POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D I N IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 7.—, maU oglasi, ki služijo v social,t e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OM "Miih■wwitui iiiiiiiHi 1 iiinNfflmiii iinimii im■MMiirMiinriiniiTniirriTiiMi'' ibmii iiiiiiiiiranmi Štev. 22 * Maribor, sreda, dne 16. marca 1938 * Lelo XIII IIIWI—TUnBfiriTflH'1"*' nK«llin!IITImill1MI|l I II I ll«ITHPTWM Mezde zepeft padajo Ali draginja narašča. Kakor poroča zagrebški »Radni-čki glasnik«, so jele povprečne mezde zopet padati. V letih od 1930. do 1935. je padla povprečna mezda o-kroglo od 27 na 21 dinarjev. Delodajalci so se izgovarjali na krizo in odbijali zahteve delavskih organizacij. Šele v letih 1936. in 1937. je delavstvo z bojem doseglo povprečno dnino Din 23.50. V teh letih so bile povprečne dnine zvišane za okoli Din 2.50. Iz statističnih podatkov za november in december 1937 je razvidno, da so mezde padle v novembru za 14 para, v decembru pa za 24 para, torej v celoti za 38 para. Po tej statistiki so na Hrvaškem najprej nazadovale mezde, na drugi strani pa naraščajo cene življenjskim potrebščinam v taki meri, da položaj v primeri z letom 1935. ni boljši, ker je realna vrednost m.ezde silno' padla. V tem oziru nosijo krivdo delodajalske korporacije in njih »rumene strokovne organizacije«, kakor označuje omenjeni avtor. Vsekakor torej obstoja tendenca, da se socialni položaj delavstva po- j slabša. Naše svobodne organizacije \ morajo pač biti budno na straži. Število zavarovanega delavstva pri GUZD v Ljubljani v februarju 1938. V februarju mesecu 1938 je število zavarovanih delavcev nekoliko j naraslo. Zavarovanih je bilo povpreč- > no 55.640 moških in 34.452 žensk, skupaj 90.092 ali 8031 več kakor lani v tem mesecu in 1850 več kakor v mesecu januarju. Zanimivo je, da se je povprečna dnevna mezda od januarja do februarja znižala za Din 0.04, kar je povsem, nenormalno, ker draginja stalno narašča. Kitajci uspešni V pokrajini Šansi V pokrajini Šansi so Kitajci s protiofenzivo pregnali Japonce iz skoro vse pokrajine. Japonci se umikajo severno od proge Hankov-Pei-ping. Kitajska vojska prodira ob prej imenovani progi dalje proti severu. a ¥ F ranciji Vlada širše koncentracije ob uri važnih odločitev Dogodki v Avstriji so vplivali na potek in rešitev krize francoske vlade. Po padcu Chautempsove vlade, tretje vlade ljudske fronte, je dobil mandat za sestavo nove vlade s. Leon Blum. S. Blum se je posvetoval s svojimi sodrugi na takozvanem malem kongresu Socialistične stranke, ki ga je pooblastil, da sestavi vlado narodne delovne skupnosti, za kar je bilo oddanih 6575, proti pa 1684 glasov. V soboto, dne 12. t. m. je imel s. Blum nagovor na vso francosko'javnost, ki so ga prenašale vse francoske radio postaje. S. Blum je rekel: »Danes dopoldne morem zabeležiti dogodek, čigar pomena in veličine ne morem precenjevati, pač pa ga vam hočem razložiti. Strankin svet Socialistične stranke je skoro brez debate in z velikim, navdušenjem sklenil, predlagati vsem republikanskim strankam, da se združijo v o-brambi življenjskih interesov naroda in miru. Odveč bi bilo, ako bi hotel še bolj povdarjati resnost okoliščin, ki so narekovale sklenitev take resolucije, kajti tako kot država, morajo tudi njeni predstavniki ohraniti mir in živce. Ti dogodki upravičujejo poziv socialističnih strank, ki so v tako resnem trenutku bile poverjene s strani predsednika republike, da sestavijo vlade; zato sem se obrnil na zastopnike vseh demokratičnih in republikanskih sil in se z istim pozivom obračam tudi na vso državo, z zavestjo, da sem v tem trenutku oznanjevalec volje vseh državljanov.« Po tem nagovoru je imel s. Blum posvetovanja s predstavniki opozicije ter je v teku popoldneva, dne 12. t. govoril pred 200 poslanci in senatorji opozicijskih klubov. S. Blum je rekel: »Vprašali ste me, kakšen je moj program. Med nami so vsekakor na- sprotja, kljub temu pa lahko najdemo nekatere stvari, ki nas spajajo. Predvsem nam mora biti pred očmi dobro države. Stavili ste mi nekatera nepremišljena vprašanja, ki jih ne morem od- S. Blum govoriti, tako n. pr. o priznanju italijanskega cesarstva, To je kompenzacija v rokah Anglije v njenih pogajanjih z Italijo. Bilo bi nevarno reči nekaj pozitivnega, ko se pa situacija neprestano menja. Predvsem je potrebno stvoriti vlado, ki nudi jamstvo za mir. Mi imamo različna gledanja. Ta bodo ostala in za nas je častno, da vztrajamo vsak na svojem stališču, ker bi bili sicer ljudje brez časti. Ne zamudite trenutka. Apeliram na vaš razum, ne na vaša čustva. — Premislite si. Država hoče, ona čaka na to. Premislite vso resnost mojih besed. Prinašamo te Blumove besede in opis razvoja dogodkov nalašč, da jih čitatelii lahko primerjajo z besedami ljudi, ki so te dni prekričali Evropo s histeričnimi izlivi svoje bolne notranjosti, ki ne pozna spoštovanja nasprotnikovega prepričanja, niti mu ne dovoli, da bi ga javno izpovedoval. Opozicija odklanja sodelovanje z izjemo ljudskih demokratov. Opozicija je odklonila povabilo s. Bluma, največ radi komunistov. S. Blum je po prejemu tega odgovora rekel: »Imam čisto vest, da sem v svojem, prizadevanju, da uresničim vladino kombinacijo, kakor se mi zdi potrebna v interesu države, šel do skrajnosti. Razen ljudskih demokratov so vse stranke odklonile sodelovanje. Ne morem prikriti svoje ža- losti radi tega zadržanja. Ako bi imel zagotovilo, da bi moglo priti do združitve republikanskih sil v državi okoli * ljudske fronte, ako bi dal pobudo za tc kakšen drug politik, takoj bi vrnil svoj mandat. Toda dogodki današnjega drie so pokazali nasprotno. Zato bom kot predstavnik številčno naj-jačje stranke republikanske večine svojo nalogo čimpreje uspešno zavr-šil.« Blum je sestavil vlado demokratičnih strank Komunisti bodo novo vlado lojalno podpirali. Na prvi seji je vlada določila svoj program. V novi vladi so Leon Blum, predsednik vlade in finančni minister, Marv Dormoy notranji minister, Pavel Boncour zunanji minister. Nova vlada nastopa v kritičnem Kal nam bo prinesel novi flnaninl zakon Pri nas se je udomačilo, da se vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo obremenitev, spremembe obstoječih zakonov itd. rešujejo s pooblastili, ki jih predloži vlada parlamentu v zadnjem hipu pred izglasovanjem proračuna. Ker jih parlament sprejme brez odpora, vlada seveda nima povoda, da bi s to prakso prenehala. V pooblastilih, takozvanih amand-manih k finančnemu zakonu za 1. 1938-39 so te-Ie važnejše določbe: Krediti ostvarjeni s proračunom se smejo izrabiti samo do 90 odst. predvidenega zneska. 25 odst. taks od športnih nriredi-tev se steka v centralni fond Drž. hipotekarne banke za izgradbo stadi-jonov. Zvišajo se takse na avtobusni promet: na progah, ki konkurirajo železnici se plača 20 para od prevoženega kilometra, na delno konkurenčnih progah 10 para in na ostalih progah 5 para. Za prevoz prtljage in blaga se bo plačalo 15 odst. vozarine. Avtomobili pa bodo obdavčeni od nosilnosti voza do 0.5 tone s din 400. od 0.5 do 1 tone z 800 din, vozovi s 5—6 ton z din 4000 in za vsako nadaljno tono s din 1600 več na leto. Zvišale se bodo nekatere carinske takse. Vse sodne takse se bodo povišale za 50 odstotkov. Trošarina na nafto bo znašala din 40 na 100 kg. Carinske kazni do din 10.000 se oproste. Prosvetni minister bo dobil za zeradbe institutov v Beogradu 31.5 milijona dinarjev kredita, pravosodni minister za sodno palačo v Beogradu 10 milijonov dinarjev. Ljubljana pa za ljubljansko univerzo 13.5 milijonov dinarjev. Pravoslavni verniki bodo plačali v letošnjem letu iO odst. daklade k rednim davkom z3 svojo cerkev. Isrtotako visoko doklado sme pobirati rimsko-katoliška cerkev. Bratovske skladnice bodo smele imeti lastne lekarne. Centralni fond za preskrbo brezplačnih zdravil, predvsem cepiva, bo ustanovil minister za socialno politiko. V ta fond bodo morali prispevati banovine in občine, delavsko zavarovanje po din 1 od člana in po din 0.50 od vsakega družinskega člana. (Kdo bo mogel ugotoviti število družinskih članov? Ali bo potrebna nova statistika?) in