ftt.;49 V Gorici, v soboto dne 30. aprila 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % ,. » • • 10 „ /-iT.1."'. %LTi*»- '-'-"'>vi:"""5:^' '*-¦ Posamične stevil^eisfanejo*10>m. V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. , ( »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „KaŽipot po Goriškem in Ltadiščanskemu in dvakrat v letu „Vozni red že* leznic, parnikov in poštnih z?ez". Na naroČila brez doposiane na* ročnine se ne oziramo. Tečaj JI L Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavni, Uraduižtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru: Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Talefont it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. Kako mislijo priti goriški Lili do svoje realne gimnazije na državne troške? V sred( zvečer se je bavil goriški mestni svet z ustanovitvijo realne gimnazije z laškim učnim jezikom v Gorici. — Sprejeli so resolucijo, v kateri sprejemajo ustanovitev realne gimnazije v (glavnem na rame mestne občinske goriške ob določenih stalnih prispevkih furlanskih občin, ali vse to le toliko časa, dokler ne sprejme država laške realne gimnazije v svojo režijo. Tako torej! Furlanske občine so po večini revne ter so določile zneske, kolikor pač so mogle. Goriška mestna občina tiči v dolgovih do vratu; ona ne zmore troškov za vzdrževanje gimnazije, katerih pa se bo zahtevalo od nje dosti, kajti ni gotovo, če bodo mogle furlanske občine vsako leto odšteti svoje prispevke; pa tudi če bi jih odštevale, bo to le malo, glavni troški bi obteževali le proračune goriškega mesta. Upajo seveda od zveze Pajer-Gregorčič dobiti tudi mastno deželno podporo..... vse to pa le toliko časa, dokler ne sprejme vlada zavoda v svojo režijo. V Gorici imamo nemško gimnazijo in nemško realko. Znano je, da bi bili lahko že prišli do slovenskih in laških srednjih šol, ako bi bili to hoteli Lahi. Bili so časi, ko so se že sprijaznjevali s tako mislijo laški politiki, ali prevladala je struja, ki pravi: Slovencem nič, rajši trpimo Lahi-, samo da Slovenci ničesar ne dobijo. In trpeli so ---- sedaj pa se hočejo znebiti tega trpljenja prav na prefrigan način. Goriško mesto, furlanske občine in deželo hočejo oškodovati za lepe zneske; v težavah bodo kazali vladi na zavod, češ, zavod je tu, cvete, z velikimi troški smo ga postavili, težko ga vzdržujemo tako, da smo že sko-to omagali — vlada, pomagaj! Dobijo se časi, ko se bodo kazali jako patriotične, v državnem zboru bo imela vlada na raz- polago za potrebo glasove laških poslancev, pa se /.na zgoditi, da v takih treuot-kih izsilijo iz vlade, da sprejme laško realno gimnazijo v Gorici v svojo režijo! Nemški srednji šoli bi ostali potem v glavnem za — Slovence! Če se posreči Lahom njihova nakana, ne dobimo goriški Slovenci nikdar svojih srednjih šol v Gorici. Imeli bi tu laško realno gimnazijo in pa nemški srednji šoli, kateri bi vlada držala še toliko bolj, ker sti važni nemški postojanki na jugu ter ker hoče, da otroci nemških priseljencev študirajo lahko na nemškem zavodu. V teh par besedah je povedano dosti. Nočemo pisati še dalje ter žigosati morda v ostrih besedah početje Lahov in svariti vlado pred nepremišljenimi koraki - marveč poživljamo slovenske poslance vseh strank, da se bavijo z laško nakano ter se potrudijo energično, da jo preprečijo!! Italijanski podanik in rezervni častnik Pietro Hndreini, eradnlk u ladjedelnici u Trliču, obtožen uohunstua. (Kazenska razprava v Gorici 28. in 29. maja t. 1.) V četrtek je pričela pri zaprtih durih pred tukajšnjo okrožno sodnijo razprava proti Petru Andreiniju iz Italije radi vohunstva. Svoj čas smo poročali, da so prijeli v Tržiču tri radi vohunstva, pozneje so pa dva izpustili, v Gorico pa so pripeljali v preiskovalni zapor Petra Andreini-ja. V četrtek je prišlo do razprave. Sodnemu dvoru je predsedoval visesodni svetnik M. Rutar, prisedniki so bili visesodni svetnik pl. Kuhačcvič ter svetnika pl. Frohlich in Straussgitl. Državno pravdni-štM-v i«, zastopal državni pravdnik Jeglič, zapisnikar avsk. dr. Stumich. Branitelj dr. K. Pincherle iz Trsta. Obtožnica pravi, da je Andreini v času od julija 1909. do jati. 1910. v Tržiču ukazal Henriku Fai-duttiju kopirati načrt plovnega kanala »conte Eugcnio Valentinis«, kakoršen je bil ter kake spremembe se imajo izvršiti v bodočnosti ter določiti globočino morja; potem da je hotel, da sestavi Faiduttl načrt »tržiške ladjedelnice« ter nove Inke v Pancanu z globočino; poskrbel si je načrte iz zemljiške .knjige Tržiča; kopijo načrta za zvezo po mali železnici od ladjedelnice do postaje; da je dal Aleksandru Kokišu nalog, poskrbeti prepis i/.vest-ja dr. Karola Saiza o tem načrtu; vse to da je delal z namenom, take načrte izročiti tuji državi. Kriv je torej vohunstva v smislu $ 67. kaz. zak. Dalje: da je v mesecu aprilu in maju 1909. napravljal Julija Braunc. naj se približa oficirskim krogom ter skuša prisostvovati pri manevrih iu izvedeti od njih strategičuo važne točke; potem da je na-ganjal tudi Frana De Pomo, naj skuša izvedeti ,o vojaštvu kaj, s čemur bi se zaslužilo denar. Oba sta se mu zoperstavila. Torej krivda po §§ 9. in 67. kaz. zak. . Obtožnica sklepa, da naročila od strani Andreinija, ki segajo izven njegovega delokroga, dokazujejo jasno namen, da je hotel dobiti dokumente in načrte, ki bi bili po sodbi vojnega ministerstva največje važnosti, ter jih