . . . $6.00
g Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
GLAS
Iistislovenskihidel&vcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily the United States.
e Issued every day except Sundays |	and legal Holidays.
I	75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903» at the Pest Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO. 162. — ŠTEV. 162.
NEW YORK, MONDAY, JULY 13, 1&25. — PONDELJEK, 13. JULIJA 1925.
VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII
RESNO SVARILO PREMOGARJEV
Odpor delodajalcev na prvi konferenci je bil značilen, ker so bile odklonjene vse zahteve. — Trdi se, da znašajo letni zaslužki od $2000 do $2500.—Nizke plače se tičejo le premogarjev, ki niso zaposleni v rovih. — Stavka neizogibna.
Poroča John J. Leary.
ATLANTIC CITY, N. J., 12. julija. — Polovica članov premogarskega mezdnega komiteja se je vrnila včeraj v polja trdega premoga, da svetuje možem v rovih in onim, ki so zaposleni izven rovov, naj se pripravijo na prekinjenje obratovanja dne 1. septembra in na povodenj propagande antracit-nih delodajalcev, ki bo razširjena po vsej premo-garski pokrajini.
Nadaljni člani komiteja pa so ostali v hotelu Ambassador z John L. Lewisom, da se pripravijo na veliko bitko številk in izvajanj izvedencev, ko bo v torek podkomitej obnovil svoje seje.
Stavki so dali izraza na konvenciji, ki je sestavila zahteve, vendar pa je bilo tudi nekaj prazni-škega razpoloženja. Možje niso bili popolnoma pripravljeni na odločno stališče, katero je zavzel Samuel Warriner na otvorilni seji v četrtek in tudi ne na stališče delodajalcev pri mezdnemu pod-komiteju.
Ta seja se je vršila za zaprtimi durmi. Bila je mirna, a dogovora ni bilo mogoče doseči glede ničesar, niti glede sedanjih delavskih stroškov ene tone premoga. Manjkalo je definitivnih ugotovil delodajalcev. Manjkalo je tudi dogovora glede obsega, do katerega stopajo nadomestila na mesto antracita.
Tekom celega postopanja so delali delodajalci bilježke. To bilježenje na sestanku mezdnega podkomiteja je bilo nekaj novega za najstarejše zastopnike premogarjev, ki so vajeni besednih razprav.
To jih je dejanski mistificiralo, kot jih je dose-daj v splošnem strategija delodajalcev. Nobenega dvoma ne more biti, da je namen delodajalcev zvrniti breme stavke na United Mine Workers. Edino vprašanje se tiče metode.
Del strategije je bil v tem, da so spravili iz komiteja Samuela Warrinerja in Williama Richard sa ter stavili na njih mesto može druge vrste, pod vodstvom Williama Inglisa, izkušenega posredovalca. Na temelju te uravnave ni pri komiteju niti enega, ki bi imel polnomoč, da uveljavi, kar bi bilo dogovorjeno.	• ,
—	Inglid je načelnik velike kompanije, — je rekel danes neki premogar, — a tukaj zastopa neodvisne in te je treba vprašati za svet. Drugi pri komiteju, so podrejeni, ki morajo dobivati povelja od zgoraj.
Kot uvod za bitko v prihodnjem tednu je bilo včeraj zvečer izdano v imenu zveze antracitnih delodajalcev ugotovilo, katero napada kot zastarele, netočne in slepilne številke glede zaslužkov premogarjev, kot jih je navedel včeraj Mr. Lewis v dokaz, da so premogarji preslabo plačani. Delodajalci obljubljajo, da bodo še pred koncem pogajanj dokazali, da zaslužijo možje, zaposleni v rovih in krog njih, kojih eno tretino smatrajo de-lodajalci za izurjene delavce, povprečno po dva tisoč dolarjev na leto.
—	Številke, kojih namen je predočiti zaslužke premogkrjev, ignorirajo plače vseh mož, ki delajo pod zemljo. Nizki zaslužki, katere navaja Mr. Lewis, ae tičejo le zunanjih navadnih delavcev ter niso točni niti glede njih in sicer iz dveh razlogov.
—	Prvič so bile te številke sestavljene pred de-setodstotnim povišanjem plač leta 1923.
—	Ce bi delal mož 292 dni na temelju prejšnih minimum pristojbin $4.20 na dan, bi ne zaslužil tisoč dolarjev ali manj, kot pravi Mr. Lewis, temveč $1226. Večina majnarjev, zaposlenih zunaj, dobiva več kot sedanji minimum $4.62 na dan, a na temelju najnižje pristojbine bi zaslužil mož, ki
dela po 292 dni na leto, $J ,379.	_________
Ameriško stališče glede Kitajske.
Združene države bodo vztrajale pri načrtu, da se vrši konferenca glede Kitajske. — Tajnik Kellogg in podtajnik Grew sta razpravljala o politiki Daljnega iztoka.
SWAMPSCOTT, Mass., 12. jul. Vlada Združenih držav se bo zavzela za dogovore wa.s h ing tonske razoroževahie konference glede Kitajske ter se bo pridružila drugim narodom pri ustvarjenju metod, doloeenrhm v dogovorih.
Nikaka nova kitajske politika ne bo uveljavljena. Ameriška Uastnina in življenja bodo zavarovana tekom vslaškega gibanja.
Državni tajnik Kellogg in pod-tajnik Grew sta se posvetovala včeraj zvečer s predsednikom Coolidgem tir prišla do zaključka, da ne zahtevajo razvoji na Daljuein iztoku nikake izpreimem-be v politiki, katero so zasledovali profti Kitajski izza iztoruha zadnjih tamošmjih neredov.
Konferenca je trajala štiri ure, nakar je podtajnik Grew odpotoval. Tajnik Kellog-g pa bo danes odpotoval iz poletne Bele hiše. Njegovi načrti niso bili še objavljeni, vendar j^a se domneva, da se bo vrnil v Washington.
Ob devetih zvečer je bilo objavljeno, da se je trkala konferenca položaja na Kitajskem, ustvarjenega vsled francoske ratifikacije v ashingtomikega dogovora in napredka. katerega je napravila ameriška vlada glede kolektira-nja zunanjih dolgov.
Kellog in Grew sta dospela v Swampscott telkom popoldneva, obložena z oficijelnimi poročili glede Kitajske. Kellogg je priše! i/. St. Paula, Grew pa iz "NVashing-tona. Grew je prinesel se'boj ofi-cijelna poročila iz državnega de-partmenta. Konferenca se je pričela ob petih popoldne.
Podrobne informacije glede Ea-hlev, o katerih so razpravljali, šo •bile zadržane. Tajnost, ki je obdajala posvetovanja obenem z dejstvom, da je Kellogg prekanil svoje počitnice, sta ustvarila vtis, da je bila konferenca večje važnosti kot pa je kalzalo kratko obvestilo.
Današnja poročila kažejo, da
Borba med znanostjo in Svetim Pismom.
Bryan in Darrow sta se spopadla takoj V pričet-ku procesa. — Bryan se je norčeval Iz predloga, naj se pokliče znanstvenike iz New Yorka. — Rekel je, da je kršenje postave edino vprašanje, ki pride vpoštev.
Poroča Charles Michelson.
DAYTON, Team., 12. julija — Bryan in Darrow »nista mogla čakati do ponedeljka, da pričneta s svojim velikim bojem glede pričevanja znanstvenikov in drugih izvedencev a- procesu, ki se vrši-proti učitelju Scope&u.
Bryan, ves rarfbuk-jon vsled poročil, da si niso ne on, ne drugi na jasnem, kakšna politiko naj zasledujejo, je izdpl včeraj popoldne ugotovilo, ^ »katerem za-nikuje vsako (nesoglasje ter ugotavlja. da ni mogoče pozvati ni-kakih prič glede evolucijskih teorij in da je edino vprašanje, če je kršil John T. Scopes postavo, ki prepoveduje poučevanje takih doktrin.
Norčeval se je tudi iz ideje, da naj pridejo v Tennessee znanstveniki iz New Yorka in Illinoisa, da povedo ljudem, kaj mislijo.
>Lr. Darrow, ki je nek a*j časa razmišljal, je odvrnil « še bolj ognjevito rzjavo, v ka<teri je pov-daril. da določa postava v Tennessee, da mora učitelj, če hoče kršiti postavo, poučevati tajko hi potezo, da se je razvil človek iz nižjih bitij in teorijo, ki ni v soglasju s poročilom Biblije.
Rekel je. da ni nobena porota kompetentna za določitev, da spada evolucija pod obe te kategoriji brez pričevanja izvedencev, ki bi vodili poroto s tem, da bi nudili informacije, ki manjkajo porotnikom v l>ay?tonu. Nadalje je izjavil Darrow, da lie more zgraditi Bryan kitajskega zidu krog Teunesseeja ter zadržati prič, ker ne spadajo v meje iste države.
Besedilo državne postave, ki je ustvarilo novo fazo v kontro-verzi, prepoveduje uaitelju poučevati ''katerokoli teorijo, ki
Splošna zveza
proti Rusiji.
Anglija hoče dobiti n a svojo stran vse evropske države, ki naj bi stvorile močno zvezo proti boljše viski Rusiji.
BERLIN, Nemlčija, 12. julija. Razkol med Anglijo ter rusko sovjetsko republiko, postaja vedno večji. Anglija je iposredno pozvala vse evropske države, na.] -stvorijo tnlno zveeio, ki naj ibi bila naperjena proti Rusiji.
Angleški diploma t je skušajo dopovedati svetu. da snujejo boljševiki splošno eVrops»ko revolucijo. Edino ^rccJsitvo zoper to revolucijo je mobilizacija vse Kvrop« proti sovjetski Rusiji.
V Vzhodni Evropi je baje že organLtim-na nekaka mednarodna protibol.Kševiška liga. Sedaj hoče Anglija raz vnet i za isto idejo tudi Francijo in Italijo.
''Moskovska ''Izvestja'' naznanjajo, da je pozvala Anglija Letsiko. Estonsko in Poljsko, naj se udeleže iprotdibolševiške intervencije.
Ce bi se ji to posrečilo, bi angleško brodovje zasedlo vzhodno-rnorska pristanišča, d očim bi četr teh držav začele prodirati proti Moskvi.
Meseca avgusta se bodo vršili veliki poljski manevri na ukrajinski meji.
VOJEVANJE V SEVERNI AFRIKI
Francoske kolonijalne čete so bile poslane v Maroko. — Naulin bo imel sto tisoč mož, ko bo prihodnjo soboto prevzel vrhovno poveljstvo nad operacijami. — Španska *bo sodelovala.
:a in
ga, da se je razvil človek iz nižjih živalskih' vrst''.
Soglasno s teorijo obrambe ni nobena teh dveh polovic kršitve zadostna da se spozna Scopeša krivini kršitve zakona.
Velik
obisk na Islandu.
Coney
zanikuje zgodbo o božanskem nemiri na Kitajskem niso poje- j ustvarjen ju človeka, kot ga uči njali. Angleški konzul v Kanto- j Biblija ter poučevati mesto }te-nu je opozoril vse inozemske ženske in otroke, naj zapuste Hongkong. Proti-tuj^ke demonstracije se vrše naprej.
