9 77 D353 73402 Orkan Blaugrane presegel Zlatorogovega Stran 12 Celjani dobro perejo denar Strani? Št. 14/ Leto 63 / Celje, 19. februar 2008 / Cena D,81 EUR □ □ Odgovorna urMntoa NT l^janaCvim Groieča Savinja spet ogroža hise iàiéik Komediîaitti »lavladali« Celju STRANIS Slovensko^ancoski svetvŠen^uiju STRAN 10 ytà Mateja in Marija s|iotnali RadoKija STRAN 11 Svetnik Maš Krančič in župan Vinko Jeraj med ogledom uničujoče Savinje Grozeča Savinja pod Trnovcem Rekâ odnaša zemljo, uničuje nasipe in se vse bolj bliža hišam Potem ko so v lanski vodni ujmi na Trnovcu brez hi* èe praktično ostali Deleje-vi, 2daj Savinja ogroža zaselek v občini Retica ob Savinji, neposredno pa je ogroženih pel hiš. Problem je na zadnji seji rečišklm svetnikom predstavil svetnik, sicer tudi domačin s Tr-novca Ale$ Krančič. Podobnih odsekov, kjer se Savinja zajeda v brežino, je veliko. Saino v občini Rečica gre 23 odsek od Grušovlja do Trnočkega mosia. kjer. kakor pravijo domačini, voda dela katastrofo. Na težave so že velikokrat opozarjali > saj odna-ia zemljo tudi v Nizki, zaenkrat pa je najhuje pod Trnovcem. V minulih desetletjih, najbolj pa po lanski ujmi, je voda odnesla oziroma spod-jedla 20&-300-melrski pas in se cako povsem približala zaselku. Spodjedla in uničila je tudi Škarpe in nasipe. Že po poplavi v letu 1990 so si teren ogledali različni strokovnjaki, rečno korito so celo delno sanirali, vendar premalo. da bi obvarovali brežine pred nadaljnjim zajedanjem Savinje. Ogroženih je pet domačij s stanovanjskimi in z gospodarskimi obj ekii 1er tudi del ceste med Spodnjo Re6co in Pob rež jami- Že septembra, ko je nesrečne Delejeve po poplavi obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, so domačini govorili o problemu» ki jih pesti. Minister je napovedal, vsaj tako domačini, da bodo za sanacijo Savinje na območju rečiške občine prispevali več kot 170 tisoč evrov. Seveda tega denarja ni. Vmes so posredovali tudi na Agenciji RS za okolje, vendar, kot se je izrazil Krančič, se v vmesnem Času ničesar, razen Savinje, ni premaknilo niti za korak. »Težava je tudi v tem, ker je Savinja vse bliže nekdanji strugi, ki je bila v siarili časih namenjena za pogon žag.« Savinjo do tega zdaj suhega rokava loči dober meter. »Če bo prodria, bo ogrožena cela vas,« je prepričan Krančič. 1 I ^fřlTISAjMOi Z NùtnPH/tednikùw^ÍHy RAMMV Ce^e' ŽeJite zajmuiti'z f-uyisuuyfù? Kakor je opozoril župan Vinko Jeraj, ki se seveda zaveda hudega problema, je treba korito uredili na obeh straneh Savinje. Na levi Savinja ogroža tudi kamp Me-nina in del zaselka Nizka. «Tudi ta del je. očitno kot mnogo drugih, menda v fazi Študije, nam pojasnjujejo na Arsu- Decembra smo v pogovorih izvedeli, da bodo mogoče našli stare projekte in da naj bi zadevo reševali po novem letu. Od tu dalje še nismo prišli,« je povedal župan Jeraj, ki je za naslednjo sejo občinskega sveta Rečica napovedal, da bo velikdel namenjen vodni problemom- »Ker bo nasprotno del Trnovca nastanjen, ne bom rekel v Zagrebu, v Zidanem Moscu pa zagotovo,« je Krančič povzel bojazen mnogih posameznikov, ki se bojijo vsake večje vode ter med pogledi, uprtimi v nebo, upajo, da ne bi bilo prehudih padavin. US Foto: EM Na tirih zamude Zaradi del na železniški progi med postajama Ponikva pri Grobelnem in Poljča-ne bodo vlaki do 9. aprila zamujali od deset do petnajst minul. Od včeraj. 18. februarja, je med Ponikvo in Dolgo Goro organiziran nadomestni prevoz z avtobusom, in to med 10.30 in 11-30 (vse do preklica). Slovenske železnice obnavljaj o na prc^ zgornji ustroj tira. 6J Zamera Srbov je lahko nevarna Ni dobro biti »zastavonoša« priznanja Kosova - »Če se Srbi obrnejo sovražno, lahko zapremo firmo!« Lahko zamera Srbije, Če Slovenija prizna Kosovo kot neodvisno državo, ohromi celjska podjetja, ki delujejo na srbskih tleh? So v skr* beh lahko tudi podjetja, ki dnevno delujejo na ruskih tleh? Je pritiske že čutiti? Odgovori celjskih podjetnikov in managerjev na zgoraj postavljena vprašanja niso vzpodbudni- Na težave, ki jih podjetjem lahko povzroči prehitro priznanje Kosova s strani naSe države, je že konec tedna opozoril predsednik Združenja Manager Franjo Bobinac. nanje opozarja tudi predsednik uprave Kovin-iiadea iztok Seničar. )>Odnos do Srbije in regije zahodnega Balkana je zelo pomembno in občutljivo vprašanje, zato mislim, da bi bilo nevarno. Če bi bili >zasiavonoŠe< priznanja, ker nam zagotovo ne bi koristilo. To bi bilo provociranje po nepotrebnem.« Pa bi zamera Srbov v primeru priznanja Kosova s strani Slo-venije lahko ohromila podjetje? Kovintrade namreč posluje tako v Srbiji kot v odkrili zaveznici Srbov, y Rusiji. »Mislim, da ne, saj direktnih napetosti ne čutimo, a vseeno je dobro, da neguje- mo odnose. V primeru provociranja partnerjev bomo imeli le več dela z dokazovanjem naáe kvalitete.« Proizvajalci z malimi, trgovci X veliidmi težavami Tako veliki- Kaj pa bi priznanje Kosova posredno pomenilo za manjše? Družinsko podjetje Bimex, ki ima v Srbiji že nekaj časa proizvodnjo, ni prav optimistično. »Mi smo že leta 2002, ko smo odkupili podjetje, v katerem imamo sedaj proizvodnjo, imeli težave, zdaj, ko se nam je ravno malo bolj odprlo, pa se znova obetajo težave,« komentira solastnica Biserka Kianjšek. >sZačne se lahko z majhnimi, administrativnimi napakami, daljšim carinjenjem, v najslabšem primeru pa v opustitvi proizvodnje-« Še bolj na trnih so v podjetju Eco pap, ki v Srbijo izvozi 90 odstotkov prodaje. >»Če se Srbija obrne sovražno in s Slovenijo prekine sodelovanje, lahko firmo kar zapremo,«pra-Nň Mitja Vodeb. Je napetost že čutiti? »2e,« priznava Vodeb. »zakaj bi kupovali slo- vensko blago, vi Slovenci želite samo denarvse to poslušamo. Ugibanja o tem. ali bo Slovenija med prvimi priznala Kosovo, pa to napetost le še potencirajo.« Najbolj optimističen izmed vseh poklicanih je bil* član uprave Alposa Rado Marot, čeprav naj bi ravno za to podjetje dobili namige, da že imajo težave. »Jaz sem skoraj prepričan, da nam priznanje nič nebo Škodilo. Še danes sem preveril, da se v Aleksincu, kjer imamo proizvodnjo, nič ne dogaja. Ne morejo nas bojkotirali, saj listo, ker proizvedemo, tudi izvozimo iz Srbije. Obenem delo in socialno varnost zagotavljamo 360 zaposlenim in njihovim družinskim članom, zato mislim, da smo v kraju dobro zapisani.« Ali se lahko zamera Srbov prenese tudi na i^use? Podjetnik, ki že nekaj let uspešno posluje z njimi. Hugo Bosio, pravi, da je tak strah odveč: »Politika je na enem, gospodarstvo pa na drugem nivoju. V Srbiji bodo čustva, povezana z nacionalizmom, morda močna, v Rusiji pa ne.« ROZMARl PETEK www.infond.si 080 22 42 ^KBM Infond Družba za upravljan)« do.o. t(&M (nfgntf, drvibdZA vprai^pinjs. d.o.o., VitsKr^iahans i Mdnbof. uiirvvljn Bieinv5 milijona evrov. Odprija so se udeležili regijski in državni gospodar-sýi in politični veljaki, sodoben termalni center pa so si priSli ogledat tudi številni zdravstveni In zdraviliški delavci. Prvi obiskovalci so moderno kopališče in savna center prvič obiska-li v soboto. V predprodaji so kupili več kot dvajset tisoč vstopnic. Nov termalni centerv Laikem je poseben v več pogledih, tako po svoji edinstveni arhiiekiuri, pestrosti ponudbe kot tudi po visokih okoljskih standardih, pri čemer se direktorju Romanu Matku zdi najbolj zanimivo to, da bo center privabljal ljudi iz vse Evrope: »Letno pričakujemo vsaj tristo tisoč obiskovalcev. Če bomo pri tem uspeli, bomo zelo zadovoljni, Sicer pa smo v okviru centra združili najbolj privlačne stvari, ki so trenutno aktualne, od odpirajoče s^ steklene kupole, bazena z valovi do privlačnih whírpoolov v obliki skodelic, ki 5e dvigajo nad bazenom, otroškega kotička, knajpove poti do savna centra s šestimi različnimi savnami s tematiko zgodovine in okolja Laškega.« Zdravilišče Laško je pri gradnji termalnega centra ves Čas sodelovalo z ministrstvom za okolje in prostor. To je kljub strogi zakonodaji dovolilo prestavitev struge Savinje za 20 metrov, s čimer je zdravilišče dobilo dodatno stavbno zemljišče, hkrati pa se je s pre- Odprtju termalnega centra bo konec leta sledilo še odprtje wellness hotela s 104 sobami, SPA-centra in restavracijskih prostorov. Kongresni center s kongresno in slavnostno dvorano ter z več manjšimi seminarskimi prostori ter 88 hotelskimi sobami pa bo končan v začetku leta 2009. Celotna investicija, ki bo prinesla dvesto novih delovnih mest, je ocenjena na 70 milijonov evrov. Uradno odprtje novega termalnega centra so naznanili milni mehurčki, ki so jih pihali: (z leve) laski župan Frane Zdolšek, Janez Podobnik, Nuša Derenda. Roman Matek, Andrej VIzjak in povezovalec programa Peter Poles. stavi t vi j o struge izboljšala tudi poplavna varnost Laškega, Move naložbe se je zalo veselil tudi minister Janez Podobnik: «Skupaj z UE Laško, ki je imela levji delež pri pripravi vse potrebne dokumentacije, so službe, ki sodijo tudi pod mojo pristojnost, opravile pomembno strokovno delo. Ni enostavno umestiti takega objekta v to ozko dolino ob poplavni Savinji. Mislim, da smo naáli dobre rešitev.« Odprtje novega termalnega centra v Laškem je pozdravil ludi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, saj je ta pridobitev po njegovem mnenju pomembna ne samo za Laško, ampak za celo Slovenijo. »Vesel sem, da je ministrstvo za gospodarstvo lahko preko evropskega sklada za regionalni razvoj temu projektu namenilo štiri mi- lijone evrov. Na ministrstvu opazujemo tudi bodoče smele načrte zdravilišča, pri čemer upam, da bomo lahko pomagali tud! pri njegovih nadaljnjih investcijah,«jebil velikodušen Vizjak. BOJANA AVGUSTINČlC Foto: GREGOR KATIČ ^ KO OB BRANJU ČASOPISA PO KAVI tus ZADIŠI, STE NA DUNAJU Z NAMI VI! NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Pri nas se zvestoba nagrajuje. Pomlad je spet tu in tokrat bomo v petekf 74. 3. 2008, popeljali na brezskrben potep po znamenito^ stih ene izmed lepših prestolnic Dunaja, naroinike Novega tednika in hkrati člane Tuš kluba^ ki znajo uživati ob dobri kavi znamke CremCaffe. Uživali bomo ob pol predavanje 19.00 Ukosrnisalon Celje Huiquin Wang; 100:100 orvorilfv iniíolůtíje \di(^ske ûWortce 19.30 Kulturni dom Šenčur Andrej Rozman Roza: Skopuh Tnonokimedija 19.30 Zdravilišče Laško Marjan Štor: Harmonija; temelj zdravega življenja predavanje iO.OO Dom (J. slovenskega laboraža^ec_ KUD Ve$eli oder MIcIka in Vínko gledniiÈka predstava www.novltednik.com novi tednik IZ HnSlH KRAJEV Več nas je V upravnih enotah letos zamenjave osebnih izkaznic Najbolj razveseljiva novica z novinarske konference, na kateri je celjska upravna enota predstavila podatke o lanskem delu, je, da se je lani v občinah Ce-Ije. Store. Vojnik in Dobrna rodilo 2016 otrok, medtem ko je umrlo 11S4 občanov. Demografski trend se slednjič lorej obrača navzgor. Sicer pa v celjski upravni enoli (UE) lansko poslovanje z občani ocenjujejo kot zelo uspešno» saj so delali brez kakršnih koli zaostankov, kljub temu, da so izpeljali za 11 odstotkov več razJičnih upravnih postopkov kot leto prej. Opravili so 51 tisoč upravnih postopkov in še 132 tisoč ostalih storitev. Največ dela je bilo pri upravnih postopkih iz notranjih zadev, zlasti z zamenjavo potovalnih listin, Tako so lani izdali kar 5.376 novih potnih listov (56 odstotkov več kot leta 2006), pri Čemer so praktično vsako drugo vlogo obravnavali kot prednostno. To pomeni, da so stranke do novih potnih listin prišle v dobrem dnevu. Za štiri odstotke več so izdaii tudi osebnih izkaznic, več je bilo tudi izdanih orožnih listin. »Letos nas čaka nov zahteven zalogaj. Ker se bo iztekel 10-ietni rok veljavnosti osebnih izkaznic, pričakujemo zlasti med aprilom in oktobrom veJik pritisk strank. Tudi zato jih že od avgusta Damijan Vrečko obveščamo, da bo veljavnost tega dokumenta potekla.« pravi načelnik UE Celje Damijan Vrečko. Načelnik |e tudi tokrat izpostavil dobro delo zaposlenih, ki ga kot takšno ocenjujejo tudi stranke. Delavci UE so letos dobili oceno 4,44 in za 0,11 odstotka popravili že lansko ugodno oceno. Med predstavljenimi podat-ki o opravljenem delu je zanimivih vsaj še nekaj - Zmanjšuje se Število društev, saj so jih kar petino zaradi trimesečnega nedelovanja izbrisali iz registra. V projektu e-vem so po elektronski poti registrirali 25 samostojnih pod-jed) in opravili 700 svetovanj. Elektronske storitve v upravnih postopkih, kjer je prav celjska UE odigrala pionirsko vlogo v državi, §e naprej naraščajo. Najbolj pri izdajah prometnih dovoljenj, Lani so jih na ta način izdali 179, v prvih dveh mesecih letos že kar 59- Podobno kot v drugih UE v Sloveniji tudi v celjski vodstvo dobro ocenjuje uvedbo delovnih sobot. »To velja zlasti za delo pri okencih» kjer smo ob sobotah v devetih mesecih opravili 512 postopkov. 600 drugih storitev in tudi 500 svetovanj,« pravi Vrečko. In ob tem poudari, da ob delovnih sobotah povpraševanja po drugih upravnih storitvah ni, zato bi bila prav na osnovi teh izkušenj potrebna delna sprememba ministrove uredbe o sobotnem delu UE. Najbolj pa se pohvalijo z uspešnostjo reševanja denacionalizacij skih primerov. V celjski upravni enoti jih jebi-lo 1039, le še pec je takšnih, ki niso rešeni na prvi stopnji. Tudi zato so od UE Maribor, Ptuj in Žalec prevzeli v reševanje novih41 zalitevnih denacionalizacij skih postopkov in jih 27 že rešili. Celjski načelnik vodi tudi koordinacijo 14 upravnih enot, ki ima nalogo pospešiti reševanje še odprtih denacionali-zacijskih postopkov- Lani so na ta način rešili 159 zadev, 68 še odprtih na) bi na prvi stopnji zaključili do polovice tega leta. BRANKO STAMEJČIČ Dežela zdravja v Planetu TUŠ DezBia zdravja ja obiskovalcem z voseljem nudila poku&ino številnih zdravilnih napitkov. raznovrstnih namazov in madu. Vs« z namenom, da bi naša zdravje bi/o še trdnejše. Zima že beži iz naših krajev, prehladi in virusna obolenja upamo« da le počasi iemljeio slovo, a Dežela zdravja no mirujo. Po zimskem zatiSju so jo ponovno vrnila v Planet TuS in obiskovalcem to pot na srce pobitla nekaj nasvetov, kako skrbeti za trdne kosti. Predavanje Sanje Lončar je postreglo z vzroki, zakaj se stanje naših kosti slabša, hkrati pa so obiskovalci spoznali tudi, kakšne so naravne metode za preprečevanje in zdravljenje osteoponDze. Na voljo so bile degustacije številnih naravnih živil in prehranskih dopolnil, na stojnicah pa so obiskovaíci našli še obsežno titeraturo o boljšem zdravju ter slišali marsikateri dober nasvet Na temo zdravja so se izobraževali tudi najmlajši. Ti so se skupaj z izjemno simpatično Pu^o Zdravko poučili o skrivnosti jaja predvsem pa o koristnosti kokošjih jajc za zdravje. Zdravje je naše največje bogastvo in prav tej vrednoti so z Deželami zdravja sledili v Planetu Tuš. PROM ocu SK06ESEOILO Presegli so pričakovanja ljudi Stranke s konjiško UE zelo zadovoljne, delavci manj -Spremenjen delovni čas ob sredah Stranke od konjiške upravne enote pričakujejo veliko» vendar zaposleni s svojo strokovnostjo, prijaznostjo in korektnostjo presegajo pričakovanja. To je potrdila lani narejena anketa o zadovoljstvu strank. 