izročiti — Italiji. Obtoženec. Na predsednikovo vprašanje, če je kriv, reče odločno, da ni prav nič kriv. Potem je povedal, kje je študiral, ua je služil v italijanski armadi ter postal rezervni častnik, sprejel je neko službo v Trstu ter prišel konečno v Tržič v urad ladjedelnice kot računovodja. Rekli pa so mu predstojniki, da naj se ne peča samo z računstvom, marveč naj gleda, kako se -vsa stvar razvija, izvzemši tehnični oddelek. Res je bil naročil Faiduttiju, ki je bil uslužben tam, napraviti načrt ladjedelnice in plovnega kanala; češ, da je bilo to potrebno, ker so hoteli napraviti tlak ob kanalu, da se pride lažje ob dežju do ladjedelnice. Pravi, da globočine ni ukazal /.meriti; načrt je hotel priložiti bilanci. — Andreini pravi, da ga je zatožii Faidntti iz maščevanja, ker je bil odpuščen iz službe, pa je sodil, da je kriv odpusta Andreini. Glede De Pomo pravi, da ga je naj-brže nahnjskal Faidutti, imel pa je tudi piko na Andreinija, češ, da je bil on kriv, da je prišel na njegovo mesto vodje ročnega dela Battino. Glede Brauueta, pravi, da ga je on .spravil iz svojega oddelka v tehnični pa je bil odpuščen rudi nesposobnosti. Pravi, da ga je Braune tudi zasledoval ter mu grozil. Pravi potem na vprašanje predsednikovo, da mu ni on nič naročil, naj se približa častnikom. Ne on ne Del Pomo nista bila ,v taki socialni poziciji, da bi se bila mogla lahko približati Častnikom. Gledč načrtov pravi, da radi načrta ladjedelnice je govoril z dr. Saizem ter da se dela pri velikih podjetjih take načrte ter jih prilaga bilancam. Glede globočine pravi, da je mogoče kaj rekel, ker je nizko in je nevarno za ladje. Načrt od kanala mu je posodil conte Valentinis pa ga je dal Faidutti ju, naj ga kopira. Predsednik mu stavi pred oči, da je imel toliko opravka pa se je še utikal v tehnične stvari, ter da nikakor ni imel nobene pravice do načrta kanala. Od Kokiša je zahteval prevod nemškega izvestja dr. Sai-za. Glede Brauneta pravi, da je izmišljeno, da bi mu bil rekel, naj se približa oficirjem ___pravi, da je vse skupaj, naperjeno proti njemu, le maščevanje. Andreini je bil večkrat pri italijanskem konzulu v Trstu. Gledč vojaške službe je izpoved, val, da je .služil pri trenu, kjer ni nič opnvila z orožjem, marveč se bavijo le z nabavo in transportom provianta. Orožniški nadporočnik Rihard Dimnici. Zaslišan je bil kot priča orožniški nadporočnik Rihard DimnieL Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). XXIV. Priprave za preziinovanje. Južna polobla je v primeri s severno mrzlejša. Toda toplota nove celine je z ozirom na druge celine se za I5n nižja; in v Ameriki so pokrajine, ki so znane pod imenom mrzli tečaj, najstrašnejše. Srednja letna toplota znaša samo 19" pod ničlo. Učenjaki so ta pojav raztolmačili na način, katerega se je oprijel tudi doktor Clavvbonnv. Po njihovem mnenju vladajo v severnih ameriških krajih zlasti južno-zahodni vetrovi, ki prihajajo od tihega oceana s precej enako, srednjo toploto; toda predno dospo do severnega morja, morajo prehoditi neizmerno ameri-kansko ozemlje, ki je s snegom pokrito. Tu se ohlade in brijejo potem s svojo mrzloto po severnih krajih. Hatteras'je bil sedaj na mrzlem tečaju, onstran krajev, ki so jih njegovi predniki še videli. Bil je torej pripravljen na strašno zimo, sredi ledu, in to z ljudmi, ki so se mu na pol že uprli. Sklenil je torej boriti se proti najrazličnejšim nevarnostim z njemu lastno žilavostjo; imel je pred očmi svoj položaj, a vendar ni povesil oči. Predvsem'je s pomočjo iu skušenostjo Johnsona skrbel za to, da ukrene vse potrebno za preziinovanje. Kakor je op preračuni!, je Fonvarda zavleklo 250 milj onstran že znane suhe zemlje, to je, onstran Novega j Connvallisa; bil je zadelan v ledeni gladini kakor v kaki granitni postelji in nobena človeška sila ga ni mogla več iztrgati ven. Tudi kapjice proste vode ni bilo več v tem širnem morju, ki ga je zgrabila severna zima. Ledena ravnina se je raztezala v nepregledne dalje, toda brez enotnega površja. Neštevilne ledene gore so štrlele iz ledene planjave in tri najvišje so od treh strani ščitile Forvvard, tako da je samo južni veter imel dohod do njega. Da bi bile skale mesto ledu, zeleni gozdi mesto snega in morje v svojem navadnem, tekočem stanju, bila bi ladja prav mirno usidrana v prijetnem zalivu in zavarovana pred vsemi strašnimi vetrovi. Toda kaka puščava ob tej širjavi, kaka žalostna narava in kak otožen prizor! Ce je bila ladja tudi nepremično zakopana, vendar je morala biti še močno podprta s sidri; kajti bati se je bilo, da-se led naglo razlomi in morje razburka; zato je Johnson še bolj strogo skrbel, da se je vse potrebno vkre-nilo za zimo. »Hude dneve bomo še preživeli,« je rekel doktorju, > glejte, kako usodo ima kapitan! obtičati na najbolj ne-gostoljubni točki zemlje! No, bomo videli, kako se tu ven izkobacamo!