Razmere na Kitajskem opravičujejo hitro akcijo sil. koje namen bi bil nuditi kitajskemu narodu. pomoč, katero mu je rtblju-bila razoroževahra konferenca v AVashingtonu. Med časnikarskimi Jx>ročili je bilo tudi poročilo i« Tokija, katero smatrajo prav ta-[ ko zanimivim kot so porodila o • nadaljevanju izgredov. To poro-' čilo obstaja v migljaju, da sta se Anglija im Japonska pogajali glede angleško-japonskega sporazumu za skupno aJfccijo na Daljnem iztoku.
Podtajnik Grew je baje prinesel podatke glede angleških in japonskih namenov. tikajočih se Kitajske. Državni department ima 'glede tega boljše informacije kot pa so jih dobili listi in hoče vsled
PARIZ, Francija, 12. julija. — Francoski španska vlada sta se dogovorili, da bosta vzopre-dili svoje operacije proti rifskim četašem Abdel Krima. Glasi se, da bodo vprizorjeni španski napori le v majhnem obsegu, vendar pa je pričakovati, da bodo imeli resničen učinek.
Francosko vojno ministrstvo je sklenilo premestiti v Maroko tri divizije kolonijalnih čet, ki se nahajajo sedaj v Ruhru in v Franciji.
General Stanislas Naulin, novo imenovani vrhovni poveljnik francoskih sil v Maroku, bo imel na razpolago približno 100,000 mož, ko bo dne 1 8. julija prevzel vrhovno poveljstvo.
Poročila, krožeča med različnimi maroškimi plemeni, da bo nameravana ofenziva Abdel Krima proti Fezu uspešna, so povzročila paniko med plemeni, ki so prijazna Francozom. Ljudje so pričeli bežati proti jugu s čredami goveje živine, ovac, konj in s celo svojo lastnino. Sedaj pa so se pričela ta plemena pomikati zopet nazaj v svoja o-zemlja, pomirjena vsled novic, da je bil Abdel Krim poražen pri svojih naskokih na Francoze.
FEZ, Francoski Maroko, 1 2. julija. — Krvoloč-[nost maroških napadov na francoske črte ima deloma svoj izvir v vlogi, katero igrajo ženske. Te Amazonke, z namazanimi obrazi in rokami, tečejo za naskakovalci, kriče histerično ter prijemajo vsa-
n . i i_ii. ' kega bojevnika, ki se le za trenutek umakne. Pretepla pohabljenega	-	v1 . , ------_
i Vsako jutro one maroške naskakovalce, kojih
obleka kaže sledove barvila, enostavno postrele.
Položaj v Tazi je še vedno vznemirljiv. Zelo aktivna je propaganda sovražnika med velikim Tsoul plemenom. Na drugi strani pa je Branes pleme pripravljeno stopiti na francosko stran.
LONDON, Anglija, 12. julija. — Avtoritativno se je izvedelo, da odklanja angleški odgovor na španski predlog glede sodelovanja Anglije v Maroku vsako akcijo, katero bi se lahko razlagalo kot sen je nevtralnosti v Tanger ozemlju.
Angleški odgovor pravi, da ni to ozemlje v ni-kaki neposredni nevarnosti in da bi imelo vsled tega angleško sodelovanje s Špansko provokativen učinek. Angleška vlada daje izraza svoji volji, da še nadalje pomaga pri izvajanju policijske službe v teritorijalnih vodah, da pa se ne more lotiti nikakih obsežnejših operacij.
Ta angleška poslanica odgovarja na špansko sporočilo, ki je dospelo v London koncem junija, a ni bilo nikdar objavljeno.
sina.
TRENTON, N. J., 12. julija. — Mrs. Agnes M«;-tin je bila obsodi na na še^«t mesecev ječe, ker je pretepla svojega sina, ki je izgubi! obe $voji nogi tekom neke nesreče pred več leti. Mož žene je prosil sodliika, naj izreče najstrožjo kazen. Rekel je tudi, da je je bil njegov sin pretepen do-rim je bila njegova žena pijana.
Koliko so dobili zavezniki potom Dawesovega načrta.
BERLIN, Nemčija. 9. julija. — Dawesov naičrt, ki je v veljavi deset mesecev, je prinesel zaveznikom $185.762,300.
Včeraj je bilo na newyorekem 'veselem otoku' Coney Islandu. nad osemstotisoč oseb. Že ob enajstih dopofklne so bila vsa kopališča prenapolnjena. Ob sedmih zvečer i*> /pogrešali •jtaritsi 240 otrok, ki so 'bili pa vsi na varnem v polieijski stražnici. Trj osebe je zadela sdlnčarica.
Nebotična garaža.
CHICAGO. 111., 12. julija. — Tukaj bodo prileeli graditi nebotičnike. ki bodo služili glavnem kot garaže.
Prvo tako poslopje bo visoko 257 čevljev ter bo imelo -prostora za 372 avtomobilov. iS edem in dvajset odstotkov, vseh nadstropij bo posvečenih avtomobilom.
tega ibrez odloga, izvesti določbe washingtonskega dogovora, da prepreči neodvisno akcijo ene ali dveh teh si.
—	Brez dvoma se bo številke, temelječe na dejanskih plačah, predložilo tekom sedanjih pogajanj, da se dovaže, da zaslužijo vsi antracitni delavci povprečno krog dve tisoč dolarjev na leto.
—	Glede premogarjev, ki delajo pod zemljo, se bo dokazalo, d a presegajo njih letni zaslužki
$2,m
Na vsak način hoče biti obglavljen.
BERLIN. Nemčija, 12. julija. Otona Leestia je sodišče obsodilo zastran roparskega umora na dosmrtno ječo. To milost mu je izposlovad njegov zaigx/vttrnik, toda absojetnec ni s tem. zadovoljen.
•Sodniku je pisal pismo, v katerem pravi:
— Jaz nočem nobene milosti. Odsečite mi glavo, kajti do smrti močenj biti za;prt. O svoji usodi lahko edinole jaz odločam, ne pa moj advokat.
Sodnik ni ugodit njegovi tevi.
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.	J
Dta« >0 uli mm aladatai JU00ILATWA i
1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 6000 Din. — $93.00 M aakaiilih, ki malajt Banj kol k« m tM ftaarjav
20 ester za poitnino in drug« itnik«.
iMH«iU» na zadnje prit« ta tsplaCaje "Fated fakmd
ITALIJA IN ZASEDENO OZEKLJXV
200 lir ............ $ 8.80	500 lir.......... $21.00
300 lir .......... $12.90 1000 lir..........$41.00
kM Mi Ur ralaaa«. nnM pa 11 mm
i rt naroČilih, ki ■n poštnina in draga atnik«.
Nt« ta 9 Trsta.
Ca poMlJatva, ki preaesajo PflTTISOfl DINARJWV ali pa DVATISOC LIH dovoljujemo po mogočnosti le poseben popust Dtaerjm tm Lina seiaj al stalna, mnjs m rsftrat Is as*st Is tega raslega aam al nifili p »jati aat—fa« eana i napi na, ka nasi pri4s psslaai i war e raka.
FOfaLJATVE PO BRZOJAVNIH PISMU IZVRŠUJEMO R NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO SA STROftKl $1.-
mut mmm Je peetaU -»ilji pe Diiirtii Pestal Miasr Orfer aH pe Me« Tark Beak Draft.
FRANK BAKflKB BTATX BAHX ŠM OortUadt Stoat.	99m. TarK, ». Y.
Telefon: (Tortlandt 4687.
~ GLAS NAHODA, 13. JUL. 1925.
GLAS NARODA
tStiOVENK DAILY)
NOVI ITALIJANSKI MONOPLAN
r ■
Owned and Published by «LOV«mc PtJBttSttWd COtoANT (A Corporation)
Frank Bakaer, president	Louia Benedik, treasurer
PUm of btuineM of the corporation and addresses of above officers: 89 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
M G L A 8 N A B O D A"
"Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holiday».
7« eelo leta velja Uit ea Ameriko
in Kanada_______$6.00
Ea pol leta------$3.00
Ea četrt leta________$1.50
Za New York ea eelo leto —. $7.00
Za pol leta_________$3.50
Za niotemstva ta eelo leto — $7.00 Za pol leta ____________$3.50
Bubicription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan ievzemii nedelj in praenfkov.
Dopisi brea podpisa iji osebnosti se ne priobčnje^. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naimani. da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortrandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
' •> tinroooj^'.uijocuwooo. _». v/
Na sliki vidite največji italijanski monopkm S—55. Gonijo ga motorji, ki imajo 400 koujs kili moči. Monoptlan lahko nosi na tebi 4500 funtov ter leti z naglico 90 milj na uro.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Languai« Information Sorvlco. — Jugoslav Bureau.)
Novice iz Jugoslavije-
Roparska tolpa v Hercegovini, poštni voz, na katerem se je na-Dosedaj še ni>mo čitali. tla bi Kakor se poroča iz Nevcsinja, je hajal Konstantin Kočevič. po-na sk-vtuiskem Brezju v Ame- pied kratkim pet oboroženih ro- verjenik jug. oblasti. Komiti so rilci kak čudež primeril.	parjeni napadlo skupino musli- streljali na Kočeviča. Čeprav ra-
Odgovorne faktorje pozivamo manskih kmetov, ki so bili name- ujen se je Koče Vič spustil v beg. naj hitro kaj ukrenejo v trm ozi- njni v G a ko. Roparji tšo ilva vendar ga je Atanais dohitel in ru. Božja pot brez čudnih čude- kmeta ustrelili, enega pa so od- ubil. Sodišče je Atanasa Trnja-žev, je kot juha brez soli.	| vedli v gozd. ga oropali, potem koviča obsodilo mi sfrt.
Morda mislijo, da se bo vrnil pa ubili. Roparji so izginili v i	1
Koverta iz Rima s kakimi ]>oseb- smeri proti Nevesmju. oimi zmožnostmi in bo čudeže kar Oblast je odredila energično za-iz rokava stresal. Vsekakor se iz- led o vanje roparske tolpe, plača počakati.	j Iz Ogulina poročajo: 1 jun.
Zaenkrat le to ofmenim. da bi ^nialu po 11. uri zvečer jo neaia-
bil največji čudež.^ee bi gospodje, ki mešetarijo s slovenskim Brez
doma -izbruhnil požar v gospodarskem poslopju oflrulinske>sra
NEKAJ O RAZVOJU IN ZNAČAJU ANGLEŠČINE.