5 povprečno oceno 4,78 je konjiška UE krepko presegla povprečje vseh upravnih enot v Sloveniji (4,42). Ocena bi bila celo Še višja, če ne bi upravna enota nekaj malega izgubljala zaradi prostorov. »Naši prostori so stari, razdrobljeni v štirih stavbah v samih Konjicah» krajevni uradi pa so še v treh krajih. Lani smo obnovili sprejemno pisarno, pred dnevi smo končali obnovo »prometa«, ki bo omogočila mdi individualno obravna- Sonja Punčuh vo strank- Hkrati se že nekaj časa pogovarjamo o novih prostorih. Ena izmed možnosti je preureditev prostorov bivšega doma Teritorialne obram- Rezultate ankete o zadovoljstvu strank so na UE Slovenske Konjice predstavili hkrati z rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih z delom na tej upravni enoti. Zaposleni tudi tokrat niso pokazali toliko zadovoljstva kot stranke (3,4), nekoliko manj zadovoljni pa so ludi od povprečja zaposlenih v slovenskih upravnih enotah {3»6}. Še najbolj pogrešajo več pohval za dobro opravljeno delo. Zanimiv je podatek, da bi jih ob preveč naloženem delu bila večina pripravljena opraviti to delo enako kakovostno tudi izven delovnega časa. be,« opisuje star problem načelnica UE Sonja Punčuh, Stavt>a je sicer v lasd pravosodnega ministrstva, ki pa jo je, koi kaže, pripravljeno odstopiti. Ali bo tâj iz tega, bi naj bilo znano še ta mesec. Delovne sobote, ki so jih maja uvedli v slovenskih upravnih enotah, tako kar se tiče delavcev niso problem. Opažajo pa. da se vztrajno zmanjšuje število strank. Če jih je na začetku prišlo 50, je proti koncu leta število padlo na 20. »Stroški, na primer za ogrevanje, so veliki. Število delavcev ob sobotah smo zmanjšali s tretjine vseh na 3 do 4,« opisuje Sonja Punčuh. Glede na to, da je sedaj mogoče dobili dokumente v vseh upravnih enotah, ne glede na kraj bivanja, so po njenem te delovne sobote odveč. Zaradi zmanjšanega obiska jih seveda ne bodo opustili, s februarjem pa so spremenili delovni Čas ob sredah, Iz večernih ur so ga premaknili v jutranji čas> tako da odslej konjiška upravna enota ob sredah dela od 7. do 12. ure ter od 13. do 17. ure. MILENA B. POKLIČ Urška Repas Sabina Lesjak Veliko koristnih podatkov Bodoči dijaki in študenti so se lahko v petek in soboto v okviru informativnih dni natančneje seznanili s srednješolskimi in z visokošolskimi programi v Celju. Vprašali smo jih, katere šole so si ogledali. Urška Repas» Srednja Šola za Gostinstvo in turizem Celje: »Na informativni dan sem odšla na Fakulteto za logistiko. Zdaj se učim za turističnega tehnika in bi rada spremenila smer. Računam tudi s tem, da bom kasneje na tem področju dobila zaposlitev, ker je to bolj tehnični program. Od informativnega dneva sem pričakovala veliko koristnih informacij, o možnostih zaposlitve in samem šolanju.« Sabina Lesjak, OŠ Gorica: »Poslovno-komercialno šolo sem obiskala, ker me veseli poklic ekonomskega tehnika. Zanima me tudi program okoljevarsivenega tehnika v Srednji šoli za gradbeništvo. Kaj bo potem, ko bom končala srednjo šolo, še ne razmišljam. Šole si ne bom izbrala na podlagi tega, kje bo kasneje dovolj delovnih mest.« Tadeja Škerl. III. OŠ Celje: »Obiskala sem celjske gimnazije, ker se Še nisem odločila, kaj bom po poklicu. Ce se vpišem na gimnazijo, si pustim odpne vse možnosti in imam čas, da se odločim. Razmišljala sem sicer že, da bi poslala vzgojitelji- TadejaŠksrl ca ali arhitektka, vendar se še nisem dokončno odločila.« Liridon Fazliu, OŠ Štore: »Na informativni dan sem odšel v poslovno-komercial-no šolo, ker se mi je zdela med vsemi srednjimi Šolami najbolj zanimiva in ker Liridon Fazliu razmišljam o tem, da bi postal trgovec. Všeč mi je tudi srednja zdravstvena šola. Nisem se še odločil, kam se bom vpisal. Na informativnem dnevu sem lahko izvedel vse o šoli. ki me zanima,« KŠ. foto: AŠ 8 AKCiJA - IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Z drugim kuponom do želene teže Zdrugim kuponom, ki ga objavljamo v današnji Številki, boste korak bližje so-delovanju v akciji Hujšaj-mo z Novim tednikom in Radiem Celje. Do naslednjega torka, ko bomo objaviti Še en kupon za sodelovanje, bomo pridno zbirali vaše prijave. Nato pa s pomočjo izračuna indeksa telesne mase in razgovorov izbrali kandidate za sodelovanje v dobra dva meseca trajajoči akciji, ki se bo začela II. marca. Prvi prispeli kuponi kažejo, da je zanimanje za zdra-vo hujšanje tudi letos veliko, Zadnji kupon bomo objavili v petkovi številki, Do 5. marca bomo s kandidati opravili (udi osebni razgovor. Ka njem vam bosta primari j ka Jana G ovc Eržen in Nataša Šuster izTop-fita podrobneje predstavili namen akcije, vi pa njima dosedanje izkušnje z odpravljanjem kilogramov in svoja pričakovanja v zvezi z želeno sa-mopodobo. Delavnice bodo vsak torek v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, medlem ko boste umik vad- Wt/JŠAJMO. Z NóíHMiytedKch>i4^ ífv Zdenkđ Gaboršek in Miran Magdalene tudi po končani akciji zivrta wlaqe« in bolj 2ađovolin6 dneve. be, le nekaj korakov stran v Top-fitu, določili kasneje in obiske prilagodili svojim obveznostim. ti Kupon za sodelovanje nam pošljite najkasneje do 26. februarja na Novi tednik, Prešernova. 19» 3000 Celje. Za vzpodbudo In lažjo odločitev naj vam bodo besede dveli lanskih udeležencev, Mirana Magdalenca in Zdenke Gaberšek. Prvi še naprej pridno obiskuje fitnes in jeod lanskega junija do letošnjega februarja sicer »pridelal« pet kilogramov več, kar pa ga ne skrbi- »S tem se ne obremenjujem, ker sem končno na pravi teži in vem, kako zdravo Živeli in kilograme izgu-bili.«Sebolj zadovoljna je Ga-berškova, ki je z 92 kilogramov lanskega junija prešla na zavidljivih 86. »Hodim v fitnes in se prehranjujem na način, kot sem se naučila na delavnicah. Nadaljujem uspešno in zadovoljno." Večina dosedanjih udeležencev težo ohranja s pomočjo gibanja in zdrave prehrane, kar je tudi namen akcije. MATEIA JAZBEC Wř/JSAjMO Z Noinm^ ttdmkom Uv 2MCtbfz*jeM(Atl' z Hâ^KiMjiO? Civilne iniciative z novimi doicazi? Burna zgodba, povezana z lokacijskim načrtom za Cinkarno Celje» §e ni potiiini-la. V četrtek bodo civilne iniciative Aljažev hrib. Teharje in Brezje-ProsenBko pripravile novinarsko konferenco, ki bo, kot zatrjujejo, v celoti postavila na laž upravo Cinkarne in njene navedbe v zvezi s kadmijem in z ostalimi strupi iz aktualne proizvodnje. Direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina je že večkrat zagotovil, da v trenutni proizvodnji kadmija ni, kar lahko tudi dokaže. Ravno nasprotno naj bi dokazale civilne iniciative. Napovedujejo, da imajo dokumente, ki dokazujejo obstoj 40 do 100 ton kadmija iz aktualne proizvodnje v sadri. Po tem, napovedujejo, bodo morali podporniki Cinkarne v mestnem svetu še dolgo časa gledati v tla pred Celjankami in Celjani. Obenem civilne iniciative začenjajo akcijo zbiranja denarja za plačilo določenih raziskav. Naj spomnimo, da vzrok pogina laboda na deponiji sadre na ProseniSkem še vedno ni pojasnjen, Če želijo člani civilne iniciative preveriti, ali je bil labod zastrupljen, morajo dodatne raziskave plačati sami. 'Hjdi zato vse, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, pozivajo, da jim pomagajo zbrati sredstva za analize in strokovne sodelavce. RP Vabilo na večerjo V Celju bomo nocoj spet doživeli večerjo. A ne kar kakršno koli. Dočakali bomo izvedbo zdaj že tradicionalnega projekta celjskib srednjih šol. Članic Unesco mreže, ki vsako leto pripravijo svojevrsten sprehod skozi nek Čas v zgodovini Slovenije in mesta, in to s povsem izvirnim avtorskim pogledom nanj. Na ta način vsako leto obeležijo tudi svetovni dan matemega jezika. Prireditev združuje več razsežnosti ustvarjalnosti mladih - medijsko, likovno, glasbeno, gledališko, literarno in tudi kulinarično. Sodelujejo gimnazijci z Lave, 1. gimnazije in Gimnazije Celje-Center, dijaki Srednje Šole za gradbeništvo Šolskega centra Celje ter dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem, ki po prireditvi pripravljajo zanimivo kulinarično popotovanje skozi gurmanslU svet 19. stoletja. Letos bodo mladi obravnavali prav to obdobje, torej Čas romantike. Dogodek bo nocoj ob 18. uri v Celjskem domu. BS Naredi si poletje-^. polpenzion na osebo • na (iûrt -k ie it -k Hotel Histrion __^ ._ Za male in velike zimske počitnice ^ Izberite toplo morje v največjih bazenih z ogrevano rr^otsko vodo na ilover\%ki oboVu ^^ Oobrodoi\i v HoteUh Bernardin. BERNARDIN Hoteli Bcnurdin, Portorož tel: 05 695 51 04 / 51 06 • www.h-bemardin.sr TËÙÂJ ÊmmÂMM V Času šolskih počitnic 9Ci vključuje: rrittM odhodi avtobus' pQ«niik*ccs. 14â0 Prijave: Smučarski klub Gozdnk Žalec • tor.-pet. 17:00 -19:00 Galerija Mozaik - Gosposka ulica Celje • tal. 03-54-41-708 hoví tednik AKCIJA z NOVIM TEDNIKOM iN RADIEM CELJE! Zadovoljna sta bila oba, Robi in Janaz. Silvia pri Robiju Akcijo Novega tednika in Rádia Ce-Ije svd $ pomoćnikom Janezom Roj-cem tokrat nadaljevala v Slovenskih Konjicah, srečni izžrebanec med kuponi p>govDri« kot vsi desetniesecmkí na tvetu in tudi kra vica pri tempovsemna istern. Madlem ko se malčfca sobi h vorita francosko is tudi mala Klea se šobi čisto v tem stilu. Pri tem je treba priznati, da desetmesečni ki v vseh jezikih govorijo približno enako in tudi kravice povsod po svetu zvenijo podobno. A zato malčica že zdaj razume oba jezika, tako da se ji glede tega obeta bogata dota. »Mogoče malo pogrešamo prisotnost obeh babic. A imamo po drugi strani za to več časa zase. In zdaj ko ima Klea že rada družbo, se kar veliko potepamo okoli. Ko je bila stara pet mesecev in pol, smo biD na obisku v Franciji, tako da jo je lahko tudi francoska babica »po-canljala«. Vnučko pa jasno zelo pogrešajo,« pravi Alenka. »Od začetka sem bil vsaka dva, tri mesece doma. Zdaj gremo kvečjemu enkrat na leto,« se ji pridruži Ludo. »Več je organizacije, manj Časa in tudi poceni ni. Se pa toliko bolj veselimo letošnjih počitnic.« Ludo stike s so narodnjaki ohranja malo pri delu, malo v društvu slovensko-fran-coskega prijateljstva, malo tudi s pobratenjem Šentjurja s francoskim mestecem Saint Florent sur Cher. »Gre za prijetno mestece v osrednji Franciji. Precej seveme-]e, kol bi si želeli mi ali morda tudi šentjurčani, a po mentaliteti bližje nam,« razloži Alenka. Sicer pa z vživlja-njem v kulturo svojega moža ni imela pretiranih težav. »Pozna se vpliv mediteranske, arabske kulture. Zelo so odprti in tudi vročekrvni. V zvezi s tem se večkrat spomnim očetovega govora na poroki. Ko sem namreč sporočila, da sem nekoga spoznala, niso vedeli, kaj naj si mislijo. Je bel, črn, rumen? Vprašati pa tudi niso upali,« se zdaj vsi skupaj smejejo začetnim medkulturnim zadregam. Babica Capone nima nič z mafijo Glede na to. da smo še vedno v evropskih okvirih, večjih prilagajanj ni bilo. Edino, kar je zmotilo Ludovica, je bil praznični jedilnik ob prvem božiču v Sloveniji. Francozov, ki praznujejo v glavnem s kulinariko, tudi praznično obložena miza pri nas ne zadovolji kar tako. »V Franciji enkrat ali dvakrat na leto res jemo prvovrstne in zelo drage specialitete. Tako mi je na prvi božič zaradi do-motožja šlo kar na jok,« prav Ludo. Zdaj ob slovesnostih kuha prav on. In tako so na jedilniku polži na ta ali oni način> tako ali drugače nadevane race in pasteike iz gosjih jeter. »Na srečo je popotovanja po kulinarični ek-sotiki že pred tem v družini začela moja teta. Tako da se nad polži in Čim podobnim starši in ostali niti ne pritožujejo preveč. Pravzaprav jim je francoska kuhinja kar ljuba,« se smeji Alerika. Ludo je na drugi strani osvojil kakšno slovensko razvado. Tako ga je žena že v študentskih časih »zastrupila« s pravo turško kavo. »Ko grem zdaj v Francijo, obvezno spakiram tudi džezvo in nekaj zavojčkov kave. Barcaffe, obvezno, Nič drugega. A nič ne de, če se mi potem v Franciji smejijo. Brez tega mi nekaj hudo manjka,« doda Ludovic. Francosko-siovenska naveza se očitno več kol obnese. Sicer pa ni edini, ki v drijži-ni uporablja francoščino. Pred kratícim je odkril prijatelja. »Pod Rifnikom je Belgijec, ki se je tudi poročil s Slovenko. tako da nisem edini.« A to sploh ni iz Čisto druge zgodbe, ker kot pravi Ludo, je on huda narodna mešanica: »Imam zelo raznolike korenine. italijanske, francoske, tudi belgijske.« Njegova babica se celo piše Capone. In izvira z i sel je, podobno kot družina znamenitega gangsterja. Pa to kaj pomeni? »Ah, ne. Nimam nobene veze z mafijo,« se smeji Ludo, »bomo pa verjetno Šli tja na dopust in zadeve raziskali.« Kakšne narodnosti pa se Čuti v duši? »V prvi vrsti sem Provansalec in Štajerec !<' Če pustimo ob strani, da sta se Alenka in Ludovic spoznala na festivalu vin in da je bila prva slovenska beseda, ki jo je osvojil »na zdravje«, prav kmalu ugotovimo, da imamo Slovenci in Francozi več skupnega, kot si mislimo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: ALEKS ŠTERN VAŠE SKRITE ŽEUM^ URESNIČITA NOVI TEDNIKIN RADIO CELJE V zaodrju: Marija Jalšovoc, Davor Radolfi in Mateja Gorinc Ljubezen Davorja Radolfija Na valentinovo sta Mateja in Marija spoznali Davorja Radolfija - Po koncertu še večerja Ste si vedno želeli izvedeti, kâj se dogaja v zakuiisju velikih koncertov? Obožujete dalmatinsko glasbo? Veliko vas je v naše uredništvo poslalo pismo z željo o ogledu koncerta Davorja Radolfija in srečanju s pevcem. Zato smo se odločili» da skrito željo tokrat izpolnimo nekoliko drugače. Pripravili smo radijsko nagradno igro, v kâteri sta imeli največ sreče Mateja Gorinc in Marija Jal* šovec, obe iz Celja. In tako sta valentinov večer preživeli v družbi enega najboljši dalmatinskih pevcev. Začelo se je v zakuiisju. janje začela dojemati šele po »Zelo lepe, sočutne pesmi Ima. Sem tudi na Radio Celje klicala, ko sem slišala kak-Ino lepo pesem, in potem izvedela, da jo izvaja prav on. Imam še danes zapisano njegovo ime na listku,« pove Marija. Mateja pa je doga- pelnajstih minutah- »Ko sem poslušala radio, sem mislila. da bo to samo vstopnica za koncert, potem sem šele izvedela» da bom Radolfija tudi osebno spoznala. Presenečena sem, čisto drugače ga je videti v živo kot pa na fotografij ali.« Davor Radolfi se je. tako kol vsi Dalmatinci, izkazal za odprtega, nasmejanega. »V Dalmaciji pravimo: če se ti dlake malo naježijo ob poslušanju pesmi, potem je dobra.« In po kratkem klepetu je že bilo ireba ob oder, od koder sta naši srečnici iz neposredne bližine spremljali koncert. Hvalospev Ijubeini 2ačelo se je bolj umirjeno. Na odru se je najprej predstavila dalmatinska kla- pa - skupina, sestavljena iz odličnih pevcev treh klap, ki so se skupaj zbrali prav za nastopanje z Davorjem Radolfi jem. »Danes smo klapa Celje.« sta se pošalila Josip Radič in Grga Peroš. katerega mama je Slovenka. Potem pa se je s prihodom Davorja Radolfija, ki je v goste povabil Alenko Godec, s katero je pred kratkim posnel duel Dve pravi besedi, razplamtelo v hvalospev ljubezni, kot je po koncertu dejal glasbenik Marjan Petan. Slišali smo Radolfi j eve največje ljubezenske uspešnice, pa tudi tiste »zafešto«, kot bi rekla Marija. Ob koncu pa bučen aplavz, ki je Davorja spodbudil, da se je Se dva-liat vrnil na oder. Po koncert je Marija takoj odhitela do Davorja. »Bilo je super, več kot odlično. Sem bila tako šokirana, ko sem dobila vstopnico, da nisem vedela, ali naj grem na koncert, ali ne, ampak zdaj mi ni žal,« naše domneve potrdi Marija. A na kakšen koncert Davorja Radolfija bo še morala priti. »Upam, da ta koncert ne bo zadnji, na katerega ste prišli. Naj bo to vstopnica za na-slednje,« je namreč Davor povabil Marijo in dodal: »Z odra sem videl veliko ljudi, ki so se poljubljali med Na koncertuje o ljubezni prepeval tudi z Alenko Godec. koncertom in to je zame kompliment.« Mateja pa se je zDavorjem, skupino Ritmo Loko in celotno ekipo odpravila še na večerjo. In lam so se spletle posebne vezi - ob prepevanju pesmi o ljubezni in globokem prijateljstvu. ANDREJ KRAJNC Foto: KATJA DERNOVSEK I-S ^ , A «S rJ Med obiskovalei koncerta Najbolju dalmatinska klapa tik pred nastopom. Mataja in Marija sta so propustili ritmom melodij Davorja Radolfija. Orkan Blaugrane presegel Zlatorogovega Celje kot Guernica v nekoč Pîccasojevi Barceloni - Morebiti absurdno» a povsem resnično: možnosti za polfinale še vedno povsem odprte Eno najbolj slavnih sHk vseh časov je Pablo Piccaso naslikal 40 lel polem, ko je zapustil katalonsko prestolnico. Grozote iz Guernice, španske vasice, seveda niso primerljive skorajda z ničemer» a so tamkajšnji vaš-Čaru bili podobno nemočni pod nemškimi bombniki kot celjski rokometa Ši pred projektili Ikerja Romera, Lasz-la Nagya in Petra Nenadića. Slednji je celo poskrbel za silno in dokončno navdušenje domaČih gledalcev: v S2. minuti se je za 36:20 v zraku obrnil okoli svoje osi in premagal Škofa. Še dvakrat je sicer Barça vodila za 16-37:21 m38:22.i^-nolo Cadenas v višji zmagi ni videl smisla [bila je dosegljiva) in je zamenjal izjemnega vratarja Kasperja Hvidta. Do konca tekme je Venio Lo-sert prejel 6 golov, njegovi soigralci so dodali le enega. Hrvaški vracar nas je prijazno pozdravil pred dvorano in dejal: »Preveč odprto ste začeli!