« Kar se doktorja tiče, je bil pa popolnoma zadovoljen s svojim položajem, da še celo vesel. Ne bil bi ga zamenjal s kakim drugim. Na mrzlem tečaju prezimovati, kaka ljubka usoda! Sprva je moralo opraviti moštvo zunanje delo; Jadra so ostala na jadrnikih nataknjena mesto da bi jih spravili na dno ladje, kakor so delali prejšnji prezimovalci. Ovili so jih samo v nožnice, vrh katerih se je pa kmalu naredil ueprodiren, leden ovitek. Niti jamborov niso zložili :n >sračje gnezdo« je ostalo na slojem mestu. Tvorilo je naravno opazovalnico; le vrvi so vzeli proč in jih zravnali. Okrog ladje je bilo treba razsekati led, ker ?n je hudo sfok*:!, takf da ni imela navadne lege z vodon;. to črto. To je dalo dolgega in napornega dela. V nekaj dnevih oproste gredelj ter ga preiščejo; a se ni bil poškodoval, ker je bil izredno močan, samo baker je bil ves odtrgan, s katerim je bil obit. Ko so ladjo oprostili, se je vzdignila jskoro za devet palcev. Potem so poševno izsekali led okrog in okrog, v jajčasti obliki, tako da se je površina f>red gredljem zopet strnila in tako sama zabranjevala ;ko stiskanje. Doktor se je seveda tudi udeležil dela in spretno sukal snežno rezilo; s svojim humorjem je spravljal mornarje / dobro voljo, poučeval jih je, a se tudi sam marsičesa n;>učU Zelo mu je bilo všeč, da so tako izsekali led okrog ladje. »To je zelo previdno uravnano,« je dejal večkrat. »Brez tega bi se ne mogli ustavljati pritisku. Sedaj pa brez strahu lahko zgradimo snežno obzidje kakor je ladja visoka, če je treba trfdi deset črevljev debelo. Kajti oiaterijaia nam ne zmanjka,« de Johnson. »Izborna misel,« pritrdi Johnson; » na ta način zgradimo utrdbo proti mrazu, pa proti zverinam, če jih ravno prime muha, da nas obiščejo; to bo izvrstno, boste videli. Potem vsekamo v to maso dvoje stopnjic, katerih ene bodo vodile k sprednjemu koncu ladje, druge pa k zadnjemu; polijemo jih z vodo, ki se strdi in postane trda kot skala, in imeli bomb prav kraljeve stopnjice.« Jutri na mainisko slavnost N. D. 0.! Nadporočnik je rekel, da mu je došla ovadba od druge strani in ne od Faidiit-tiia ne od De Pomo, Braune in Kokisa. Ostre besede je rabil o ladjedelnici ter rekel, da je tam gnezdo jrredentovčev. Pravit je", da so priče terorizirane po listkih, razdanih po;Tržiču. Dobil je pismo od orožniškega postajevodje, v katerem je rečeno, da se je pripetil slučaj vohunstva v ladjedelnici v korist Italije O tem se je prepričal ter potem poklical De Pamo in Fa duttija, ki sta najprvo tajila. Hugon Pogačnik, korvetni kapitan v"pokoju, rojen v Gorici, izpove ugodno o De Pomo, katerega pozna za inteligentnega in dobrega človeka. Henrik Faidutti iz Tržiča pripoveduje, da je bil v službi ladjedelnice od 16, marca 1909. do 1. tebr. letos. Andreini mu je rekel, da ga mislijo odsloviti, zato je šel sam. — Andreini mu je rekel lani poleti, naj kopira načrt ladjedelnice. Storil je to. V septembru mu je I ukazal napraviti načrt o luki v Pancanu. I Rekel je: Storim. De Pomo mu je rekel nekoč: Pazi, kar se tiče načrtov. Zakaj? Zato, ker se mi zdi, da je Andreini politi-1 Čni vohun. Tudi meni je rekel, naj poiz-| vem vojaške tajnosti. — Glede načrta o ' kanalu mu je rekel Andreini, da ga rabi za »Bankverein«, za g. predstojnika potem pa ga je spravil v zvezo z eventuel-1 nitn transportom Lloyda v Tržič. On in J De Pomo sta bila na vse to pri tajniku družbe Stettnerju, ki jima je rekel, naj pazita na Andreinija. — Andreini je rekel na to Faiduttiju pri razpravi, da ni nikoli ukazal narediti načrt o kanalu. Faidutti pa je ostal pri svoji trditvi. Faidutti pravi, da ni nikoli grozil Andreiniju. De Pomo potrdi, da ga je napeljava! Andreini, naj poizve kaj o vojaških rečeh. »Lahko se stori kaj dobrega in zasluži denar«. De Pomo je odklonil. Faiduttiju je rekel, da se mu zdi, da je Andreini politični špijon. Andreini pravi, da ni tega nič zahteval od De Pomo. Aleksander Kokiš. Izpove, da je prišel Andreini k njemu z nemškim originalom izvestja dr. Saiza, katero mu je prestavil. Ve, da je rekel Braunetu, naj se informira pri oficirjih o strategično važnih točkah. Nekoč je šel skupno z Atidreinijem domov in ta je vskliknil: Ta zemlja je bila in bo italijanska. Alberto Cosulicli, član ravnateljstva je izjavil na sploh, da ni nobene tajnosti v ladjedelnici. Izmed drugih prič. izpove dr. Saiz, da je dal dovoljenje samo za načrt ladjedelnice. Pollack, ravnatelj zavoda »Banca commerciale«, izpove, da je Andreini samo prekoračil svoj delokrog ter da ni storil nič nekorektnega. Braune izpove, da mu je rekel Andreini, da ker zna dobro nemško, naj se seznani z oficirji ter izve straiegične točke. Andreini taji. 1 Zaslišanih | je bilo še več drugih prič včeraj, ki so izpovedale več ali manj obteževalno za Andreinija. Zaslišan je bil tudi sin tržiškega župana Anton conte Valentinis, ki je posodil načrt plovnega kanala Andreiniju. Kokiš-je rekel, da ko je bil Andreini aretiran, je vskliknil Valentinis: Torej je aretiran ta vohun. Dva oficirja sta izjaviia, da so bili oni načrti vsi velike strategične važnosti. Razprava je trajala sinoči do 10. ure. Razsodba, Sodni dvor je spoznal Petra Andreinija krivega vohunstva ter ga obsodil na 7 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. — Ko prestane to kazen, ga pošljejo v.Italijo — pa brez načrtov iz Tržiča! DOPISI. Iz komenskega okraja. Komen, 26. aprila 1910. — V roke mi je prišel »Primorski List« z dne 2L t. m., v katerem čitam dopis iz Komna kot odgovor na moi dopis v »Soči«. Na to odgovarjam, df. kar se zdravnika v Komnu tiče, ki je dopisniku »Pr. L.