Med raznimi težkočaoni, s kate-l Normandskega osvojili Angleško rimi se priseljenec mora boriti, je I v zgodovinsko ftaiko pomemUul fcščenje novega jezika brezdvomno« bitki pri llastingsu. Ta dogodek
POSTANEK VERSKE POLITIKE
iiajtcžja. Velika večina priseljencev ni imela prilike pridobiti vsaj temeljno znanje angleščine. Malokdo izmed priseljencev — ako iz-jvzamemo seveda one, ki prihajajo iz angleških pokrajin — je i-mel prilike učiti se angleščine v starem kraju in seznaniti se s temeljnimi zakoni njene slovnice. Znam krieač Bryan je M?daj objavil, da namerava posvetiti pre- Večina priseljencev sploh ni ime-ostale dni svojega življenja dvignenju verskega vprašanja v ameri- *a take izobrazbe, da bi takoj poj-ški politiki. To je pometi njego\ih dveh govorov, ki jih je imel v movali slovnična pravila in njih Davtonu, Tenn. Proces proti Scopesu, obravnava, prizivi, ustavna pomen Radi tega učenje angleš-•vprašauja, — \>e to so le dogodki v veliko obsežnejši kampanji, s čine ni zanje lahka svar. Dejan-poiročjo katere hoče vzbuditi bojevito versko gibanje, ki naj bi ob- ski v večini slučajev pridobivajo vladovalo ameriško življenje.	j svoje znanje angleščine s tem, da
Če pravi Brvan. da bo skušal celo uveljaviti amendment k zvez- si vtisnejo v spomin čim dalje ni ustavi, s katerim se bo določilo Biblijo za vir vse modrosti, ga večje število izrazov in besed brez moramo smatrati rednim. V Združenih državah je od petdeset do nikake zveze. V tovarni priselje-šca*deset milijonov volilcev. Le nekako polmica teh se v sedanjem pobere nekoliko 'besed, v šta-času zanima celo za predsedniške volitve.	Jcuni nekoliko drugih in tako cla-
Veliko število teh neaktivnih državljanov in veliko število onih, ^ Ni čuda torej> <la priseljenec ki sedaj dejanski volijo, je izvanredno dovzetno <za versko agita- razP°laga le s skromno količino cijo. Navadna vprašanja v javnem življenju ne zanimajo milijonov. angleških besed in izrazov, tudi in milijonov ameriških državljanov in obstoječe stranke &ploh ne 'P°tcra> je živel v Ameriki že dosežejo njih -čustev in razpoloženj. Versko vprašanje pa vzbuja t1,oI?° vrsto let. ljudsko čustvovanje kot ga ne more vzbuditi nobena druga stvar.)	človek pojmi značaj in se-
Prodre lahko v najbolj .zakotne naselbine ter je v stanu .proizvesti stavo angleškega jezika, treba ne-navdušenost, kateri se komaj more kdo ustavljati.	| ka.i znati 0 njenem razvoju, kajti
Sedanja kampanja Brvana je potencialno najbolj preteča med ^danji besedni >jklad angleškega vsemi, kar jih je možak kedaj vprizoril. S tem nočemo reči, da sc 1 jezika, s svojo ogromno količino mu bo po naših mislih lahko posrečilo ustanoviti fumlamentlfeem ijrP<>sojenih besed je odsev njego-kot oficijelno narodno vero. Celo to, čeprav zveni precej nevrjetno. ve^a z?°dovinsekega razvoja. An-pa ni izključeno. Obstajajo mogoče, kot trdi Bryan, dejanske fiuai-	jezik je nastal iz zmesi ra-
damenalisinene večine, sestavljene deloma iz odkritih vernikov, /nih jezikov. Njegov besedni deloma pa iz hinavcev in strahopetcev, v približo dveh treti-nah d'--	Je sestavljen iz snovi, ki iz-
žav. Pa tudi če ne obstajajo večine, obstajajo brez dvoma mogoč- viraJ° iz rajnih izvorov; glavni ne bojevite manjšine, katere je mogoče raz vneti s pomočjo agita- izvori Pa so tl"iJe J*eziki: german-cije tako, da je vsak odpor nemogoč. Kar se je \zgodilo v Tennes-|fki (anglosaksonski) jezik, latin-see-ju, kjer so se morala servilno vkloniti sodišča, vseučilišča in ča-1^'ma in £rščina. sopisi, se lahko zgodi v številnih drugih krajih.	Kakor znano, v prastarih časih
Neposredna nevarnost pa ne tiči" v tem, da bi mogel Brvan iz- je 2ivel na an?lcžkih otokLh ua' poslovati verski amendment. Nevarnost tiči v tem, da se mu'bo po- rod' kl Je ?ovori1 neki keitiski je-arečilo zanetiti strastno kontroverzo glede takega amendmenta. Do-, k* Tekom df>be- ko se Je rimS'ko feti je povoda bati se tega, kajti nikakih kontroverz ni, ki bi bile ta-!cesarstvo razprostiralo po svetu, ko strašne v svojih posledieah kot sc ene, v katerih domnevajo lj-i JS0 rini^ke	Prižle na Angle-
dje, da se Oore za .svojega Bo-a. Taka kontrove7v.a bi skalila m?r sk"° 111 nms'ka nadvlada -Je tam Amerike prav tako globoko kot ga je spor glede suženjstva. Če m;-|Btala Za Več* kot tri stoletja- Te' sli kdo, da je to pretirana izjava, če misli kdo, da bi se razburkane I kom te dobe vladiajoči in izo-strasti hitro ohladile, naj se spomni demokratične konvencije predjbrazeni kro^1 rabdi latin^ino- aIi enim letom, na kateri se je prikazal, v sorazmerno mili obliki, la-'ta 111 lzP°dtaknila domačega jezi-natizem, ki tiei tik pod površjem naše civilizacije.	|ka'.
Brj-an je kot državnik in mislec take odločno diskreditran kot' Ko so se za časa ProPa<la rinile more biti kak človek. Kljub temu pa je obdržal velikansko *ilo v *ke"a cesarstva rimske legije u ameriškem življenju. Zakaj? Ker je govornik! Nikakor ne. Nepresta- jr,iaknlle iz Angleške, prišli so dru nm sila Bryana je posledica dejstva, da je prvi narodni predstavi-If °svojevaJci:	Anglo-
telj, ki je tako brezvesten ali tako pretkan, da je napravil vero za po-1Saksonei jz Nemčije in kasneje Vi litičoo vprašanje. ^Za^ržen kot voditelj a-rarskih progresivcev. se je'kmgl 12 ^ndinavije. Ti so poti-vrdržal s pozivom na globljo,-bolj strastno in bolj «lepo silo ko je bi-i lh kcItižkc domačine v razne la katerakoli drnga, ki se je kdaj pojavila s ameriški politiki. Za kote dcžele: na Vedsko (Wales), Bryanom stoji danes množica, kateri ni, posvečal dosedaj še noben *k(xtsko - m Irsko. Anglo-.sakson-drugi ameriški politik resne pozornosti.
To ni prvi dokaz vstopa te nove sile v ameriško poliiino. Prvikrat je prišla na površje vsled prohibieijskega gibanja. Osemnajsti amendment, v zvezi z Antisalonsko ligo, ji je nudil upliv v ameriški politiki. Ku Kfcux Klan, ki se je porodil iz istega vira, je mogočno krilo te sektarske invazije. Proti-evolucijske postave so na-daljni izraz te sile. Raeda je in raste še sedaj in večina, na katero se obrača Bryan, narašča neprestano v številnih delih Amerike. Razne stvari, ki tiče za procesom v Daytonu so ambicije te
je imel največji vpliv na vso poznejšo zgodovino Angleške in tudi na razvoj angleškega jezika.
Normani so od tedaj tvorili via dujooi razred v deželi. Hoteli so
A
sile glede bodočnosti ter možnosti fanatizma, ki znači celo tozadevno agitacijo.
Ozračje cirkusa, intelektualne zmede in komercijalizma dtiši za enkrat plamene strankarako-verske furije. Na more pa jih zadušiti.
Raznoterosti
Sestra cesarice Elizabete umrla.
V sanatoriju v Muenchen je te dni umrla grofica Matilda Ludo-vika Prani, sestra umorjene cesarice Elizabete. Umrla je na posledicami poSkodb, zad olbljenih pri padem prvd dvema letoma. Grofica je bila hčerka nadvojvode Maka* Jožefa Barvarskega. Sojena
je t*a let*11843,
'j*. i : •
Italijanske bojne ladje v Pe-trogradu.
Petrograj^ki Lbrti naznanjajo prihod treh italijanskih bojnih ladij "Tigre", '<Pa^tera', in "Leone'', ki križarijo že dalje časa po Severnem morju. Oblasti in prebivalstvo pripravlja italijanskim ladjam slovesen spregem.
>ke osvojevalce — torej germansko plerne — treba smatrati za u-«tanovitelje angleščine, kot jo da-iies poznamo. Stari keltiški jezik je vet* ali manj preživel na Velš-kem in v delih »Škotske in Ir.^ke. ali moderna angleščina ima le ma lo besed keitiškega m-ora. Anglo-(sakson.šrina je postala deželni jezik za nadaljnih šest sto let, oziroma do osvojitve Angleške s strani Normanov leta 1066.
Normani so izvirali iz skandinavskih Vikingov (Norvežanov), znamenitih bojevnikov in morskih roparjev, ki so na svojih malih^ čolnih ogrožali vse obmorske dežele. Del njih se je po raznih napadih naselil na onem delu francoske obali, ki leži na.sproti Angleški, v takozvani Normandiji. Njihov skandinavski jezik se je tu čim dalje bolj pomešal s francoščino in postal nazadnje francosko narečje, normansko-francosko narečje, ki se v marsikaterem pogledu Se danes razlikuje od drugih francoskih narečij. L. 1066 so ti pofrancoženi Normani pod vodsvom Viljema
Nekateri rojaki mi -sporočajo, da bo dal Grd i na sto dolarjev za slepce, drugi pa zenpet pravijo, da jih ne bo, ker je preslep, da bi
mogel spoznati oči vidno resnico. *
Na Bledu v Slovceniji se mudi jugoslovanski kralj s svojo druži-takoj iztrebiti anglo-saksonski! no. Prebivalstvo mu prireja nav-jezik in ga nadomestiti s svojim' dušene ovacije. francoskim narečjem. Toda to sej In navdušenje je prikipelo do jim ni povsem posrečilo. Oba na-lAiška, ko <ra je te dni obiskal ro« roda sta se pomešala in posledica munski kralj Ferdinand. Slovenje bila. da je bilo k anglosakson- J ska ljudskošolska mladina se je skemu jezik sicer dodanih mnogo ( morala naučiti romunske himne normanskih 'besed Jatinske^a in . ter jo je pala v romunščini. grškega izvora, ali potllaga jezi- V Jugoslaviji so skoro vsi je-ka in njtgovi slovnični" temelj i so ziki enakopravni, edinole sloven-ostali germanski.	Iščina ima malo kredita.
Jezik je tudi v nadaljnem raz-j	^
vojn z največjo lahkoto prevzemal besede iz latinskega in grške | Obravnava proti profesorju ga "slovarja in to i/jposojevanje ni Scopesu v Tennessee se je pričela te končalo niti ne kaže. da 'bo in še precej dobro napreduje, sploh kedaj končalo, kajti v jezi-1 Porotniki bodo odločili ali se ku treba vedno novih be.sed in iz- sme v tamošnjih šolah glede stvar-razov zlasti na raznih poljih znan jenja sveta kaj drugega učiti kot stvenega napredka.	: le tisto, kar je v svetem Pismu
Po tej kratki zgodovinski črti- omenjeno, ci je morda primerno, da pogleda-' Scopes bo najbrž propadel, ker mo, v kakem razmerju so v an- porotniki v vsem svojem življe-gleščini zastopani elementi iz raz- nju niso razen sv. Pisma čitali nih jezikov. Bržkone ga ni na sve- nobene druge knjige, tu jezika, ki -bi si ne bil izposodil Najhujši nasprotnik Scopesa je kakih besed iz tujih jezikov. Kar "Win. Jennings Brvan. Ako bo je posebno pri angleščini je to, tla obravnava zanj ugodno izpadla, je v njej toliko razmerje besed ko rešena s tem njegova najvišja tujega izvora.	' življenska naloga.