fond za zdravstveno zaščito učencev po din I od vsakega učenca. Politična pooblastila Ministrski svet je pooblaščen v sporazumu z odbori parlamenta in senata izpremeniti zakone o tisku, društvih in shodili ter volitvah. Nadalje sme prenesti del poslov državne uprave na banovine. Palača bivše radikalne stranke v Beogradu se prepiše na JRZ. mednarodnem trenutku (Avstrija) in tudi doma delajo težkoče kapitalisti, ki se upirajo gospodarskim reformam in socialni zakonodaji. Občudovanja vreden ie pogum Bluma, da si je izbral poleg predsedstva v vladi najtežje in najdelikatneje ministrstvo, to je, boj z ošabnim francoskim kapitalizmom. Javna dela. Za izvedbo javnih del sme najeti ministrski svet 4 milijarde dinarjev posojila po 6 odst. Dr. Matek pojde v Beograd Napoveduje se nova akcija združene opozicije Opozicijonalci že dalje časa pripravljajo razgovore z dr. Mačkom v Beogradu. Pri teh razgovorih bi se izdelal akcijski program. Po beograjski konferenci bi opozicija priredila shode po važnejših krajih države. Konsolidacija demokratične opozicije bi bil prvi "resnejši korak v tem gibanju. Kdor je socialist, je član »Cankarjeve družbe«. Knjige »Cankarjeve družbe« v vsako delavsko in kmečko družino! K k ■ a rvavi doji na aragonski fronti Ici fi Pretekli četrtek je pričela na aragonski fronti, med Saragosso in Te-ruelotn že dolgo pripravljena nacistična ofenziva. Ta ofenziva se razvija v treh pravcih in uporabljajo nacisti veliko število letal, topov in tankov. Republikanske čete se vsled pri- Nacistična ofenziva še traja tiska sovražnika umikajo, vendar v popolnem redu. Nacisti so zasedli mesti Ouinto in Belchite, kateri so iztrgali nacistom lansko leto. Boji se odigravajo sedaj tia sektorju Saragosse, na fronti od približno 30 km dolžine. Republikahci so pričeii nacistično ofenzivo zaustavljati s protinapadi, ki pa zaenkrat nimajo značaja širše akcije, ampak se jim pozna, da se vrše v znaku štednje na ljudeh in materijalu. Razvoj industrije Jugoslavije 1937 Pri nas ima kapitalizem še dobre izglede. Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd« poroča med drugim: V letu 1937. je bilo osnovanih v Jugoslaviji 51 delniških družb s kapitalom Din 130,770.000. Leta 1936. pa 44 s kapitalom Din 152,911.000. Tujega kapitala je bilo 1937 vloženega v industrijska podjetja okoli Din 51,930.000, od katerega je bilo vplačanega v gotovini okoli deset odstotkov. Koncesije je dobilo 1937 v državi 6 tujih družb, za kar se je porabilo tujega kapitala Din 5,770.000. Od teh podjetij so 3 rudarska, 1 bančno, 1 za promet in 1 za popravljanje avtomobilov. Ustanovljene so bile industrije: 1 za papir (največja z glavnico 35 milijonov dinarjev), 3 prehranbene, 8 rudarskih, 2 orožni in municijski, 4 tekstilne, 3 za aeroplane in motorje, 9 trgovskih, 3 transportne, 3 kemične, 3 lesne in stavbne, 2 trg. podp. zadrugi, 1 za električne žarnice, 1 banka, 1 za gumijeve izdelke, 2 hotelski, 1 tiskarska in 1 kino. Teh delniških družb se je ustanovilo v Beogradu 32, v Zagrebu 11, na Sušaku 2, v Ljubljani 1 itd. Največja delniška glavnica znaša 35,000.000 Din, najmanjša pa 300.000. Največje so v papirni industriji Din 35,000.000, v prehranbeni Din 22,200.000, v rudarstvu Din 12,000.000, v orožni in municijski Din 11,000.000 ter v tekstilni Din 10,500.000. Glavnice drugih družb so manjše. ZaduSeni klerofaSizem Nemški nacisti delajo korenito: klerikalna »Reichspost« je ustavljena, zaprt je nadškof graški dr. Pawlikoiw-sky, ki je baje skupno s starimi avstrijskimi generali hotel zadnji hip preglasiti Otona za cesarja. Naciji so ukazali duhovščini umik iz politike. Neki frančiškan pa je v nedeljo imel že pridigo po radiu, kjer je hvalil Bega, da je dal Avstriji novi režim. r> ' i ____:x Delavstvo plafuje spekulacije kartela cementnih tvornic 2000 delavcev v Splitu brezposelnih. Cementne tovarne v Splitu so u-stavile obratovanje in odpustile vse delavstvo, z utemeljitvijo, da je zastal izvoz, na domačem trgu. pa da je premalo odjema. Lansko leto so cementne tovarne producirale 60.000 vagonov cementa in so od tega izvozile 50.000 vagonov. Toda cement, ki so ga izvozile v inozemstvo, so prodajale po Din 14 za 100 kg, med tem, ko je cena cementu na domačem tržišču okoli Din 50.—. Ako bi tovarne znižale ceno cementa za domačo uporabo, bi se potrošnja znatno dvignila, postali bi bolj neodvisni od inozemstva in delavci bi imeli stalni zaslužek. Kdaj bomo enkrat tako daleč, da ne bodo mogli karteli več izkoriščati konzumentov in se igrati z usodo delavstva? Izlet v Prago! Še nekaj sedežev je na razpolago za izlet z avtobusom iz Maribora do Prage. Vabimo vse interesente, da se numudoma prijavijo. ker se na poznejše prijave ne bo mogoče več ozirati. Kdor more, ne sme zamuditi prilike, ki se mu nudi. da spozna prilike in razmere v državi, na katero so danes obrnjene oči vsega demokratičnega sveta. Prija-ve na Adolt Jelen, Maribor. Ruška cesta 5 ............'MMltMUJJU Dama Ut Ljudje, ki so izgubili glavo. Slovenec« poroča o novi vladi s. Blujha tako, da so nemški fašisti, ki so pravkar zasedli Avstrijo, lahko i- dovoljni. V ostalem je pa klerikalni* Krvava sodba v ruskem procesu j. tisk pozabil sporočiti, kako to, da se 18 obtožencev na smrt — dva na dol goletno .strogo ječo. V soboto je izreklo moskovsko sodišče sodbo proti 21 obtožencem, po kateri jih je 18 obsojenih na smrt, 3 pa na ječo in sicer: Pletnjev na 25, Rakovski na 20 in Veselov na 15 let ječe. Sodišče smatra Buharina za voditelja zarote. Izvršitev kazni se mora izvršiti v 24 urah po obsodbi ter more v tem času le Stalin pomilostiti obtožence. je Blum naenkrat pojavil na čelu/ j vlade, potem ko sta ga »Slovenec« l in »Slovenski dom« z vsemi »nagrabljenim milijoni« že preselila na obalo nekega jezera v Švici. Nemški bombniki nad Dravsko dolino. V nedeljo, dne 13. t. m. so se pojavili štirje nemški bombniki nad Marenbergom in Muto. 1 Surovi šport — znamenje časa. Na beograjskem sejmišču so se vršile rokoborbe, pri katerih je neki Grga Pezo s sunkom v brado ubil privatnega uradnika Dragana Mileti- ča. Smrt Miletiča je povzročila pri surovi beograjski športni publiki komaj odraslih mladičev pravo vzhičenje. Šport, tehnika — le kje je kultura? Div.{'\ 'sullnv- Vsled. dogodkov v Avstriji je padla -vrednost šilinga na curiški borzi na din 6.25 našega j denarja. Nemčija pa plačuje avstrijske šilinge po 1.35 mark za šiling, dočim je bilo razmerje marke in šilinga pred »anšlusom« 2.10. t. ^ Deželni kongres slovaške socialne demokracije. V Bratislavi se je vršil 7. t. m. deželni kongres slovaške socialne demokracije. O političnem položaju je poročal predsednik čehoslovaške socialno - demokratične stranke s. Hampl, predsedoval pa je minister dr. Derer, ki je bil zopet Narodno gledališče v Pragi izvoljen za deželnega predsednika stranke. Na kongresu so zlasti pozdravili tudi možate besede v političnem govoru predsednika vlade dr. Hodže. Glede sporov med Čehi in Slovaki je kongres izjavil, da ni nikdar odklanjal sodelovanja s konstruktivizmi elementi, ne more pa dajati nikakršnih koncesij prevelikemu radikalizmu. Stranka ne more odobravati načel delitve enotnosti države, ker pomeni to nje oslabitev. Veliki fašistični svet si umije roke. O dogodkih v Avstriji je razpravljal tudi veliki fašistični svet, pod predsedstvom duceja. Kakor je poročal radio, so govorili o tej zadevi tako-le: dr. Schuschnigg ni obvestil duceja o nameravanem plebiscitu, za to je bila Italija popolnoma neinformirana, sicer pa je do ,priključitve itak moralo priti. In 1. 1934. tega v Rimu niso vedeli, da bi bili pustili Avstrijo :ti svoja pota? Lvmnska, javnost gleda na zadržanje Italije drugače in to je tudi napotilo veliki fašistični svet, da skuša najti opravičilo za svoje zadržanje. Akcija za trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden lepo napreduje. Najhujša ovira za uresničenje te naše skupne želje so naročniki, ki so z naročnino v zaostanku! Ali si že poravnal naročnino? Ako če ne, izpolni svojo dolžnosti A. M. de Jong: 102 IZDAJA Otroška leta Mereytitjeja Geysena Ne, videl ga ni nihče. Niti roke pred očmi bi ne bil mogel nihče videti v tej temi, ki je vladala zunaj. In razen tega so vsi mislili samo na zabavo, ko pa so čuli nečloveški krik, so bili vsi iz sebe od zaprepaščenja... Toda on je lahko bil tu in oprezoval pri vratih, skrit v neprodirni temi. neviden za one, ki so prišli iz svetlobe ven-kaj...? Nek kmet je dejal: »On je odšel domov, pijan kot svinja, še ko je bilo svetlo.