« Celjski tabor je ocenjeval tekmece kot močnejše, a počasnejše. Sobotni večer tega ni potrdil ... Danci ob prvo mesto »Lahko smo prvi, lahko smo zadnji»« to je bil stavek Slav- ka Iveziča pred začetkom drugega dela lige prvakov. In Še vedno drži. Celjani si niso bistveno pokvarili možnosti za vrh lestvice. Ključ do prvega mesta so tako ali tako najprej vse domače zmage, torej še proti Barçi in Gudmeju, in pa ena (ali celo dve) v gosteh. Barcelonin poraz pri Cudmeju je Se vedno rešilna bilka za Celjane, a ob povsem drugačni igri seveda. Ob tem je potrebno dodati, da Gudme še zda-ieč ni naivno moštvo in da je že imel dobljeno tekmo v Sze-gedu (aH pa vsaj točko), s čimer bi se zavihtel na vodilno mesto skupine 4. Sedemme-trovko je 25 sekund pred koncem tekme pri neodločenem izidu obranil Nenad Puijeze-Vič. nato pa ;e Milorad Kii-vokapič ob igralcu manj zadel za zmago. V Odenseju vajeni pravljic Tako imajo vsa Štiri moštva po eno zmago. Rana iz Blaugrane je lahko morebiti celo dobrodošla. Streznitev je priš-la pred tremi, morda najpomembnejšimi tekmami v sezoni. Jutri lahko Celjani z zmago v Kopru praktično že zaključijo negotovosti glede državnega prvaka, pa čeprav bo lekem še precej. V nedeljo se bodo pomerili z Gudme jem, (Tsditscelje 1 1 ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI'SPOMINKI Í Dvorana Zlatorog Celje S-rn-?—m" ■ wvbw.rk-celje.sj w | spletrta trgovina « | ZRK Celje Celjske mesnine; Poraz članic v Zagorju V soboto so člansko ekipo nesrečno porazile v gosteh rokome-tašice Zagorja, rezultat tekme je bil 27:26. Zaradi bolezni je na tekmi manjkala prva organizatorica igre Alja Jankovič ter desno krilo Klavdija Zorko« ki pa ima težave z poSkoúbo kolena. Sedaj jih na domačem igrišču čaka tekma proti zelo neugodni ekipi Olimpiie. Tekma bo v četrtek, 21. febnjarja, ob 19. uri v dvorani Golovec. Dekleta si želijo večie podpore z tríOun, zato vljudno vabljeni k spodbujanju mladih celjskih rokometasic. ^^dezete celjske mesnine že 1. marca pa spet z Barcelono. Spomnite se sedaj, v kakšnem stanju je bil celjski klub po porazu na Islandiji, a seje uspel rešiti po menjavi trenerja, splošni mobilizaciji in izjemni pomoči s tribun. Upanje še vedno ostaja - to je bistveno • občutek je seveda neugoden, imenitno pa bi bilo prehiteli Barcelono s slabšim moštvom od nje. To bi bil največji podvig. Ampak prvi pogoj je zmaga v Odenseju, kjer se je rodil pisec pravljic Hans Christian Andersen. So jo tam zmožní spisali tudi pivo-varji? V gosteh so namreč Zla-torogovi levi krotki kol jagenjčki: v lYebnjem 30:27, v Ikořji Lokl 24:25» v Slovenj Gradcu 27:28, v Velenju 27:27, v Rejkyaviku 29:28 ... V Blau-grani so jo še dobro odnesli, neslavni rekord je visel v zraku (prav tako v Blaugrani, le-ia2000,-14), poraz pa je vseeno prejel »bronasto medaljo«. Na drugem mestu ostaja leon-skih -13, ki pa so bih zgodovinsko izbrisani. In tega tedaj Ademarjevi Cadenas, Hvidt in tudi Juanin zlepa ne bodo pozabili. Tokrat je slednji manjkal zaradi poškodbe, in tudi desno krilo Tomas ter vratar Barrufel. Bolj je seveda Ive-zič pogrešal Renata SuUća. pa v obrambi tudi zdravega Mirsada Terzića. ki se mu je na treningu Še poslabšala poškodba v predelu križa. Neizbežen polom Razglašeni celjski orkester je bil torej nemočen- Zakaj? Obramba 5-1 je bila nemudoma izigrana s pravočasnim vte-kanjem drugega krožnega napadalca in natančnimi podajami Nagya. Obramba 6-0 je bila še slabša, saj vloge v njej niso dodelane. V napadu je bil krožni napadalec Miha Go-renšek nebogljen med osred- Med celiskimi ninanjimi napadalci se je se najbolje znašel Srđan Trivundza. Oesno stoji Laszlo Nagy. njima blokerjema, nebotičnikoma Laszlom Nagyem (209 cm) in Andrejem Sepkinom (205 cm). Avstrijska sodnika sla ukrajinskemu Špancu dopustila suvanje - do izraza je prišla surova moč. Za nameček so pivovarji zapravljali stoodstotne priložnosti, izgubljali žoge in prejemali gole z igralcem več. Vsak odločnejši poseg Celjanov v obrambi je bil kaznovan, bojazljivost se je stopnjevala v strahopet-nost, kar je poudaril tudi trener Slavko IveziČ. Španci so zadevali z vseh možnih položajev. Polom je bil neizbežen, lekma pa se je vlekla in vlekla ... V Kopru naj ne bi bilo popuščanja, sicer bi bila Go-renjeva pot bolj trnova. »Draga zgodba v Celju« Slavko IveziČ je priznal: »Barcelona nas je nadigrala v vseh elementih. Mi smo igrali strahopetno. Visok poraz boli. Predvideli smo težave z obrambo 6-0, rešitve, ki smo jih načrtovali, pa nam niso uspevale. Zelo smo pogrešali Sul Ida. Gorenšku bi morali podajali od talTudi Dragan Gajič ai bežal od resnice: »Prikazali smo zelo slabo igro, nehomogeno, s slabo reali-zacijo. Bili smo daleč od predstave s Szegedom. Takoj po tekmi smo dali igralci roke skupaj. Skupno smo ugotovili, da se takšen poraz lahko zgodi samo enkrat v sezoni. Še vedno smo 'klapa'. Trudili smo se tudi pri visokem zaostanku, a ni šlo. Opravičil bi se zaradi slabe predstave Florijanom in vsem ostalim. ki so nas bodrili. Obenem jim obljubljam, da se jim bomo oddolžili tako v Kopru kot na Danskem.« Srdan Tri-vundža je poudaril: »Usodnih je bilo prvih 10 minut. Čeprav smo se pripravljali na uvodni domači pritisk, smo mu podlegli, Hvala Florijanom,« Analiziral je tudi vratar Gorazd Škof: »Nismo se držali dogovora. Prejeli smo ogromno golov iz protinapadov. V obrambi smo bili zelo slabi v 1. polčasu. Posnetek iz Danske je bil morda varljiv. Barcelona je Še vedno Barcelona, doma je skorajda nepremagljiva. Žalostni smo zaradi razlike. Iz te tekme se moramo čimveč naučiri, potem pa jo čimprej pozabiti. Skušali bomo Čimbolje odigrali proti Gudmeju. Nič Še ni izgubljeno, a raven igre je potrebno bistveno dvigniti. Vsak od igralcev mora pri sebi razčistili, kaj je delal napačno.<« Njegov kolega na drugi strani Kasper Hvidt je imel nedvomno večjo pomoć soigralcev: »Po porazu v Odenseju smo morali zmagati, sicer bi izpadli iz boja za prvo mesto. Bili smo motivirani in zbrani, šiartali smo odlířno. Zlahka smo dosegali gole, V naši odlični obrambi 6-0 je kraljeval povratnik Šepkin. V Celju bo povsem druga zgodba.« Bržčas tudi zato, ker bosta sodila Poljaka Baum in Goralczyk, »večna jtmaka« otvoritve Zlatoroga. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Celjskega krožnega napadalca Miho GoreAška je oviral tudi najboljši strelec tekme Iker Romen). Izidi 2. kroga LP: skupina I: Ademar - Ivry 30:22, Kiei - Cehovski medvedi 28:25, skupina 2: Gummersbach -Gorenje 33:30 (Sigurdsson 9, Pungartnik 8: Baškin 9, Golčar 4> J. Dobeišek, Kàvaè. Sovič, Sirk Vukovič, Gautschi 2> Mlakar 1], Ciudad Real - Montpellier 27:24, skupina 3: Hamburg • Zagreb 32:29, Portland - Flens-burg 30:22> skupina 4: Barcelona * Celje 39:28, Szeged * Gudme 34:33 (15:19). Lestvica: Barcelona, Gudme, Szeged in Celje po 2 točki. 2. krog drugega dela lige prvakov Barcelona - Celje Pivovarna Laško 39:28 (20:11) BARCELONA • Dvorana Blaugrana, gledalcev 3.000» sodnika Gerhard Reisinger in Christian Kaschtiitz (Avstrija), delegat U we Sternberg. BARCELONA: Hvidl 16 obramb, Losert 2; Noeddesbo 4. Garabaya 1, Lozano 2, Ugalde 6» Caneîlas, Romero 8 (î), Nagy 7, Nenadić 4, Larholm 3. Gull» Rocas 4, Sepkin. Trener Manolo Cadenas. CEUE: Škof 7 obramb, Rezar 2; Gregore, Gajič 4, Matešič, Špiler 2, TVivundža 5, Furlan I, Kozlina 3, GorenSek 1, Stoja-nović 2. Terdć 2, Kotóarov 6 (2), Kos 2. Tïener Slavko ívezič. Sedemmetrovke: Barcelona I (1), Celje 2 (2). Izključitve: Barcelona 14, Celje 12 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 2:2. 9:2. 11:6, 16:6, 20:9, 23:11. 29:15. 31:18, 34:19, 36:20. 38:22, 38:28, 39:28. Presenetljiv poraz Laščanov v Zagorju Največje presenečenje 19. kroga v ligi UPC Telemach je prav gotovo poraz Zlatoroga v sosednjem Zagorju, $ čimer se je kriza ekipe iz Laškega poglobila. Alposjedosegel pomembno zmago, medtem ko je Elektra na Polzeli potrdila ligo za prvaka. Mirni živci v sadnjih sekundah Alpos je pričakal goste iz Kopra z novincem Rodrlckom Ste-vensonom (31 let, Î93 cm), ki je v začetku tedna podpisaJ pogodbo do konca sezone. A so nato Šentjiirčani proti močni ekipi z Obale že v 4. minuti ostali brez poškodovanega Ervi-na Dra^iČa. To in pomembnost srečanja sta se §e kako poznala pri igri moStva Boštjana Kočarja, saj ta nikakor ni stekla po željah. Gostje so tako vodili vse do 37. minute, največ za 11 točk. Samo zahvaljujoč odličnemu Primožu Koba-lelu (29 točk, 5 skokov) in veliki borbenosti v daigem delu so se izvlekli. V zadnjih treh minutah, potem ko so povedli z 68:66» namreč prvega vodstva niso izpustili iz rok. Imeli so dovolj mirne živce, da so zadeli vseh Sesl prostih metov vzadnji minuti, medtem ko so gostje tri zgreSili, tako da jim niti pomoč sodniške utjjkevzadnjem delu ni pomagala. A je zato Al- posu Se kako pomagalo prebujeno občinstvo na tribunah. Ob Kobaletu si vsi šentjurski igralci zaslužijo pohvalo, enako tudi U'ener Kočar, Živko Miâira-Ča je brez zgrešenega meta dodal 12 točk. Tadej Koštomaj 11 in Srboljub Nedeljkovič 10. ŠentjurČaru danes gostujejo v Ljubljani pri Slovanu, nato se bodo deset dni mimo pripravljali na lokalni derbi z Roglo. Kaj se dogaja z ekipo? laščani so v Zagorje odšli kot veliki favoriti, domov pa so se vmili s kopico skrbi, ki lahko prinesejo tudi nove spremembe. Trenerski stolček Damjana Novakoviča se namreč ze-. lo nevarno trese in vpraSanje je, če bo še dolgo zdržal za krmilom Zlatoroga. 2e začetek srečanja v Zagorju je pokazal, da tistega pravega žara v igri »pi-vovajjev« ni. Niso pomake niti jeza trenerja v prvem polčasu niti številne menjave v iskanju razpoložene peterke, ki bi predvsem igrala obrambo. Zagorje je namreč v prvem delu doseglo kar 50 točk in na odmor odšlo s prednostjo 4 točk. Vdru-gem delu so I^šČani zaigrali le nekoliko bolj prebujeni, predvsem Nemanja Jelesi jević (19, 13), in domače tudi ujeli. Čeprav od 35. minute niso dosegli koša iz igre, so v 37. minuti povedli s 75;6d in kazalo je, da jeodpordomače ekipe končan. Tako so mislili tudi igralci Zla- Športni veteran in domačin Adi Vidmajer iinca priznanje Maticu Potočniku. V Preboldu najboljša borca Najboljši športnik leta 2007 je v Preboldu poslal Član Karate kluba Nestor Malic Potočnik, medtem ko je med žcDskami priznanje romalo v roke Barbari Stiplošek iz Ju-jitsu kluba Aljesan« Šempeter. Med moštvi so zmagali pionirji Košarkarskega kluba Prebold, pri ženskih ekipah pa kadeti nje Odbojkarskega kluba Prebold. PreboldČani so ob tej priložnosti podelili tudi poseben kipec za vrhunski dosežek. Prejel ga je košarkar Aleksander Govc, ki je s Pivovarno Laško osvojQ naziv svetovnega veteranskega prvaka v Portoriku. MATETA JAZBEC, foto: DARKO NARAGLAV toroga, ki so znova prenehali igrati. Domači so zadeli nekaj nemogočih metov, Laščani grešili pri prostih metih (skupno ^rešenih kar 12Î) ter delali ne-v^ etne napake in zmaga j e ostala v Zasavju. Kot rečeno, kriza v mestu piva je zdaj zares velika in vprašanje je, kako se bo razpletla- Že jutri čaka moštvo Zlatoroga domaČe srečanje proti Heliosu- Ključ tekme že na začetku Lokalni derbi na Polzeli so dobili gostje iz Šoštanja, s čimer so tudi teoretično potrdili ligo za prvaka. Ključ je bila prva četrtina, v kateri so si Šoštanjčani, ki so igrali brez operiranega Ivana Ši-munića> priigrali 11 točk naskoka, kar je bil za oslabljene domačine (brez Jasmina Ča to Viča in Rajka Rituper-ja] velik zaostanek. V lovljenju sosedov so namreč Pol-zelani izgubili veliko moči, ob zelo dobri igri Marka Dawsona (18, IB) in Petra Jovanoviča [13, 10) pa je manjkala boljša igra zunanjih igralcev. Hopsi so sicer v tretji četrtini ujeli goste in povedli prvič pri izidu 50:48 ter zadnjič s 64:63 ob koncu tretje četrtine. V zadnjem delu so Nik Ivanovič (20)> Štefan Ličartovski (19, 5 trojk, 10) in Dražen Bubnič [19] odpeljali Šoštanjčane do šestih točk prednosti, kar so z izkušnjami znali ohraniti vse do konca tekme. Hopsi so se sicer trudili za Še en preobrat, a je bila igra Elektre preveč zanesljiva, pri čemer so znali gostje tudi ohranili mimo kri pri izvajanju prostih me-lov v finišu tekme. Hopsi zdaj odhajajo v Koper, Elektra pa doma čaka neugodno Zagorje, ki ga vodi njen bivši trener Dušan Hauptman. Brez možnosti na Dolenjskem Rogla je naletela v tem krogu na izredno razpoloženo ekipo Krke, tako da moštvu Slobod ana BeniČa ni pomagala niti popolnitev ekipe. Vrnil se je namreč Jure Brolih, v ekipi je bil tudi že Boštjan Sivka. Krka je krenila silovito. hitro povedla za 12 cočk in dobila polčas s +19. Domači tudi v nadaljevanju kljub visoki prednosti niso popuščali, tako da se je končalo z -31 za Roglo. A kot pravi trener Benič: »Imeli smo nesrečo, da je bil naš nasprotnik izredno razpoložen. Tekmo je treba po2abiti in ili naprej.« Ta »naprej« je sobotno zelo pomembno srečanje proti Kraškemu zidarju, neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. V Novem mestu je bil edini razpoložen Tadej Horvat (20), zato upajo, da se mu bo proti Sežancem pridružil še kdo. JANEZ TERBOVC PANORAMA KOŠARKA 19. krog 1. SL: Alpos - Koper 78:75; Kobale 29, Misi-rača 12. Koštomaj U, Nedeljkovič 10. Lapornik 7, Ribežl 6, SebiČ 2, Stevensoji 1 ; Paša-lič ZO. Panić \Z. Hopsi - Ehh tra 81:87; Dawson 18, Lorbek, Jovanovič 13, Rizman, Kobale 12, Podvršnik 9. Breže 3, Hren 1 ; Ivanovič 20, Ličartovski, Bubnić 19, Kunc 11. Vrečko 9. Jeršin 6, Goriek 3, Zagorje - Zlatorog 82r78i Savko-vič 17, Spešič 15; Jelesijevič 19, Harris 18, Strnad. Mason Nuhanovič 7, MaSič, Jev-džić S, Maček, Mali Krka-Rogla 105:72; Sorrenline, Ba-lažič 17; Horvat 20, Ratkovič 14, Brolih 11, Čigoja. Šporar 10, Grkovič 3, Matevžič 2. Vrstni red; Helios 37. Krka 34, Zlatorog 33, Slovan 32, Koper 31, Elektra 29, Mercator 28. Hopsi, Alpos 25, Zagorje, Rogla 23, Kraáki zidar 22, 18. krog 1. B SL: Cmdtiťe • Celjski KK 67:73: Hercegovac 21, Strle 14; Zdovc 23, Seni-ca. Aračič 12, Ambrož 11, Gri-lanc 8, Soiošek 4, Temnik 3, Konjice - Udja 81:72; Ribič. Ravnihar 26, Novak, Vipotnik 10, LuSenc 9; Goropevšek 17, Blaže\ič, JapiČ 13. Vrstni red: Postojnska jama 35, ParkJji 33, Nova Gorica. Hrastnik 31, Gradišče 29, Rudar. Janče 28, Litija. Raderiska 26, Rogaška, Konjice, Celjski KK 24, Triglav 22, Medvode'20. 18. krog 2. SL • vzhod: Nazarje - Maribor 75:92; Valen-čak 21, Matijevič 17, Kovačič 15.Čosičll, Gelb 6, Plas kan, Gračner 2; Smaka 26, Auer 14, Grosuplje • Pakman Celje 73:68, Ježica - Terme Olimîa 107:86. Vrstni red: Casino Maribor 36, Maribor. Grosuplje 31, Ilirija, Ježica 29. Union Parižljani prvaki Savinjske lige V nedeljo se je v Športni dvorani na Polzeli končala 14. sezona lige Bi^ez.com za košarkaije. Začela se je 18. novembra, na njej pa je sodelovalo deset ekip s Širšega celjskega območja, pri čemer se jih je na zaključni turnir uvrstilo najboljših osem. V tekmi za 7. mesto so košarkarji Biglez,com Polzele premagali Študentski klub Žalec, po zmagi nad Veterani Pivovarne Laško pa so 5. mesto osvojili igralci Gornjega Grada. Za 3. mesto so se pomerili Celje Avto-kontrol Žalec in Vrani z Vranskega. Slavili so slednji s 76:71. Zvečer je sledil finale. Trener Gomilskega je bil Rajko Rituper, košarkar Hopsov, na drugi strani sta bila v ekipi Pariželj tudi Uroš Godler in Andrej Podvršnik, njegova soigralca v prvoligašu s Polzele. Po za gledalce zanimivi igri so slavili košarkarji Pariželj. Ves Čas so vodili s prednostjo od 10 do 14 točk in na koncu zmagali s 76:67. Uroš Godler je dosegel 32 točk, na drugi strani pa za Gomilsko Jernej Žagar 24. NajboljSi strelec lige je član Gomilskega Primož Skok (344 točk). MITJA KNEZ Foto: TONE TAVČAR Olimpija ml., Pakman Celje 27, Terme Olimia 25, Calcit 23,Ruše 22, Ustovka21, Nazarje 20. 16. krogi. SL (Ž): Dornža-le • Konjice 56:50: Pokavšek 17. Kuzma 13: N. Kvas 18, Prša 16, U. Kvas, Javorník 6, Kobale, I Klančnik2. Vrstni red: Merkur Celje. Kranjska Gora 28, Odeja 26, AJM 24. Neso Ihke 22, Ježica. Konjice 21, Triglav 19, Domžale. Citvcen-ler 18,'črnomelj 15. ROKOMET 15. krog 1. SL (ž]: Zagorje • Celje Celjske mesnine 27:26 [14:15); Ljubas 9, Čebular, Froi, Sulejmanagič 4; Potočnik 10, Stipanova, Gerič 4, Majcen, Plemenitaš 3, Son 2, Olimpija ' Celeia Žalec 35:34 (12:19). Velenje - Brežice 21:24 ( n :9). Vrstni red: KriJn 26. Celje 23, Ptuj 22, Celeia Žalec 20, Olimpija 18, Sko/-ja Loka 17. Brežice Í3, Kočevje 11, Velenje, Zagorje 6, Burja 3, Izola 0. (KM) 'u' I U.I 'c' ť I a« ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 19. 2. KOŠARKA 1. SL, 20. krog, Ljubljana: Geoplin Siovan - AJpos Šentjur (18.30). 1. SL (ž), 17. krog, Kranj: Triglav • Merkur Celje (19.15). Sreda» 20. 