Francoske besede, ki so bile v- Toda mož ne bo šel v penzijon cepljene v angleščino, izvirajo in ne bo miroval, večinoa iz latinščine. Ako doda-! Svetovati bi mu bilo. naj lin mo k njim one besede, ki so bile podlagi sv. Pisma rekonstruira l.eposredoma izposojene iz latin-^ sla vnoznani voz, s katerim je Eli-ščine, dobimo bržkone štiri petine .ia frčal po zraku, vseh angleških besed tujega rzvo-J V moderni dobi potrebujemo ra. Veliko manjše, ali še vedno hitrih prometnih sredstev. Ford frnafno, zla-ti v znanstveni rabi, sicer izdeluje aeroplane pa so pri-je število besed grškega izvora, nieronia dragi. Izpod dvajset ti-O^tanek tujih besed težko prese- soč dolarjev ga sploh ni mogoče ga dvajsetino vsega angleškega kupiti, slovarja in izvira iz raznih virov.	*
Ako bi vse besede v velikem an-1 » -i • - ^	,-
,	Iv Ameriki je gotova vrsta lpi-
gleskem slovarju porazdelili po ' , •	^ , , , ,
f	.	. oi, ki majo to prednost, da so bih
svojem izvoru, bi se izkazalo, da . , -
.	' i v Ameriki rojeni,
tuje ali nesaksonske besede so v! Ar i j«.
j. ^ .	_	I V-sled te ga se imenujejo stopro-
odlceni večini v vsera besednem' . • »	•
.	.	icentni Amerikanci m sovražijo
skladu angleščine. Ireiba pa zna- ■	. ,	- ,.
c	*	J vsakogar, kdor se priseli sem.
ti. da v takeni velikem slovarju i xr- i	i	i • i
....... J I Njihovo glavno pravilo je ved-
najdeiuo veliko besed, ki niso v	...... . . ..
. „ . ...	,	. .no proklinjati in \"ecno zabavlja-
splosni rabi m pomen katerih ni;A- , •
.	..	ti nad ipiozemei.
Ko je inozemec prve mesece v
.Ameriki, ga protklinjajo. češ. da lako ako pregledamo vse besede, -	,■,	,
...	T-	•	- J(? neumen, zabit, da ne zna an<rle-
ki jih ta ah oni pisatelj rabi, bo-:-, - , .
.	' ski govoriti ter da ne pozna ame-
„	j	--------L------'l O	O----- ---O
jem. ka?r C*ez noč postali pametni, j posetnika Jurija Maraliča. Požar V tem slučaju bi ne bil Marijin se je kmalu razširil na sosed'njo obisk popolnoma brezupešen, !?ostilno ter na monopolsko sklati išče soli. Na mesto nesreče so takoj prihiteli ognjegasci, katerim sc je s pomočjo domačinov po-sr čilo lokalizirati ogenj in rešiti vsaj A-eliko stanovanjsko hišo, v kateri so bile shranjene ogroan-ne količine tobaka. Preprečili so da je skladišče ostalo deloma nepoškodovano in da niso postale žrtve ognja tudi sosednje zgradbe, v katerih je bilo za par vagonov bencina in petroh-ja. C-1 bi se bile vnele te zaloge bi bilo v opasnosti eelo ogulimsko ines-to.
^koda, katero je ])cvzročil požar. je veliktniska. Samo na zi-dovju je za :>00 tisoč dinarj. v škode. Državni monofpol ima nad milijone dinarjev škode na zsjto-relem tobaku in papirju, katerega je poškoilovala voda iz briz-'nralnie. Kar pa je najžalostnejše na tem požaru, je to, da je ogenj zahteval tudi dvoje Človeških življenj.
znan veliki večini pa tudi ne izobraženih ljudi.
mo našli popolnoma drugačno razmerje med besedami saksonskega in tujega izvora. Od besed,
Z zagrebške univerze.
Zdravnik v Zaklad ni bolnici dr. Ziatko Pcternel je <i memo van za a.-istenta na kirurg i čil i kliniki mctlicinske fakultete v Zagrebu.
Eksplozija dinamita v Sarajevu.
V pirotehniki na llumu v Borili je eksplodiralo {»red kratkim M^O kg dinamita in več sto ročnih granat. Sreča v nesreči je bila, da sc- nezgoda ni pripetila na delovni dan, ker bi sicer brez-dvomno bila zahtevala mnogo človeških žrtev. Baraka, v kateri so se nahajale granate, je /le tela v "zrak; dve dirugi baraki .Ma porušeni. Eksplozija se je slišala celo v Sarajevo, kjer je popokalo mnogo šip na oknih. Vzrok eksplozije ni man.
Na zagrebški univerzi
je bila te dni promovirana za maeristra farmacije gospodična Vida Fink. hčerka mestnega blagajnika v pokoju.
Smrtna obsodba v Skoplju.
Pred sodiščem prve stopnje v Skoplju je bila to dni končana ka.7en,ska obravnava proti Ananasu TmjaJcoviču iz St rum nice, ki je obtožen, da je v dražbi dveh bolgarskih kom it o v dne 13. julija 1923 iz (zasede napadel
Vojni arzenal v Sarajevu.
Železarna v Zenico je 'po sedemmesečnem presledku zopet pričela delati. Vrše se v prvi vrsti neka popravila, ki so v zvezi z novim carinskim tarifom in z ustanovitvijo Vc:negai arzena-la v Sarajevu. V to uombinacijo stopi tudi vareška ligama in železni rudnik v Varešu, čim se izvršijo neke pravne normalnosti /. dosedanjim Lastnikom, ki >e nahaja v inozmestvu. Podjetje prtf.de petem popolnoma v (.fy--žavne roke.
Kongres železničarjev.
V	Zagrebu se je vršil sedmi kongres delegatov U»drriženja ju-igoslovanskih železničarjev.
Uboj srbskega komitskega vojvode.
Na Vidovdan je bil v Maleških planinah pri Sti|iu v Macedoniji težko ranjen znani srbski knmit-->ki vojvoda lipa Pandursiki. Podlegli' je težkim ]>oškedbam že čez eno uro. Atentator je pobegnil in ga kljub, zasledovanju (losedaj še niso izsledili.
Žrtev narodnega praznoverja.
V	Nikšiču v Črni gori so našli pred kratkim v planini uglednega domačina iz Gor. Polja. Jovana Babica mrtvega. Truplo je bilo strašno opikano od Čebel. Babie je postal žrtev praznoverja. V Orni gori obstoji namreč vražn. da mora oni. ki hoče. da mu prinesejo če-belo srečo, en roj 'ukrasti, enega najti v šumi in enega kupiti. Babi«* je že dalje ča-a govoril, da sr bo pričel pečat is čebelorejo in si je v re-niei zgrailil čebelnjak. Prvi roj čebel je kupil, drugega po dolgih mukah našel v šumi. Manj kal mu ie torej še tretji, da mu pri nesejo čebele srečo. Lepega večera jc prispel neopažeiio v sosednjo v;is in ukradel iz čebelnjaka en panj. Na po vrat ku se je naj-brže spodtaknil. panj je padel na tla in se razbil. Prebujene čebele so -e razjarjene vrgle na nesrev-tu'tr:) Jovana in pra tako strašno opikale, da je kmalu umiri. Ker se ni vrnil domov, so ga šli iskat in 12a našli šele čefz nekaj dni mr-t ve ga.
Himen.
liruno Grisogono, gimnazijski profesor v Sibenilvu* se je poročil z gospodično Nado Oiuha. hčer ko ravnatelja mestne elektrarn? v Ljubljani.
— V Zagrebu se je poročil Ilu-'-roii Rtipret. bančni podravnatelj v Snbotiri /. Berto "NVelle-Birolla iz Zagreba.
riških šeg in navad.
Ko se pa pozneje začne inozem-
...... , jl. .	eu dobro goditi, ga preklinjajo.
ki jih je rabil ^hakespeare, je.kcr Sl je s wojim delom, trudoiM
baje oO odsto -aiksonskeira izvo-
ra ; isto razmerje prevladuje približno v klasičnem prevodu Svetega pisma. Ako torej štejemo le |)ne besede, ki jih pisatelj rabi. fcomo našli, da saksonske besede vendarle prevladujejo. Razmerje utegne biti sil/no različno, od 6C do nekje celo 90 odsto vseh rabljenih besed.
Bubonska kuga v Rusiji.
MOSKVA. Rusija, 12. julija. — Tri in štirideset ljudi je umrlo na bubenski kugi, ki je v preteklem mesecu epidemično izbruhnila v južno-zapadni Rusiji. Dosedaj je prizadetih osemnajst občin ob gorenjem in dolenjem teku Vrvlge.
Zdrav.<veni komisarijat je motil izral deset" zdravniških oddelkov, da pomagajo krajevnim zdravstvenim oblastim.
in pridnostjo povzpel do blagostanja.
*
Najboljši nočni čuvaj je tisti, ki se ob vsakem najmanjšem šumu prebudi.
*
Nič ni nadležnejšega, kot je 'dolga zaroka. Ne rečem, sprva je že prijetno, toda pozneje se zaročenca drug drugega naveličata.
Ponavadi sedita v parlorjn. Zaročenec kvasd in kvasi neumnosti zaročenka pa gleda na uro in si misli: — Moj Bog. ali še ne bo šel ? Dve je že ura.
V zakonskem jarmu je pa drugače. Ne rečem, sprva je že prijetno, toda pozneje se zakonca drug drugega naveličata.
Ponavadi sedi žena v kuhinji, gleda na uro in si misli: — Moj Bog, ali ga se ne bo! Pve je -že ura , . .
na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
katere prejmemo do 10. julija obrestujemo ze od 1. julija naprej po 4%.
Tudi nadaljne vloge obrestujemo mesečno.
_______
Sigurnost zajamčena z najsolidnejimi obveznicami, katere so pod nadzorstvom bankovnega oddelka države New York.
Vse bančne posle izvršujemo točno, Jjrzo in po zmernih cenah.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO-SLOVNICA V AMERIKI
FRANK SAKSER STAtE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
*
GL.AS NARODA, 13. JUL. 1925.
(Konec.)
Pod sinjkasto tenčico, krijoeo ji nedrije in glavo, so se ločili loki njenih oei, kalcedoni v njenih u-
j Manaej je stal poleg njega in je razumel njegovo namero.
Vitelij ga je poklical ter mu zaupal geslo, ker je bila jama zastražena.
»»•sili, belina njene polti. Ruta <fcl j To je bilo olajšanje. Za minuto spreminjajte svile ji je odevala j bo vse končano! ramena in bila speta v bokih s pa- j Toda Manaej ni bil kaj ročen som umetnega zlatarskega dela. — pri svojem opravilu. Njene črne hlačke so bile posute j Vrnil se je, a zmeden, z mandragurami, in nekam malo- ! Štirideset let je opravljal krv-marno je šklopotala z malimi če- ! niški posel. On je bil utopil Ari-veljei od kolibrijevega perja.	stobula, zadavil Aleksandra, sež-
Vrhu vzvišenega odra je snela gal na živem 3Iatatijo, obglavil svojo tančico. Bila je llerodijada j Zozima, Papa. Jožefa in Antipat-
ra; in ni si upal ubiti Jaokanana! Zobje so mu šklepetali, ves život
GROF MOHTE CHRI$T0
KRAVI, KI"SPREMLJATA PRINCA
kakor nekoč v svoji mladosti. Po-'rem je zaplesala.
Xoge so ji begale druga pred rlrugo po ritmu flavte in dveh kra-guljčkov. Njene zaokrožene roke so klicale nekoga, ki se je neprestano umikal. Zasledovala ga je, lažja od metulja, kakor radovedna Psiha, k?,.kor blodeča dušica, bilo je, ko hoče zdaj, zdaj poleteti.