« Vaški policaj se je zamislil. Nato je zapovedal: »Vsi ven! Eden se mora takoj peljati po zdravnika, eden pa v mesto po policijo.« »Jaz, jaz se bom peljal,« se je javil voznik. Pivnico so izpraznili. Pred hišo so se zbrala zijala. Kot ogenj je šla novica od ust do ust. Veseljačenja je bilo konec, kot bi odrezal. Župan je prišel naglih korakov. S strašnim krikom je planil v pivnico star mož: Janekin oče. Slišati je bilo sočutno mrmranje zbranih. Nekdo je stopil k županu, ki se je potihoma pomenkoval z vaškim policajem. »Vrata v Vrčevo kočo so samo prislonjena. V stanovanju je tema. Pred vrati pa leži pes na straži.« »Takoj pojdi in aretiraj Goorta Perdana,« je zapovedal župan, in že je vaški policaj tudi odšel. Na vratih je srečal župnika, ki so ga poklicale ne- ke tarnajoče ženske. Stari mož se je tresel in je bil silno bled ... Vrča so našli ležečega na postelji. Spal je in nepreglasno smrčal. Še vedno je bil oblečen v mornarsko obleko, maska se mu je nekoliko premaknila in je visela: režeč se pred njegovim od pitja zabulilim obraziom. Na rokah mu je lepila zemlja, toda niti na obleki, niti na prstih ali kje drugje ni bilo opaziti niti najmanjšega krvnega madeža... Od umora ni bila še pretekla ena ura. S težavo so ga zbudili. Ves zmeden je gledal ljudi, ki so ga motili v spanju in ni razumel ničesar kar so mu pravili, hotel je zopet leči, da bi spal naprej. Toda moral je z njimi. Zaspan in vinjen se je opotekal na poti v občinsko hišo. skozi godrnjajočo in mrmrajočo množico. Vaški policaj je majal z glavo. »Prav tako bi lahko mene aretirali.« je renčal prepričevalno. »Pijan je kot pre-šič ... ta ni zapustil svoje kajute ...« Zaprepaščena se je povpraševala vsa vas, kdo bi pač mogel biti storilec, ako ni bil Vrč, in zakaj?... Ali je mogoče grozno dejanje izvršil kakšen pijani norec? ... Toda kdo bi naj to bil?... Kdo?... Tistega pomladanskega jutra sta prioapljala Mereyntje in njegov brat Aarjan preko pašnika v vas. Prevezane v robcu je nosil tri velike ome-lete. notresene z rozinami, ki so kot temne pike gledale iz njih: namenjene so bile Vrču. Ozračje je bilo soparno. Škorci so ružili sedeč na golem drevju, poskušali svojo pomladansko pesem, in pretegovali peroti, da bi se ogreli na soncu. Motnozeleno se svetlikajoč je kukala ozimi-na iz temne, opokle zemlje. Brstje je poganjalo. Vsepovsod se je pripravljalo življenje, da se ode- ne v novo cvetje. Mereyntje je bil vesel in je tiho popeval sam za se. Aarjan je stopal poleg njega in s koprnečimi pogledi škilil na ofnelete v robcu. Zelo se mu jih je hotelo, premišljal je, kako bi speljal svojega bratca, da bi z njim vred pojedel slaščico. Previdno je pričel: »Koliko omelet pa imaš pravzaprav povezanih v robcu, Mereyntje?« Mereyntje, ki ga je poznal s te strani, ga je nezaupljivo pogledal: »To veš ti nrav tako dobro, kot jaz: tri « in da bi ga več ne nadlegoval, je dodal: »in te so za Vrča.« Aarjan se je prebrisano smehljal. »Baš je Vrču do njih!« je silil vanj. »Tak možakar! Saj se ti samo smeje, dečko... da te le sram ni!« »Sram da bi me naj b:lo?« je vprašal Me-reyntje začudeno, nekam užaljen. »Zakai neki. Vrč ima omelete prav rad. sam mi je bil to povedal ... prav gotovo jih bo zelo vesel, da ves.« »Kakšen tepček si ti.« ga je premeteno zasmehoval 'Aarjan. »Tako govore odrasli ljudje, da človeka znore, dečko. Baš jim je mar to, kar rečejo ... ti si res prismojen.« Mereyntje mu je pokazal jezik. »Ti misliš pač, da vse veš,« je rekel užaljeno. »Toda jaz ne pustim, da me boš ti zasmehoval, Aarjanček, in še enkrat rečem, te omelete so za Vrča. . , Njegov brat je skomizgml z rameni. Obmolknil je in zopet mislil, kako bi se vendarle polastil nad vse zaželjenih omelet. Čez nekaj časa je predlacal: M»MU Rjavi škorenj pregazil Avstrijo Klerofašizem je pokopal samostojno Avstrijo in samega sebe V petek, dne 11. marca so se odigrali v Avstriji zgodovinsko važni dogodki. Za dne 13. marca je odredil avstrijski kancler Kurt v. dr. Schusch-nigg plebiscit in pozval avstrijsko ljudstvo, da z glasovanjem odloči ali za samostojno Avstrijo ali proti. Spričo priprav režima je bilo vsakomur jasno, da bo to glasovanje prineslo ogromno večino v prilog samostojni Avstriji. Sklep o izvedbi glasovanja je bil v Avstriji objavljen v trenutku, ko se je mudil avstrijski notranji minister Seyss-Inquart v Berlinu, kamor je odšel po navodila k Hitlerju. Ko so hitlerjevci v Avstriji in Nemčiji zaznali za ta sklen avstrijske vlade, so bili sprva zbegani, potem pa so se kmalu znašli. Hitler je izjavil, da je odrejeno glasovanje izigravanje sporazuma, sklenjenega med njim in dr. Schusch-nidčom v Berchtesgadenu 12. februarja 19.38.. glasom katerega je dr. Schuschnigg sprejel v svojo vlado in domovinsko fronto hitlerjevce in jim priznal svobodo izpovedovanja nacistične miselnosti. Na Dunaj so bili poslani iz Berlina posebni kurirji, ki so prinesli nredsedniku avstrijske republike Mi-klasu pismo, v katerem je Hitler sporočil svojo zahtevo, da mora avstrijska vlada odstopiti in priti na njeno mesto nova. kakor jo bo predlagal on. Rok je bil stavljen do 17. ure, s pripombo, da bodo po tem roku, ako vlada ne bi odstopila, nemške čete vdrle v Avstrijo in jo zasedle. Dr. Schuschnigg je sprva okleval. Klical je Mussolinija, ki ga pa zopet ni bilo mogoče dobiti. S tem mu je splavala poslednja nada. Nekoliko po 7. uri zvečer je objavil po radiu svoj odstop in pripomnil, da se umika sili, ker noče prelivati nemške krvi. Mogoče je v svoji naivnosti še računal, da bo Hitler respektiral samostojnost Avstrije. V Berlinu pa so bili že odločili drugače. Sklenili so, da ta trenutek izrabijo kot dobrodošel povod za zasedbo in priključitev Avstrije. Vendar so hoteli vse izpeljati tako, da dajo stvari čim bolj legalno obiležje. Tu jim je iz zadrege pomagal sam avstrijski klerofašizem in njegov vrhovni državni predstavnik Miklas. Miklas se je sprva branil sprejeti nemške pogoje. Potem se je udal in vzel odstop dr. Schuschnigga na znanje. Takoj na to mu je bila predložena lista nove vlade s Seyss-Inquartom kot kanclerjem in ilegalni SA oddelki so zastražili njegovo palačo. Miklas se je branil, da bi pod tem pritiskom podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Notranji minister je SA oddelke odpoklical in Miklas je nato, dasi samo še smešna figura, proglasil imenovanje nove vlade, ki je bila s tem vzpostavljena na docela legalen način. Sama »Reichspost« (št. 71. z dne 12. marca 1938) piše: »S tem (z odpoklicem SA izpred predsedniške palače, op ur.) je bil politični položaj do neke mere olajšan. Zvezni predsednik ni bil sedaj več pod neposrednim pritiskom sile.« Čim pa je bila imenovana nova vlada, je kancler ’ Seyss-Inquart, po ustavnih določilih, (ki jih je predvidel klerofašizem, da bi v slučaju sile lahko poklical italijansko vojsko na pomoč proti rdečkarjem,) pozval nemško vojsko, da »pomaga vzdržati red.« Že zvečer se je Hitler obenem z vojsko pojavil v Linzu, kjer so ga naciji slovesno sprejeli. (Po radiju se je razlegal l,; i , .1 i krik in vik.) Glasovanje o samostojnosti Avstrije je bilo preklicano. Zvečer dne 13. marca je bilo -razglašeno na temelju čl. 3, odst. 2. avstrijske ustave, da postane Avstrija dežela nemške države. Dasi bo glasovanje o tem šele 10. aprila, se v uradnih napovedih v radiu že sedaj smatra, da je Avstrija prenehala obstojati. Ko je tako Miklas na legalen način izročil naciiem vso oblast, je končno odstopil. Dogodki so potrdili, da smo ime- li prav, ko smo v št. 17. »Delavske Politike« z dne 26. febr. napisali v članku »Labodji spev avstrijskega kanclerja«: »Njegove (kanclerjeve) izjave o suverenosti, neodvisnosti Avstrije zvene prazno. Suverenost Avstrije bi moral priznati Berlin, Hitler pa, ki je govoril o razmerju med Avstrijo in tretjim cersarstvom se je vsaki taki izjavi previdno izognil. Suverenost Avstrije je bila. Njeno suverenost so nesli k pogrebu ob grmenju Dollfussovih topov v februarju 1. 