2. ROKOMET 1. SL, 19. krog, Koper: Ci-mos - Celje Pivovarna Laško (20), Velenje: Gorenje - Ormož (19). KOŠARKA 1. SL. 20. krog, Uško: Zlatorog - Helios Domžale (19). Četrtek, 21.2. ROKOMET l.SL(ž),l6-krc^: Celje Celjske mesnine • Olimpija (19). Na fotografiji so finalisti Savinjske košarkarske lige. Zmagovalci so v temno modrih dresih. - it. 14-19. februar 2008 - NA KRATKO Zmagale tudi v Rontuniji Targu Mures: Kegljavke celjskega Miroteksa so v četrt-finalu evropske lige prvakinj Elektromures premagale tudi nagostovanju (5:3) in so se uvrstile na zaključni turnir, ki bo od 28. do 30. marca v Zalae-gerszegu. Zmagale so Anja Koz-mus, Barbara Fidel in Eva Saj-ko» skupaj s Strelčevo in sestrama Savič pa so podrle 51 kegljev več od gostiteljic. Sedma Urškina zmaga v SP Budimpešta: Na tekmi sve* tovnega pokala je Urška Žol-nir v kategoriji do 63 kg zmagala. potem ko je nanizala Nizozemko Esther Sîam, Nemko Claudia Ahrens, Avstrijko Hilde Drexler, Kubánko Anai-sis Hernandez in v finalu Kitajko Yuhua Xu, vse z iponom. Klubska kolegica pri celjskem Sankakuju Lucija Polavder pa )e bila druga v kategoriji nad 78 kg. V finalu ji je zmago preprečila trikratna svetovna prvakinja, Kitajka Wen Tong. Vesna Džukič je bila peta, Petra Nareks pa deveta, Konec tedna bo lekmo super svetovnega pokala za moške in ženske gostil Hamburg. (DŠ) 14 KULTURA novi tednik Kersnikova ulica tecs vCalju mimo bolnisRÍĎa proti Novi vasi. Od Kersnika do Kosovela Dânes pojasnjujemo poi* menovânje Kersnikove uli-ce, ki je ena glavnih celjskih prometnic med severom in jugom mesta In teče mimo bolnišnice. Poimenovali so jo po slovenskem pripovedniku, publicistu in politiku Janku Kersniku. Slovenski pripovednik, publicist in politik Janko Kersnik se je rodil 4.. septembra 1852 na Brdu pri Lukovici očetu Jožefu, ki je bil uradnik. in materi Berti Hoffem zu Saalfeld, ki je bila saksonsko-kranjskega plemiškega rodu. Mladost je preživel v Ljubljani, kjer je končal tudi osnovno Šolanje. Med leti 1858 in 1862 je končal normalko. vendar kol zasebni učenec. Leta 1862 se je vpisal na ljubljansko gimnazijo. Sprva je bil odličnjak, v naslednjih letih pa mu je precej težav povzročala grščina. Družina mu je zato najela domačega učitelja Frana Levca. s pomočjo katerega je po velikih zapletih v sedmi gimnaziji šolanje končal leta 1870 kot izredni dijak. Zadnje leto je bila zaradi sodelovanja v slovenskem narodnem dijaškem gibanju in predvsem na demonstracijah zoper nemške turnerje na Jančah (Î869) zoper njega sprožena preiskava, kar je bU povod, da ga je oče dal izpisati iz gimnazije. Leta 1870 je Kersnik vpisal študij prava na Dunaju, vendar je v avstrijski prestolnici ostal samo leto dni, nato je študij prava nadaljeval v Gradcu, kjer je januarja 1874 tudi diplomiral. Prvo službo je nastopil septembra 1874 kot konci-pient pri ljubljanskem finančnem uradu, že naslednje leto (18755, ko mu je umrl oče, pa je začel delali kot pripravnik v notariatski službi. Po petih letih, ko je opravil notarski izpit, je dobil samostojni notariat na Brdu pri Lukovici, kjer je po poroki z Alojzijo Tavčar leta 1881 prevzel tudi materino posest. m se imenuje "1 Ko se je Kersnik življenjsko ustalil, je začel delovati tudi politično. Že leta 1883 je kandidiral in zmagal v kmečkem volilnem okraju na volitvah v kranjski deželni zbor. Naslednja leta so bila v slovenskem poUtičnem taboru na Kranjskem precej burna, predvsem med libe-raici, h katerim se je prišteval tudi Kersnik. Uvrščali so ga k frakciji t. i. elastlkarjev, ki jim je ime dal prav Kersnik, ko je pri zagovarjanju svojih stališč dejal, da je politiki treba dati tudi malo nila-dostne elascitete. Veliko bolj kot politik je Janko Kersnik slovenski javnosti znan kot pripovednik. Sprva je bolj pisal pesmi In feljtone ter jih objavljal v takratnih Časnikih, največ v liberalnem Slovenskem narodu. Prvo večje pripovedno delo, roman Na Zerinjah, je objavil leta 1876 v Jurčičevi Slovenski knjižnici. Zgodbo o Janku Kersniku je za objavo pripravil mag. Branko GoropevŠek. Prvi večji izziv so Kersniku kol pisatelju in pripovedniku pomenili Rokovnjači iz leta 1881, ki so bili pravzaprav nedokončano delo Josipa Jurčiča in jih je Kersnik z dodanimi trinajstimi poglavji zgo^ končal. Temu so sledila druga dela, predvsem romani, kot so Ciklamen (1883), Agitator (1885) in Rošlin in Verjanko (1889), ter povesti Luterski ljudje (1882), Testament (1887), Jara gospoda (1893) in Očetov greh (1897). Ob tem velja omeniti še kratke pripovedne povesti, zaokrožene v Kmetskih slikali» ki so v letih 1882-91 izhajale v Ljubljanskem zvonu. Kersnik je v zgodnji dobi, predvsem v dijaških letih, tudi pesnil. Vendar njegove pretežno svobodoljubne, domovinske ter ljubezenske pesmi v slovenski literaturi niso dosegale ravru povprečnega slovenskega pesništva druge polovice 19. stoletja. Zanimivo je. da je sprva pisal v nemščini, vendar je bil vpliv domačega učitelja In slovenskega narodnjaka Frana Levca očitno tako močan, da je nemščino kot jezik pisanja opustil. Kersnik je veljal za avtorja, ki je utrdil in razširil temelje pripovedništva, ki jih je pred njim postavil že Josip Jurčič. Realistično motiviko je jemal iz vsakdanjega življenja 19. stoletja, tako kmečkega kol tudi meščanskega. Razkrival je lakratna družbena protislovja in vlogo posameznikov v njej. Predvsem z romanoma Ciklamen in Agitator je na izrazito »dokumentaren« način prikazal politično življenje slovenske ga meščanstva v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja. V Ciklamnu je prikazal romantično-real i stično vzdušje v obdobju narodnega čilalništva, z Agitatorjem pa na trenutke romantične, večkrat pa precej krute začetke načina delovanja slovenske politike, Kersnika lahko uvrstimo med tiste slovenske pripoved-ruke, ki so, čeprav v slovenski literaturi označeni za pisce realizma, delno še ostali tudi pisci romantično-reali-stične dvojnosti. Janko Kersnik je umrl v Ljubljani 28. 7. 1897. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Kosovelove ulice, ki teče vzporedno s Kersnikovo mimo Gimnazije Celje-Center. Foto: GK Eksplozija glasbe Z večerom svoje avtorske glasbe se je ob spremljavi Izjemnih glasbenikov iz Big banda RTV Slovenije in s posebnim gostom Petrom Erskinom, legendarnim bobnarjem skupine Weather Report. Celjanom v sredo predstavil virtuoz na električnem basu in zaprisežen džezist Imer Traja Brizani, V ne povsem polnem Plesnem forumu smo doživeli nepozaben večer glasbe, pisane z velikim C. Romski džezovski virtuoz na šest-strunski električni bas kitari Imer Traja Brlzani je Celjanom predstavil svoj nov projekt izjemne na funku, fus-Sionu in džezu temelječe ^as-be, ki ga je pripravil ob svoji 50-letnicl. Podprta z Izjemnimi ritmi, ki sta jim barvo in ton dajala prav Brizani na basu in Erskine na bobnih, je ta nova podlaga ponudila izredne možnosti vsem solistom v lOČlanskiskupiru. Vrstili so se solo na trobenti, krilovki, flavti, saksofonih, kitari, trombonu, basu, klaviaturah in bobnih in občinstvo ponesli v nove viške. Glasbenikom pa. kot da ni bilo mar, da igrajo v klubu, ki vrh vsega Še povsem poln ni bil. Igrali so glasbo, igrali zase in za občinstvo in pri tem vidno uživali. Iz povsem osnovnih ritmov, temelječih na čvrstem basovskem in bobnarskem ritmu, so glasbeniki prehajali v solaže. vmes pa vpletli tudi znane teme iz glasbe 60. in 70. let, ki so bile zgolj opomin občinstvu, nekakšne reference, za katero glasbo gre. V odličnem klubskem vzdušju Plesnega foruma smo gledalci in poslušalci uživali, dobesedno sapo pa je jemala izjemna harmonija glasbenikov in njihovo uživanje v tem, kar so počeli. Kdor pozna Plesni forum, ve, da gre za izjemen, topel prostor, ki pa je majhen. Pred koncertom smo se bali, da ga bodo glasbeniki »poplavili« z zvoki svojih glasbil A takšnih od viškov do skorajda popolne tišine segajočih zvokov že dolgo nismo slišaU. Pa Peter Erskine? Sloviti nekdanji zvezdnik, zdaj sivolas gospod, za svojimi bobni ni prav nič pretiraval. Vzdrževal je popolnoma precizen ritem, okoli katerega so svoje pletli ostali glasbeniki. V svojih solažah pa ni pokazal le mojstrskega obvladovanja bobnov, marveč tudi, da lahko bobni pojejo. BRANKO STAMEJCIČ Foto: ALEKS ŠTERN imer Traja Brizani (levo, s čepico) ja v Celja pripeljal Imenitno glasbeno zasedbo, v njej pa le posebej predstavil Petra Erskine, nekdanjega bobnena skupine Weather Report in nagrajenca z gramtnyjem. Volk na GM odru Na nocojšnjem četrtem koncertu iz cikla Gi^ oder, Id ga Zavod Celeia Celje pripravlja v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, se bo 19.30 uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje predstavil saksofonist Rok Volk. Rok Volk se je saksofon začel učiti pri osmih letih. Leta 2002 je zaključil šolanje na Umetniški gimnaziji v Mariboru, junija 2007 pa je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Matjažu Drevenšku. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu. Osvojil je številne nagrađena tekmovanjih doma, v Italiji in Franciji ter prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot solist in komorni glasbenik nastopa v Avstriji, na Hrvaškem» v Italiji, Nemčiji, Franciji ter Luksembu^u. Udeležil se je 14. svetovnega kongresa saksofonistov v Ljubljani, kjer je uspešno predstavil slovenske skladbe za saksofon. BA Dve tretjini zlatili Na celjski Id velenjski glasbeni šoli je sredi minulega ledna potekalo 11. regijsko telunovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Tekmovali so glasbeniki na harmoniki, trobentí, rogu, tubi» toilcaliti. klavirski in kitarski duo, komorne skupine z godali (do 15 let) ter pevci (do 21 lel ). Tekmovanja se je udeležilo 137 glasbenikov, ki so jih ocenjevale petčlanske strokovne komisije, sestavljene iz uglednih pedagogov in koncertantov. Izmed 109 solistov in komornih skupin jih je kar 73 osvojilo zlato priznanje in se s tem uvrstilo na državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov. Dva udeleženca tekmovanja sta dosegla vseh sto možnih točk, in sicer Irobentar Nejc Za-hrastnik iz Glasbene šole Radeče {mentor Boštjan 2u-pevc) in tubisl Marcel Rajgl iz Glasbene šole Nazarje (mentor Stefan Garkov). Organizacijski odbor tekmovanja je podelil tudi tri posebne nagrade, In sicer je poseb- no nagrado za najmlajšo udeleženko dobila sedemletna trobeniarka Živa Žohar iz Glasbene šole Celje (mentor Miran Majcen), posebni nagradi za zgledno klavirsko spremljavo pa sta prejela profesorja Benjamin Govže (Glasbena Šola Celje) in Anton Acman (Glasbena šola Nazarje), Tekmovanji v Celju in Velenju sta se zaključili z večernima koncertoma, kjer so se predstavili prvonagrajeni tekmovalci. BA novi tednik KULTURA 15 Smeh je v Celju i idajo ins podpora bivšega upravnika Boruta Alujeviča 2asajal igralec Marjan Bačko, ki se je letos prvič znašel v lirijt med dvema damama: dramaturginjo in predavateljico Katjo MIhurko Poniz in Celjanko, mladinsko pisateljico in ilustratorko Ulijano Praprotnik Zupančič. Dobro kaže. Gre jim na smeh. Mladi Igor Štamulak je bil ves večer po podelita naslova za večernega komedijanta vesel in dobre volje. Komedija mu očrtno lezi, za celjski festival pa pravi, da je odlična pogruntavščina, saj imajo ljudje resnih In zatečenih stvari okrog sebe Čez glavo dovolj. In če je to za nameček komedija izpod peresa domačega komediografa, je uspeh skoraj zagotovljen. Kranjčani za las pred Celjani Kok ti men zdej dol visiš in Prerekanja za konec tedna v SLG v vročici minule petkove in sobotne noči se je v SLG Celje z blagoslovom celjskega podžupana Slane-ta Rozmana, zahvalo upravnice Tine Kosi pokroviteljem za denarne blagre za izvedbo íestivaJa in odličnim glasbenim vložkom saksofonista Vaška Atana-sovskega in harmonikarja Dejana Berdena zavrtel sedemnajsti gledališki Cesti-val Dnevi komedije 200d. Že po tradiciji dobro obiskan. Prvi so v boj za festivalska odličja z Evrofilijo Richarda Beana v režiji Borisa Kobala posegli Celjani. Nastopiti prvi med osmimi tekmovalnimi komedijami (letos je bila Tina Kosi zadnjič selektorica, to funkcijo bo odslej opravljala dramaturginja Tatjana Doma) je sicer posebna časi, a ne ludi prednost pri glasovanju občinstva, ki s svojimi ocenami od ena do pei poseže v festivalsko dogajanje za najboljšo komedijo in komedijanta ali komedijantko večera. Razpoložena po številnih ponovitvah na domačem odru ter na gostovanjih uigrana igralska ekipa te aktualne ko- poslovenjeno ruščino osvojila srce veČine.« Sobotna predstava Partnerski odnosi Toneta Partljiča v režiji Vinka Modemdorferja, v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, je bila razprodana, dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, smeh pa je zdravil Celjane in jih držal v zapletih med materjo in hčerko ter njunima ljubimcema dobro uro in pol. I^alec Igor Stamulak kot Pe-ter, študent teologije, je tako kol lani v komediji Blazno resno slavni slavil tudi letos. Postal je komedijant večera. »Partij ičevka«, kot vgle-daliških krogih pravijo ko- medijam Toneta Partljiča, po pravilu vedno vžge. To je potrdila tudi celjska igralka Ani-ca Kumer, ki je v svoji bogati karieri odigrala prenekatero Partljičevo vlogo. Ocena občinstva za smeh: 4,58 ali za las pred Celjani. Nedeljski popoldnevi so re-zervirani za spremljevalni program, ki je tako izvrsten, da prav tako polni dvorano. Tako je bilo tudi na koncertu veselih in bridkih židovskih pesmi Sansonjerke Vite MavTič in kvarteta Akord z gostom na klarinetu Jurijem Hladnikom - Mandeljni in rozine. Po navdušenju in a-plavzu občinstva sodeč za či- sto petico, čeprav spremljevalnega programa občinstvo ne ocenjuje. Pač pa bo imelo to priložnost znova v petek, ko prihaja v Celje predstava SMG Ljubljana Kok ti men dol visiš, večer zalem pa Prerekanja iz SNG Drama Ljubljana. Za zdravilen smeh bodo v obeh predstavah poskrbeli igralci, med katerimi ne manjka zvenečih imen. Nad blagajniškim okencem bo pisalo: Razprodano! Zato pa vas v gledališče vabijo v nedeljo ob 17. uri na gostujočo predstavo iz Zre-njanina: Heroj naroda. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Barbara Vídovic očitno posega v igralski vrh domačega ansambla, kar potijujejo dobre ocene In strokovne kritike predstav, v katerih igra, bronast! celjski grb. ki se svati pri njej doma, in navdušeno občinstvo. Vv1ogiSaŠ6jez(na)glasominsstasom prevzela zlasti moški del občinstva. Sama pravi, da je za njen večerni naslov zaslužna celotna eMpa. medije o ozadju dogajanj v Evropskem parlamentu je med liki za zvezdo večera okronala tajnico evropskega poslanca (Renato Jenček) Aleksandrijo Taguševo, Sašo, Barbaro Vidovič. Komedijo soocenilis4,539.Žirija (igralec Marjan Bačko, dramaiui- ginja Katja Mihurko Poniž in pisateljica in ilustratorka Li-lijana Praprotnik Zupančič) seje zabavala, zasedala pa za zaprtimi vrati. Izjave gledalcev po predstavi so bQe enotne: »Prav vsak lik bi bil vreden večernega naslova, izbor je bii težak, Saša pa je s svojo Zadnja pustolovščina mladega čarovnika Končno je na knjižni trg prispel prevod sedme knjige o dogodivščinah Harryja Pot-terja z naslovom Svetinje smrti. Prava čarovnija se je pričela v petek, na predvečer izida. Mladinska knjiga Celje je pripravila čarovniSki večer s Harryjem Potterjem. Zbralo se je mnogo mladih in starejših bralcev, ki so nestrpno čakali v vrsti, da si priborijo svoj izvod najnovejše knjige. Preoblečeni so bili v Harryje Poterrje, Hemilone, v Škrabo» pa tudi trolov ni manjkalo. Najprej so se pogovorili o vsebini knjig in ugibali, kako se bo zbirka končala, nato pa so odhiteli domov, da začnejo z branjem zadnje Harryjeve pustolovščine. KŠ, foto: AŠ m UUDSKA ^CELJE Ker Je več znanja danes več uspeha jutri: www.lu-ceije.si CANKMUPM MKA t. MH Sltvran^ VABIMO K VPISU: TEČAJI IN DELAVNICE TecajJ tujih jezikov - sploâni, poslovni, konverzacija ipanščina, francoščina, Italijanščina, ruščina, angleščina in nemščina Retorika In komunikacija - msrec 08 Oblikovanje dinamičnih $píetnih strani - marec Od Težka gradbena mehanizacija - marec 08 Forex trgovanje z valutami ^ marec 08 Osnove astrologije; Numerolo9fja - marec 08 Desetprstno slepo tipkanje - apríl 06 NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Izvajalec zidanja In ometavanja - preverjanje 20. 2. 08 Izvajalec l^etonskih M - preverjanje 20, 2. 08 izvajalec del nIzkJh - preverjanje 20. 2. 