Otožni zvoki gingre so zamenjali kraguljčkc. Za upanjem je sledila potrtost. Njeni pregibi so izražali vzdihovanje, in ves njen život tako hrepenečo onemoglost, da nsi vedel, ali plače za nekim bogom, ali umira v njegovih objemih. Z napol zaprtimi očm ise je vila v pasu, zibala svoj trebuh z valovanjem morja, stresala s prsmi, in njen obraz je ostal nepremičen, in njene noge se niso ustavile.
Vitelij jo je primerjal Mnestru, pantominiu. Avlus je še vedno bruhal. Tetrarh se je izgubljal v snu in ni mislil več na Herodija-ilo. Zdelo se mu je, da jo vidi med Saduc»'jci. Vizija je izginila.
Ni bila vizija. Dala je bila vzgajati daleč od Mahera Salomo, svojo hčer, ki naj bi jo tetrarh ljubil; i nmiscl je bila dobra. Sedaj si je bila tega v svesti. t Potem je bil zanos ljubezni, ki hoče zadovoljitve. Plesala je kakor indijske svečenice, kakor Nubijke od kataraktov, kakor lidijske ba-hantke. Zvirala se je na vse strani, kakor cvetlica, ki jo vije vihar. Ilriljanti na njenih ušesih so poskakovali, blago na njenem hrbtu je pobliskavalo od njenih lakti, od njenih nog. od njenih oblačil so prišle nevidne iskre, ki so raz-vnemale moške. Harpa je zapela, množica je pri ploska vala. Ne da bi upognila kolena, je razfcrečila noge in se upognila tako, da se ji I je brada doteknila tal; in noma-
mu je drgetal.
Zagledal je bil pred jamo Velikega Angelja Samaritanskega, vsega pokritega z očmi, irTvihteče-ga velikanski meč. rdeč, razcepljen kakor plamen. Dva vojaka, privedena za priče, naj potrdita.
Onadva da nista videla ničesar razen judovskega stotnika, ki se je bil pognal na nju in ki ga ni več.
Ilerodijadina togota se je izbruhala v hudourniku preprostih in krvavih psovk. Trgala si je nohte ob omrežju tribune in izklesana leva kakor da grizeta pleča in tulita kakor ona.
Antipa jo je posnemal, duhovniki, vojaki, farizeji, vsi so vpili po osveti, in drugi so bil iogorče-ni, da jim odtegujejo zabavo.
Manaej si je zakril obraz in odšel.
Gostom se je zdelo, da traja še dalje nego prvikrat. Presedalo jim je.
Kar se razlegnejo koraki s hodnikov. Nestrpnost je bila neznosna.
Glava je prišla; — Manaej jo je držal za lase, z iztegnjeno roko, ponosen na priznalno ploskanje.
Položil jo je lia pladenj in jo ponudil Salomi.
Lahkotno je koračila na tribuno; nekfj minut kasneje je prinesla glavo nazaj tista ženica, ki ki jo je bil tetrarh zjutraj razločil na strehi neke hiše, in malo prej v Ilerodijadini sobi.
Umaknil se je, da je ne bi videl. Vitelij je vrgel nanjo malomaren pogled.
Manaej je stopil z odra in jo razkazoval rimskim stotnikom, potem vsem, ki so jedli na tej strani.
Natančno so jo ogledovali.
Nabrušena ostrina, ko je šinila
Pred seboj imam 'knjigo — *4Grof Monte Cbristo", dramski igrokaz v osmih <likah, ki mi jo je poslal na ogled 'prijatelj iz rievelauda, Mr. Rado Staut, tipo-graf pri J ugaslo vanski Tiskovni Družbi. To slavno in svetovuo-znano delo Aleksandra Dumasa jstarjjšega je dramatiziral omenjeni .Mr. Staut ter ga priredil za slovenski oder.
V prvi vrsti uaj omenim, da je bil motiv avtorja te dramske predelave vzvišen in nesiebičen: ljubezen do d'raniaitLkj? in pridnih elevelandskih igralcev. — Pravim : "elevelancfcskih", 'kajti neverjetno se mi zdi, da bi imel avtor pri št udiranju tega igrokaza razen clcv.dand^kega odra v Slov. Narod. Domu še kak drug slovenski oder pred očmi. To pa iz vzroka, ker zahteva ta igra zelo prostornega odra, A'elike in bogate senerije. nefbroj dragih kostumov in velikega števila igralcev, izmed katerih morajo biti ♦vsaj nekateri prvovrstne moči. — • Avtorjev moto tega dramskega dela se glasi: '"Trud za trud! — Marljivim delavcem na polju slovenske dramatike v tujini posvetil — avtor".
Da li bo do»ctgel ta obširen ig-roka« na slovenskih odrih v Ameriki svoj smoter, je negotovo, vendar pa to lepo delo z veseljem pozdravljamo, ker je to nov prispevek naši dramski literaturi. V knjižii'. ki vsebuje 140 strani, nam j<- predočii gosipod dramaturg vsa važnejša dejanja obširnega Dumasovega romana. Snov je vse-

\UN0I* WOOD' u N B«awooa'JKJf'
Na vlaku, s katerim potuje angleški princ po Južni Afriki, se nahajata tudi dve pristni friesiandski kravi. Princ ne pije dru-
krav.
silu. ' Poipolu di Trieste", da je par ilni po veselici zbral ves svoj strup, da se je kru,to naročal ude-ležnikom ve-dliice. zlasti pa na-odnemu ž m>tvu progla-'.l prireditev za iredentistično spletko, zaradi katere naj orožništvo m cv de preiskavo, in končno zaklieal 'Ljubljani, Zagrebu in Peogra-Iu'\ naj nehajo kričati o zatiranju svobode "tako imenovanih neodrešenih Slovencev'', ko se jim dovoljuje celo take iredenti-(iii"-ne prireditve!
Ali je orožništvo ž. uvedlo preiskavo. nam ni znano; znano pa
Fasistovsko pojmovanje svobode.
Ves .italijansko 'tisk se te dni kupnine, "'krvne cene". Ta znr-silno razfburja zaradi dogodka, kijsek jc italijanska vlada plačala se je pripetil v daljnem — Afga-jtoda oprostitev Piperna se je za ni stanu.	jvlačcvala. pač iz razumljivega
Sedanji afganistanski vladar, i ^izloga. da se med tem nwlmrjo, emir Amanulah je leta 191-5 iz-i 11 .i«-' pre-bivaLtMa nekoliko pograbil svetovni metež in j-e progla- j že. Piperno pa ni hotel čakati o-sil neodvisnost svoje države, ki prosit ve in je nekega dne priseg je bila dotlej pod angleškim, od-
nosno indijskim protektoratom. Pozneje je Anglija priznala neodvisnost AfganiMta.n«. Po končani svetovni vojni je emir. mož modernih nazorov, skušal doseči za svojo državo prijateljske stike 7i evropskimi državami in je v ta namen leta 1920 poslal v Evropo posebno misijo, ki se je mudila po več časa v vseh večjih evropskih centrih in sklenila z dotičnimi
vladami dogovore o dipflomat.skHi in gospodarskih zvezah. Tak dogovor se j«' leta 1921 sklenil tudi skozi interesantna, slog lep, jezik m d Afganisatnom in Italijo. Af-
n at o
blagoglasen. Mnogo pozornosti in pažnje je posvetil gospod Staut opisu in kostumom oseb, ki v igri nastopajo, kar bo na vsak način prihranilo mnogo truda odrom. kateri bodo priredili to igro.
Kakor sem 33 prej omenil, je
panistan je poslal nato v«*Rini svojegi pooblaščenega ministra. Italija pa v Kabul, afganistansko pre-tolieo, svojega poslanika. Italija je seveda takoj izkoristila 1r nove stike in je v zimi leta 1923 poslala v Afganistan dve misiji
ml i/, ječe ter na begu prispel že skora j do ni-ke meje. Kaj je bi lo vzrok, da ni nadaljeval bega n' znano, znano pa je, da se j-sam predslavil aa-ganistan^kim oblastim, ki so ga odpremile v glavno mesto. Pred nekaj dnev so jx)te»n na Prpernu izvršili smrt no ku^en. kar je dalo povod itali jan-ki vladi. <la je zahtevala oi afganistanske vlade na«slirdnje za doščenje:
1.	Afganistanski minister zu nanjih stvari poseiti italijanskega poslanika, da mu izreče obžalovanje svoje vlade. Istočasno izkaže stolnija afganistanske vojske /. zastavo po'astt italijanski zastavi.
2.	l>ri zuspešno plačana " krvna cena" se povrne.
1 talijan-.ki vladi plača afganistanska vlada 7000 aargieških
di, navajeni vzdržnosti, rimski vo- Zgoraj navzdol, je bila naseka-
jaki. izkušeni fv razvratu. skopi carinarji, stari duhovniki, skisani v samih prepirih, ys so širili nosnice in trepetali pohote.
Potem se je zavrtela okrog An-tipovc mize, blazno kakor kolo čarovnic; in z glasom, ki ga je pre-sekavalo ihtenje nasladnosti, ji je govoril: — Pridi! Pridi! Ona se je sukala naprej; timpani so bobneli na vse pretege; množica je ru-lila. — Pridi, pridi! Dam ti Ka-farnavm! Tiberijsko ravnico! — Svoje trdnjave! Polovico svojega kraljestva! (
Vrgla se je na roke, s petami na kvišku, pretekla tako oder kakor velik skarabej ; in nenadoma se je ustavila.
Njen tilnik je tvoril z vretenci pravi kot. Pisane povlake, ki so ji ogrinjale noge, so ji zdrknile po plečih in ji obkrožale glavo, kakor mavrice, komolec iznad tal. Ustnice so ji bile namazane, obrvi zelo črne, oči skoraj strašne, in sraži-ce na njenem čelu so bile kakor sopar na belem marmorju.
Ni govorila. Gledala sta se.
Tlesk s prsti se je začul s tribune. Stopila je nanjo, vrnila se spet; in nekoliko seslja je je izgovorila z otroškim izrazom te besede:
— Hočem, da mi daš na pladnju glavo. . . — Pozabila je bila ime, a je nasmehoma nadaljevala: — Glavo Jaokananovo!
Tetrarh se jc zgrudil, poražen.
Njegova beseda ga je vezala, in ljudstvo je čakalo. A smrt, ki mu je bila prorokovana, ee bi se prijela drugega, bi mogoče njemu prizanesla ? Če je Jaokanan resnično Elija, bi se ji lahko odtegnil; če ni^ je umor brez pomena.
- t
la čeljust. Konci ustnic so se krčevito natezali. Kri, že strjena, je škropila tu in tam brado. Zaprte veke so bile blede kakor školjke; in svečniki naokrog so sipali žarke.
Prišla je do duhovniške mize. En farizej jo je radovedno obrnil; in Manaej, ki jo je zopet poravnal, jo je postavil pred Avla, ki se je od tega predramil. Bilo je, kakor da si skozi odprtino med trepalnicami mrtve zenice in ugasle zenice nekaj pripovedujejo.
Nazadnje jo je Manaej pomolil Antipi. Solze so se udrle tetrar-hu po licih.
Plameniee so ugašale. Gostje so se razhajali; v dvorani je ostal samo Še Antipa, roke na sencih, neprestano zroč odsekano glavQ, do-čim je anuel, stoječ sredi velike ladje, z razprostrtimi rokami mrmral molitve.
tlelo zelo obširno in prireditev is- na račun afganistanske vlade.