« trn v peti -— ker »razjeda« občinsko blagajno — naj sestavi temeljit memorandum na pristojna mesta, da se sploh zdravnikov iznebi-mo. Čemu te nepotrebne troške v obč nah, bolnišnicah itd.?! Rajši naj to verno ljudstvo obrne oni denar na farovže in lurdsko vodo. Pa dosti o tem! r:u o nečem drugem. Po mnenju katoliškega moža-dopisni-ka, je imel Štolfa popolnoma prav, da je nastopil s kletvijo (Porco m .. .a, cr. .fix, o...., porco d... itd.) Hrup, ki je nastal v starešinstveni seji, je nastal radi neotesanega obnašanja preklinjevaica, ne pa radi j razlogov, ker predlog za podporo »Ljudski Knjižnici« in družbi »sv. Cirila in Me-; toda« je bil v prejšni seji soglasno sprejet,' torej tudi z njegovim glasom, prav tako, kakor stoji v zapisniku starašinstvene seje. Res pa je, da je Štolfa »Knjižnico« najbrže zamenjal z družbo »sv. C. in M.« kar so pozne;e tolmačili nekateri starešine. Dopisnik v »Prim. L.« prizna, da se je moral odstraniti Štolfa od starešinstve-ne seje, ne pove pa, zakaj. Piše, da je to zahteval Štrekelj sam. Prosim, sporočite, kateri starešina je bil proti izključitvi Štolfa? in ako bi sam Štrekelj to zahteval, ali bi ne bilo to popolnoma prav; in po veri ki jo je Kristus učil, ni-li tako dejanje Bogu dopadljivo? Skrajna laž je nadalje v dopisu, da sta Štrekelj in Švara zadela na odpor gledč vprašanja o samostojnosti šol v Volčjemgradu in Tomačevci, ampak res je, da je ravno Štrekelj prepričal starešinstvo, da je glasovalo na korist omenjenih šol, kakor tudi gola resnica je, da je starešina iz Malegadola glasoval proti svojemu in svojih občanov interesu. / kaj, sem zadnjič povedal! Na napade dopisnika v »Prim. Listu« na gg. župana in Štr. nisem poklican odgovarjati. Izjavljam le da so podla in pre-nizkotna. C. Družba sv. Cirila in Metoda. Poletna veselica združenih podružnic družbe sv. C. in M. v Gorici se bo vršila 5. junija; ako bi bilo ta dan slabo vrerne, 19. junija, odnosno 3. julija. Priporočamo nagim rodbfoam m Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Sta rešinstvo v Mirnu je darovalo 30 K. — Na račun mesečnine je c.išlo 37.— K. Opozarjamo ponovno slavno občinstvo na jutrišnjo majniško slavnost »Narodne Delavske Organizacije« v Gorici na Katarinijevem vrtu. — Dolžnost vsakega zavednega rodoljuba je pač, udeležiti se prireditve, podpirati skupno narodno stvar, dokazati solidarnost vseh slojev v narodnem delu. Sicer pa nudi prireditev sama na sebi lep program in zasluži že vsled tega obilne udeležbe. — Prvi majnrk naj bo odslej praznik dela in praznik slovenske narodne vzajemnosti! »Slov. Čitalnica« v Gorici priredi 1. maja t. 1. društveni izlet Gorica-Kojsko-Vrhovlje na Sv. Gendro-Kanal in po železnici domov. Gg. člani, ki so vsi vabljeni k udeležbi, se zberejo ob 6. uri zjutraj pri Soškem mostu proti Pevmi. Predpogoj lepo vreme. Reditelj. Poroka. Danes se je poročil gosp. Izidor Kožlin, občinski tajnik v Biljani, z gospodično Emilijo Kocjančičevo. — Bilo srečno! Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) vabi na koncert, ki bo v sredo, dne 4. maja 1910 v dvorani »Trgovskega doma«. Sodeluje gospa Berta Javurek-ova, absol-ventinja konservatorija v Pragi. Vspored:. D.. Ant. Schwab: Večer na morju, moški zbor. D. Ant. Dvorak: a) Prstan, (Iz Mo-ravskih dvospevov),. ženski zbor s klavirjem; b) Padle so pesmi v dušo mi___ mešan zbor; c) Aria Rusalke iz op. »Ru-salka« d) Ah neni tu, neni.... e) Zalo diev- ča, zalo travu.... poje g. Berta Javttrek. VV. A. Mozart: Koncert za vijolino in vi-jolo s klavirjem. 1) Allegro maestoso. 2) Andante. 3. Presto. St. Pirnat: Vzpomla-dna pesem... mešan zbor. Zborovodja; g. Josip Michl. Klavir: g. Ciril Eržen. Začetek točno ob 8'A uri zvečer. Blagajna se odpr„ ob 77» uri zvečer. Cene vstopnic: fotelji K 3; sedeži v parterju: I.—III. vrsta 2.50 K, IV.—VIIL vrsta 1.80 K; balkon I. vrsta 2.50 K, II. vrsta 1.80 K. Stojišča 1 K, dijaki vojaki do narednika in člani pevskih društev 50 vin. Predprodaja: knjigarna A. Gabršček v Trg. domu. — Besedilo pesmij: se dobi istotam in pri blagajni za 10 vin. . »Slovenska Matica« javlja: Knjige za 1909. leto je še dobiti. Želeti je, da se za njih oglase vsi bivši člani. Tudi potrebno je, da imajo knjige za to leto vsi tisti, ki so se letos že oglasili kot matični člani ali se šele r islijo oglasiti. Minulega leta je namreč izšel I. del »Koroške« in letos izide H. del. Le kdor je obe leti član, ima torej celotno delo. Slovenski zemljevid se zdaj tiska v državnem geografskem zavodu na Dunaju. Gotov bo okoli novega leta. Ker so stroški veliki, naj bi se oglašali tudi naročniki v sorazmernem številu. Smrtna kosa. — V Podgori je umrl v starosti 67 let gospod Kristijan Dietz. Preostalim naše sožalje. Kdo ustanavlja Orla na Goriškem? — V nedeljo 24. t. m. je bil na občnem zboru Orla v Št. Ferjanu c. kr. gimnazijski suplent v Gorici dr. Capuder. Imenitno! Drugega ne rečemo! Praški »Narodni Iisty« registrirajo vest, da misli Gregorčičeva stranka zopet na razveHavljenje ravnokar dovršenih volitev v goriškem veleposestvu. Na to pristavlja rnladočeško glasilo, da bi to n e b il več političen boj, ampak surov o na s i 1 j e. Tumovci so imeli zopet kost, da so jo oglodali v »Rdečem Praporju«. Laški stavec iz Italije v Gabrščekovi tiskarni! Nekaj strašnega! — Tiskarna je sprejela v tisek laški list »H gazzettino popolare«. Potreba je bilo dobrega stavca, ki pozna laščino popolnoma, pa ne za navadno stavljenje, ampak za delo na stavnem stroju linotype. Tiskarna je iskala takega ! stavca doma. v Trstu, Tridentu pa ga ni našla. Slednjič se je dobilo linotypista v Milanu. Organiziran je in s privoljenjem soc. demokratične organizacije tam je prišel v Gorico. Tu pa se je uprla proti stavcu soc. dem. organizacija, češ, da ne sme tukaj delati ter da je tiskarna obvezana poprašati posredovalnico tiskarjev, če rabi kakega stavca, češ, da obstoji tak zapisnik med gospodarji in stavci. Gospodarji pa ne vedo o takem zapisniku nič. Nastal je štrajk. ker je silil v štrajk posebno regnicolo Callini, predsednik tiskarskega društva, ki je brez posla, pa je hotel pognati regnicola-linotvpista v Italijo, da bi stopil s pomočjo posredovalnice on na njegovo mesto ter se še le učil dela na lino-tvpe! — Tumovci prav prefrigano obračajo vso reč ter govore samo o stavcu, da mora misliti vsakdo, da je šlo za navadnega stavca pa da je hotel Gabršček odjesti kruh domačinom! Govorijo celo o profitarskem nagonu ter o dobičku delodajalca .