1934. ona leži pokopana pod ruševinami dunajskih delavskih domov. Do berchtesgadenskega sestanka so mnogi Avstrijci mislili, da so vazali Italije, danes vedo, da so postali vazali Nemčije.« »Do tu in ne dalje!« namerava gospod dr. Schuschnigg. Že mogoče, dalje bodo šli v Avstriji namreč brez njega!« »Avstrijski klerofašizem je dovršil svojo nalogo, dr. Schuschnigg.u je bilo pridržano, da zaključi komedijo z labodjim spevom.« Avstrijski klerofašizem je likvidiral ostanke nekdanje apostolske Avstrije. Rule O razpustu Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«. — Pišejo nam: Kakor je »Delavska Politika« že poročala, je bilo dne 25. febr. t. 1. razpuščeno društvo »Vzajemnost«. S tem so si privoščili ruški Purgarji in gotovi politiki, ki so po večini tujci in jim je bilo naše društvo trn v peti — imenitno predpustno zabavo. Saj so nam že ob ustanovitvi našega društva prerokovali kratko življenje. Ali kljub vsemu se je naše društvo lepo razvijalo: v politiko se ni vmešavalo, ampak je skrbelo le za kulturni podvig delavstva. Naše delavstvo je društvo z vso vnemo podpiralo, saj je štelo že OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enlcratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: „0gen]“, Maribor, Koroščeva ullcn 8 4 Zopet plaiule delavstvo raiune Kaj se dogaja v Avstriji? Iz Avstrije je prišlo že več be- j polnorna indiferentnih ljudi, ki so se guncev, ki pripovedujejo strahotne ! pregrešil samo s fem, da so se, pod stvari o najnovejših dogodkih: ! pretnjo kazni, odevali dr. Schusch- »SA vdira v stanovanja celo po- ‘ niggovi mobilizaciji. \ uh 7g kcaiev Trbovllo Umrl je vodja mandolinskega odseka s. Emil Turk Nenadoma je obupal nad življenjem s. Emil Turk, brivski pomočnik, ki se je agilno udejstvoval kot član tukajšnje »Vzajemnosti«. Uspešno je vodil mladinski mandolinski odsek, ki je pod njegovim vodstvom zako dobro uspeval. Na njegovo že poprej izraženo željo, je ležal na mrtvaškem odru v prostorih »Delavskega doma« in to v sobi, kjer je mnogo časa poučeval mlade sodruge in sodružice. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 10. t. m. ob številni udeležbi. Na grobu mu je v slovo zapel pevski zbor »Vzajemnosti« žalostinke. Z ganljivimi besedami se je od svojega učitelja poslovil v imenu mladinskega mando-linskega odseka mladi s. Gabrijel Gustl. Pokojnika ohranimo v častnem spominu! Rubeži rudarskih plač Načelstvo II. skupine je že vložilo ugovor glede rubežev rudarskih plač na višje sodišče. V nedeljo, dne 20. t. m. pa bo v »Delavskem domu« javna diskusija o vprašanju rubežev. Posredovalo se je tudi, da se začasno zadržijo že eventuelno odtegnjeni zneski, ki se bodo, ako bo pritožbi ugodeno, vrnili prizadetim. Kaj se govori. Med delavci se govori, da je v Društvenem domu na predavanju o novem pravilniku bratovske skladnice duhovnik g. Žmavc na vprašanje nekega delavca, zakaj sta se v novem pravilniku § 50 in § 82 spremenila v škodo rudarjev, izjavil, da se imajo delavci za poslabšanje zahvaliti samo delavski delegaciji, ker je delavska delegacija za to glasovala in podpisala. Takega odgovora bi človek res ne pričakoval od gospoda, ki uči, da je resnica hčerka božja. Vsej javnosti, pa tudi g. Žmavcu povemo, da ves čas ankete ni prišlo niti enkrat do glasovanja, še inanj pa, da bi kdo od delavske delegaciie kaj podpisal. Toliko v vednost tistim delavcem, ki hodijo po informacije v Društveni dom. Gospod Žmavc naj bi raje povedal svojim vernim ovčicam, kdaj je izšel izvršni zakon, da se rudarjem kljub temu, da še obstoja rudarski zakon, lahko rubi mezda. Rudarji spreglejte! Za«0'|e ob Savi Kljub poiačani zaposlitvi pri rudniku in apnenicah je še vedno veliko število nezaposlenih. Povečini so to delavci, ki so bili zaposleni pri raznih delih po drugod ni so sedaj na cesti. Tudi za te bo treba najti delo in zaslužek ali pa podporo, ker živeti morajo! Kranl Smrt požrtvovalne sodružice Zofke Sajovičeve. V četrtek, dne 10. t. m. je nepričakovano ugasnilo življenje 221etni so- j družici Zofki Sajovičevi. Podlegla je vnetju možganske mrene. Dan pred smrtjo so jo pripeljali iz bolnice na dom njenih staršev, v poldrugo uro oddaljeno Velesovo, kjer je ležala tudi na mrtvaškem odru. Njena smrt je sodruge in sodružice iznenadila tem bolj, ker je komaj tri tedne poprej še nastopila na odru »Vzajemnosti«. Sploh je pri dramatičnih prireditvah »Vzajemnosti« vedno radevolje sodelovala in je bila ena izmed najpožrtvovalnejših sodružic. Večkrat je hodila k skušnjam prav iz Veleso-vega. Zofka je bila do tekstilne stavke zaposlena v »Jugobruni«, kjer jo pa po stavki vsled njene zavednosti in odločnosti niso hoteli več sprejeti. Sama je večkrat po-vdarila, da je njenega odpusta kriva njena prej najboljša prijateljica, ki jo je po stavki začela vsestransko denuncirati. Da so ji te denuncijacije ležale težko na srcu, je dokaz v tem, da je še malo pred smrtjo trdila, da je ona kriva njene bolezni. Tako greni denuncijanstvo življenje bolnikov celo v zadnjih urah. Nad leto dni je bila potem Zofka brezposelna, dokler ni dobila dela v tkalnici .lulče Tratnika v Struževem. Menda je bilo ravno zadnjega februarja, ko je iskala zdravniške pomoči pri zdravniku OUZD dr. Vrbnjaku. Ta ji je zapisal praške proti glavobolu in jo odpravil na delo. Ker pa delati ni mogla, kar je uradovemu zdravniku tudi povedala, je drugi dan iskala pomoči pri privatnemu zdravniku. Pri tej priliki apeliramo na zdravnike OUZD, zlasti pa na dr. Vrbnjaka, da naj se bolnikov ne od-slavlja tako enostavno, ampak je treba pač temeljitejše preiskave. Ko je sodružica Zofka ležala na mrtvaškem odru, so se od nje poslovili številni delavci in delavke, ki so prihajali s kolesi iz Kranja. Tudi pogreba se je udeležilo precejšnje število delavstva. »Vzajemnost« ji je v zadnji pozdrav podarila venec z rdečimi nagelji. Ta delavski izraz sloge in sočutja pa je šel zelo na živce nekemu škodoželjnemu tamošnjemu klerikalcu. Ko so se delavke peljale s kolesi kropit, jih je vprašal, če so tudi one pri tistih, ki skupaj drže. Potem pa se, je izražal o pokojnici zelo nekulturno, še manj pa krščansko. Menda misli, da njega ne bo smrt našla, zato, ker je klerikalec. Sodružica Zofka se za klevete klerikalcev ni menila. Vedno je šla ravno pot in se borila za pravico. Nadvse je cenila resnico in poštenje. Njenemu značaju naj bi delavke čim bolj sledile. Ohranimo jo v trajnem spominu, preostalim pa naše iskreno sožalje. Ljubljana V Ljubljani je okoli 1200 nezaposlenih še sedaj. Tako je povedal na proračunski seji ljubljanski župan dr. Adlešič. V tekočem letu je občina zaposlila od teh 637 oseb, katerim je izplačala na mezdah 400 tisoč din. če bi bili ti zaposleni celo leto pri občinskih delih, bi bil vsak zaslužil v enem letu okroglo din 628 ali din 51.3 na mesec. Nam se zdi, da je to jako majhen zaslužek in položaj teh delavcev, v celoti vzeto, je enak onim, ki so brez posla. Maribor Omejitev nočnega dela še vedno velja Nekaterim pekovskim mojstrom je čisto zmedlo glavo poročilo o predlogih k finančnemu zakonu, katerih eden obljublja prekršilcein uredbe o omejitvi nočnega dela amnestijo za dejanja, ki so jih zakrivili pred 1. aprilom t. 1. Nek pekovski mojster je te dni dejal pomočniku: »Naredba o ome- jitvi nočnega dela ne velja več, jutri morate priti na delo ob 11. uri zvečer.