Prva misija, tehniška, je štela štirinajst inž ii i rje v. deset asistan-prerokovati tov. enega tehnika in enega tele-jpl niti v italijanskih vodah par-preve.e sijajnih uspehov. Lzjtemaj giafUta, druga misija pa je bi-lnik. ki je hil naikrcan z blagom v tem je V,Ameriki samo ena slo- la zdravstvena. Tehniška komi-d- za Afganistan.
tega je »vezana s tolikimi težko-čami, da delu kot dramski pri-ne morem
reditvi
ki se jim kruto krši vsaka svoboda. pa zaničevanje, easmeh in vde-no nova nasilstva!
Nenavaden samomorilec.
O nenavadn im samomoru poročajo to dni iz Budimpešte. Bankir Kinanu d Foeldes se je v hotelu "Evropa", kjer si je najol sobo. :-::»struipii. V pismu, ki ga je bankir zapustil, je navedel da j - zaužit tri in pol grame cijankalija in da bi v slučaju nedelovanja te-ga strupa zavžil še tri grame ve-i ronala. In .res! Na nočni omarici
nam je iz primorskih listov, da je	, ,
, J 1	'	so našli eelo zalogo razheiuh stru-
oblast — pač .pod vplivom faši-j
stovskega hujskanja — prepove-
funtov odškodnine.
Da sj jamči zahtevano zadoščenje. je italijanska vlada dala za-
dala celo uprizoritev znane italijanske veseloigre "Scampolo'\ ki naj bi se vršila v nedeljo. !•• den dni po komen»Jki ves. lici. na Konto vel ju nad Trstom. Znano pa je tudi. da so jsti dan, okoli pol ch-setih zvečer pridrveli fašistov-ski razgrajači na vrt Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, k j vise je vršila prireditev v priti ta-mošnjemu sloven-keniu otroškemu vrtcu. \'drli so na vrt ne morda skozi vrat. temveč skozi okna gostilniških prostorov in preko ograje, psovaJi s "ščavi" občinstvo, zahtevali, da gotlba igra kraljevsko. plavsko himno in fasistovsko gi< vinezzo"', tcir končne razgnali itdeležnike prireditve. Ko so taiko dali duška svojemu '■svobodoljuben"", so se vrnili v mesto, kjer so medpotoma še raz- j bili neko kavarno ali bar, kj r se shajajo repiublikanci. Isti "P«»pole* pa se sedaj pod naslovom 'Lepa veselica' roga prirediteljem in slovenskemu občinstvu in pripoveduje, kako so fašist o v si mladeniči hoteli le poplcsa.ti z ljubez-njivi Svetoi va lička mi. j>a so s^ vljudno poslovili, ker se je občinstvo medtem razšlo.
Tako je pa'č fa.ši,-ttovsko pojmovanje svotbode: zaradi Italijana. ki je bil v inozemstvu kaznovan po vsej pravici, javno zadoščenje z re-presalijami; za naše judstvo. italijanske državljan:-.
pov, ki bi zadostovali za nekaj tisoč samomorilcev. Kot vzrok samomora je Foeldes nawdel. tla se je že dlje časa nahajal v plačilnih težkočah. Te d,ni mu je neki pogodbenik izročil 1~>0 milijonov (niK). vsota, za katero bi moral kupiti borzne papirje, pa mu je bila na tramvaju u k rati en a. K r denarja radi svojih ohupnih razmer ni mogel vrniti, je raje izvršil sitnionior. Na mizi je Foeldes pustil šest kovert z denarjem. Vse svoje premoženje. 219.000 kron. je 'zaipustil revežem. 215 ti-soi" kron za najemnino so'be. 2o tisoč za vratarja. 20.000 kron sobarici. 20.000 kron -lngi in 30.000 kron ključarju, ki bo odprl sobo — Točnost pa je poznal ta gospod !
Nemška tvornici letal na Bolgarskem.
Bolgarsko letalsko ravnateljstvo je sklenilo, izročiti koncesijo za zgradilo in obratovanje tvorni-ee letal na Bolgar sik nt neki nemški družbi za 2"> let. Država bo dala v ta namen veliko sta vb išče. ki ima v neposredni bližini velik prostor za potrebno letališče. T vomica ne bo izdelovala letal samo za donialčb potrebo, ampak tudi za izvoz.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ♦GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRTT^iJMTH DRŽAVAH-
Tisti trenotek, ko je vzhajalo soince, sta dospela dva moža, nekoč odposlana po Jaokananu, s tako dolgo pričakovanim odgovorom.
Zaupala sta ga Fanuelu, ki se je razradostil.
Potem jima je pokazal grozo na pladnju med ostanki od gostije. — Eden mož mu je rekel:
— Potolaži se! Stopil je k mrličem oznanjat Krista!
Esenec je sedaj razumel njegove besede: — Da on vzraste, moram jaz pasti.
In vsi trije so vzeli glavo Jao-ka na novo in so krenili na galilejsko stran.
Ker je bila jako težka, so jo nosili zaporedoma.
venska naselbina, Cleveland, ki ima v svoji sredi par krasnih igralskih moči in prostoren, v vseh ozirih moderen oder. Tam hi. fio mojih mislih, doseglo to lepo zasnovano, p Strega življenja i>ol no delo. lakko triumfalen uspeh, zlasti če bi bilo dano v blagobit stvari, katere namen je nad vse vzvišen in plemenit.
Združene najboljše moči dwli največjih elevelandskih dramatičnih društev. "Ivan Cankar*' in "Triglav", ki bi igrale to krasno delo v korist Doma oslepelih v Ljubljani, bi dosegle, pod vodstvom spretnega režiserja, brez dvoma sijajen uspeh. —
Knjiga, ki jo diči lepa zunanja oblika, je kras vsaki knjl/nici in »ilasti knjižnicam naših slovens-skih dramatičnih društev. Knjiga stane en dolar ter jo je dobiti na naslovu: F. Staut. 1082 Addison Kd., ali pa: 6418 St. Clair Ave. (Iceland, Ohio. Fo pošfti stane knjiga 10 centov več.
A. Š.
Kanonika ubil v cerkvi.
V mestu B«ri v spodnji Italiji je 65-letni Giovanni Gumma ubil G0-letnega kanonika G. Capozza. Gimma je malopriden človek, ki je v svoji mladosti zapra-vil vse svoje lepo premoženje in se potem potrkal po svetu. Dalje easa ga je podpirali odvetnik Gimma. njegov bratranec, ki je pa vs? svo je premoženje zapustrl svoji so-rodnici, katera je predi^ojniea v konventu, ki ga upravlja kanonik Capozza. Gimma seveda bi bil rad imel denar'svojega sorodnika, odvetnika, ker ga pa ni dobil, se je hotel maščevati nad predstojnico in ker te ni bilo. je počakal pa kanonika, katerega je v cerkvi pred oltarjem vrgel na tla in ga potem obdelaval <z ročajem velikega mesarskega noža. Stari kanonik je Motril težke poškodbe, katerim je podlegel.
Tako Ščiti italijanska vladaj vojo svojih državljanov v dalj
jr. je imela naloiro. da vodi razna » javna dela in je bil njen član t.u-1 di neki inž. Dario Pepirno. Me-j nem Afganistanu, seea julija lanskega ! ta je prišlo i Pred kratkim pa so kraška kul-— po čigavi krivdi . se ne ve. ozi-jlurna društva priredila v nekem roma italijanski tisk previdno 1 pozclu pri Komnu veselico z glc-molči o tem — do sporov ni"d ita-]da!":Ško predstavo, petjem in g!a.s-lijansko misijo in domačini ter j bo ter se je te veselic * udeležilo je bil ob neki taki priliki ustre- par tisoč ljudi Veselina je potek-Ijen neki domačin, musliman, t la brez neljubih dogodkov v splo-vsled česar je varnostna oblast J šno zadovoljstvo vseh udcležni-po-lala oddelek policije, oziroma j kov. ki so s -lepo. veselo, a kar vojaštva z nalogom. da aretira j najdo-tojnejše zabavali ob zvokih inž. Piperna. ki je bi! osumljen. I slovenske pismi. Protista vitel ji da je ustrelil onega domačina J krajevnih oblasti. ki so gotovo Italijani pa so se namesto da b" J strogo pazili, da bi se ne pri pet i-izročili Piperna, zabarikadirali v\lo kaj "nezakoniteganiso ime-
vojeni stanovanju, in ko je vojaštvo hotelo vdreti v hišo, je Piperno zopet streljal in ustrelil enega vojaka. Piperno je bil zaradi tega zločina obsojen na smrt. Italijanskemu poslaniku pa se je posrečilo doseči pri emiru oprostitev obsojenca pod pogojem, da
li niti najmanjšega povoda, da bi "posredovali". Vzlic temu pa je bilo dejj-tvo. da so se smeli naši ljudje, ki so pač tudi italijanski državljani, kakor je bil italijanski državljan inž. Pip. rno. svobodno zabavati na svojih domačih tleh, nekaj tako .neznosne-
se plača približno 27,000 lir od- ga tržaškemu faŠistovskemu gla-
Vsled mnogobrojne udeležbe na našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo
IS. julija t L
II. SKUPNI IZLET V
JUGOSLAVIJO
in siccr s parnikom y
PARIS
/
\
p t
ki je Slovencem tako zelo priljubljen. '
Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago.
Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnego vprašanj, zato ae odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljita potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar t «avarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
Prečita jte pašno oglase o norih knjigah.
r
KNJIGARNA "GLAS NARODA1'
POUČNE KNJIGE: '
Nafta zdravila . ...............................BO
Nmjboljia slovenaka kuharica ž mnogimi slikami,
obsega 668 strani ......................... 6.00
Nemiko slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. sveski, zemljepisni, Statistični in
gospodarski pregled in —i	J
Zgodovina 8HS., 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....S39
poVesti s	^
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............48
Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad.
Trdo veza no ............................76
Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —.
Kraljica mndenica, trdo vezano ............... .80
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino.
GLAS NAHODA, 13. JUL. 19Š5.
S O L A N A
BOMAN.
I
Za " Glas Narcda" priredil O. P.
oa
(Nadaljevanje.)
i
GOVERNERKA DR2AVE WYOMING
Zaprl jo oči ter zopet zaglcvlal pred seboj v; duhu sladki obraz, beli tilnik ter materinsko znamenje ...	j
Ves obupan vi pričel puliti lase.
Kako naj >i pojasni to skrivnostno čudo? Kako je mogoče, da sta si dva popolnoma tuja bitja, ki se nista nikdar poznala v življenju. podobna celo v takih malenkostih.'
To je Margareta! To je ona. Ona mora biti. — Ta misel ga je navdajala / vedno večjo mIo. Takoj nato jvi je zopet zmajal z glavo. — Ne more biti! — Pet dni potem »mo potegnili njeno truplo iz vode. Sat': M-ni videl l žati jo v kr-Jti stal .sem poleg, ko se je zaprl grob nad njo . . . Odšla je in kar je mrtvo, je mrtvo.
Ali mii moremo zameriti, da se ga je lotila groza vspričo teh nrpobitnih dokazov in protidokazov?
Kaj pa, če se ga je lotilo praznoverje Juried Le ena možnost še obstaja, da se razreši uganko.