08 Socialni o9kft>ovâ!eâ na domu - marec 06 Prijave m informacije: Tel.: 03 428 67 50: e'mati: tnfo@lucelje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje Mtadi bralci so navdušeno pograbili vsak svoj tzvod zadnje knjige o Harryju Ponequ. Št» 14-19. februar 2008 - 16 v»; i/y INFORMACIJE novi tednik VELIKA NAGRADNA IGRA ♦ vsako sredo ,aRadiu Celje? Do polnega vozička brez mošnjička Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam ]e bilo všeč, kar ste si tisti hip zaželeli? Mi vam v sodelovanju s trgovinami Tuš ponujamo točno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo sodelavko, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. tus radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz M tusklub Pravila nagradne igre Nagradno igro organizira medijska hiša Novi tednik in Radio Celje d.o.o., Prešernova 19, Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš d,d., Cesta v Trnovije lOa, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš. V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19,3000 Celje. V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se namreč poteguje Izžrebani le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegijiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošije pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon - stacionarni ali GSM, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov r\a kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri. Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. Nagrajenec po telefonu usmerja "nakupovalko" ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUS. Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1 x moka, 1 x testenine, 1 x klobasa). Čas, ki je za to določen, so 4 minute. Pri tem "nakupovalka" ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja, izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi. • joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke. • Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan, do 21. ure. • S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja NT&RC d.o.o. in Engrotuš d.d. objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. • Zamenjava izdelkov ali njihovo vnovčenje ni mogoče. • Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre v njej ne smejo sodelovati. Več Informacij najdete na www.tus.si, www. no v i tedni k.com in www.radiocelje.com. Prispeli kuponi bodo pristali v bobnu za žrebanje. Prvega nagrajenca bomo izžrebali v oddaji Radia Celje, ki bo v sredo, 20. februarja, ob 12.15 uri. Veliko sreče! •s kupon za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: tuž v. Naslov: Št. Tuš klub kartice: DcninxaiDD Davčna številka:___ Telefon:___Podpis:_ tulklub TT.— novi tednik KRONIKA 17 Na policiji pravijo, da so za gospodarsko kriminaliteto značilne tako imenovane »6iie številke«. To so tista kazniva dejanja, za katera policija nikoli ne izve. Preiskanost tistih kaznivih dejanj. Id so odkrita, pa je tudi nad 90'odstotna. Kar nekaj je tudi primerov preiskav, v katerih se izkaže, da je trebd sum kaznivega dejanj tudi ovreči. Gospodarski kriminal. Z visokih položajev v položaj osumljencev... Celjani »dobroff perejo denar! Na Celjskem se zgodi kar 10 odstotkov vsega gospodarskega kriminala v Sloveniji - Ima magister znanosti res nizko izobrazbo? Gospodarski kriminal je v Sloveniji že kar nekaj Časa očitno zelo donosen posel. Denar se obrača na veliko, vsaj dokler storilci ne padejo v roke preiskovalcem. Čeprav se na sodišču postopki vle-čejo kot jare kače. nekateri le ob-sedijo za zapahi. Pred dnevi so na primer na Hrvaškem zaradi gospodarskega kriminala v Pik Vrbovcu na pet let zapora obsodili nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Bojana Bevca. Zaradi podobnih nečednih poslov je ovaden tudi pri nas, saj naj bi si na nedovoljen način nagrabil preveč denarja. Sojenje nekdanjemu direktorju celjskih Nepremičnin Slavku A. Sotlarju in ie trem osebam zaradi zlorabe položaja in pravic, dajanja podkupnine in ponarejanja listin pa naj bi se v Slovenj Gradcu vendarle načelo maja. Sodna preiskava pa leče v primeru ovadb Viktorja Robnika, Borisa Dejano-viča in Marka Jelena, ki so bili pred leti vodstveni delavci šoStaiijske ter-moelektrame. S spornimi posli naj bi povzročili za več kot 110 milijonov takratnih tolarjev Škode. Sicer pa se na Celjskem zgodi kar 10 odstotkov vseh kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala v Sloveniji. «Zadnji dve oziroma tri leta so zaznamovala predvsem kazniva dejanja, povezana z utajevanjem davščin in dnigih finančnih obveznosti pri uvozu vozil,« pravi vodja celjskih kriminalistov Janko Gorâek. Po kaznivih dejanjih pranja denarja je naše območje najbolj izstopalo leta 2006, kar nekaj kazenskih ovadb so celjski kriminalisti v zadnjih obdob- Vodja celjskih kri minalisto v J ankoGorsek zaupa v dalo svojih preiskovalcev gospodarskega kriminala. jih spisali zaradi zlorabe položaja in pravic. Zanimivo je, da se na primer pri utajevanju davkov ne pojavljajo večje gospodarske družbe, ampak manjše, ki so največkrat ustanovljene ravno zaradi lega. Škoda, ki jo »s umij ivi« gospodarstveni ki počnejo s takšnim kriminalom» sega do nekaj milijonov evrov. »V zadnjih letih smo največje oškodovanje zaznali leta 2002, ko smo preiskovali zadevo v zvezi z eno od poslovnih bank v Sloveniji. Skoda je bila takrat ocenjena na 2,3 milijarde tolarjev, če govorimo o evrih, na skoraj 10 milijonov evrov,« dodaja Goršek. Usposobljeni kriminalisti? Slovenija se je te dni v nekaterih trenutkih namesto z vprašanjem, koliko dejiarja so si velike ribe potisnile v žep, ukvarjala z vprašanjem o izobrazbi in usposobljenosti krimi- nalistov, ki preiskujejo gospodarski kriminal, saj vlada bojazen, da bodo primeri na sodišču padli. »Na našem oddelku v Celju je najnižja izobrazba kriminalistov, ki delajo na primerih gospodarskega kriminala, visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba pravne in ekonomske smeri-Imamo tudi nekaj magistrov znanosti. Če je to za koga nizka izobrazba ...a komentira Goršek in navaja, da se kriminalistični inšpektorji ves čas tudi izobražujejo bodisi na ravni policijske uprave bodisi na ravni generalne policije. »V preiskave vključujemo rudi zunanje strokovnjake. Vedno več bo takšnih primerov, ko bomo v preiskave vključevali izvedence z različnih področij.<^ Predkazenski postopek traja v povprečju od 6 mesecev do enega leta. »Gre za preiskave, v katere ni vključen le en kriminalistični inšpektor, ampak skupine. V takšnih preiskavah sodelujemo na primer z davčno inšpekcijo, s carino in z ostalimi in-štitudjami, pač ^ede na vrsto preiskave. Preiskovanje gospodarskega kriminala je specifično področje, kjer se pojavljajo osumljenci, ki izhajajo iz drugih krogov, kot so tisti, s katerimi ima policija največ opravka. So torej bolj »poučeni«, težje je pridobivati tudi dokaze za posamezna kazniva dejanja. Značihio za te preiskave je tudi. da naletimo na tesno povezanost s kaznivimi dejanji korupcije,« raziagaGoršek. In tudimed storilci kaznivih dejanj gospodarskega kriminala so povratniki, torej listi, ki so se že ujeli v policijsko preiskavo, a jih je zven denarja spet pre-mamil v kriminal, četudi so vodje oziroma odgovorne osebe določenih gospodarskih družb. Treba je vedeli, da je dolžina kriminalistične preiskave odvisna tudi od sodelovanja s tujimi državami. V posameznih primer je namreč treba kontaktirati na primer z Inteipolom ali kar nekaj časa čakati na podatke tujih varnostnih organov. Dooolgotrajno K dolgotrajnosti postopkov, ki dajejo javnosti občutek, da se primeri nenormalno vlečejo, storilci pa da se vedno izmuznejo kazni, veliko pripomore sodišče s sodnimi prei-skavaiTÚ in nato s sojenji {če do njih seveda sploh pride). Dolgotrajnost sodne preiskave je posebnost primerov vseh slovenskih sodišč. In ravno ti dolgotrajni postopki so tudi eden od razlogov za najpomembnejšo spremembo Zakona o kazenskem postopku. Že lani decembra so namreč na ministrstvu za pravosodje predstavili osnutek novega zakona o kazenskem postopku, ki bi prinesel odpravo sodne preiskave in inštituta preiskovalnega sodnika. Po raziskavah so sodne preiskave dolgotrajne ter z vidika uspešnosti obtožb tudi neučinkovite. Po veljavnem Zakonu o kazenskem postop- ku naj bi bile praviloma končane v roku šestih mesecev. Dejansko pa je bila v letu 2006 v tem roku končana le ena tretjina zadev, vse ostale so se vlekle od enega leta naprej. Namesto predkazenskega postopka, ki ga po veljavnem zakonu oprav-Ija policija, in sodne preiskave, ki jo opravlja preiskovalni sodnik, pozna osnutek novega zakona le eno fazo, to je preiskovalni postopek, ki ga vodi državni tožilec sam ali preko policije. Z odpravo sodne preiskave bi bil kazenski postopek bolj racionalno organi?jran, saj ne bodo več v isti kazenski zadevi isti udeleženci, obdolženci in priče, trikrat zaslišani -najprej s strani policije, nato preiskovalnega sodnika (n končno še na glavni obravnavi. Takšna ureditev preiskovalnega postopka je zahtevala, da so v osnutku novega zakona na novo urejeni vloga, pooblastila, pravice in dolžnosti državnega tožilca, policije in sodišča ter razmerja med njimi. Vendar gre pri vsej zadevi ie za osnutek, da bi se to lahko realiziralo, pa bo treba čakati več kot tri leta oziroma na številne razprave. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA E e o ■ Q O ^ ^ y ® Krofličev odvetnik (zaenkrat) molči Potem ko je preiskovalna sodnica prejšnji leden na prostost izpustila direktorico Vegrada Hiido Tovšak skupaj z direktorjem SCT Ivanom Zidarjem, policija napoveduje, da bo preiskavo afere v gradbeništvu Še razširila in vanjo vključila Se več kriminalistov, šestim od osmih osumljenih očitajo kaznivo dejanje nezakonitega dajanja daril v zvezi s poslom za gradnjo kontrolnega stolpd na Letališču Jožeta Pučnika, med njimi tudi Tos^akovi, dvema nezakonito sprejemanje daril Med osumljenimi je tudi Vegradov direktor inženiringa Ivan KrofliČ Ta naj bi po neuradnih virih edinemu priprtemu Tomažu Žibertu iz Kontrole prometa dostavil popravljeno dokumentacijo za sodelovanje Vegrada v omenjenem poslu, katere vsebina prvotno ni ustrezala pogojem naroČila. Ali navedbe držijo, smo želeli preveriti pri Krofličevem odvetniku. [zvedeli smo, da ta zaradi interesa preiskave zaenkrat Še ne želi dajali izjav niti razkrili svoje identitete v javnosti. M5 Tokrat policista niso vrgli v vodo Celjskim policistom že kar nekaj časa pri umirjanju prometa pomaga maketa policista, ki jo postavijo ob policijsko vozilo na nekaterih nevarnih cestnih odsekih. Tako so v preteklih dneh takšno maketo postavili ob cesti Celje-LaŠko. Ker so vozniki, ki so se vozili v smeri Laškega, mislili, da policija izvaja radarske meritve hitrosti, so mnogi začeli zavirati v zadnjem trenutku, a kaj ko so nekateri pri nadaljevanju vožnje spel krepko pritisnili na plin. Foto: SHERPA Stari časi v Šicof ji vasi člani KuJtumegâ društva bratov Dobrotiašek iz škofje vasi $0 v počastitev slovenskega kulturnega praz* nika pripravili zanimivo predstavo z naslovom Kako smo živeli včasih. Prikazali so način življenja is dela v starih časih, ko še nI bilo na lunetijaii strojev, po domovih televizije in vseh zabav, kJ so na voljo danes. Na odru smo videli klepanje kos, pletenje košar, izdelavo omela za krušno peč, ii-kanje z Ukalnikom na oglje, predenje volne, luščenje fižola in bučnic za Izdelavo olja, ročno popravljanje grabelj in podobno. Prikazali pa so tudi takratni način zabave, to je bila običajno vaSka veselica, godovanje, petje fantov dekletu pod oknom, in prijetno druženje v zimskih večerih, ob opravljanju že naštetih del. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, gledalci so uživali v predstavi in skupaj z nastopajočimi tudi zapeli. Domov so odhajali z lepimi vtisi. Avtorica predstave je Ivica Kos, vse svoje sposobnosti pa je kot režiser zopet pokazal Vinko Sen-točnik, kj je delo prevzel in opravil z vso odgovornostjo in zavzetostjo- Poleg domačih igralcev so kot gostje nastopili Člani folklorne skupine iz Celja, Arclinski fantje in harmonikar Rudi Recko iz Vojnika. Vseh nastopajočih je bilo 36. tako da je bil ob zaključku oder poln veselih in zadovoljnih obrazov. Tako dober obisk daje kulturnikom voljo in zagon za nadaljnje de- lo. Upamo, da bomo še kdaj videli kaj zanimivega in prijetnega, kot je to v navadi že kar nekaj let ob našem kul-tumem prazniku. MIRA MILEC Žureja nadomestil Drobne člani Konjerejskega društva Šentjur so se zbrali na desetem rednem lemem občnem zboru v Gorici pri Slivnici. Poleg formalnih poročil za preteklo leto in načrtov za letos so morali opraviti še volitve za novega predsednika, kajti dosedanji predsednik Franc Žurej je zaradi zdravstvenih razlogov predčasno odstopil. Zamenjal ga je Stanko Drobne (na sliki) iz Šentjurja. Februar v objemu detektivskih zgodb v Knjižnici pri Mišku Knjlžku so izmed vseh oddanih glasovnic za najljubšo knjigo v mesecu januarju izžrebali pet nagrajencev, ki so prejeli lonček z Miškom lOijižkom in knjižno nagrado. Nagrajenci so: Zala Teršek, Maša Belak, Lucija Gobec, Nil;a Kotnik in Da naj a Inkret. Tlidi vi ste vabljeni, da glasujete za svojo naj ljubšo knjigo. Glasovnice nam pošljite na naslov Prešernova 19,3000 Celje. Enkrat tedensko bomo nekoga razveselili z lončkom z motivom Miška Knjižka. Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjlžku kot novost za mesec februar priporoča knjigo Kje je Vermeer iz zbirke Knjigožer, ki jo je napisal Blue BaUiett. Omenjeno knjigo nekateri imenujejo kar Da Vin-cijeva šifra za najstnike. »Zgodba se dogaja v galeriji, kjer je neznanec ukradel znameni to sliko z naslovom Ženska. kj piše, ki jo je naslikal Johannes Vermeer, nizozemski sUkar iz 17. stoletja. Tat slike obvesti javnost, da bo delo vrnil šele tedaj, ko bo- do njegovi ponaredki odstranjeni iz vseh galerij sveta,« je povedala Ida Kreča. Junaka knjige sta Petra in Carder. Iz zbirke knjigožer je Ida Kreča izpostavila tudi prezrto knjigo z naslovom Kapitanov ključ, ki jo je napisal Ivan Sivec. Knjiga govori o razkošni Čezoceanki, ki Je potopljena med Izolo in Koprom. Glavna junaka sta Bruno Vižantin in njegov vnuk Tim. Dedek in vnuk dobita v roke ladijski dnevnik Sil vana Vižantlna, ki je bil nekoč mornar na čezoceanki. Če boste prebrali knjigo, boste izvedeli, kdo skriva kapitanov ključ in še veliko nerešenih ugank. VT Februarja je med najbolj branimi knjigami trilogija Njegova temna tvar, ki jo sestavljajo dela Severni sij. Prêta njeni nož in Jaotarni daljnogled. Avtor trilogije je Phiiip Pullman, po prvi knjigi Iz trilogije so posneli tudi film z naslovom Zlati kompas. MOJA NAJUUBSA KNJIGA [e: Ime in priimek: Naslov; Dovo^iuieni, do m> meji p^dotiti javno objavljani OTROŠKI ČA50PI5 Redko žival opazujejo skozi okno Učence Osnovne šole Lju-bečna je presenetila nenavadna obiskovalka« ki natančno kot ura prične s svo-jimi igrivimi dirkami po travniku, ki meji oa šolsko dvorišče. Ko pričnemo s poukom, se radovedno približa skozi ograjo in dovoz do zelenice pred šolskimi učilnicami in previdno ovohava zrak okoli sebe. Dvajset glav učencev se zgrne proti šolskemu oknu in radovedno vrača poglede. Kaj je na zelenici? Hermelin vendar, pogostejeimenovan velika podlasica ali Mustela erminea. »Kako je lep«, vzdihujejo otroci. Žival meri v dolžino do 30 centimetrov inje snežno bele barve, Le na repu ima črno liso. Njegov trup je dolg» vitek in gibčen. Malce izstopajo dokaj veliki uhlji in črn gobček z dlačicami. Ko smo le preveč radovedni in vriskajoče opazujemo zanimivo žival, se hermelin naenkrat prestraši in švigne nau\ na travnik. Poišče odprtinico pod drevesom in smukne vanjo. Čez nekaj minut pokuka s svojo belo glavo izpod zemlje skozi drugo odprtino. Ker ni nevarnosti, veselo teka po prostranem travniku. Giblje se lahko tudi v daljših skokih. V listem trenutku mu njegovo prostost vsi zavidamo. Na travniku je dosti krtin, zato domnevamo, da si najde hrano med krti in malimi glodalci, ki jih najde pod zemljo. Enkrai smo ga videli» kako se je zapodil čez cesto v bližnjo naselje Ljubečna, kjer tudi utegne poiskati kaj za pod zob. K sreči je obisk v naselju preživel, varno prečkal promemo cesto in se vrnil v svoje domovanje pod staro jablano sredi travnika ob Šoli- Nevarnost za njegovo preživetje predstavljajo tudi plenilci, predvsem ujede, sove in nekatere zveri. Med plenilci so v okolici prisotne zlasti kanje. Učenci vedo povedati, da