— če se sprejme stavca za drag denar! Kakoršni so oni, tako sodijo o drugih. — Falotsko, nizko se borijo ti rdeči možje, reševatelji delavstva, proti nasprotnikom. Resn-ice se bojijo kot hudič križa. — Njihov bog, dr. Turna, sprejema prav rad laške stranke ter bi se lepo zahvalil, če bi se moral glede sprejemanja svojega osobja obračati na kako soc. dem. posredovalnico. On hitro odslovi človeka iz svoje pisarne, če mu ni prav všeč — ali Gabršček pa bi se moral ravnati le po tem, kakor ukažejo rdeči bratci. — Onega stavca, ki se je teroriziran pridružil štraj-ku, je pustila organizacija na cesti brez denarja, ali Gabršček, dasi ni bil v to pri-moran, mu je dal denar, da je plačal, kar je potrosil, ter mogel oditi. Slava regni-colu Calliniju, ki tako dela z regnicolom-kolego! Kako pa to, da sme on biti v Gorici kot stavec? — O tem človeku (goriški stavci nimajo iz svoje srede sposobnega moža za predsednika?!) omenjamo še, da sovraži Slovence in slovenski jezik. Ob Ferrerjevi slavnosti je govoril tako, da če bi bil Avstrijec, bi bil zaprt, ker je laški podanik, se mu ni zgodilo nič. Ko gre za regnicola, so poklicani gosipodje počasni.... Kar smo povedali, to je resnica, pa kako grdo so jo zavili pošteni Tumovci! No, od njih ni pričakovati, da zapišejo resnico, da je vso reč vzročila zmedenost soc. demokracije! < Halleyev komet že vidijo na raznih krajih zjutraj ob 37* do 4. Novostrujarska »frtala«, — Goriška dežela se je vendar enkrat.izkazala z rekordom, kakoršnega zaman iščemo v zgodovini človeštva. Niti Rim za časa imperatorjev, ko so bogataši prirejali vsak dan velikanske pojedine, ni prekosil naše dežele. Cel reKord se je pa vršil ta-ko-le. Novostrujarski vikar je poslal svojega mežnarja v sredo po svoji fari z dvema košema in z naročilom, naj nabere pri vernikih jajca. Mežnar je res šel. Imel je izredno srečo. Koša sta postajala od hiše do hiše težja, vse, kar so zlegie oko- * ličanske in mestne kure v povelikonoč-nem času in v potu svojega obraza, vse je romalo v koš. Jajcem se je pridružil lep kos slanine, dober suh jezik in dobro prekajen šalam. Toda človek naj ne hvali dneva pred večerom in če človek obrača, mežnar pa obrne. In zgodilo se je, da je mežnar, vesel svojega uspeha, tako kolovrati! in skakal okrog obeh košev, kakor da bi bila koša zlato tele, on sam pa Izraelec v puščavi. Nič ni tako skrito, da bi: ne bilo kdaj očito. Koša sta bila sicer zaprta, toda ko je izkrvavelo tri sto jajc pod vse prej kot nežnimi objemi navdušenega mežnarja, se je začela valiti iz košev beljakovina, v rumenjakih so pa plavali špeh, šalam in jezik in novostrujarska sfrtala« je bila gotova. Pri pogledu na to »frtalo« ni vedel novostrujarski mežnar, da se odigrava v tem trenotku prizor, ki pride gotovo v zgodovino ne samo goriške dežele, pač pa vesoljnega človeštva. »Frtala« iz 300 jajc, prirejena na angleški način. t. j. še precej surovo, ni kar si bodi. Tako je prišel novostrujarski vikar dne 27. aprila I. 1910. v letu Hallevevega kometa po neprevidnosti lastnega mežnarja ob jajca. Divaška jama 1. majnika razsvetljena, _ Tržaška podružnica »Slov. planinskega društva« — v katere področje spada — razsvetli v nedeljo 1. majnika slav-noznano di vaško cesarje/ič Rudolfovo vilenico. Vstopnina za osebo 1 K. — Komur je prilika dana, naj nikar ne zamudi 1. majnika obiskati te krasote polne podzemeljske prostore. O Tržiču je pisal te dni »Corriere«. kako da je Tržič star beneški kraj ter da prebivajo v njem sami Lahi. Tržič pa ima v resnici že staro slovensko ime, ki ga označa, kaj je bil, Slovencem. Tako laški ni bil in ni, kakor si izmišljuje »Corriere«, ki je pred par leti jokavo tožil, da hočejo slov. kmetje prodreti pri občinskih volitvah v tretjem razredu! — V isti sapi, ko prišiva Tržiču beneški značaj, pa pripoveduje, da so govorili v občinski seji dr. Rebula. Poiej, Mošič. No, taki »Benečani« so v Tržiču! — Da bi dali nekoliko več prave italijanske barve Tržiču, so imenovali za načelnika mestnih stražarjev nekega človeka iz kraljestva! Domačih seveda ni noben sposoben za tak posel!! Les iz Trnovskega gozda. — 8 je bilo obtoženih, vsi od Voglarjev, da so jemali les iz Trnovskega eraričnega gozda. Za kriva sta bila spoznana le Blaž Plesničar in Jakob Pavlin. Plesničar se je pritožil in okrožna sodnija ga je oprostila obtožbe. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba od 1. do 8. maja. Že zopet dezerter 47. pešpolka. -— Nekaj mesecev že se nekam čudno množi število dezerterjev 47. pešpolka. Ušlo jih je čez mejo v zadnjem času že znatno število. Sedaj zopet čujemo, da je pobegnil od imenovanega polka v Gorici Karo! Ku-šler ter se v Vidmu javil pri karabinjerih. Pobegnil je v vojaški obleki. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Zlet HI. okraja Primorske Sokolske župe v Bilje v Četrtek 5. maja obeta biti, kakor kažejo priglasi bratskih društev in priprave, ena izmed največjih manifestacij sokolske ideje na Goriškem. Društva prvih treh okrajev se vcleleže zleta skoro polnoštevilno, četrti okraj bo zastopala ena vrsta Tržaškega Sokola. Skoro vsa društva postavijo svoje člane na telovadi-Sče, večina njih tudi vrsto za orodno telovadbo. Mnogo društev nastopi prvikrat. Komur je drago, vžiti par veselih uric v krogu sokolskem, naj pohiti na Vnebohod v Bilje. Naj se razvije naš zlet v velik nevzdržljivo silo osvaja" srca*Int&dinp sirom Primorske, predvsem pa po lepi vi- ! pavski dolini! Vsem kličemo še ehkrat: Na veselo snidenje v Biljah! — Na Ldar! ...Sprejem društevJio. ob Lj.z y>o\i. Za- . če tek telovadbe ob 3l/a pop. | Plave. — Sokol Plave-Deskle priredi S. maja pomladno zabavo v vrtu gostilne gos. Raf. Zimica z zanimivim vspo-redom. Preskrbljeno bo tudi za mladino, , da" se bo lahko malo zavrtela. Nastopijo nekatera sosedna društva in iz posebne prijaznosti tudi družba Škrabar - Turek. Torej kdor se hoče navžiti .svežega zraku, se od srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike, in uvidel bode, da mu ne bo • žal. — Pripomnjeno bodi obenem, da v I slučaju slabega vremena se bo vršila zabava na binkoštni pondeljek. Kojski odsek tel. dhištva »Sokol« v Gorici se je ustanovil na željo tamošnjih zavednih mož in mladeničev v soboto dne 23. tek. mes. Br. F. Podgornik iz Gorice je otvoril zborovanje v navzočnosti nad 40 domačinov ter pojasnil zborovalcem važnost koraka, ki so''ga'"naredili z ustanovitvijo Sokola. Vsi so sledili z vidnim zanimanjem kratkemu predavanju o namenu Sokolstva in o njegovem sedanjem stanju. Enoglasno se je sprejel poslovnik , veljaven za društvene odseke. Pri na to j vršeči se volitvi je bil izvoljen sledeči od- . bor: Pahor Franc predsednik; Feri Janez podpredsednik; Jančič Janez tajnik; Zu-ljan Mareelin blagajnik; Peršolja Josip orodjar in vaditelj; Jančič Karol in Mam- ' šič Janez namestnika ter Mavric in Ven- ' dramin Anton pregledovalca računov. — J Da je v Kojskem res vladalo zanimanje ( za Sokola, je najlepši dokaz, da se je vpisalo v društvo že nad 70 članov. Novoizvoljenemu odboru in novim bratom kličemo: Na delo za svobodo, bratstvo in enakost. — Na zdar! Iz Deskel. — Martin Brlot, krčmar v Desklah, je daroval pri neki priliki za «Sokola» Plave-Deskle 10 K in dne 20. aprila 1910. pri odborovi seji zopet 10 K. katere so izročene blagajniku društva. Gospodu krčmarju se zato najtopleje zahvaljujemo. »Sokol« Plave-Deskle. F. Stergar. podstarosta. F. Gabrijelčič. t. č. tajnik. Natančnejši podatki so razvidni v »Osterr. Zentralanzeiger iiir das offentli-che Licferungs\vesen«, »Laibacher Zei-ttmg« in »Osservatore Triestino«. VNabrežinibo v nedeljo L maja zaključek šolskega leta strokovno nadaljevalne šole ža klesarje z razstavo šolskih izdelkov vajencev in pomočnikov. 'tmiška-kolesarska zveza. Občni zbor kolesarskega društva »Gorica« se bo vršil dne 6. maja ob 8. zvečer »pri Jelenu«. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpcFe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Cisti 1." kroglicami in grenficami. Cena orig. škatlje K2- — Ponarejanje se sodniško zasleduje. Mollo-vo Franc, žganje in sol za ribanje livota. — BolcCine olajšujoče in okrepCuJoSe ata-roznauo sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. O r Ig. stek lenica K1-90 Na prodaj po vseh. lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik Tuchlauben 9. Zalogu v Gorici v lekarnah: G. Cristofotetli A. Gironcoii. Dunaj, fveza narodnih društev. Iz Ses*jana.— Dnt l. maja priredi izobraževalno društvo »Morje" iz Seslja-na v proslavo otvoritve novega postajališča Vižovlje javni ples v Vižovljah na dvorišču Fr. Blazina. Svirala bode polno-številna veteranska godba iz Mavhinj. Ples traja od 3. popoldne do polnoči. Trioviki-ikrtM ii gospodarske vesti. Nova emisija avstrijske kronske rente. — Na podlagi zakona z dne 26. aprila t. I. d. z. št. 80 predal je finančni minister c. kr. poštni hranilnici 4r/mo avstr. kronsko rento v nom. znesku K 236.000.000. Poštna hranilnica storila je, kakor pri zadnji emisiji, konzorcij bank za oddajo te rente in je povabila v isti razven prejšnjih 22 finančnih zavodov tudi avstrijski kredit ni zavod, avstrijski zemljekreditni zavod in nemško banko v Berolinu. Oficijelni član omenjenega konzorcija je zopet tudi Jadranska banka v Trstu, katera sprejema prijave za novo emisijo avstr. kronske rente po originalnih pogojih pri svojih blagajnah v Trstu in v Opatiji. Živinski trg. — V četrtek je bilo na živinskem trgu 800 glav goveje živine, 600 prešičev, 3 konji. Krompirja za seme je bilo v četrtek na trgu v Gorici okoli 120 kvitalov po 5—6 K kvintal. Ponudbeni razpis. — C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu je javno razpisalo stavbna dela za podaljšanje nakladalne rampe v postaji Kanal. Rok za vlaganje ponudb je določen na dan 19. maja 1910. 