« Mož je v zmoti. Zaenkrat ne velja niti amnestija, ker senat finančnega zakona še ni sprejel. Uredba o omejitvi nočnega dela pa velja tudi po 1. aprilu in to uredbo bodo pomočniki branili. Zaupniški tečaj Danes, v torek, ob 19. uri predava s. dr. Reisman o socijalni zakonodaji. Zaupniki in funkcijonarji, pridite vsi! KMO. Občni zbor KMO se bo vršil v petek, dne 18. marca ob 19. uri v Delavski zbornici. Strokovni funkcijonarji, bodite točni! KMO. Nacistične! provokacije [so se pričele. Po dovršeni okupaciji Avstrije od strani Hitlerja, so tukajšnji hitlerjevci kar pijani od navdušenja in so že pričeli svojo ošabnost in nacistično samozavest kar javno povdarjati. V svoji predrznosti gredo že tako daleč, da pripovedujejo, da bo Hitler v nekaj dneh zasedel Maribor, Ptuj in Celje. Da so taka pripovedovanja brez podlage, je jasno. S takimi govoricami se skuša delati razpoloženje med tukajšnjim prebivalstvom za nacizem in za Hitlerja. Opozarjamo vse naše somišljenike, naj takim hajkam ne nasedajo in take provokaterje odločno zavrnejo, ker bodo sicer marsikoga lahko zadele težke posledice. Čudne zahteve na graškega župana s tostran meje. Kakor poroča graška »Mon-tagszeitung« je prejel novi graški župan dr. Kasper, tako od graških nacijev, kot tudi od nacijev »onostran meje« (torej iz Jugoslavije), pozive, da naj se Graz proglasi za mesto gibanja (»die Stadt der Bewegung«), Komur izmed te gospode je pri nas premalo gibanja naj se izvoli potruditi preko meje. Ako bi se namreč pri nas udomačil tak princip gibanja, kot tam preko, poteni bi se gotova gospoda že davno smela gibati samo med štirimi stenami ozkih celic, ne pa korespondirati z graškim županom. Iz teh krogov se širi tudi tista propaganda, za katero se interesirajo te dni naše oblasti. Kdo so gospodične, ki so čestitale filh-rerju? Poslušalec radia nam poroča: Berlinski radio je objavil preteklo soboto, da so neke mariborske gospodične poslale »fiihrerju« navdušen pozdrav in mu čestitale k njegovemu najnovejšemu podvigu — zasedbi Avstrije. Najbolje bi bilo, da bi se same podale v zasedeno Avstrijo — in tam ostale. Kdo zna bolj hitro in senzacijonelno poročati o umorih? O tem sta se zadnje čase prepirala »Slovenec« in »Večernik«. »Slovenec« je zahteval zase prvenstvo, »Večernik« pa mu je oporekal. Človeka je sram, da je taka debata v listih sploh mogoča. Eksploatacija umorov v svrho čim večjega dobička za časopisno podjetje, je samo na sebi obsodbe vredno početje, ne glede na to, da je senzacijonelno poročanje o zločinih samo apel na živalske instinkte človeka. Moralno defektni ljudje se na takih poročilih naslajajo, mislimo pa, da ni naloga časopisja, da skrbi za naslado takih ljudi. Ptički brez gnezda pred kazenskim senatom. Ta teden sta se zagovarjala pred tričlanskim senatom okr. sodišča 19- in 14-letni obtoženec, oba nezakonska otroka, radi zločinstva tatvin. 14-letni dečko je iz-gledal sicer še čisto nedolžen, majhen droben dečko, ki ne pozna ne matere ne očeta in tudi njegov rojstni dan ni ugotovljen, kajti njega je nekega dne odložila nezakonska mati na Vranskem in dobri ljudje so ga redili. Potem je šel kmalu od hiše do hiše. Šola je poročala, da je dečko že kot šolar kradel vse, kar mu je prišlo pod roko, zanemarjal šolo, se potepal, lagal itd., da ga bo treba dati v poboljševalnico, ker se bo sicer posvetil ropanju in požigom. Sedaj je obtožen, da je s tovarišem kradel od kraja do kraja in se priklatil sem preko Hrvaške. V preiskovalnem zaporu se je poznal že z vsemi zrelimi ptiči. Kam sedaj z njim? Zagovornik je rekel, da se bo v zaporih kvečjemu še bolj pokvaril. Sicer pa nima nikogar na svetu, kamor bi lahko šel. Sodišče je sklenilo oddajo v poboljševalnico, kjer se bo izučil kake obrti. <• 41, redni občni zbor I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino se bo vršil v nedeljo, dne 20. marca v društvenem lokalu, z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 9. uri dop. Udeležba članov centrale je obvezna, delegati podružnic so vabljeni. Odbor. Kuharska razstava pri »Unionu« je podaljšana do 16. t. m. Razstava je lepo aranžirana in daje lepo spričevalo našemu gostinskemu obrtu. Naše gospodinje si jo bodo gotovo z veseljem in pridom ogledale, žal, da je premalo denarja, ki je potreben, da bi imele vse delavske družine dobro in okusno pripravljene jedi in seveda tudi redilne. Repertoar Narodnega gledališča Torek, 15. marca, ob 20. uri: »Trubadur«. Red C. Sreda, 16. marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca, ob 20. uri: »Firma«. Red B. Cene Volitve zaupnikov pri Westnu Kot je znano, je VVesten koncem avgusta leta 1936 odpustil vse zaupnike. Za leto 1937 niso bili izvoljeni novi zaupniki. Sodišče je v tožbah, ki so jih vložili zaupniki proti Westnu, izreklo, da je smatrati zaupnike iz leta 1936 tudi za zaupnike za leto 1937, ker se je njih mandat v smislu člena 3 navodil za volitve delavskih in uameš-čenskih zaupnikov avtomatično podaljšal radi tega, ker za leto 1937 niso bili izvoljeni novi zaupniki. Sedaj bi bilo treba že voliti zaupnike za leto 1938. Volilni odbor za volitev zaupnikov tvorijo po zakonitih predpisih zaupniki iz prejšnjega leta. Vendar banska uprava tega volilnega odbora, ki so ga tvorili stari zaupniki, ni hotela priznati, češ, da ti zaupniki niso več delavci v podjetju in da zato tudi ne morejo tvoriti volilnega odbora. Kot smo se informirali, naziranje banske uprave ni pravilno § 111 zakona o zaščiti delavcev in člen 8 navodil za volitve delavskih in nameščen-skih zaupnikov določata le, da imajo aktivno volilno pravico vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitev zaposleni v podjetju in so dovršili 18 leto starosti. Pasivno volilno pravico pa imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni volilci obojega spola, zaposleni v podjetju. Ne govorita ta dva §8 prav nič o tem, kdo je upravičen član volilnega odbora. Zato prihajajo za navedeno vprašanje tu v poštev pač le druge določbe zakona, odnosno navodil, zlasti člen 9, v katerem je rečeno, da izvedejo nove volitve zaupniki iz prejšnjega leta; kjer takih ni, pa poseben volilni odbor, sestavljen iz najstarejših delavcev podjetja. Bivši VVestnovi zaupniki tedaj res niso več delavci podjetja, ker je njihova zaup-niška funkcija prestala z 31. decembrom 1937, njih službeno razmerje pa najpozneje s 15. januarjem 1938, ker bi jim bil smel VVesten odpovedati 31. dec. 1937 na 14 dni. Vendar določajo zakon in navodila le, da morajo biti zaposleni v podjetju oni, ki hočejo voliti zaupnike, odnosno biti izvoljeni kot zaupniki. Nikjer pa ni zapisano, da bi morali biti kot delavci še zaposleni v podjetju člani volilnega odbora, v kolikor so to zaupniki iz prejšnjega leta, kar je ravno v VVestnoveni primeru. Naziranje, ki ga zavzema banska uprava, je radi tega pogrešilo. Seveda pa misli banska uprava v nasprotju z mnenjem, ki so ga zavzela sodišča in tudi Stol sedmorice, da je zaupniški mandat VVestnovih zaupnikov prestal -že s 27. avg. 1936, ko je VVesten odpustil vse svoje delavce. Ker so sodišča na vseh treh stopnjah ugotovila, da je bil ta odpust neveljaven in da je trajal mandat zaupnikov do konca leta 1937, radi česar so zaupnikom priznala tudi mezdo do takrat, je naziranje banske uprave v nasprotju z zakonom. Zaupniki, odnosno v njih imenu Delavska zbornica se lahko pritoži zoper rešitev Banske uprave na ministrstvo in potem na Državni svet. PobreI|e pri Mariboru »Vzajemnost« Tezno gostuje v nedeljo, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer na Pobrežju pri Renčelju s Kranjčevo soc. dramo »Katakombe«. Pridite vsi! Zakaj pa ne Italija in Vatikan? »Slovenski dom« je mnenja, da bi morala pomagati dr. Schuschniggu francoska ljudska fronta, zakaj pa ne duce in papež, v katera ima klerikalizem brezmejno zaupanje ter jima je tudi izročil protektorat nad Avstrijo? Jesenice Prva plenarna seja obratnih zaupnikov KID Po volitvah, o katerih smo portjčali preteklo sredo v našem listu, se je vršila prva plenarna seja obratnih zaupnikov v soboto, dne 12. t. m. ob 4. uri pop. Udeležilo se jo je vseh 16 izvoljenih zaupnikov ter predsednik .volilnega odbora g. Glavic Janez in zastopnik tovarne. Pri prvi točki dnevnega reda o volitvi starešinstva obr. zaupnikov, je bil prvi predlog NŠZ za Laj-nerja Adolfa, drugi predlog za od SMRJ za demokratično porazdelitev mest, med SMRJ, NSZ in JSZ, ter da naj se v svrho dogovora plenum prekine za 10 minut. Ta predlog je bil sprejet z 12 glasovi. (V'»No- vi pravdi« na vse načine hvalijo .in zasmehujejo SMRJ, -vendar nas taka tolažba ne moti. Revež mora pri razočaranju imeti vsaj tolažbo. Nas le veseli, da so vsaj ha zunaj zadovoljni s štirimi zaupniki in oporo v