Sestra Margarete, rojena ob istem času. Na ta način bi bilo mogoče pojasniti in razum.ti to sličnost, tudi sličnost pisave in materinskega znamenja, če bi le dospel odločilni odgovor iz onega mesta!
Z mrzlično napetostjo je pričakoval Maums odgovora Da pomiri vihar, ki je divjal „v njegovi notranjosti, je pričel korakati po «obi goriiulol. IVlagoma *e mu je vrnila eneržija in navdal ga je čudovit mir.
Zakaj se boji te najboij ljubke prikazni? Zakaj ga je strah pred ljubljeno, ki se je zopet vrnila k njemu.' — Ali ni to le dokaz, da ni umrla njena ljubezen ž njo vred? ...
Poln n /.nega hrepenenja je razprostrl roki..
— Pozdravljena, Margareta, pozdravljena"! Moja ljubezen tri-iimvira nad grozo in la-t hočem biti mrtve, — prav kot sem nekoč živi podaril >ree in dušo;
Lotilo m <_m je neodoljivo hrepenenje. Odš>l je ]>o stopnjicah
navzdol in proti dvorani.
• \ *
Vse tiho in mirno.	\	f.f
Poskusnja je bila končana.	? 1
Odšel je na vit.	'	[ '
Oi» zidu med navlako, so cveteJe šolane..
Natrgal je ter ga poslal po služkinji Šolani.
Mala .se je vrnila z zahvalo.
Ali ga uc pokliče k sebi ?
Kaj ima mrtva opravka s postavami sveta?
Ničesar, prav ničesar.
Prišla je noč
Mauru^ ni mogel spati. Sedel je v svoji sobi ter zrl v časo z rdečim vinom, stoječo pred njim
Ob vsakem šumu sc je zganil in njegov pogled je pohitel proti vratom,	\ \	J	V
Stresla ga je mrzlica.
Kaj >e brigajo sencc za konvencijo in predpise?
Zakaj ne prideš, Margareta ?
Na iztočnem nebu se je pričelo rdeči t i in prvi plameni jutra so osvetljevali izmučeno lice Maurusa.
Vrgel ^e je na posteljo ter zaprl oči . . . '	/ /
i
underwood.« unochwqoo. n. t.'
Te dni je bil crtvorjen za letošnjo -ezi.jo Yellowston Narodni Park. Slika nam predstavlja governerko države Wyoming. Nellie T. Ross, ko odstranja leseno ograjo.
i
i
I>rihodnji dan je potekel, ne da bi videl Solano.
Informiral >•> je pri Salvatore Stratta, katerega je našel pri zajtrku, kako se počuti Giuseppe.
Italijan mu je >ieer dvorljivo odgovoril ter dal pojasnila, a v njegovem pogl du je tičalo nekaj temnega in Maurusu se je zdelo kot da skuša s -ilo zatreti gotov nemir in odttrnost.
Ljubosumnost! — Ubogi človek!
Madras i" vpiašal v hlevu, kedaj ^e bo odpeljala signora Šolana na izprehod. a dobil je informacije, da bo ostala doma. Stratta je odtočno prepovedal vstop k skušnjam, brez vsake izjeme in tudi žaliLzije v dvorani -»o bile spuščene navzdol.
Sobariea je pač pričakovala posebne napitnine, ko je prinesla baronu pisma ter pričela govoriti:
Signer Stratta postopa očividno zelo strogo z ubogo gospodično Solano. Včeraj popoldne in tudi danes zjutraj je govoril ž njo zelo glasno in zadirljivo.
—	V njeni sobi ?
—	Ne. gospod baron, v to ne sme nikdo -topiti. Le signora Nineta, starejša pevka, ki je baje sestra Stratte . . .
—	No. in kje govori s signoro Solano?
—	V dvorani. — Pri skušnji je -topil k njej pri oknu. kjer vedno sedi. — Moral ji je pripovedovati hude stvari, kajti signora se je pričela jokati in nato je nekaj napisala na listek ter vrgla glavo nazaj kot kaka kraljiea — ter odšla hitro v svojo sobo.
—	llvala vam. Zanima me kar pripovedujete. Ko boste izvedeli še več. me obvestite.
Posegel je v žep in izročil sobarici bankovec.
—	S\eti	baron je popolnoma zaljubljen v Šolano. — je sporočil« sobarica natakarju naglas, ravno v trenutku, ko je prišel mimo Stratta.
Srdit pogled je zadel sobarico iz njegovih /črnih oči, nakar sc je obrnil proti svoji sestri ter ji rekel par italijanskih besed.
—	No tla. — poleni pustimo Giuseppa tukaj!
Medtem pa je posegel Maurus po pošti, katero mu je prinesla sobariea.	«
Med pi-mi je bilo tudi eno. ki je nosilo poštni pečat iz Bra-slova.
—	Torej tukaj je že odgovor, — si je mislil. To je hitrejše kot je pričakoval.
llitro je raiztrgal ovitek ter pričel čitati.
—	Kakšno srečo imaš, dragi dečko! — mu je pisal stric. _ Če
bi ne ležal, obsojen na strašno dolgočasje, bolan v postelji, bi moral ti pač dolgo čakati na odgovor. Moja sedanja 44splendid isolation" pa mi je potisnila v roko pero ... Po par sličnih uvodnih besedah je pričel poročati stric o zadevi sami.
Vsled ugodnega slučaja se je moral zelo dobro orijenrati in informirati in vsled tega mu iabko zagotovi povsem odločno, da je gospodična Margareta 1'tenska edini otrok svojih starLšev in da ni izgubila nobenega brata ali sestre vsled smrti ali odvedenja. To je nepobitno dejstvo. — Družina Utenska izmira ter živita le še dva člana. Hčere ni v sedaj živeči generaciji nobene,' razven Margarete in nikdo ne ve, kam je odšla slednja. Ve se le, da je zapustila po oni nesrečni katastrofi hišo svojega strica in da je postala diakonist inja.
— Ti boš sam najboljše vedel, dragi Maurus, — je nadaljeval
stric. — da je bila uboga, nesrečna dekliea popolnoma nedolžna in da ni zaslužila niti najmanjše graje. Ravno nasprotno! Če gledaš še danes v božji, lepi >vct s svojimi očmi. se moraš za to zahvaliti izključno le Margareti I ten-ki. ki te je pobrala kot Samaritiauka na cesti in ki >e je v namenu, da te ščiti.— kajti domnevala je, da >i bil pijan. — Izpostavila vsem Mimičenjem, prevzela nase sramoto, zapustila ženina in družino ter odšla v širni svet!
Njen ženin je bil lopov — in 'prava sreča je bila za deklico, tla ga ni dobila za moža. — kajti ona ni nikdar ljubila tega vsiljenega siiubača, ki je - - mimogrede rečeno. — medJtem napol oslepel ter bil vpokojen. Ali poznaš sploh vse podbroibnosti one tragične episode? Dvomim o tem in ker imam dosti časa, ti hočem obrazložiti, kar mi je poročnik zaupal pod častno besedo.
Temu je sledilo natančno porofčilo o dogodkih v oni noči, ko je postala Margareta rešiteljica barona ter na nepreviden način tako težko ogrozila svojo ča-t.
Ze tekom čitanja se je tresel list v rokah mladega moža.
Rdečica je pokrila njegovo lice, težko je dihal in pokril si je lice z obema rokama.
—	To si storila zame. Margareta! To si žrtvovala zame! In jaz nisem slutil, — se ti nisem zahvalil! — Pustil sem, da si šla iz moje hiše v sitni kol obupana!
Nepremično je zr! na list. ki je ležal pred njim in kljub vsej bolesti ga je napolnilo čustvo največje radosti.
—	To si stoiila zame. Margareta!
In Margareta, ki mu je zamolčala dejanje, radi katerega je postal za večno njen dolžnik, naj bi iz sebične prevdarnosti uničila človeško življenje ?
Margareta, t-a svetnica?
Ne, tisočkrat ne!
Čeprav je mučni dvom še vedno scimpaltam dvigal glavo, — sedaj jc bil premagan za vselej.
Njeni prenapeti živci so jo zapustili vspričo blazne,'prenagljene obtožbe Joried — in šla je v sini t.
Ni imela več moči. da bi mirno razmišljala in prevdarjala. Predramili so jo iiz spanja ji zabrusili v obraz strašno obtožbo — in nato «»e je je lotil obup. ki jo je gnal ven, v vihar, v sinit . .
Mehanično je prijel za klobuk ter odšel skozi vVt. kajti po samotni stezi je hotel dospeti na pokopališče.
< »atjo prihodnjič.)
plodne soltbve. — Tudi Avstrija baš na tem poruiču izlaga lepe. nove Stvari.
Neverjetno (imenitno je "mo derno francosko poslaništvo.'' — Paviljon prdkrtavlja reprezentativni urad in sijajno privatno stanovanje francorAcega ambasadorja nekje v tujimi. Oficijelni prostor je razdeljen na udobno predsobo (vestibule d'entree), uradno dvorano m biblioelko. mali sa Ion, sobo za kadilce, veliko spre-jeirtnico, slavnostno obednieo. u-inetnostno galerijo in v svetišče, posvečeno Misli in Prizadevanju človeča.nstva. Nato sledi intimno poslanikovo stanovanje s predsobo. gospe ju o sobo. budoarjem. sobo za gospodično hčerko, otroško sobo in ambasadorjevo spalnico Končno dospeš v privatno delavno sobo gospoda poslanika. Vsi ti prostori so liiksuzno, prekrasno meblovani. Pohištvo predstavlja višek francoske elegance in umetnosti v notranji -arhitekturi. Ko je pred dnevi belgijska kraljica ]>osetila ta oddeleke, je presenečena vzkliknila: <4Ne branila bi se biti srečna gospa poslaaiikova. ki bo oživljala to krasno francosko okrasje.*' Vsi prostori so oki-čeni seveda z originalnimi umetninami. prevlečeni s krasnimi tapetami in razsvetljeni na poseben. novoizumijeu način . . . Blagor predstavniku francoske drž^ ve, ki bo tako stanovail, in še tistim malo blagor, ki bodo kdaj k njemu povabljeni na diner. Meni se že zdaj sline cede, pa nihče od obiskovalcev hvalabogu tega ne opazi.
Kretanje parnikov - Shipping New*
1«. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. Julija:
Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
21 julija:
America, Bremen.
23. julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg.
25. Julija:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	Julija:
Resolute. Hamburg; Bremen, Br®-men.
29.	Jultja:
Aqultanla. Cherbourg: I>a Bavole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	Julija: Zeeland, Cherbourg;
burg.
I.	avgusta:
Pres. Harding', Bremen; Cherbourg in Hamburg.
5.	avgusta:
Bereiigaria, se, Havre.
6.	avgusta:
Deutschlajird. Cherbourg.
8. avgusta:
France, Havre; George Washington, Bremen; Orbila, Hamburg.
II.	avgusta:.
Reliance. Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen.
12. avgusta;
MiUiretania, Cherbourg; Republic, Bremen.
13 avgusta:
Pittsburgh, Cherbourg.
15. avgusta:
Tafia. Havre; Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Orca. Hamburg.
18.	avgusta:
Presidcnte Wilson. Trst.
19.	avgusta:
Aquitam*. Cherbourg Suffren. Havre; America. Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
Ohio, Ham-
Andanla,
Cherbourg; De Gra-
Hamburg; Lapland,
20. avgusta:
Belgenland, Cherbourg: Hamburg.
Cleveland,
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg: Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bra-men.