12 ure opoldne. Politični pregled. Cesar pojde v Budimpešto dne II. majniku ter ostane tam do 1. junija. V proračunskem odseku poslanske zbornice je govoril posl. Ploj rekoč, da vse v Slov. Enoti združene stranke so složne v opoziciji proti vladi. Pozval je vlado, naj pospeši akcijo za gospodarsko povzdigo Dalmacije in Istre. Iz tega, kako imenuje vlada uradnike na Štajerskem in Koroškem, morajo sklepati Slovenci, kako jim je vlada sovražna. Kramar je omenjal, da narodno vprašanje je vpraša-šanje vseh narodnosti ter se mora rešiti na podlagi polne enakopravnosti. Socialnozavarovalni odsek državnega zbora je sklenil, da se sprejme v zavarovanje vse kmetijske delavce. Posvetovanje o zavarovalnem zakonu se vrši zadnji čas prav živahno ali v javnosti je premalo razgovora o tem važnem predmetu. Luzzatti, italijanski ministerski predsednik, je v seji 28. t. m. obrazložil program svojega kabineta. Pridržuje osnovo o prometnem ministerstvu ter hoče podr-žavljenje ljudskih šol v Kataniji. V razlaganju je navedel razne socialne zakone. Rekel, da čvrsta trojna zveza ter prijateljstvo Angleške, Rusije in Francije je napravilo Italijo za močen faktor v mednarodni politiki. se zemlja podere, toliko škodo, kakor vesoljno življenje, če pogine muha. Zrakoplove!. — Zrakoplovec Cheuret se je spuščal v Mourmeton Le Orand v zrak s svojim zrakoplovom ter jemal s seboj učence iz šole Farman, Bleriot in Voisin. 28 se jih je vozilo ž njim po Vrši po zraku. Bil je v zraku 6 ur ter je pretekel 200 km. 500 rudarjev ne more iz angleškega rudnika Tyngbed na dan, ker se je izhod zamašil. Rešilni predor delajo z vso hitrostjo. Kaj vse ljubezen s'tri. — Blizu Pe-trograda se je sprehajal ob železniški progi zaljubljen parček. On je imel 20 let, ona J 7. V kratkem sta se imela vzeti. Kar nakrat mu je začela praviti, da jo ljubi neki bogat mladenič ter da ga vzame. Ves iz sebe je rekel zaročenec, da če je to res, se vrže pod voz, ki je od daleč drdral. Rekla mu je na to, da misli , da je ne ljubi tako, da bi storil kaj takega. Ona. ga je le skušala, ali ko je pridrdral voz, se je vrgel pod njega. Voz ga je raztrgal. Njo so poslali v blaznico. Na skrivnosten način je umrla v Neaplju angleška slikarica Raid. Truplo so našli v morju brez vsake obleke. Izključuje se samomor pa tudi na nesrečo se ne more misliti. Policija je dognala, da je bila miss Raid na neki ameriški jahti jedno noč, ko je ta jahta priplula v Neapelj. — Miss Raid je bila bogata in vest "a dama. Velikansko svetovno razstavo otvo-rijo v Ameriki leta 1915, in sicer v Novem Orlcansu, ko se odpre panamski kanal. Na Ogrskem je v komitatu Arad Hegvalja slana napravila veliko škodo po vinogradih. 30% je uničenih. Neizmerno mnogo delavcev v Londonu je brez zaslužka. Te dni je neki mlad mož cel dan zopet iskal dela okoli pa zaman. Ko se je vrnil domov ter gledal lačne otroke, ga je to tako zagrabilo, da je zblaznel, pograbil britev ter prerezal vsem otrokom vratove. Telefon odkril nameravano tatvino. -V Londonu je ujela telefonistka pogovor med dvema tatovoma, kako sta se menila, da ob določeni uri ukradeta razne dragocenosti neki gospej. Telefonistka je naznanila to policiji. Ob določeni uri je prišel detektiv ter prijel tatu, ko je bil baš pri tem. da izvrši tatvino. Razne vesti. V Albaniji prede Turkom slaba. Vsa Albanija je na nogah, oborožena. Čete so obkolile Čakanik, da ujamejo upornike. O vršivših se bojih še ni podrobnosti. Zasedli so ustaši železnico. 300.000 Albancev je pod orožjem, z vsem so dobro preskrbljeni. Bližajo se hudi krvavi dnevi. Hofrichter je priznal svoj zločin, da je fes on poslal strupene krogljice na 10 častnikov generalnega štaba z namenom, da jih ugonobi ter pride on v generalni štab. Žena njegova je osumljena krivega pričevanja. Zrakoplovec Paulhan je letel s svojim zrakoplovom iz Londona v Manche-ster ter tako dobil nagrado lista »Dailv Mail« v znesku 250.000 K. Pretekel je 290 km v 4 urah; na uro po 66 km. V Manchestru ga je pričakovalo na tisoče občinstva. Kongres avstrijskega društva za skrb za zanemarjeno mladino se bo vršil letos v Ljubljani, in sicer koncem maja. Slovansko zdravilišče ob morju. — V Malinski med kvarnerskhni otoki napravijo lepo morsko zdravilišče. Za prvo silo bo zadoščalo kapitala 200.000 K. Tolstoj, komet in muha. — V nekem privatnem pismu je omenjal Tolstoj tudi zvezdo repatico Hallev pa rekel: Misel, da trčita skupaj komet in zemlja, mi do-pade. Materijalno življenje ne velja nič. Duševno življenje bi trpelo vsled tega, če O Meyevn kometa. (Konec.) Halleyev komet se razlikuje znatno od drugih kometov. Njegov obseg je ogromna elipsa s solncem blizu jednega kraja. Večina drugih kometov se giblje v parabolah ali hiperbolah. Taki kometi enkrat krožijo okoli solnca, potem preidejo v zunanji prostor, da se ne vrnejo nikdar več. Ko se komet približuje solncu, postaja njegov rep daljši in svetlejši. Očitno je, da so svetli žarki kometa v nerešeni zvezi s solncem, ta zveza pa je še očitneja, ako se ima pred očmi, da na nje upliva solnce, ko se komet premika proti solncu ali pa od njega. Videti je, kakor da bi me čan veter odpihaval goreče lase kometa. Ali mi vemo, da je prostor med zvezdami brez zraka, da torej komet ne gori, čeprav je vroč, ter da samo neka posebna sila, ki izhaja iz solnca, more provzročati ono svetlobo. Po onem zakonu teže, ki ga je Hallev tako populariziral, bi moral rep vleči proti solncu ne pa da bi ga solnce odbijalo. Ali odbojna sila, kakoršna pač je, mora biti močnejša od privlačnosti soJnca, privlačnost solnca pa je taka, da bi se mogli mi težko premikati brez pomoči panje upre-ge, ako bi bili preneseni