članstvu, pri nas jih je pa osem, opora — na katere račun so plavi (NSZ) igrali, pa igro, izgubili — pa še pride.). Pa to le mimogrede. V odmoru 10 minut so se zaupniki posvetovali med seboj, vendar je JSZ izjavila. da zaenkrat po sklepu zaupniškega zbora nima pravice do kakega kompromisa, ter da se bo ta stvar uredila ev. na prihodnjem plenumu. Zastopnik JSZ je poročal tudi o tem, da je imel od NSZ ponudbo, da se napravi kompromis riied NSZ, JSZ in čujte! —- ZZD proti SMRJ, po katerem naj bi JSZ prevzela mesto glavnega zaupnika, NSZ mesto njegovega namestnika. JSZ je ta predlog od NSZ gladko zavrnila, NSZ je izjavila na ten. razgovoru, da imajo oni svoj predlog in da se o predlogu SMRJ ne pogajajo, ker dvomijo v njegovo iskrenost. Izjavo JSZ o nadvse »iskreni« ponudbi preglasovanja najmočnejše liste SMRJ so pa molče priznali in so najbrž iskrenost SMR.I sodili po svoji lastni »iskrenosti«. Ker je torej bil ta predlog začasno vsaj brez uspeha, se je pričelo z glasovanjem. Za glavnega zaupnika je bil na to izvoljen s. Ivan Čelesnik, za tajnika pa s. Maks Vister, in to oboji z osmimi glasovi. Zaupnik NSZ Lajner je dobil 4 glasove NSZ, JSZ in ZZD sta se pa s 4 glasovi vzdržali glasovanja. Naknadno je bil izvoljen še za glavnega zaupnika za Javornik in za namestnika glavnega zaupnika sploh s.' Gerdej Anton Z Javornika. Zatem je prevzel predsedstvo plenuma novoizvoljeni glavni zaupnik (starešina) s. Ce-lesnik. ki je podal ob polni dvorani poslušalstva nekakšen pregled vsega predvolilnega in volilnega postopanja. Ugotovil je razrešitev petih, zatem pa še 11 zaupnikov, sklep o tem, da sc v volitve ne gre, kaznovanje vseh zaupnikov Zaradi podpisa letaka s po din 500 do din 100 po tuk. pol. ko-misarijatu, izsiljenje volitev po ZZD, čudno vlogo ZZD v volilnem odboru, agitacijo za ZZD na uradnih volilnih razglasih, ki jih ZZD ni plačala, otežkočenje agitacije, plenjenje letakov, ki so bili cenzurirani, pa se je delavstvo vendar z veliko večino odločilo za ono organizacijo, ki je bila toliko preganjana. Zatem se je začela porazdelitev zaupnikov na posamezne obrate, kjer je bil soglasno sprejet predlog SMRJ z malimi spremembami. Tudi tu je bila dokazana iskrenost in dobra volja za sporazumno delo pri SMRJ. Ob koncu je bilo še nekaj polemike med SMRJ in NSZ. NSZ, ki je glavni krivec tega, da ni prišlo do enotne liste vseh svobodnih strokovnih organizacij, še jezi zaradi neuspeha pri volitvah in pa zaradi neuspelega poskusa bloka proti SMRJ, kjer bi ji bila tudi ZZD dobra. Njen zastopnik je prišel na dan z raznimi zastarelimi očitki, ker se je pač hotel nad nekom znesti. Delavstvo naj pa zdaj samo sodi, kdo je iskren in kdo ni. Prav je, da so tudi na tem plenumu zmagale trezne glave, in da niso šli delavski zaupniki na predlog NSZ spet služi reakciji. Ko je zahteval novi glavni zaupnik, da mu predsednik volilnega odbora izroči ključe od pisarne glavnega zaupnika ter spise o volitvah, je ta izjavil, da ima to vse poslovni tajnik, taktirka volilnega odbora g. Gasser. Delavski zaupniki so konstituirani. Zdaj se bo začelo delo, ki smo ga omenili že v našem letaku: vzpostavljenje ugleda in vpliva obratnih zaupnikov in skrb, da se delavske razmere izboljšajo tako v delovnem, v socialno zaščitnem, v mezdnem, varnostnem, kulturnem in vsakem drugem P°K,edu. Če bo delavstvo zaupnike podprlo, bo aeio gotovo uspešno. Zaradi tega vsi, ki še niste — v organizacijo SMRJ! Črna pri Prevalj«* Razpis občinskih volitev Banska uprava Je razpisala občinske volitve za občino črna s priključenimi kraji za^ne 27» m"rca- Določena so tri volišča in sicer: volišče Črna: Javorje, Jazbina, Urška gora (gotov del), Žerjav, del Podpece; volišče Pristava v prostorih posestnika g. Lesjaka: Pristova, Podpeca; volišče Koprivna: v prostorih posestnika Lipolda. Število kandidatnih list sicer še ni znano, vendar se pričakuje, da jih bo več, ker so na volitvah interesirani vsi sloji. O nadaljnjih dogodkih bomo poročali naknadno. Štev. 2? • — III I ■>—!H I Kaj so izpovedale priče o g.Tumpeju Poročali smo že o razpravi, ki se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru na tožbo g. Rudolfa Tum-peja proti nekaterim mariborskim železničarjem. Gosp. Tumpej je tožil železničarje, med njimi bivšega pod-načelnika delavnice, g. inž. Grudna, češ, da so mu očitali, da je bil med svetovno vojno pri Jungschiitzih, kjer se je izkazal s tem, da je slikal po Vagonih in stenah vojašnic kralja Petra na vislicah, risal na železniške vagone, steklenice z napisom »Gift fiir Serbien«, »Zacherlin fiir Serbien«, kar vse po navedbah g. Tumpeja ni bilo res, ampak so si toženi železničarji vse toi le izmislili. Tumpej razlaga svojo narodno zavednost ... V obširni obtožnici, ki jo je vložil zoper obtožence, se je g. Tumpej izdatno pohvalil, kako je bil narodno zaveden že pred in med vojno, kako so bili narodno zavedni tudi njegovi stariši, delovanje Jungschutzov ipa je sploh popisal tako, kot da bi ti bili neka čisto slovensko-nacionalna vojaška organizacija. Pri raportih in vežbah so Jungschiitzi govorili po trditvah obtožnice vedno le slovensko in celo nemško komando* so jim razložili v slovenskem jeziku. Gosp. Tumpej sam se je nemščine naučil le za silo brati in pisati, razumel pa nemškega jezika ni in ga tudi ni znal govoriti. Tudi danes še ne zna nemški, pač pa razume nemški jezik. Niti enega pisma v nemškem jeziku ne zna pravilno napisati, še manj pa zna v. nemškem jeziku govoriti privatno ali javno. Kljub temu pa je, kot sam navaja v obtožnici, »Za božič 1915 postal frajter v Abaciji, leta 1916. pa korporal«. »Aktivno sem bil udeležen pri razorožitvi zelene garde v Mariboru, dne 23. novembra 1918. Poslan sem bil s pol baterije v Ptuj. Iz Ptuja sem prišel nazaj k 45. pešpolku v Maribor in 27. januarja 1919 sem bil poslan v Gornjo Radgono k četi nadporočnika Zeilhoferja, Ves čas bojev pri Gornji Radgoni sem bil tam. V februarju leta 1919. sem se vrnil nazaj v Maribor in bil dodeljen na lastno prošnjo k artilerijskem polku, kjer sem, bil uslužben pri štabu v pisarni.« Nato popisuje g. Tumpej še svoje povojno delovanje v Mariboru, ki je tudi nam znano, ter zaključuje z Živkovičevimi volitvami: »L. 1931. sem za časa državnozborskih volitev prevzel okrožno tajništvo in se trudil, da je bil izid volitev najboljši.« Priče pa govorijo drugače. To gotovo zanimivo sliko nacionalne samohvale pa so številne priče, ki jih je sodišče zaslišalo, zelo pokvarile. G. Tumpej je umaknil tožbo, ko so železničarji, ki jih je tožil, nastopili dokaz resnice. Ko smo že pred kratkim poročali o tem, da je bil g. Rudolf Tumpej pred okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen radi tega, ker je g. inž. Grudna denunciral pri policiji v Mariboru in pri sodišču za zaščito države v Beogradu, češ, da je zagrešil neka proti-državna dejanja, hočemo danes, da lx> slika popolna, objaviti še to, kar so izpovedale o g. Tumpeju priče v njegovem procesu proti železničarjem. G. Tumpej je bil v svoji mladosti očividno risarski talent, ker so ga uporabljali pri vojakih, kot je izpovedal priča Malek Albert: »pri vsakem odhodu kakšne kompanije zato, da je slikal po vagonih razne vzpodbujajoče karikature takratnih vojnih nasprotnikov. Spominjam se prav Znani napisi vagonov med vojsko, dobro, da je pisal Tumpej po vagonih s kredo ,Zacherlin fiir Serbien' in da .je naslikal veliko flašo, na flašo pa napisal: ,Gift fiir Serbien'.« Likavec Roman: »Služil sem skupaj s Tumpejem med vojno v Ljubljani. Videl sem, kako je Tumpej slikal po vojaških vagonih razne karikature. Dozdeva se mi, da je karikiral tudi srbskega kralja Petra in Aleksandra. Delal je karikature tudi na raznih listih, ki jih ije obešal vojakom, ko so odLajali na fronto, na nahrbtnike. Vem pa sigurno, da je pisal po vagonih ,Zacherlin fiir Serbien'.