je hermelin v našem šolskem okolju precej pogosta žival in da ga večkrat srečujejo. Opažen je bil že v mokrišču ob stari šoli, v mokrišču ob opekami in v Bukovžlaku. Številčnost njegove populacije zavisi od razpoložljive hrane, ki jo je očitno v letošnji zimi dovolj, zato ga lahko opazimo pogosteje kot sicer. Veseli smo, ker nam hermelin ali velika podlasica popestri šolski dan in lahko redke zveri opazujemo kar skozi šolsko okno. MARJETA GRADIŠNIK MIRT, učiieljica biologije Najboljši smučarji in desicarji 6. februarja je na idilično zasneženih Golteh potekalo osnovnošolsko tekmovanje celjske regije v smučanju in deskanju. Zavod za kulturo, Šport in turizem 2alec, enota Šport in izvajalec Smučarski klub Cozd-nik Žalec sta ob podpori RTC Golte vzorno organizirala tekmovanje. Udeležilo se ga je 11 osnovnih Šol s celjskega področja. Največ smučarjev in deskarjev je bilo iz OŠ Peuovče, kar 31, zaskrbljujoča pa je majhna udeležba Sol iz Celja. Na tekmovanje je namreč svoje smučarje pripeljala le športna pedagoginja iz OŠ Frana Kranjca. Skupno se je s časom spopadalo preko 100 mladih nadobudnih ljubiteljev snežnih strmin, ki so se menil v 10 kategorijah. Zmagovalec med kategoriziranimi veleslalomi Sli je bil Urban Gradič (OŠ Hruševec Šentjur), med kai^orizira-nimi veleslalomistkami pa je prvo mesto osvojila Maša Plahutar Kranjc iz OŠ Braslovče. Med nekategorizirani-mi mlajšimi učenkami je zmagala Špela Terbovc iz Oš Petrovče, med učenci pa Jan Kramberger iz OŠ Zreče. Najhitrejša v kategoriji starejših učenk in učencev sta bila Tea Potočnik (OŠ Pe trovče) in Aljaž Naglič (OŠ Zreče). Aljaž je z rezultatom 32,29 s dosegel ludi absolutno naj hitrejši čas med vsemi tekmovalci. Najboljša deskarka na snegu je bila Barbara Kumer iz OŠ Prebold, med starejšimi dečki pa Blaž Mejač iz Rimskih Toplic. Absolutno najhitrejši med deskarii je bil mlajši deček Jaka Čujež \z OS Frana Kranjca Celje, njegov čas: 46,89 s. Med kategoriziranimi deskarji je zmagal Luka KukoviČ iz OŠ Petrovče. GŠ www.radiocelje.coni % NASVETI ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Petni trn ali bolečina v peti Vprašanje braica: kaj je vzrok bolečini v peCi ali kot pravimo: imam tm v peli. Kako jo preprečimo in Pravimo? Bolečina v peti je pogosta a neprijetna težava tako, da je postala kar pregovorna. Ti si mi trn v peti rečemo, kadar nam kdo neprimerno »teži«. Bolečina se ponavadi pojavlja pri hoji> tako da jo težko ločimo od prav tako pogoste bolečine zaradi vnetja ovojnic Številnih sklepov na nogi. Plantarni fascitis - tako pravimo tej bolečini, se pojavlja zaradi preobremenitve s hojo ali pa je posledica neprimerne obutve. Visoka peta, ki poudarja eleganco ženske noge. Je pogosto krivec za pojav tega sindroma boleče pete. Bolečina je zlasti huda zjutraj in povzroča, da so naše aktivnosti s hojo lahko omejene. Trn vpeti pa je pravzaprav košček kosti, ki se oblikuje na spodnji strani petne kosti in je pogosto povezan s plantarni m fascitisom. lahko pa je tudi posledica poškodbe in reaktivne reakcije nanjo. Tako da ima kar 70 % ljudi z vnetjem tudi petni tm. Pojavlja se ponavadi pri ljudeh z dlje Časa trajajočim fascitisom. Hoja je otežena in boleča, kost je neravna, izbočena, pomaga hlajenje z ledom, a le ob akutnih poslabšanjih. Preden se predpiše vložek za čevelj, je potrebno napraviti rentgensko sliko pete. Zdravljenje zahteva sodelovanje bolnika in zdravnika. Najprej se priporoča razbremenitev, kar pomeni, da večkrat na dan počivamo in se izogibamo aktivnostim, ki povečujejo obremenitev stopala. Torej je tek prepovedan, prav tako dolgotrajna hoja (več kot pol ure). Odsvetuje se dolgotrajno delo» ki se opravlja stoje. Pogosto je dovolj že kratkotrajen počitek, večkrat pa je potrebno hladiti boleče mesto z ledom. Zjutraj in zvečer se priporočajo vaje za razgibavanje stopala, nežna masaža z blagimi zdravili, ki olajšajo bolečino in izboljšajo prekrvavi-tev stopala (Nodol, Gewoll, Dr Sixtus), Včasih pa je potrebno vzeti tudi kakšno tableto. A le po posvetu z zdravnikom v ambulanti ali Klubu zdravja. Za informacije o izddkih lahko pokličete aN obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrano BIOT Center Celja, Glavni trg 10: 03 5441 631 City center Ceije, nadstropjerOS 490 31 91 www.novitednik.com KUPON Glasujem za: M0(O družInflM sfltevnicc nh 2drsvniks^, Uofo ginshgfoelnjc ab QÎn«koioça Mofo pedierof^o ali pa4«ird:__ IUÊ:. . . . . _ PHUMEK - - _____ KFMJ iN PO&ÎNA StEVlUUk:. ts» w*>i> ^ ^ ^ E-UiUL ..... DATUM ROJSTVA:___ li»^ I , u> M ^ 8M»« fitm- m^ 1BH li.iiii'i e*e*4eMe**e»e*x kutcMitcoMi ■ 0Mi«ťi iiiitr irrmimfr niMl» i í^ttci h iiiii>if»(ftftifiicni uw» li>iw*wii ■JiM' —M "ii>ni iMť«^ WM »iHf ■ •MMtVl. M • faMW AfIV >mi(W«V* 0iMH*i k tWMn* >»«HW>(»Hl W»(T«i"Oi •■I-Mf* li—mn CMiMBotMMi WW kl IV IM*. «Mnt MB eteWWe pota «i m^ l^ne— »M tti* MMnft«» Vi e*i*eii 8eww WiBw MBv«Aoon«M 1«ie■ W DaMi: AdrtaticSlovenica PiSe: prim. JANEZ TASlC, dr. med., spec, kardiolog Vložki za Čevlje hitro olajšajo težave, a če po treh mesecih težave ne izginejo, je potrebno opraviti pregled pri zdravniku in slikanje petne kosti. Večkrat se zdravnik odloči za zdravljenje s hormoni. Tako dobijo bolniki v boleči predel injekcijo kortizona. ki pa pomaga le krajši čas. Danes se pomaga tudi z elektro-terapijo, ki se izvaja v obliki kratkih lokalnih eleklrošokov, ki omogočajo regeneracijo (obnovo) kosti. Uspešno je tudi zdravljenje z laserjem, ki se izvaja po predhodnem pregledu pri fiziatru. Ob teh oblikah zdravljenja petni trn v določenem odstotku izgine, zmanjša se lokalno vnetje in bolečina popusti. Se pa ob opustitvi preventivnih mer težave pogosto ponovijo. Če imate vprašanje za pii-marija Janeza TasiČa, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski nasJov tednik@nt-rc.si Zato je potrebno ob vsem tem vseeno prilagoditi obutev (peta naj ne bo višja kot 4 cm), vložki, ki jih nosimo, naj bodo individualno prilagojeni, paziti pa moramo tudi na počitek, izvajati masaže itd. Takšen postopek se priporoča vsaj eno leto. Če pa kljub temu nič ne pomaga, je potrebno v približno 5 odstotkih kirurško zdravljenje. ROŽICE IN CAJCKI V rože in coprnije so zelo verovali Pa sem se odpravila iskat ljudi v žlahtnejših letih, da mi iz prve roke povedo, kako se je včasih živelo, kako se je zdravilo, kako pripravljalo »arcneje<'. A povem vam, takšnih ljudi ni več veliko. Fužirjeva Cela je le danes zeliščarka in pol. Hiška, kjer živi s svojim možem, stoji na samem, okrog nje raste ogromno rožic, veliko zdravilnih, nekaj strupenih. Ima tudi svoj vrtiček zelišč, na stopnišču obiskovalca pozdravi lonček, v katerem ponosno poganja roženkravt. Ko gospo povprašam po rožicah, ki so jih imeli svojčas najbolj v čislih, mi kot iz lopa ustrelili: »Najbolj za >arcne-je< so bile >šeDtjanžceneiečje< {brusnice]. Ko sem bila majhna, smo ga cele škafe prinesli s planine. Iz njega smo naredili slastno marmelado, ki je uspešno preganjala vročino in vračala tek. >Netečje« smo namakali Še v >Šnopsu< za Želodec in tek. In da ne pozabim smrekovca, sirupa iz smrekovih vršičkov, ki je bil tako koristen pri prehladu in kašlju. T\idi vršički v čaju so pomagali. Ko nam je nagajalo srce, smo pili čaj iz rožen-kravta ali smo žvečili kar samega. Tlidi >prevzdignenik< [baldrijan) je bil dobro pomagalo za srce. Proti driski smo pili suhe borovnice v čaju in planinsko reso. Planinski mah je pomagal za želodec in tudi pri prehladu, kašlju. So rekli, da kar je grenko, je dobro za želodec. Pelin je že lak, a ta je bil bolj za moške, ker je tako hudo grenek. Rman in tavžentroža sta tudi dobra za želodec. No, tavžentrože so za vse bolezni, zato se jim tudi reče tako. Rman pa ima tako kosmat Piše: PAVU KUNER okus, da ga sama ne prenesem. Sladkali so bolj poredko. Takrat je bilo težko priti do sladkorja. Brinje je bilo za želodec, prav tako arnika. Je odlično zdravilo za rane, Če jo namočimo v olju ali žganju. Ni mi všeč, ker danes po njivah preveč gnojijo in tako ne rastejo več rožice, ki so nas razveseljevale včasih. Tudi arnika. Pred hišo so povsod imeli netresk, ki so ga kapali v ušesa, če so bolela, ga dajali božjastnim bolnikom, polagali na rane. Pomagal je tudi pred strelo, da ni treščilo v hiio. A veš, zakaj so rekli bald rij anu >prevzdignenikprivzdignjen< v križu, so mu na jajcih spekli baidrijanovo zelenje. Baje je pomagalo. Za Živce pa so ženske namakale korenine v vodi. Tudi bezeg smo cenili. Za prehlad smo uporabljali tako jagode kot cvetje. In brez lipe tudi ni Šlo. >Ajbiša< pa nismo pili, le gr-grali, če nas je bolelo grio. V svečniku so kopali otroke, da so bili bolj močni. Včasih smo natrgali tudi njivske preslice za odvajanje vode. Krompir in hren smo polagali na glavo, kolena, prsi, dlani, podplate. Tako smo zbijali visoko vročino. Bolnika so zaviiali tudi v mokre prte.« Tako je pripovedovala Fužirjeva Gela, prihodnjič pa o tem, kaj je povedala Grilje va Franca. 8 — 12 kg RMMMO Dr. PIRMAT 727/25232 55,01/519 35'5'4 www,pimat.8< k. hnrMO« ruucM« 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI novi tednik ISCEMO TOPEL DOM »Govorne« sposobnosti Ste se kdaj vprašali, ali zna vaš hišni ljubljenček posnemati človeške glasove? Se vam je morda kdaj zazdelo, da je bilo mijav-kanje vašega mucka ob vprašanju» če bi jedel, na las podobno človeškemu »da«? Ali pa je žalostno zavijanje in pritajeno cviljenje vašega kužka spominjalo na otroški jok? Človek je v vsej svoji zgodovini imel družbo živali, Sefli Tač^, vedno urejen In eleganten. dobfo vzgojen in izobražen, elana in nvljenjske site. Običajno sem olikan in umirjen, a ko zagledam otroke . Joj, zame ni večjega veselja, kot je igra z njimi! (5334) HfnJa.M Pa kaj naj povem o sebi? Jaz sem skromen fant Najbolje, da me obiščete in se sami prepričate. kakšen sem. (5286) Znano je, da so prvi ljudje udomačili Človeku najbolj zvesto žival, psa, kmalu ludi mačko in ostale živali. Tako sta torej pes in mačka živela s človekom tisočletja, zalo ne bi bilo nič čudnega, če bi dejansko znala oponašati človeške glasove. Pri nekaterih pasmah psov je znano, da posnemajo lajež ostalih predstavnikov te vrste. BasenjL, pes, ki ne laja, na primer oponaša pasji lajež. ki se ga nauči ob vzreji z drugimi pasmami. Ali bi biio torej možno, da bi ob tisočletnem sožitju s človekom pes začel posnemati njegove giasove? Tudi med predstavniki ptičev jenekaj takšnih, ki z lahkoto oponašajo petje in oglašanje drugih ptic. Na ta način preslepijo samice leh vrst, da se z njimi nato parijo. Če imate doma papigo, veste, da jo lahko naučite nekaj besed. Sicer pa ni samo posnemanje glasov pogosto v naravi. Zelo pogosto je oponašanje oziroma bolje povedano igranje mrtvosti. Vrsta urha se ob nevarnosti prevali na hrbet, da pokaže oranžen irebuh, s sprednjima okončinama pa si pokrije oči. Nekateri živalski predstavniki so celo razšli posebne vonje, ki spominjajo na vonj crkovine, da bi se bolje zaščiti pred plenilci. Ali je potemtakem možno, da je pes začel oponašati človeške glasove, da bi se obvaroval plenilcev? Da bi zaščiiil svojega človeka? Da bi jih prestrašil, odgnal? Je morda evolucija favorizirala tiste predstavnike, ki so imeli to sposobnost? Ali pa je morda Slo za kombinacijo boljše zaščite pred nevarnostjo in sožitja s človekom? Ali pa je le zgolj naključje, da uspe mački posnemati Človeške glasove in psu otroški jok? TUdi pri nas v zavetišču varovanci posnemajo človeške glasove - eni pojejo, drugi se jezijo, spet tretji se zahvaljujejo. Najbolje, da se sami prepričale v njihove »govorne« sposobnosti in jih obiščete Zdravo dekleta! Sem Gino iz Milana. Pa prosim, da se ne si inrte po sliki, kar jo boste uničile. To se mi neprestano dogaja, pa sploh ne vem, zakaj. Ali je kaj takega na meni? (5333) od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, ob sobotah med 9. in 15. uro pa jim privoščile še kakšen sprehod, Vsi naši varovanci so na ogled tudi na spletni strani www.go.io/zonzani. za vsa vaša vprašanja in informacije pa smo dosegljivi na telefonski številki Û3/749-06-00. NINA ŠTARKEL Ah, dajte no, kaj ste tako zategnje-ni? Saj ne kazem jezika vam... Malo mije vroêe od Igre, pa se hladim. Dnjgace pa vem, da kazanje jezika ni vljudno. IS336) wvmj£trK>celje.com ©wotednik Naročniki Novega tedrtika boste lahko naročntSice ugodnosti- 4 male oglase v Novem tetíh .iku nim doki«itentom naroCr^ Noveça tedrdka. NelzkoHMene ugodnosti se ne preneselo v noBlednfe letol i i ïï77ïtïï7t VOZILA PRODAM tf N h, odlično ohranjen, v voziwm stanju, prodom. Cm po dogovoru. Telofon 051 221-261 770 KlA sportoge 2,016 v, prvo reg. 6/2000, z v^o opremo, dobro ohronjeno, prodom. MnD413U-774,Miro. KUPIM OSfBNl avio, od letnika 200^), kupim. Telefon 04170W97. 522 STROJI PRODAM TRAKTORSIK vile za prevoz senenih bol prodom. Imojo možnost pr9l(um«t z nepraniiiniitaiiii naj bo varen« uto laup^te nam. Telefon 041 601 5SS PRODAM VZAGAJU pn Mkó prodom porcelo, 1.800 m^ z nedokonáno zidonico in z nekoi vinograda. Tetelon 041 593-572. 764 KUPIM SIAJ^EJSO hi», na mlaciji Ceije-Vajmk-LjU' betno ali okolico, kupim zo gotovino. Telefon 041 672474. i49 PARCELO, v Celju oli blUnji okolici, nujno kupim. Piocilo v gotovini, Telefon 041 352-267. 14Ô V CEUli z okolico kiipim hiio, ki je lohko potrebno poprovil. Poçoj je scr^cno lego. Ptacom tako}. Telefon 041 601-S55. 596 HIŠO oli vikend porcelo, v okolici Celja, kupim 20 gotovino do 100.000 EUR brez posrednika.Te}eiofl041 397-211. 647 NAJAMEM VlHOGRtí) vzornem v nojem. Telefon 031 434-253. 545 STANOVANJE PRODAM CSJE, Otok. bpo, obrovr^ervdvos^ sta-novonje. 53 m^ prodom zo 80.000 EUR.TeMon03) 668-700, poU.uri.p KUPIM DVOSOBNO oli trisobno stanovanje nojno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 031 321-946. 143 GAi^SOKJERO oli enosobno stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 727-330. i49 ENOlNPOloli dvosobno stonovonje, v (dju, kupim. Nujnof Dotum vselitve po dogovoru. Telefon 041 601-555. 585 Čedalje bolj se mi dozdeva, da se je narava poigralaj mano. Vas mr-da spominjam na psa? Ker meni sa dozdeva, da $em bolj podobna & valim, ki delajo nbee^eau. (5315) ^^ KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Mala šola Začetni tečaj B-BH Nadaljevalni tečaj Reševalna enota 90 EUR 140 EUR 100 EUR 110 EUR 90 EUR Opomba: Cene veljajo za £lane Vpis v sredo, 27. februarja, od 17, do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU Informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 HITRO NAROCiTE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden« ob torkih in petkih, sanímíwo branje o žhiljenju in delu na območju 33 občin na Celjekem* PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta^ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne ixdaje Novega tednika» Naročniki imajo tudi pravico do štirih breaplačnih maiili oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. liZiV^il:» letnik 2008 ^iTiV/O:» m^ I'i, prtloao TV-OKNOI ^^ WMfclMffcWhWI«* Hl^l«l«>lia.lt.|llffáiilll lllllll B ItlhWKW finti hiMHw. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA fme in pnimalc: Datum rojstva: Ulica: N^irvUlceo narviam Nwi tsteífc a oajmisj 6 mesaesv podpis; NT&RC do.o. t>0 piidAtkc uporabljal somu 'u poirvbc oonrinL^e &lii±bc Ngvrg« teilnika novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 v SPOMIN JUDITA FEKETIJA (15.2,2004-15,2.2008) Leta minevajo, spomin ostaja. Nikoli nisi zares odšla. Miaden, Sandra, Igor in oče Franjo SÍANOVAHJE, približno 55 m', ku|»m za gotovifto I75.Û0D EUR) brez posredni-lun. Telekn 04) 397-211. 947 NAJ^EJN STANOVUUE, enoinpolscboo, Celj^enov-će, nojomífli. Najemnino o li pomoc v 9ospod>njstw. Telefon 041967-973. d22 PRODAM SVET RE d.«.». Enota Celi I _ ^MWCdJ* NEPREMIČNINE T;43*4WM REAL ESTATE F«x.« OXAWTT 9S iiuil: c«ljcC<2 >vii*«fpuiak«i«i.$i h rrp : //www.«VET^ip8t wiCN Inc.« PRODAMO STAflOVANJE Cc^, Zi9i9d;4 SS v dvo^n. hilî* pn-bnof. povr. 94.$Q tf^. klei vsl. 24.40 m^. sdast del. na zemlj. lesien vhod, I-izg. 1977. CENA: 100.QOO.OO EUR PflOOAMOKI§Q US«, conlor Nia abn. 20Q8, starr. povr. 200 ml K+P^M, g»ra!a. iqia lokacija! L izg.; 1871. CîNA: 16D.000.00 m PRODAMO POSl PROSTOR šm. posL-obct. ama; PP, 7D5 nř kli-mat. pisar, povriin. m' proii pr> siorov. pan^li 3074 L izg.; 19S8. CENA: tmûM,ODEUR ODDAMO POSL PROSTOR C«^. mú. com; PP. 1480 m' pro'rz.» sklad, prostorov, 200 m^ pisarn, moîm najřm p«$am. dalov L obn. 1996. CENA: ad 6.00 EUA/mVm&s. C^, Uarteska; PP, Nkv. (okac.. do skup. povr. 28Q0 m\ parkitISča ura-m. L ízfl.; 2003. CENA: 2O.0O0.