25. avgusta:
Resolute. Hamburg. Sierra Venta-
na, Bremen.
26. avgusta:
Berenearia, beau, Havre; men.
Cherbourg: Rocham-Fres. Roosevelt, Bie-
27. avgusta:
Zeeland, Cherbourg: Uhio, burg.
29. avgusta:
Olympic, Clicrlwuirg-
Hp. m-

USODA MACEDONSKEGA VODITELJA
Iz francoske prestolice.
Pariz. 20. junija.
Ralz-rtaivo dekorativnih umetnosti je doslej pos tilo neobičajno mnogo radovednih obiskovalcev. Včerajšnji " Intra.nsigeant "* Objavlja nradnio statistiko, ki jasno iti razveseljivo ilustrira jako zanimanje za to mednarodno pri-re litev. Največ po--.»tnikov j" dali: binkoštaia nedelja. Števci so ta lan našt ;li 2G").C0O obiskovalcev. Do 12. junija si je ogledalo eks-►>ozicijo 2.->75.395 ljudi. V to o-trroiuno število pa seveda niso v-Meti številni imetniki službenih Mstopnin in novinarskih legitimacij . . .
Poleg Paviljona elegance. ki neoporo/no svedoči svetovno nadvlado pariškega okusa ter brez-primerne, vse prekaiaujoče iznajdljivosti — in bahato razkazuje svoje čudovito bogastvo barv. linij. kompozicije in form. vzbuja največjo pozornost Sovjetski Paviljon. Ta paviljon je zgrajen v tako izronno čudnem, modernem, futurist ično- kubiis.tičnem slogu, da mora vsa komur že od daleč pa<sti v oči. Ce ga glodaš i« primerne razdalje ali pa od zgoraj doli. se ti zrli podoben nekakšnemu aeroplanovemu ogrodju.
Vse je preračunano le bolj na vnanji efekt: O. vi buržuji. ki tod mimo greste, po'tfojto in ostrmi-te, evo je, nove umetnosti! — Vsa
zadeva diši tudi malo posmehljivo in poveljujoče; Kdor ni z nami. je proti nam! — Razstavljeni predmeti ne očitujejo. nič jjoseb-neira. velikega. osvojevalnega. Skoro !>i tlejal. da drugi slovanski narodi razstavljajo zanimevejše in trajnejše stvari, tako zlasti C'e-hoslovaki. Mnogo izloženih dekorativnih umotnin (tuili dela preprostega mužika) služi očitni ]»ro pagandi za konruniizem. Skoro povsod najd«*š sovjetski znak in vter odme-sel na drugo plat Pa-raz premnoge razstavljene objdk-t- gleda na.te Leninova podoba. Kdeča barva kajpada prevladuje. Poleg tesra noben narod ni razo-besil toliko plakatov kot Sovjetska Rusija. — Nad vse zanimiv, poučen in nova pota oznalčujoč pa je ruski gledališki oddeiek v Grand Palaisu. V razvoju teater-ske umetnosti so Rusi zadnja leta res z«ilo uspešno novot^rili. Na tem polju so ustvarili skoro neverjetne stvari in uresničili sijajne, mnogo obetaj-oče domLsleke. Njih načrti za moderno konstrukcijo odra, njih imenitno aplicira-nje sodobne arhitekturne umet-nasti na sceno, njih plani za razne kostime, njih skice za baletno re proti uei ran je «jočahme nnizike in tako dalje svedoči jo. da bo ravno Rusija v splošen razvojni to(k sedanje scemdene umetnosti oddala
Poročali smo že, da je v Sofiji podlegel atentatu iPaaičo Mfihaj-Iov, cd«n glavnih vodij make-donstjuncih; zavzemal je med njimi tako odlično messto, da je poleg Protogerova prvi prihajal •vpoštev za \-rliovno vodstvo po nenadnem umoru Todora Aleksandrova, kateremu je bil dalje časa-^tajnik in glavni pomočniik. Prva poročila o njegovi >mirti pa je venlarle treba ndkoliko izpopolniti.
Vmor Panča Mihajlova se je izvršil ponoči, in -sicer na samem, ko je Miha j lov koračil sam po cesti. Zato se prav nič ne ve. kdo je morilec, ki je pognal smrtonosno kroglo žrtvi v glavo. To sieer ■t Sofiji (BugarsJkoj) ni prav nič neobičajnegaf. nasprotno: zelo po-eosti so talki sLuičaji. Srxlaj pa se išče. kdo bi bil krivec in kdo je povzročil ta politični umor. Makedonski a vtotnomiistd, pristal Protogerova, trdijo, da so Mihajlova umorili makedonski federalist i, in sicer kot maščevanje za umor vojvode Paniee. znamenitega vodje, ki ga je nedavno v dunajskem gledišču ustrelila Komi-čevrf. in so seveda napovedali os-vveto zanj.
Ali poleg tega se ne sme prezreti dejstvo', da je Patnčo Mihajlov podL igel krogli baš na dan 14. junija. to je isti dan, ko je bil pred dvema letoma umorjen Stambo-lij>ki, katerega vlado je bila dne 9 junija 1923. zrušila zmagovita zarota oficirske lige in ma'kedon-stvujuščeh. Tesžko tla bi bil sluičaj, da je Mihajlova zadela nasilna smrt baš na dain te velepomiOTibnc dveletmice, zakaj on je igral v pre vratu junija 1. 1923. jatko važno vlogo, je posredoval med novimi vladnimi faktorji in Alelcsandro-vom in vodil tudi sam osebno krvavo borbo z wmljedelci ter mnogo njih 'pospravil' s pozorišča Osveta bi mogla priti tedaj tudi 8 t<? strani.
Sicer je življonska pot Mihajlova sliena onim tolikih njegovih tovarišev. Rojen je bil v Štipu — njegova mati žbvi menda še ved no v Koč anali, — hodil v bolgar s»ke šole in po<sta.l naposled učitelj V Bolgariji. Bil je seveda član makedonski? revolucionarne organizacije ter je 1. 1921. dne 22. ok tobra z Jovanom Brio m pri Čus tendilju iz zase<le po nalogu ko miteta umoril Aleksandra Dimi t rova. notranjtga ministra v via di Stambolij^keiga. OdSslej je ži\-el
samo komitski organizaciji ter je bil eden glavnih pomočnikov To dora AleksamdroVa. osobrto v din 'h junijskega prevrata, ki je spravil na vlado režim Cankova. Pozneje se je vddežil tudi ko-miskih upadov v naše zemlje, pri čemer je bil močno ranjen, da so ga komaj odnesli preko meje. Ted a v zadnjih letih s- je zameril Mihajl o v tudi makedonski organizaciji, ker se je izkazal nravstveno d efektne ga človeka ; dokazalo se je namreč, da je večkrat kradel in da so se tatvine ponavljale n* presta no. Vrh tega pa je prav ponovno izvršil nasils-tva nad mladim ženskami, s čemer je postal v Sofiji nemogoč. Organizacija ga je morala prestaviti y Džumajo. Poleg tega je nastal hud spor med njim in znanivn -Jo-jvanom Brlom. baje vsled tega. ker je Mihajlov onečasil neko blizu jsorodnico Brla. Od torl izvira tretja verzija o A*zroku njegove smrti. po kateri so ga. ustrelili 1 junije njegovih osebnih nasprotnikom ^n e d a vt on oni isti.
S. M A S S M A N
KOMISIJSKI TRGOVEC
dobi nrjviije c«ne za dnposlan« pipe in doge za French claret. 801 Louisiana Bid*.,	New Orleaot, La.
Podgane so resile maj-narje.
WILKESBARRE, Pa.. 12. jul. Ko je delal premogar Kopiski s svoji ni sinom v Empire majui. je \idel tri podgane, ki so brte čurl-iio vznemirjene ter so na vsak način hotele zapustiti rov. To je smatral za svanilo ter odšel s svojim sinom proti izhodu. Par trenutkov pozneje se je strop na i motu. kjer je delal, tposul.
Avtomobilska nesreča na Katsch-berg^u.
Te dni se je peljal avstrijski kapetan Knirsch z ženo z avtomobilom po strmi cesti preko prelaza Katschberga v Turah. — Vsled dežja je postala cesta opolzka. Avtomobil je drsal po blatu in se končno prevrnil. Knirsch je prišel pod voz in dobil hude notranje poško-dve. Njegova žena je padla pod stopnjieo avtomobila, ki jo je dobrih deset minut tiščala na tla, dokler niso avtomobila dvignili. Tudi Knirscliova je dobila hude notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Tams-wegu. Ostala dva potni/k*, delovodja Hacker in monter Linhuber. sta padla pri nesreči iz voza in zadolžila le lahke teilesne poškodbe.
Kje je moj brat FRANK JANE-ŽIČ. rojen v vasi Doropolje pri Ilirski Bistrici. Zadnji njegov naslov je bil: Box 13, Suga-nitte. N". Mex. Kdor rojakov ve za njegqv naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. ker povedati mu imam več važnih stvari. — El. Jagodnik, Box 85, Sta. B, Canton, O.
233 AKKOV FARMA
v dolini .državna ce«sta in svič železnice na farmi, vse v ravnini, fina zemlja, dobra voda dobra poslopja, vse orodje, 25 molznih krav. tri ikonje, dovotfj lesa. Cena $9,000.00; $1.500.00 takoj, ostalo po 1 3 od čeka za mleko. W. M. Murdock, Coop erstown, N. Y.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite pri:
N \VINŠEK-POTOKAR
331 Creeve St, Conamaufh. Pa.; c£>i «ioT. ud«lt>tl«i ^iio rol t Ao»rki.
PlSlTK PO NOVI CENIK.
Kako se potuje v stari
kraj in nazaj v Ameriko i
i
Kdor Je namenjen potovati \\ ■Url kraj, Je potsebno, da Je nm \ tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih Bamorefl* dati vsled naše dolgoletne Izkušnjt Vam bodo gotovo v korist; tudi prV poročamo vedno le prvovrstne par-nike. ki Imajo kabine tudi ▼ I1L rairedu.	.
G Lasom nove naselnlAke rostave.
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, Eamarejo tudi nedrJvavljnnl dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto ln ako potrebno tudi cielj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnISk! komisar v Washington, D. O. ProSnjo za tnko do voljenje se lahko Dapravl tudi ^ New Torku pred od potovanjem, t »t m poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejAe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnik« al svojca lz starega kraja, naj naoa prej plSe ea pojannMa. Is Jugosla ▼Ije bo prlpufičenlh ▼ prlhodnjtlf treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa samore) dobiti sem Sene ln otroke do 18. W ta bres, da bi bili Itetl ▼ kvoto T rojene osebe se tudi ne Ptejej® kvoto. Btarlgl In otroci od 18. d« 21. leta ameriBklb državljanov p Imajo prednost ▼ kroti. Plftlttf m pojasnila.
Prodajamo voane liste as vsi pt*
ge; tudi preko Trsta camorejo Jn-gosloranl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj fltttj kdor kuj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da lmajd čudovit uspek —«
HALI OGLASI ▼ "Olas Narodi"
Pozor čitatelji.
Oposorlta trgovce (n 6-brtniko, pri katerih kupujete ali naročate in ste h njih postrežbo ladovoljni, da oglaiujejo v listu "Gla« Naroda". B tem boste vstregli vsem.
Uprava "Gla« Narodar
AOVERTI8E ir) "QLAI NARODA**.