« Petelinšek Jakob: »Videl sem, kako je (g. Tumpej) z navadnim ogljem narisal na navadni papir ruskega carja in kralja Pera na vislicah, enkrat, kako beži pred avstrijskim vojakom, ki ima bič v rokah. Razen tega je risal bivšega črnogorskega kralja Nikito, kako ovce krade in kako ga orožniki zasledujejo kot tatu. Enake slike je narisal tudi na mariborskem kolodvoru na vagone, s katerimi so se odpeljali vojaki na fronto. Videl sem enkrat, kako je narisal na vagon ruskega carja, ki ga je šprical avstrijski vojak z zaherlin-šprico, na kateri je bilo napisano ,Zaherlin za Rusijo'. Nadalje je napisal ha vagon v nemškem jeziku ,Srbi morajo umreti, ker smo mi Nemci in Avstrijci’-« Kako je g. Tumpej med vojno v splošnem nastopal, so povedale nekatere druge priče. Strojni mojster Vrečko Ivan: »Meseca marca in aprila 1918. sem obiskal v privatnih zadevah svojega j (sedaj mrtvega) brata Jakoba v Mariboru. šla sva radi nakladanja nekega prašiča na kolodvor. Takrat me je' brat opozoril na nekega vojaka, češ, da je tisti kriv, da je bil dvakrat aretiran radi narodnih zadev in oddan v graške zapore. Moj brat je označil takrat dotičnega vojaka kot šmrkav-: ca, da je takorekoč včeraj še v šolo ! hodil, danes pa se šopiri in razgraja. Moj brat je na moje vprašanje, kdo je dotični, povedal, da je dotični Tumpej, ter je pristavil, da če bi se politična situacija spremenila, da ga bo na mestu ustrelil. Povedal mi je še, da ga je g. Tumpej, ko so ga eskor-tirali na kolodvor, besno napadel z besedami: ,prokleti rusofil in srbofil in nieder mit dem windischen Hund’ ter mu pri tem pljunil v obraz. Eskor-ta je baje samo s težavo mojega brata zavarovala pred nadaljnimi napadi Tumpeja in njegovih somišljenikov, ki so ga ob tej priliki spremljali. Nadalje mi je povedal fnoj brat, da je videl večkrat, ko se je mudil v raznih privatnih zadevah na kolodvoru, kako je Tumpej pisal po vagonih: ,Zacherlin fiir die Russen, Zacherlin fiir die Serben'.« Psovke: »Windischer Hund«, Kolar iz Podgraca Potrč Alojz: »S Tumpejem sva bila skupaj v Ljubljani in točno vem, da je zmerjal mene in druge z ,windischer Hund’.,, Slovenci so bili pri njemu velika ničla. Govoril je vedno nemško.« Njegova žena Potrč Marija: »Tumpeja poznam iz časov, ko sem bila natakarica v artiljerijski kasarni v Mplju. Bilo je to v letu 1918., 1919. in 1920. Tumpej je prišel v kantino in zahteval v slovenskem, jeziku malo boljše cigarete. Ker jih nisem imela, mi je rekel: ,Fličn windische, willst nicht geben?' Tumpej je govoril bolj nemško.« Posestnik iz Črešnjevca, Dvoršak Mihael: »K Jungschiitzom sem šel 1. 1915. in sicer najpoprej v Sp. Polj-skavo. Še istega meseca sem šel nato v Maribor, kjer sem bil v semenišču in nato v artiljerijski kasarni. V obeh prostorih sem bil skupaj s Tumpejem. Tumpej je bil takrat kapral. Naredniki so bili v moji četi Pučnik, Šviga in Kandus. Jaz sem se jim pritožil, da nas je Tumpej zaničeval z windischer Trottel.« Mizarski mojster in sodni cenilec Avgust Šviga: »Bil sem narednik pri strelcih. Tumpej je bil moj podrejeni. Ne vem, če je bil v pisarni. Imel sem ga za Nemca. Jaz ga nisem slišal, da bi govoril slovensko. Prav dobro se spominjam, da so se vojaki pritoževali pri meni, češ, da jih zmerja z windische Hunde. Isto lahko potrdi Rudolf Šibac, trgovec v Frankolovem.« Bračko Ivan: »Vselej, ko sem Tumpeja videl, sem opazil, da govori izključno v nemškem jeziku, tako da sem bil mnenja, da je Tumpej Nemec. Sploh je bil Tumpej znan kot človek, ki se je trudil, da bi se prikupil višjim oficirjem.« Petelinšek Jakob: »Tumpeja ni imel nihče za Slovenca. Spominjam se, da sem nekoč imel službo dežurnega kaplarja in Tumpej se je malo zakasnil v mestu. Ko je prišel do vrat, sem ga vprašal, kje ima dovoljenje za bivanje v mestu, pa me je nahrulil: ,pojdi v r . . ., windischer Hund’.« ^ Malek Edvard: »Tumpej je bil takrat kanral. Bila sva skupaj par mesecev. Z menoj je govoril vedno le nemško, ker slovensko jaz sploh nisem znal. Tudi izvenslužbeno je govoril vedno le nemško.« Posebno zanimive so bile izpovedbe prič, kako je g. Tumcej po prevratu odnesel od pošte slovensko zastavo. Šrrn RudoJi: »Ob preobratu sem stanoval v Sv. Lovrencu. Takrat je moja sestra, poštarica v Sv. Lovrencu, razobesila na uradu slovensko zastavo. Ko sem proti 9. uri stopil iz urada, sem videl, kako je Tumpej odskočil od zida. imel v rokah slovensko zastavo, ki je na uradu ni bilo Več in jo je izročil Antonu Matevžiču, kateri je sedaj v Mariboru. V družbi Tumpeja je bil še tretji in so vsi trije nesli slovensko zastavo po vasi in kričali: ,Dol s Srbijo, živela republika 1' ? Slišal sem prav dobro, da je tudi Tumpej kričal: ,Dol s Srbijo!’« Žgajner Gizela, soproga odvetniškega pripravnika iz Ljubljane: »Jaz sem bila poštarica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju od leta 1909. do novembra 1919. Po preobratu sem razobesila na poštnem uradu slovensko zastavo. To zastavo je potem nekdo strčal dol. Kdo je to storil, nisem videla, pač pa mi je moj brat Šorn Rudolf povedal, da je to storil Tumoej in sicer v družbi več kmečkih fantov. Tumpej je bil pri mlado-strelcih in ni bil preveč na dobrem glasu. Tudi mi je moj brat pravil, da so fantje kričali, ko so šli skozi vas. ,Dol s Srbijo!' Tumpej me je pred K 00 o e »•» e o * <3 ■** -S HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO DELAVCEV V MARIBORU reg. zadruga z omejeno zavezo Račun pri Poštni hranilnici št : 13.143 Frankopanova ulica II. 37 (v lastni HIŠI) — Telefon 26-35 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4°/q odn. 5®/o proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. — Zadružni delež znaša Din 200'—. Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure. leti obiskal v Ljubljani in sicer okoli Velike noči v spremstvu njegovega bratranca, policijskega uradnika T. in me vprašal, ali sem videla, kakšen je bil napis na pošti in druge stvari. Jaz sem mu povedala popolnoma enako kakor danes, in še pristavila, da sem bila takrat malo jezna na njega. Tumpej m,e je tudi vprašal, zakaj ga nisem takrat ovadila, pa sem mu rekla, da sem se bala maščevanja.« Kako je nastopal g. Tumpej proti pričam? Slavko Volk, uradnik drž. železnice, je izpovedal: »Mene je obtožil g. Tumpej samo zato, da ne bi mogel nastopiti kot priča, kar sledi iz dokaznega predloga inž. Grudna. Kakor hitro je tožitelj Tumpej zvedel, da sem priča, me je obtožil. Isto velja za obtoženca železničarja Artiča in Zupančiča.« Ivan Vrečko, strojni mojster, je navajal, da je bil obtožen v trenutku, ko je bil predlagan kot priča. Rom Jurij, delavec, je izjavil: »Mene je obtožil g. Tumpej samo radi tega, da ne bi mogel pričati obre-menjevalno. Priče, ki so navedene v obtožnici, so me močno opijanile, na kar sem začel govoriti o Tumpeju in na podlagi tega govorjenja je sledila obtožba. Tako so se mene iznebili kot priče.« Priča Hanželič Ivan je potrdil, da je dobil od g. Tumpeja celo obleko s klobukom vred in sicer nekaj časa pred začetkom te pravde. Bil je nato predlagan od g. Tumpeja kot priča. Sodnik priporoča g, Tumpeju umik. Že po zaslišanju prič Šorna in Gi-zele Žgajnerjeve je izjavil sodnik g. Tumpeju: »Preko teh prič ne morem., ako jim ne dokažete krivega pričevanja.« Po vsakem nadaljnjem zaslišanju prič je sodnik g. Tumpeju priporočal, da sklene poravnavo in u-makne tožbo. Enako je sodnik priporočal poravnavo tudi obtoženim železničarjem, češ, da jih bo direkcija državnih železnic vse razgnala, ako se bodo še naprej pravdali, kakor je bil že tudi inž. Gruden premeščen v Niš in od tam v Zagreb. Kaj pravi sodnik o gospodu Tumpeju? Z ozirom na izpovedbe prič je tudi sodnik med razpravo večkrat rekel Tumpeju, da si je o njem vedno mislil, da mora imeti nekaj posebnega na vesti, ker je tako silil v o-spredje in toliko povdarjal svojo nacionalnost, češ, da ima kot sodnik bočate izkušnje, da pri takih pojavih vedno nekaj posebnega tiči v ozadju. Zagovornik obtoženih železničarjev, dr. Avg. Reisman, pa je odločno izjavil, da bi se obtoženi poravnali le na ta način, če g. Tumpej umakne svojo tožbo brezpogojno, brez vsake izjave, plača vse svoje stroške, torej tudi tistih Din 4000.—, ki jih je pri prejšnji razpravi zahteval kot izdatke za iskanje dokaznega materijala v tej pravdi. Tudi obtoženi železničarji so se končno udali prigovarjanju sod!