ÛO EUR/m«. Hf$iHtvojčalcvCalju ali cdcoUci kupimo za zráno stranko. Slf OILMIK, 4 plín, blodilnik, froln^omo peč, ÍV, hlodi (nik z zomrzovol nikom in hlcdilno omoro. prodom. Telefon 040 869481. 651 GRAD MATE PRODAM SUHA bukovo dno prodam. Telehn 051 381-260. êdo ODDAM GRADBENI les zo drvo oddomo. Tigrad vn, d. 0.0., Celjsko >«.r4«Milj(Ui«i ŽIVALI PRODAM MLADO svinjo, rezko 220 kg, prodom zo 300 EUR. Teteforr 040 24)^55. (03) 5808^70. 785 OVCO z mladiči prodom. leiefon 031 656-947. m BIKA simeniolco, storogo tri mesd te}[a do 46 let. Agendjo Alon, telefon 041 248-64?,www.superQlon.si. B» takfeni fantje iiiejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo j^h je. zsto punce. pozabite na razočarania ter tvez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/636 378. IwpM Orrit*. ip. Oobfi|i MS PBM Spomin... Edini, ki oscam močan nad vsem. edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč. ki ne ugasne. (Jimenez) Našemu uiencu LUKI MIHELINU Še nekaj dni nazaj smo ga srečevali na èolskili hodnikih, saj je kijub hudi bolezni zelo rad prihajal v šolo in se midil po najboljših močeh. Vsi, W smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu kot dobrega učenca, sošolca in prijatelja. Učenci In delavci OŠ Hudinja Celje ZAHVALA Tiho, koc je živela» se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA ZAVSEK iz Gozdeca iO, Vrh nad laškim C22.3.1922-7.2.2008) Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, za svete maše in sveče ler izrazili so-žalja. Posebna zahvala velja gospe Ivanki Rezec za izrečene besede slovesa od doma in ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu kaplanu Iztoku Hanžiču za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Komunale Laško. Žalujoči: hčerki Jořica z možem Slavkom in Marija z družino ter vnuki Andrej, Tatjana in Ana L81 ZAPOSLITEV ZAPOSUMO ddovre zo delo v komnose^. Delo jev delovnki in no terenu. Zoposli-tev 20 nedoločen cas, izkušnje niso potrebne, saj vos priuSmo v poskusnem (Mobju. Of^ ploćiloza resne in ne. Gronítex, d. o. o., Tehorsko cesta 120, Celje,tele{on041 644^26. S90 NUDIMO »gonisfono enûmensko d^. Telefon 070 81^01,(03) 7031-800.0-Demon,ip.,Partzije145o,6roskme. p ZARADI povečoneoo obsego delo redno zoposlimo slikopleskorje in fosadiqe. M3grod, d. o. o., Gosposvefsko 3, Celje, te[elon041 77U04. 837 UZerrio poairirifci 96 capoMvaiifQ deliveav vQMimlviL Inlcmnadla na M 041B34440. FRANC Zmii», u. TmUrjev« ul. 6, \sha Sa SI ursjeA. amhiciocan. konuiHlcafr ven in tt mati cWovfnamiêfuinlio-iaktivu, potMn poMrČ! od pon • pat 01] B.0a áo 14.00 urB telsfon 03 425-6f-50. Jakoffii O.o.o>. Minbonki í U. 3000 Mit SU KOfllSKARiA aiposlim. Mc^r, d.o. 0., kronovk'evt} 11, Cdje, telefon 041648- 121. n Pûtf svoja vabimo natakarîa(m/i]. Urajari. koiniintkativn^ pfiiazni in vs^ni iH^nudimo rednoleposëtevv urejsnem okolju, stimulativno plsčilo Ir motnost stanovanjs. Um«ta. d.o.o^ Truberieva ulin S. 3270 USko: tel. 031 304421 ali 03 734-33-16. ZAPOSUM vomko, C in £ kolegcnte, ZO med-norodfli pfom^. IMn D41 047-^65. M3-FVC okno in vroto Mitjo Božić, s. p., Solelsko cesto 28 o, 32^ Ro^oška Skrti-no iUe kooperante pri prodop in montaži FVC oken 2í3Z^ »izkušnje. Infornnd-jepotelefanuOSI 318-199. n m {le^tenjok, 1 p., Pbm 144, Pknno. Adoptod je, zidorsko deki, imvtnje stanovanj, tifm, vTut, hiš, fosod, nc^vššv, v Ce|umoko&d Do31.3.2008nu(fa7v 10^ popust.Telefon04}810>717. n KAKOVOSTNO in po ugodnih cench izdelujemo demit fosods. M3grad, d. 0.0., GosposveHb 3, Cetje, telefon 041 77V 104. 837 PodjptKsfH'&RC. d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podaje opravlja iasopisno-zđložni^ko, radijskoinagen-cij^o-irlno dejavnost Nájtlov. Pi^movâ 19.300a Celje. ideTon (03) 4225190. fax: (03} 54 41032. Novi tednik izhafa vsajc (or«kit\ petek, cena torkov^ izvoda je D.S1 BUR petkovega pa \.Z3 EUR. 'Rtinica: PodpeCan Veter Naro^^e: Majda Klanšek. Me^eCna naročnina je 7.S0 EUR. Za nijlno }e letna naročnina 180 EUR, šievilka tian^krijskega raCu-na: OďODO 0026781320. Nenaračenlh rokopisov in foio- Bpň] ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, a katere sc plačuie 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TÏDNIK Odgovorna uredrtka: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stameičič. Urednik íotograíije: Gregor Katic. Računalniški prelc»m: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjade54gn.cam F^mail uredniSns! iednik@i)i-n:^: E-maU tehniiïnega uredništva tehnika, lednlk^nt-rc.si nADio eajE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa; Janja Intitiar E-maiJ: radio(Pnr-rc.sh E>mâil v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brei!ko-Pokiič, Brane ieranko. Spela Kuralt. Rozmaří Petek. UrSka SeliSnik. Branko Siamejčič. Simona Šo^intč. Dean $u5ter, SaSka Terlan Ot-virk ^OCPiCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Kovem tedniku in Radiu Celje tet nunt•rc.si ^pnZADELA novi tednik Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav fzpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas« zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb In uradov za delo zavoda; na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: htt p://www. ess.gov.s i; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pr< objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PROIZVODNI DELAVEC • f^MO^NA m NA SUKANJU IN ÏÏHMOFIKSIRANJU V PROIZVODNJI TRSMH NITK; DOLOČEN ČAS. 1 ME^C, 22.2.2006: ADECCO U.. KADROVSKO SVETOVANJE. D.0.0. KIDRU^NICA CEUE. UUCA XIV. DM2UE 8,3000 CEUE tlSTlLJ(A42UE M/t Ù^EfiJEraDSTOHOV; DOLOCEN tAS. 3 MESECt 21.2Í008; KAD. PODJETJE ZA STORITVE 0.0.0.. PRUSNIKOVA UUCA38.1210UU8UANAŠEI^0 KUHIUSKA POMOČNICA • H/í IZVAJANJE PfllPflAVUAlNIH OEl ZA KUHANJE ODR^* KOV IN POSAMEZNIH JEOll: OOIOČ» ČAS. 5 MESECEV, mim. DOM 06 SAVINJI CEUlJURČIČEVA UUCA 6.3000 CEUE PREPROSTA OEIA V PROIZVODNJI STUOJEV IN NAPRAV • RiV^ «AZRQ MATERIALA. POMOČ PRI i^ELAVI DELOV. ČIŠČENJE STROJNIH OaOV: DOLDCEN ČAS. 12 MESECEV. mim: MATKJ PR0I7V0DUA. ZAS7& PANJE. TBGOVINA. D.0.0. CEUE. SËI6RAJ-$KA(^TA4B. 3000 CEUE UPRAVUAifC BULDOŽERJA IN DADRA M/Ž: ZEMEUSKA OEiA. PLANIRAJUE, OORIV. (Z* KOP. NALAGANJI RUSENJČ: U)L0ČEN ČAS. 9 MESECÍV. 20.2.2006; STDIIÍTVE GRAD6E> NIK STROJEV MARJAN ZDOVC SJ>.. ZAČRE7 55J202UU9EČNA OEUVEC BREZ POKUCA MONTER PVC OKEN • M/Ž: MONTER PVC OKEN (VGRADNJA POHIŠTVAj; ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 16.3.2000; GMM GREGOR ZUPANC S,P., ZGORNJA HUOINJA ^b. 3000 CEUE SKLADIŠČNIK II. • M/Ž; PREVZEMANJE. SKLADIŠČEfUE IN ODPREMUANJE BLAGA. OOSTAVUAfiJE BIAGA Z VOZILOM. SKRD ZA UREJENOST IN IZKOPIŠČčNOST KAPACÍ TET SKLADIŠČA: ODLOČEN ČAS. 3 MESECI. 20.2.2006; 6IG 6ANG O.O.O.- SKUPINA MERKUR,: RIS RANG MEGA CEUE, BËIGflAJSKA CESTA 16.300D CEUE NlllAPOKUCNA IZOBRAZBA (00 3 LET) NATAKAR M/Z: STREŽBA PUAČ IN DELNO HRANE: NEĐDLBČEN ČAS, 20.2.2006: TR* GOVINA IN OISTRO ŠKORPUON STANISLAV KRAJŠEKS.P.,ZADOBROVA66.3211ŠKOFJA VAS ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETAVANJE ZlOAR-TESAR M/Ž: ZIDAR-ïïSAR: DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 6.3.2006; GRAONJE ŽVEPLAN D.O.O.. ULICA HEROJA LACKA 6.3000 CEUE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK • M/Ž; POPRAVILO OSEBNIH VDZIl NEODLOČEN ČAS. 21.2.2006; AVri> MEHANIK^RAND ŠD5AK S.P.. BEZENŠKOVA ULICA 11.3000 CEUE AVTOMEHANIK M/t POPRAVILO VOZIL: NEODLOČEN ČAS. 2U.20D8; RO*SO TRGOVK NA IN SERVIS D.O.O.. SKALHOVA UUCA 3000 CEUE OBUKOVALEC KOVIN OEU^C V PROIZVOONJl ALU EUMENTOV M/Ž: SESTAVA ALU ELEMEVTOV: NEDOLOČEN ČAS. 20.2.2006: ALUM DRAME mv ZVODNJA IN TBGOVtNA 0.0.0. mJE. CESTA NA OSTROŽNO 2,3000 CEUE SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK I ■ M/l PREVZEMALE. SKLADiŠČEUE IN ODPREMUANJE BLAGA. DOSTAVUANJE BLAGA Z VOZILOM. SKRB ZA URLIENOST iN IZKORIŠČENOST KAPACI-TH SKLADIŠČA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.ZÍQD6: BIB BANG D.O.O.* SKUPINA MER* KUR.: BIG BANG MEGA CEUL BEŽIGRAJSKA CESTA 16.3000 CEUE PRODAJALEC ROOAJAL£C^VETOVAL£C il. NA TV DODEL KU • f6/í SPREMUANJE IN PREVERJANJE ZALOG BLAGA.f^LÍIiENJE iN UREJANJE PDUC. SPREMUANJE REZULTATOV PRODAJE; NEDOLOČEN ČAS. 20.2.2006; 8IG BANG G.O.O.- SKUPINA MERKUR: DIG BANG MEGA CEUE. DEŽIGRAiSKA CESTA 16.30^ CEUE PROOAJALfC PRODAJALEC • U/i PROOAJALf C V LOVSKO-RIBIŠKI TRGOVINI; DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 2.3.2006; NOLO IIVDZ-IZVOZ. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Z VSEMI teKIMI IN NEŽIVIL^IMI IZDELKI DOBOVÁ O.Oi).. SELSKA CESTA 2.8267 DOBOVA TISKAR ZA TISK ZIZBOKUNE USKARII. KVALIT^A PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA m VODENJE EVIDENC. TEKiâ VZDRŽEVANJE. ČIŠČENJE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV - M/Ž; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 13.3.2DDB: CETIS. GRAR^E IN DOKOM^AOJSKE STORITVE. D.O.. ČOPOVA UUCA 24.3DOO CEUE KUUČAVNIČAR KJUČA^IČAR • M/ž: KLJUČAVNIČARSKA OEIA: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.3.2008: MATJAŽ VINOlŠ S.P.' POSLDVNA ENOTA CEUE. BEŽIGflAiSKA CESTA 4,3000 CEUE KUHAR KUHAfi-M/Ž: PRIPRAVA. KUKALE IN RAZDE* UEVANJE ONEVNIH ODROKOV. PEKA MESA. DELO NA SEDEŽU DRUŽBE DOPOUIAN/PO-POLOAN: NEDOLOČEN ČAS. 24.2.2006; LE* OAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIKISIELKOV. D.0.0. CEUE. LAVA 71 3000 CEUE SLIKOPUSKAR SUKOPLfSKAR • ti/i SUKOPLČSKABSKA DELA: NEODLOČEN CAS. 20Í.2DOS; RESTQR STORITVI GRADDENIŠTVO IN TRGOVINA. D.O.O., NA ZELENICI 2.3000 CEUE FRIZER FRIZER • HIÍ FRIZIRANJE. ČiŠČENJE LOKALA. SPBEJEM SmANK; ODLO&N ČAS. 5 MESECEV. 29.2.2006; PR.ING. STORfTVE. ORGANiZAQJA, SVRDVAfUE. D.O.D,. UU-BUANSKA CESTA 2C A. 3000 (^E SREDNJA PDKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK C IN E KATEGORUE ZA PREVD^ PO SiilVENUl • M/Ž; PRIPRAVA NA VOŽNJO. VOŽNJA, UREJANJE DDKDMENTOV; hm LCĆEN ČAS. m.2m: GRATDURS PREVOZI • TRGOVINA. 0.0.0.. ^OEJA VAS. ŠKOfJA VAS3CC.3211ŠK0FJAVAS STROJNIK TGM • U/l UPRAVUANJE TEŽKE GRADDENE MEHANIZACUE: DDLO^N ČAS, 3 MESECÍ. 6.3.2Q0B: GRADNJE ŽVEPUW D.O.O.. UUCA HEROJA UCKA 8.3000 CEUE VOZNIK KAMIDNA • M/Ž; VOZNIK KAMIONA, VOZNIK V CESTNEM PROMETU: DOLOČEN tAS. 3 MESECI 6.3.2006: GRADNJE ŽVE-KAN 0.0.0, UUCA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE VOZNIK KAMIDNA • M/Ž: VOZNIK KAMIONA. VDZNIK V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS. a MESECE. 6.3.20QB; GRAONJE ŽVEPLAN D.DJ].. UUCA HERDJA iACKA 8.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA TURISTIČNI ANIMATOR • M/t' OaO V HO TELSKIKKDMPLEKSIHPOGRÙJI; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 21.2.2106: PANGEA - PO-TDVAU4A AGENCLIA GORAN GR2INČIČ S.P.. MARIBORSKA CESTA 54.3000 CEUE GIMNAZIJSKI RftATURANT SAMOSTOJNI KNJIGAH • M^- PREVZEMANJE. OBČEVANJE. RAZPORDANJi PRDPAJA 6LA6A. SVETOVAUE STRANKAM. OUGAJNIŠKO DaO; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. mm: MK TRGOVINA D.D.- KNJIGARNA IN PAPIRNICA C&JE. STANETOVA UUCA 3.3000 CEUE ELEKTRIKAH ENERGETIK ENERGETIK J ELEKTHONIK RAČUNALNIŠKIH MREŽ • M/Z; ELEKTRDINŠTALACUE; DOU)-ČEN ČAS. 6 MESECEV. 16.3.2006; EPROMAR. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING. O.O.O.. KOSOVELOVA UUCA 16,3000 CEUE GRAFIČNI TEHNIK TISKAR L. • KVALfTFTNA PRIPRAVA IN IZVEDBA nSKA • PRIPRAVA IN NADZOR HSKA TER VODENJE EVIOENC. OOREJAUE OEL IN Hm OSKRBOVALCU. TIKI& VZI^ŽEVA-NJE. ČIŠČENJE IN NAOZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NATOAV - M/Ž: OOLDfEN ČAS. 6 MESECEV. 13.3.2006; CETIS. GRAFIČNE IN (»KUMENTACIJSKE STORITVE. D.D.. ČOPOVA UUCA 24.3000 ŒUE KOMERCtAUST PHOOAJALfCCENILfC-M/Ž; CENITEV. DOKUP IN PRODAJA RABUENIH VOZIL; NEODLOČEN ČAS, 20.2^008; AVTO CEUE TBGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.O.. CE UE.IPAVCEVAUL2UQ00CEUE EKONOMSKI TEHNIK DELA V RAČUNOVODSTVU • M/t DILANCf RANJE IN DRUGA DELA V RAČUNOVODSTVU; NEODLOČEN ČAS. 22.Z.2006; LINDE VIUČAR TRGOVINA IN SVETOVANJE D.O.D.. 6UK0-VŽLAK65C.322TTEÍIARJE iUlMINISTflATOR-M/Ž; PRIPRAVADOKU MEN-TOV ZA RAČUNOVODSTVO. BLAGAJNIŠKO VODENJE POOATKOV.PDMOČVPRIOAJAINI; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.2.2006: PLANET ODUTEV TRGDVINA IN STORITVE D.O.O.. PREŠERNOVA ULiCA 6.3000 CEUE ADMINISTRÁTOR • M/Ž: KNJIŽEMIE, NASA* VA. F^DOAJA, ANAUZE. PONJODE. KjURO-VSKA EVIDENCA. DELD Z RAČUNAiNIKOM; NEDOLOČEN ČAS. 20.2.2006; ALUM ORAME IliOlZVDDNJA IN TRGOVINA D.O.D. CEUE. CESTA NA OSTROŽNO 13000 CEUE TERENSKI KOMERCIALIST NA PODROČJU KOZMETIKE IN PARFUMERUE ZA ŠTA* JERSKO • H/i SKRB ZA PROMOCUSKE AKTIVNOSTI IN POSF^ŠEVANJE PROOAJE V ORDGERUAH. SPREMUANJE ZALOG IN NAROČiUUE ARTIKLOV: ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.2.2006: AGENCUA M SERVIS O.D.O.; POSLOVAUIICAUUBUANA. IGRI^ UUCARmUUBUANA GRADBENI nHNIK OBOEUlVALEC PROJEKTOV • M/t' BAČU' NALNIŠKA OBDELAVA ARHITIKTDBNIH IN GRAOBENIH NAČRTOV. RISANJE TEHNIČNIH (GRAOBENiBI ELEMENTOV V CAD SISTEMU; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1.3.2006: GOi-NERBIRO 0.0.0. ARHITEKTURA, PLANIRA-UE. PROIZVODNJA. STORITVE. KIDRIČEVA UUCA24,300CCaJE DELOVODJA • M/Ž; QEU3VOOJA GRADBENIŠTVA: OOlOČEN ČAS. 3 MESECE. 6.3.2606; GRAOfilE ŽVEPLAN D.Bil.. UUCA HEBOJA LACKA 6,3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNLK -KOttEftCIAUST • M/Ž; SAMOSTOJNO SKU* PA KOMERCIALNE POSUDO OOlOČ. VREDNOSTI ( PREDVSEM NA NEMŠKO GOVOREČEM TRGU j. SODELUJE Z ODBAVITEUl. ZUNANJIMI INSTTTUOJAMLSPREMUA IN PREVERJA KUPCE IN ODBAVITEUE.DBISKIUE STRANKE JIM SVETUJE. SE POGAJA IN PBIíAGAJA POTREBAM KUPCEV. VZDRŽUJE ODNOSE. REŠUJE KONFUKÏÏ IN REKLAMACUESKRBI ZA PBEZENTACUO IN PRODAJO BLAGA M VZDBCEV. POROŮLA O MABKETINŠKIH OUAVNDSTIH IN JIH ANAUZIRA.. IZVAJA PREDPRODAJNE. PRODAJNE IN POPRDDAJ NE AKTI^DSTI": OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 16.3.2D0B,' MARINES GOSTINSTVO IN TRGO^NA. O.D.O. CEUE TEHAIUE1 A. 3221 TEHARJE PRIPRAVNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA • M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH SÏÏIRrTEV; NEDOLOČEN ČAS. 16.3.2008; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA ORUŽOA D.O.O.. PAR-T1ZANSKADUCA19. IDDDUJBLJANA EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA • M/Ž: IZVAJA CELOTNO RAČUNOl^DSKD DEJAVNOST PODJETJA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.2.2006; EMOS SI MEDNARODNA TRGDVINA IN PROIZVODNA. D.0.0. KIDRIČEVA UUCA 36,3000 CEUE PRODAJALEC • SVETOVALEC L ZA TV DDDE L£K- M/l SPREMUANJE IN PREVERJANJE ZAU)G BIAGA. POLNJENJE )N IIREJAUE PO-UC. Sf^EMUANJE REZULTATOV PBODAJE. SmMUANJE IN REŠEVANJE REKLAMACU; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 20.2,2006; SIG BANG D.O.O.- SKUPiNA MERKUR. 6IG 8ANG MEGA CEUE. BEŽIGRAJSKA CESTA 16.3000 CEUE ELEKTROTEHNIK PROGRAMER AKTIVNE OPREME NA TEL£K& MUNIKACIJAH • M/Ž: PRKRAMIRANJE TE-L£R)NSKIH CEKTRAl ZAKUUČEVANJE TELE* KmUNIKACUSKIH OmČNIH AU BAKRENIH GBAONIKDV; OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 16.3J006: EHiOMAfI. RAČUNALNIŠKI INŽE* NIHiNG IN MARKETING. O.O.O.. KOSOVELOVA UUCA 16.3000 CEUE V1SJA STROKOVNO IZOBRAZBA SERVISER. SVETOVALEC • M/t SPREJEM STRANK. ODLOČITEV NAPAKE NA VOZILU, NORMIRANJE DEU. IZDAJA REZERVNIH DELOV. ZAKUUČEVANJE RAČUNOV: NEOD* LOČEN ČAS. 21.2.2008: RO^SO TRGOVINA IN SERVIS O.D.O.. SKALHDVA ULICA 13.3000 CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA VDOJA PROIZVODNJE M/Ž; VODENJE I^D^ ZVDDNJE IN DELAVCEV. PLANIRANJE DEL IN NAU^ V PROIZVOONJl. ČASOWO USKiAJE-VANJE DELA V PROIZVODNJI. NAROČANJE POTREBNEGA MATERIALA. SODELOVANJE PRI ZAGONU OPREME...: NEDOLOČEN ČAS, imOOS; PliiH. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORFTVE O.O.O., OB DRAGI 6.3220 ŠTORE INŽENIR GOZDMSTVA REVIRNIGOZDAR - M/t* IZBIRA DREVJA ZA POSEK IZDELAVA GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV IN SODELOVANJE PRI IZDELAVI BOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV. SODEU> VAUE Z USTNIKI GOZDOV. SPREMUAVA VZDRŽEVANJAGOZDNIHCEST.SPREMUAVA STANJA IN RAZVOJ POPULACIJ PROSTOŽ^ VEČIH ŽIVAU. OPRAVUA ORUGE NALOGE. KI JIH ODLOČA VODJA ENOTE; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 23.2.20QB; ZGS. OBMOČNA ENOTA CEUE. UUBUANSKA CESTA 13.3000 CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA HHNOLG H. • M/Ž: TEMNOLDG H. V INOll-STRUSKI PROIZVOONJl; NEDOLOČEN ČAS. 21.2.2008; mk CEUE INDUSTRIJA AERB-TERMIČNIH Ni^RAV D.D.. DELAVSKA UUCA 5.3000 CEUE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNO FNANČNI SVETOVALEC fl • DELOVNO MESTO CEUE- M/Ž; SVETOVANJE PRI PESTTII IZBIRI FINANČNIH NAUIŽB; O» LOČEN ČAS. 6 MESECEV. 