na solnčno površino. Vidi se, kakor nekaka znanstvena Šala, ko se trdi, da ona tajna sila, ki se po svojih učinkih pokazuje močnejšo od najmočnejše privlačne sile v. našem sohičnem sistemu, ni nič drugega nego pritisek svetlobe. Ali s poskusi se da dokazati, da to ni šala, marveč istina. List, ki ga imate v rokah, je natiskan s svetlobo. Zelena polja, kontinenti, oceani, dežele, nad vsem tem se nahaja teža svetlobe z znesku 150.000 ton. Pa kako, da solnčna svetloba ne nosi nas po prostem? Jednostavno zato, ker pritisk svetlobe deluje manj na površine nego na mase. Glava kometa, s primerom od 20,000 do 1,000.000 milj, je sestavljena iz meteorskih ali zrnatih tvafin, ki so pod vplivom solnčne toplote podvržene premem-bam. Ko se komet približa soincu, se opazi prememba kemične sestave. Tvarina kipi kakor vulkan ter pod uplivom svetlobe se oddaljuje iz glave ter stvarja ono, kar imenujemo rep kometa. Skozi privesek Halleyevega kometa, ki je lep ali strupen, pojde zemlja v noči 18. maja L I. Kaj se zgodi? Nič. V preteklem stoietju je bila zajeta zemlja dvakrat od kometovega repa, in sicer v letih 1819. in 1861., ali to so zapazili samo astronomi. Na dan 18. majnika bomo mogoče videli na nebu neobičajno svetlobo, morda bomo videli padanje meteorjev ali drugih pojavov ne bo. Rep ni tako strašan, kakor bi se moglo misliti radi kemične njegove sestave ali radi njegove daljave, ki znaša 20—120 milijonov milj. Zrak, katerega udihavamo, je gost kot železo v primeri s tankostjo kometovega repa. Skozi rep se more videti zvezde z jednako njihovo svetiobo. Atmosfera zemlje ne bo trpela na nikakih posledicah v noči 18. maja. Ako bi bil rep gosteči nego je v resnici, bi morjlo biti to osodepolno za zemljo. Recimo, da se nahaja v repu veliko vodika. Atmosfera bi postala mehur plina, ki bi se v dotikanju z plamenom zažgal ter provzročil strašno eksplozijo. Vzemimo, da bi bilo mnogo takega plina, kakor-šnega rabimo mi; udušilo bi se vse, kar je živega na svetu. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 fin. Ako Je oglat obselnejSi se raCtma za vsako besedo 3 v tu, NajprlpravneJSe Inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev fn obrtnikov v Gorlol, katerih nn dozoli (fn colo v mostu) ntlifio no potna, bor nikjer no inuerlrnjo. Skoda nI majhna. Maln tfannuanin Street, L O IVDON 255 (Eiif|laiul). Pisma je fiankirati /. znamko za "25 vin; dopisnice A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Oalmacijc, MolfBtte.Bari in Nicp s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112, 1-20, 1-2i 1-36, 1'44, 1-60, 1*80, 2'-, 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo eene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga '•¦" ¦----------- mila in svež.---------------— Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih iti riulniriskiii barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe o. Proda se takoj dobro vpeljana gostilna s koncesijo ali brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasno prostore iii hleve, natančneje se izue u našem uprauništuu. Lekarna Cristofolett Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barvo K. Z. Trskino železnato jetrno olje. Ksil-a tega olia je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo y kratkem času z gotovostjo vse kostne bobzni,.žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ===== Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. - OPOMBA. Olje, katerega naroBam direktno iz Horvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim 85. odjemalcem gleie čisto« m ¦ stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristofolettijeva pijača iz kine in žeSsza. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica' stane 1 krono 60 vinarjev. = Varstvena znamka:, dro' ¦ii*««;- liniment. Capsicl jotnp.l^ Nadomestek za I ' fi Aiiker-Pain-Expelier || je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „gi-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. richt i;rjeva lekarna pri „ilatem leva" v Pragi isabethgasae Štev. 5 nova. Dnarno raipoglrjanja. ~^ Najcenejši in najboljši nakup |W* v modni trgovini ^9MM ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scuole 6 Odlikovana pekarija in siadčicarna IndfGj f ajl ,. ' ¦ - Gorica Tckališče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. ftfnnicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno pecivo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmanee, poroka itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po 1 * '. . želji naročnikov. .:» Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih eenah. 1 Z a g- o s p o d e: Z a da m e: Srajce Dokolenke Srajce Ovratniki Čepice Hlače Zavratnice Dežniki Spodnja krila Manšeti Pasovi Predpasniki Pasovi Naprsniki Gumbi Nogavice Spodnje hlače Naramnice Turistovske oprave Žepni robci Korseti Glavniki Rokovice Gamaše Žepni robci Modni telovniki Klobuki Našitki za perilo L- Nogovice Toiletno milo, Parfum Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbero. Avstrijska posebnost i. reda so svetovnoznani Mašner-jevi šumeči bomboni s prime*, ruzuih .sokov, kakor: limone, maIi„ovcn, j^od, č^orn. prvenna itd pijače, ki nadomeščajo alkohol t-- •' • ¦¦ ) pm- • pijne. i pripravljal Na prodaj |>nvsud. kjer je ''.-izobešen nas Icpiik /¦ varstveno znamko. Znamka je vlisnjiiia tudi na vsakem bombnim. Po-valia na lft»- znaša okoli