-nika, da bi sprejeli takšno poravnavo. Tumpej umaknil tožbo. Po 6 urnem razpravljanju se je sodnik umaknil v posvetovalno sobo in se čez nekaj časa vrnil s poročilom, da g. Tumpej umakne celoi obtožbo proti vsem obtoženim železničarjem in to brezpogojno, brez vsake izjave. Hrastnik Slabše kot nekdaj. V »Delavski Politiki« je pred letom dni opisoval pisatelj T. Maček v podlistku »Slučaj Kuinberger« življenje in razmere hrastniških rudarjev. Sliši se, da bo še nadaljeval s tem opisom. Če bo, naj dostavi še sledeče: Razmere hrastniških rudarjev se od takrat niso izboljšale, temveč še poslabšale. Danes imajo rudarji sicer kolektivno pogodbo, ali nesrečen je tisti, ki si jo upa uveljavljati. Temu se lahko zgodi, da bo po kolektivni pogodbi zmiraj pri 38tih, če treba za ceno spremembe dela. Nasadbe se »razbelegajo« in zopet »belegajo«, kakor pri kakšnem sorodstvu. Komanda je komanda in gorje ti, če se mi zameriš! Bilo bi res dobro, če bi se g. obratovodja nekoliko bolj poglobil v te zakulisne dogodke podzemlja in videl bi, da marsikaj ni prav. Dočakajte spomlad v novih čevljih! Za lepe dneve najvrlklaclnejšl in najcenefči otroški Čevlji s podplatom iz gume. Vel 27—34 DIN 13.—. 35—4: DIN 25.—, v beli in rjavi barvi. Otroški Cevl.il iz gume.t na zaponko, praktične ,.a šolske otroke, ki imajo daleč do šole. Vel. 2 7—30 DIN 25.—, 31—34 DIN 29.—, ženske DIN 35.—. živahnim otrokom za šolo ln Igranje so riajprikladnejšl ti poi-> Čevlji iz liiocnr kože ln nerastrg-ljlvim podplatom iz gume. Vel. 31—34 DIN 49.—, 33—38 DIN 59.—. Ldobni platneni polCevljl na zaponko s podplatom Iz gume in nizko peto. Izdelani v drap ln sivi barvi. MIRA Tanke, toua trajne nogavice, ki olepšujejo linijo noge. Na prstih in peti specija'n.) ojačene. Zelo ugodn. in elegantni damski čevlji, izdelani iz črnega ali pla-vega diltina, s kožnim podplatom. Izdelujemo jih s polpeto ali nizko peto, z rajnimi okrasi, a stanejo samo DIN 69.—. Nov pomladanski model izdelan Iz finega rjavega boksa, i okusnim in finim okrasom, kožnim potplatom in lakasto polpeto. GORDAN Izvrstne moške nogavice, v raznih desenth lz čvrstega bombaža in umetne svile. Nov pomladanski model. I.allkl ženski polčevlji, Izdelavi Iz fine telečje kože, črne ln 'Jave barve, s kožnatim podpla*/im In pol-vlsoko podpeto. Udobni in lahki moški sandali s kožnatim podplatom in gumeno podpeto. Otroški od DIN 45.— do 59.—. Zenski od CIN l;9,—. Za štrapac in deli so nenadomestljivi tl moški polčevlji. Izdelani iz močnega boksa, v črni ln rjavi barv z elastičnim, ne-rastrgljivin. podplatom. Plačevanje zgradarine (Kamnik) Zabukovca Rudarji v skupnem boju za izboljšanje položaja Na velikem rudarskem zborovanju, ki se je vršilo pretečeno sredo, so rudarji sočasno sklenili, da vztrajajo na svojih zahtevah glede mezd in da se priključujejo sklepom Saveza Rudarskih Radnika v Zenici. Prevalje Občni zbor sklicuje podružnica SDSZJ za v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Preglava. Sodrugi in sodružice! Pridite in izvolite si odbor, ki bo kos nalogam v težkih časih, ki jih preživlja delavstvo v papirnici! Družnost! Odbor. Študenti pri Mariboru »Kdo je kriv?« "Vzajemnost« v Studencih pripravlja A. Cerkvenikovo: »Kdo je kriv«. Na sporedu bodo tudi razne recitacije in govorilni zbori. Točna objava bo v prihodnji ^številki »Delavske Politike«. V »Ljudski univerzi« bosta v četrtek, dne 17. nmrca ob 19. uri poročala šol. upr. Kontler in učit. Vrane o inteligenčnih preizkušnjah, ki sta jih izvršila po Binet-Simo-novi metodi na studenški deci; Vabljeni so' zlasti starši, pred katerimi se bo en primer take preizkušnje praktično demonstriral. Predavanje je važno za pravilno razumevanje otrok! — Tedenske slike! Vstopnine ni. Zabava na Jožeiovo. »Vzajemnost« bo vprizorila v soboto, dne 19. marca s pričetkom ob -1. uri popoldan več iger enodejank v gostilni Mraz. Vstopnina prosta. Delavska, kmečka hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Tržiču naznanja svojim članom, da se bo vršil njen REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo, dne 27. marca t. 1. ob 9. uri v salonu gostilne »Pri Slugi« v Tržiču. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in ostalih funk-cijonarjev; 2. poročilo nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka za leto 1937 in sklepanje o razrešnici: 4. določitev načrta za prihodnje leto; 5. raznoterosti. K polnoštevilni udeležbi vabi načelstvo. Delavski pravni svetoval« Tudi ustmena pogodba velja (Pobrežje) Prodajalec parcele, ki Vam je ustmeno obljubil, da bo zasul jamo pred Vašo parcelo, je dolžan to storiti, četudi ni to zapisano v pismeni pogodbi. Zato ga lahko na izpolnitev obljube tožite. Ratna šteta v Zagreb (Moste pri Ljubljani) Vprašanje: Po teti sem dobil polovico ratne štete in jo poslal v Zagreb Hinko (iloke, kjer je bila ratna šteta kupljena, da bi mi sporočili, kaj je z obrestmi. Poslal sem priporočeno in priložil 6 din znamk, pa ni nobenega odgovora. Odgovor: Tvrdka Oloke Vam mora seve poslano ratno šteto vrniti. Prijavite zadevo ljubljanski policiji. Obljuba po možnosti Vprašanje: Kupil sem od nekoga dva mlada psa. Dotični je imel štiri mlade pse in je hotel ostala dva ubiti. Tedaj sem mu jaz svetoval, naj ju ne ubije, češ, da mu bom zanju po možnosti priskrbel kupca. Kupca doslej nisem našel. Lastnik sedaj zahteva, da moram sam kupiti ostala dva psa, sicer da mi bo računal njuno oskrbo po din 3.— dnevno. Odgovor: Ker ste le rekli, da boste po možnosti našli kupca, za Vas ni nastala nobena obveza in je lastnikova zahteva neupravičena. Terjatev ita obrestih (Celje) Vprašanje: Moja sestra je 1. 1927 posodila nekemu znancu din 1000,—, ki jih ji je dotični vrnil čez eno leto. vendar brez obresti. Moja sestra ga je večkrat terjala za obresti, a vse do danes brez uspeha. Ali ga lahko toži? Odgovor: Vaši sestri so sicer pripadale 5 odst. zakonite obresti, če ni bilo posojilo izrecno dano brezobrestno, vendar je njena terjatev na obrestih zastarela že po poteku 3 let, razen, če bi bil nasprotnik v zadnjih 3 letih izrecno priznal svoj dolg na obrestih. Kmečka zaščita (Velca) Vprašanje: Dolžan sem denarnemu zavodu večjo vsoto in mi ta noče pripoznati kmečke zaščite ter je predlagal, da sodišče preizkusi resničnost potrdila o svojstvu kmeta, ki mi ga je izdala domača občina. Ali se lahko pritožim zoper morebitni neugodni sklep sodišča in kam? Ali mi denarni zavod sme računati stroške predloga in razprav? Ali sme denarni zavod, če mi sodišče odreče svojstvo kmeta, izterjati od mene ves svoj dolg hkratu? Odgovor: Proti odločbi, s katero bi Vam odreklo prvo sodišče svojstvo kmeta, se smete pritožiti na okrožno sodišče. Posli po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov se rešujejo po zakonu o sodnem nepravdnem postopku in nosi vsaka stranka svoje stroške ter jih ne more zahtevati od nasprotnika. Ce bi tudi okrožno sodišče potr- dilo morebitni neugodni sklep prvega sodišča, bi smel izterjati denarni zavod od Vas naenkrat ves dolg po običajnih predpisih. Naknadna prijava OUZD (Velenje) Vprašanje: Dobil sem poziv od OUZD, da naj napravim naknadno prijavo za nekega mojega bivšega pomočnika in sicer za čas od začetka 1. 1934 do konca 1. 1937. Dotični pomočnik je bil v omenjenem času zaposlen pri meni le kratke dobe v velikih presledkih in je mogoče, da ga zaradi tega nisem prijavil. Ali sem dolžan podati zahtevano prijavo, zlasti, ko že dalj časa ne izvršujem več obrti? Odgovor: Vsak delodajalec je brezpogojno dolžan prijaviti svojega uslužbenca OUZD in mora podati takšno prijavo tudi za nazaj, če OUZD to naknadno od njega zahteva. Vendar v svoji prijavi navedite točno datume, od kdaj do kdaj je bil do-tični pomočnik zaposlen pri Vas in se ni treba ozirati na zatrdilo, da je bil zaposlen od začetka 1. 1934 do konca I. 1937. če to zatrdilo ne odgovarja resnici. Resnični dejanski stan se bo nato po potrebi ugotovil s pričami. Lastniki hiš so dolžni plačevati zgra-darino, ne glede na to, ali oddajajo hišo v najem ali ne; zakon določa oprostitev od zgradarine le v posameznih primerih; tako so oproščene zgradarine kmečke hiše izven okoliša mest, trgov in zdravilišč, če se Franc Kormonnov nad.Karl Rass Maribor, Gospoaka nllca 3 — mo