212.2008; FINPBO C ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O.. SlAMNIKARSKA Cm'A 3. 1230 DOMŽALE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA-PRI-PRAVNICA - H/i IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE V NEGOVALNI ENOTI; DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV. 23.2Í0D8: ^LOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA OUCA 6.3000 CEUE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO. FINANCE, RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA • M/t* RAČUNOVODJA V TRGOVSKO SERVISNI DEJAVNOSTI; DOU)ČEN ČAS. 12 MESECEV. 1.3.2006; ALOJZ ŠKDR-JANEC S.P; AVTO ŠKORJANEC. PROOAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV. ALOJZ ŠKORJANEC S.P.. MARIRDRSKA CESTA 11S. 3000 CEUE EKONOMIST ZA ANAUZE IN PUNIRANJE REFERENT ZA NEFfiEMIČNINE - H/l RE mm ZA NEPREMIČNICE • BAZNA OELA: ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 20.2.2008; ZORO. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE O.D.O.. TRG SVODDOE 26.2310 SUlVENSKA BISTRICA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAZVOJNO PRODUKTNI INŽENIR. IZVAJANJE PROCESA RAZVOJA PD OP 0403-1. DBVLAD& VANJE PROCESA RAZVOJA. POSREDOVANJE IDEJ ZA NDVE IZDEU(E IN RAZVOJ VSAJ ENEGA IZDEU(A. KATEREGA lOLIO BO POSREDI VAL V SVOJI PRDOUKTNl SKUPINI SKRB ZA IZDELAVO OFTIMAINIH TE1IN0U}ŠKIH POSTOPKOV IN S ^M V ZVEZI IZRAČUNA LC • M; OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 24.2.2008; CETIS. GRAFIČNEIN DOKUMENTACUSKE STORITVE. D.D.. ČOPOVA UdCA24.3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST F^SLDVNI AStSTENT • H/l HITRO PRETIP« KAVANJE STROKOVNIH BESEDIL [POUDAREK NA ŠTEVIKAH IN SIMBOUH). 08ČASND TIP* KANJE PO DIKTATU IN DIKTAFONU. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI STROKOVNIH GRADIV ZA IZDAJO REVU. KNJIG TER OSTAUH %m KDVNIH PUBUKACU. I^IPRAVA DOKUMEN-TACUE ZA JAVNE HAZI^SE. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROJEKTNE IN TEHNOLOŠKE DDKUMENTACUE. PRIDOBIVANJE STROKOVNE L^REATURE TER NOVIH OGLAŠEVALCA^. PREVAJANJE V ANGLEŠKI IN SLOVENSKI JEZIK. KOMUNICIRANJE S POSLOVNIMI PARTNERJI. ORGANIZACIJA P0SU3VNIH DOGODKOV IN KONFERENC TAKO DOMA KOT V TUJINI.: NEDOLOČEN ČAS. 28.2.2666: HMi POWER D.O.D.' PE CEUE STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE VODJA F11DGRAMAVNABAV1-M/Z;PRIPRA-VUA ANAUZO STANJA PRED POGAJANJI Z DOOAViïHil DDLDČEN ČAS. 6 MESECEV. Z3Í.2006; ENGI^liŠ POOIETJE ZA TTtBO-VINO. O.D. CESTA V TRNDVUE10 A. 3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI PRAVO^DNI SVETOVALEC • STROKOVNI SODELAVEC • H/i PROUČEVANJE ZADEV. KI MU JIH DOOEU SODNIK. PRIPRAVA STBO-KOWE PODU^GE ZA BREJEM OOLOCfTVE. PRIPRAVA DOLOČITA ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2D.12006: OKROŽNO SODIŠČE V CEUU. PREŠERNOVA UUCA 22.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPEtlAIiST INFEKTOU)GiJE - M/ Ž: SF^CIAUSTIČNO MIBULANTND IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUEHIE; NEDOLOČEN ČAS. 20.2.2006; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA S. 3000 CEUE ZDRAVNIK SPECIAUZANT SPUlŠNE AU DRUŽINSKE MEDICINE. AU ZORAVNIK Z OPRAVUENIU LICENČNIM IZPITOM 2A DELO V AMDULANTI SPLOŠN^ORUŽINSKE MEDICINE VZD CEUE ZDRAVSTVENA POSTAJA VOJ* NIK • M/l- OPRAVUANJE OEU ZDRAVNIKA VAMBULANTISPiOŠNEMEDICINEPDDMEN' TORSTVDM.' NEDOLDCIN CAS. 27.2.2006; ZDRAVSTVENI DOM CEUE GREGORŮCEVA UUCAS.3ÛDDCEUE ZDRAVNIKSPECIAUZANTSPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEOlCINE AU URGENTNE MEDICINE ZA DELO V AMBULANTI ZA NUJNO MEDION* SKD POMOČ V ZD CEUE M/Ž: OPRAVUAUE DEiA ZDRAVNIKA SPECIAUZANTA POD MENTORSTVOM: NEDOLOČEN ČAS. 27.2.2006; ZDRAVSTVENI DOM CEUE GREGORČIČEVA UUCA S. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST INTfRNE MEDICINE ZORAVNIK SPECIAUST GASTR0EN7ERDL0-GUE • M/t ^ECLAtlSnČNO AMBULANTNO IN HOSPiïAUlO ZDRAVU»JE' NEDOU)ČEN ČAS. 2D.I2006; SPU)ŠNA BOUIIŠNICA CE-UE.0eUK0VAUUUS.3[KK)CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE ZDRAVNIK SPEDAUST INTERNIST ZA OELD NA PODROČJU NEFROLOGUE - H/i ^Ea AUSTIČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUENJE; NEDOLD^N ČAS. 202.2006; SPLOŠNA DDLNIŠNICA CEUE. 06UKOVA UUCA 5.3000 CEUE ZDRAVNIK SPECIAUST INTERNIST ZA OaO NA PODROČJU ENDOKRINOUIGIJE IN DIA6E-TDIOGUE • M/Ž: SPEQAUSDČNO AMBUCAN TNO IN HOSPITALJID ZDBAVUENJE: NEIXILC^ ČEN ČAS. 20Z2D06; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA 8.30D0 CEUE ZDRAVNIK SPECIAUSTINTERNIST- M/Ž: SPE OAUSTIČNO AMBUUNTNO IN 60LNISNIČN0 ZDRAVUENJE; NEDOLOČEN ČAS. 20.2.2008. ^LDŠNA B0U4IŠNICA CEUL OBLAKOVA UUCA S. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST PEOIATRUI ZORAVNIK SPECIAUST PEOtARR • M/Ž; SPE-CtAUSTIČNO AMOULANTND IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUENJE: NEDOLOČEN ČAS, 20 J J008: SPUĆNA 80LMŠNICA CEUE. ODLAKĐVA ULiCA5.3000C(UE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZORAVNIK SPECIAUST SPLDŠNE / DRUŽINSKE MEDICINE ZA DELO V AMSUIAN^ SPmŠNE/ DRUŽINSKE MEDICINE V ZD CEUE . H/i OPRAVUANJE SPEDAUSTIČNIH STORITEV V SPLOŠNI AMBULANTI' NEDOLOČEN ČAS. 27.ZÍ006: ZDRAVSTVENI DOM CEUE GREGORČIČEVA UUCA 5.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST ANESTU10LOGUEZ REANIMATOLOGklO ZDRAVNIK SPECIAliST ANESTEZIOLOGUE IN REMIMACUE H/h ^ECUUJSTIČNO AMBULANTNO IN BOUilŠNIČND ZORAVUE NJE; NiDOUlČEN ČAS, 2D.2Í008: SPLDŠNA BOLNIŠNICA CEUE, OBLAKOVA UUCA 5. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST NEVROlOGIJE ZORAVNIK SPECIAUST NEVROLOGUE • H/i SPEOAUSDČNO AM6ULANTN6 IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUENJE: NEODLOČEN ČAS. imm. SPU)ŠNA BOJIŠNICA CEUE OBLAKOVA UUCA S. 30)0 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST NUKLŽARNE MEDICINE ZORAVNIK SPEOA^ST NUKLEARNE MEDICINE • M/l SPECIAUSDČNO AMBULAfffflO IN OOUIISNIĆNO ZDRAVUENJE' NEDOLOČEN ČAS. 20.2,2006; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CE UE, OBLAKOVA UUCA 5,3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST RENTGENOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIAUSTRADI0U3G • H/Í SPE CIAUSTIČND AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUENJE; NEDOLOČEN ČAS. 20.2,2008: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CRJl OBLAKOVA UUCA 5.3000 CEUE DOKTOR OENTAINE MEDICINE SPECIAUST MAKSILOFACIALNE KIRURGIJE ZDBAVNIK AU ZOBOZDRAVNIK SPECIAUST MAKSILOFACIALNE AU ORALNE KIRURGUE • M/Z; SPECIAUSTIČND AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVUENJE; NEODLOČEN ČAS. 27.2.2006; SPLOŠNA BOUilŠNICA CE* UE. OBLAKOVA ULiCA 5.3000 CEUE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKUCA POMOČ V ST7IEŽ0I • H/i POMOČ V STHË-61: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 2312008: DERŽIČ AVTOPARK IN PARTNER D.NÍ).: BAR DU) PUB. STARODRAJSKA UUCA 1. 1433 RADEČE GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA • H/i POMDČ PRI ZIDARSKIH DEUH. ROČNO KOPANJE JARKOV. OSTALA PDMOŽNA GRABBENA OELA NA NIZKIH GRADNJAH; DOLOČEN ČAS. 6 MESE CEV. 16.3.2006; GRADBENA MEHANIZACUA DARKO TTIBOVC. S.P.. HtlOA JAMA IB, 3270 [Aim OBD£LOVAL£C KOVIN KUUCAVNICAR • M/Z: KOVINAR - REZANJE STANJE BRUŠENJE. VARJENJE KDVKE NJE; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 1.3.2008: KOVAŠTVD FRANC TOVORNIK. S.P. CESTA NA SVETINO 36.3270 LAŠKO VOZNIK ŠOFER TOVORNJAKA H/i PREVOZ BLAGA PO SLOVENLIl DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 2.3.2006; AVTDPREVDZNIŠTVO IGOR ROP. S.P,UUCADF2.1433HADEft AVTOUČAR PRIPRAVUMiC - H/l PRIPRAVA MAHRI-ALA IN PDUSIEU(OV ZA TISK. KONTROU TISKANIH IZOELOV. PAKIRANJE IZDEU(BV. PRIPRAVA EMBALAŽ ODPREM A.TI»(ANJE. IZPOLNJEVAJE DELOVNIH NALOGOV..; DO* LOČEN ČAS. 12 MESCEV. 20.2.2008; SECA PLAST PBOIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.D.. F^DŠMIHai.3270UŠKD SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VNAŠALEC BOMBAŽA - KVŽ; OELD V PROIZVODNJI PAPIRNE INOUSTUUE' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.2.2008; ADECCO H.R.. KADROVSKO SVETOVANJE. 0.0.0. PODRUŽNICA CEUE UliCA XIV. OIVIZUE 6.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA WELLNESS MENTOR • M/Ž; IZVAJAfilE MASAŽ IN IZVAJANJE NAOZDRA NAO OPRAVUANJE VS» WEUNESS STORÍTEV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 27.2.2008; ZORA-VlUŠČE LAŠKO MEDICINA IN TORIZEM D.O.. ZDRAVlUŠKA CESTA 4.32?0 LAŠKO ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDBDZURAVSTVENA ASISTENTKA • H/l OaO V POUVALENTKI AMBULANTI: ODUl-ČEN ČAS. 6 MESECEV. 20.2.2006; ZASEBNA ZDBNA AMBULANTA NADA S^ďABERGER DR. DENT. MED. UUCA XIV. BIVIZUE 6.3272 RIMSKE TDPUCE ZDRAVSTVENI TEHNIK MASER I - H/l I^AJANJE MASAt DOLOČEN ČAS. 6 MESECÎV. 2712006; ZDRAVI-UŠÍE U^D MEDICINA IN TURIZEM D.O.. ZDRAVIIJ^CESTA4.3270 LAŠKO ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK V ZD RADEČE • H/i OPRAVUANJE Oa S STROKOVNEGA PODRO-ÙA ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA V ZOBNI AMBULANTT; NED0U3ČEN ČAS. 23.2.2006; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE. UUCA DF B. 1433BADEČE MASER MASER II • M/Ž: IZVAJANJE MASAŽ: D0U3-ČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.2.2D0a' ZDRAVA UŠČE LAŠKO MEDICINA /N TUR^M D.O.. ZDRAV1USKAemA4.3270 LAŠKO PEDIKER PEDIKER • M/Ž.' IZVAJANJE PEDIKÚŘE; Dl> UIČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.2.2008; ZORA* VlUŠČE LAŠKD MEDICINA IN TURIZEM D.B.. ZDRAVlUŠKA {^STA 4.3270 LAŠKO KOZMETIČNI TEHNIK KOZMEH^I TEHNIK • H/i IZVAJANJE NEGE OBRAZA IN TELESA; DOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.2.2008; ZORAVlUŠČE LAŠKO MEDIUNA IN T\IRIZEM 0.0. ZDRAVILIŠKA CESTA4.32701AŠK0 VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KDMEHCíAUST NA TERENU ZA PODROČJE OSREDNJE INVZHDDNE SLOVENIJE NA RELACUl U^KO UUBUANA - ¥/l POSPE* SEVANJE PRODAJE NA TERENU. CELOVITA OBOELVA TRŽIŠČA. SVETOVANJE V PRODAJI. SPREJEM IN POSREDOVANJE NAROČIL: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 23.2.2008; FRAGMAT DM. TOVARNA IZDLACUSKEGA MATERIALA D.O.. SPODNJA REČICA 77.327BCASKO INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR V IZVEDBI • M/Ž; PRO-JEiONO VODENJE NA PODROČJU PRODAJE IN MONTAŽE IZOLACU. INŽENIRING; BOLa tiN ČAS. 12 MESECEV. 23.2.2008: FRAGMAT DM. TOVARNA IZDLAOJSI^GA MATERIAUX DJ.. SPODNJA REČICA 77.3276 LAŠKO DIPLDM1R/U LOČEN ČAS. 2ÚÍ.2008: GARANT SHOP. PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, 0.0.0. JERNU 40. LOCE PRI POUČANAN. SVE7TJERNLI40,32I5L0ČE ZIDAR ZIOARSKAOEIA-M/Ž; ZIDANJE IN DMETAVA* NJE: OOLO^ ĆAS. 12 MESECEV. ZSiJODB,' KOMPANUA SILKO. GRADBENIŠTVO IN STORITVE. D.O.O., ŠKALCE111.3210 aOVENSKE KONJICE TESAR TESAR • M/Ž: TESARSKA OELA.* DOLOČEN ČAS. 12 MESECÎV. 2.4.2DDB; KOMPAKUA SILKO. GRADBENIŠTVO IN STORITVE. D.Di). $KALCE1U,3210SLOVENSKEKOUICE VARNOSTNIK VARNOSTNIK (INTERVENT)-M/Z; DPRAVLiA* NJE INTERVENDU IN DRHOODV VAROVANIH OBJEKTOV. VARNOSTNIK / VARNOSTNICA.* NEDOLOČEN ČAS. 2T.ZJ00B; HWA-RANG VARNOSTHI INŽENIRING IN VAROVANJE 0.0.0. CESTA NA RDOLO11/J. ZR^ CESTA NAR0GLDI1J.3214ZRE^ VOZNIK VOZNIK KAMIONA • M/Ž; PREVOZI BUGA S KAMIONOM PO ED IN R SLOVENUI. NAKLADI IN RAZKIADI8LAGA. VODENJE EVIDENC. TEKOČE VZORŽEVAUE VOZILA,- mtm ČAS. 6 MESECEV. 21.2.2008. AVTOPREVOZNI$TI^ RUDDLf HALOŽAN S.P. ULICA DU^KA JEREBA 3.3210 SLOVCE KONJICE KUHARSKI POMOČNIK KUHARSKI PDMCÍNIK • M/Ž: POMOĆ PRI PRIPRAVI HRANI POMIVANJE; NEODLOČEN ČAS. 212.2006; SDSTIŠČE DUPIVUDO OU-Pl S.P. ZEČE li. 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRDOAJALfC • VZDRŽEVALEC • H/l PRODAJA NAFTItlH OERR/ATOV.THGOVSKEGA BIAGA. POMOČ V PRAU^ia NA BENCINSKIM SERVISU OMV aOVENSKE KONJICE; OOIO^N ČAS. 6 MESECEV, 27.2J00B; J JNID MARKETING. KODPERACUA D.DII„ LIPTOVSKÁ ULICA 45.3210 SLDVENSKE KONJICE ZOBOTEHNIK 2080nHNIK • M/Ž: ZNANJE PISNE IN SNĐHINE PROTETII^ NEDOLOČEN ČAS. 22.2.2008: SANIDEVT STORITVENO PODJETJE. D.O.O.. KOVAŠKA CESTA 25 B. 3214 ZREČE ELEKTTtOTïHNIK VARNOSTNI TERNIK - M/Ž; MONTAŽA PROGRAMIRANJE ALARMNIH. POŽARNIH. VIDEONADZORNIH SISTEMOV IN MEHANSKE ZAŠČITE.- NEODLOČEN CAS. 3.3.2008; HWA-RAN6 VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE DM CESTA NA ROGLO m 2RE&. CESTANAR0GLD11J,32H2REâ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK Vl^l PRAVOSODNI SVETOVALEC • STHD-KOVNl SODELAVEC • M/Ž; DOLOČEN ČAS. 12 MESEI^, 1.3.2D06; OKROŽNO SODIŠČE V CE-UU; OKRAJNO SODIŠČE V SLOV.KONJICAH. MESTNI TRG e. 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POUGANJE GIPS PLD^Č IN ARMST. • M/l NEODLOČEN ČAS. 13.3^008; POLJUANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P. UUCA I. CEUSKEiEIE22.3230&NTJUR VRTALR • M/l DELO NA STROJIH ZA VODENO VRTANJE (UVLAČENJE CEVI BRE2 IZKOPOV); DOlilČEN ČAS. 3 MESECE. 22.27008: VILKOGRAD. Nl2(EGRA0NJE. D.O.O.. ZLATE* ČE PRI ŠENTJURJU B A. 3230 ŠENTJUR POMOŽNI DELAVEC STROJNIK TGM • M/t' DELO NA BAGRU. NAKLADALCU. BULJIDŽERJU: DOLOČEN ČAS. mim AVTDPREVOZNIŠTVa GRAOSE* NA MEHANIZACUA JOŽEF ARZENŠEK S.P.. TURN02A.3263 GORICA PRISUVNICI OELO V ČISTIlAia • M/Ž; ČIŠČENJE • IZMl NOVODJA: NEDOUlČEN ČAS. 2O.2J00B; ČISTILNI SERVIS NA TERENU IGOR IVAKIČ S.P. UUCA ILBATAUDNA 22.3230 ŠENTJUR NATAKARSK1 POMOČNIK NATAKAR - WÍ S^tEŽBA AUOHOLNIH IN SREZALKDHDLiilH PUAČ: NEDOLOČEN ČAS. 6.3.20D8. ZIDDPROF. GRADBENIŠTVO IN STORITVE. D.O.O., OLiCA DUŠANA KVEDHA 20,3230ŠENTJ0R VABIUC VARILEC - M/Ž: VARJENJE CEVI IN DRUGA VARILSKA OEU: ODLOČEN ČAS. 3 MESECI 22.27006: VILKOGRAO. NiZKE GRADNJI O.O.O. ZLAHČE PRI ŠENTJURJU 8 A. 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA STROJNIK AVTOOVIGALA- M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 21.2.2008; STORITVE Z LAHKO INTEŽKO GRADBENO MEHANIZACUOLUOVIKVRŠNAK S.Ph ZAGA J PRI niNIKVI K. 3232 PONIKVA VOZNIK G. E KATE60RLIE - M/Ž; VOŽNJA Z TOVORNIM VOZllOM IN F^IKOLIDO; ODLOČEN ČAS. 19.2i00d: AVTOPREVDZNISTVO. GRADBENA MEHANIZACUA JOŽEF AR2EN-ŠEK S.P. TURNO 2 A, 32&3 GORICA PRI SUVNia UPRAVUAUC MANJ ZMTEVNIH STROJEV II - M/Ž: UPRAVUANJE MAfil ZAHTEVNIH STROJEV V PROIZVODNJI FURNIRJ; ODLOČEN ČAS. 2 MESECA. nilM: ACER FURNIRNICA. SPAJALAICA FURNIRJA INTR GOVINA m,. CESTA UONA OOSROT1NŠKA 9,3230 ŠENTJUR MONTER VODOVODNIH NAPRAV POMOČ PRI INŠTALACIJAH M/Ž: VODOVOD. CENTRALNO OGREVANJE. SANACUA KO-PAU4IC. POMOČ PRI ZAKUUČNIH OEUH V GRABENIŠTVU; NEDOLDČEN ^S, 23.2Í00B: SONČNI ŽAREK BOJAN PESAN S.P. UUCA SKIADATEUEVIPAVCEV 46.3230 ŠENTJUR IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE MONTER SUHDMDNTAŽNIH 120EU(OV - M/Ž.-NEDOmČEN ČAS. 31.3.2006.- GRADBENIŠTVO INTRGOVINA SITER. ZAKUl^ A GRADBENA DELA. 0.0.0.. ORAMUE 13 C. 3222 ORA MUE FRIZER FRIZER • M/Ž- FRIZER: D0U)CEN ČAS. B MESECEV. 2.3.2006. FRIZERSTVO NATAŠA NATAŠA BEVC S.P. ŠKARNICE 3.3224 D06JE PRI PIANINI INŽENIR LESARSTVA VOOJA PROIZVODNJE • M/t* NAČRTOVANJE. ORGANIZIRANJE, KONTROU^ IN USKLAJEVANJE DELA V PROIZVODNJI. NAČRTOVANJE NOVIR^HNOLDŠKIH PDSTOPKOVIN RAMI IZDELKOV: NEODLUČEN ČAS, 2322006: AL-POS MIZARSKA PROIZVODNJA 0.0,0. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 2.3230 ŠENTJUR KDMERCIAUST • TEHNOLDG • IVŽ; NAKUP IN PRODAJA LESENIH IZDEU(OV: NEDOLOČEN ČAS, U.2008; T5 POSRQINIŠTVO. TRGOVINA IN SVnOVANJE D.0.0. CESTA LIONA DOBROTINŠKA 9.3230 ŠENTJOR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELA\^C- M/l POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI IN DEU) NA TERENU NA MON< TAŽt DIMNIKOV IN PREZRAČEVALNIH SISTF MOV: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2II2008; ADECCO K.H.. KADROVSKO SVFOVANJE. D.0.0. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV. m ZUE 8.3000 CEUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ZBIRALEC IN PREDELOVALEC DOPADKOV M/ Ž; ZBIRALEC IN PREDELOVALEC OOPADKDV IN OSTANKOV GRADBENIH MATERIAIOV; NEDOLOČEN ČAS. 23J.2D08; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDU RAZISKOVANJE IN RAZVOJ 0.0.0, KUNŠPERK IB. 81-STI^ICA OBSOTU DELAVEC BREZ POKUCA SAMOSTOJNA GRADBENA DELA • M/Ž: MONTAŽA VCRAONIH DEU»; ODLO^N ČAS. 12 MESECEV. 16.3.20DB; MONTAŽA VGRADNIH DELOV. PDSœVNE STORÍTVE. OXANA ASE-EVA I?,. KIDRIČEVA UUCA 36.32S0 ROGAŠKA SUTINA POMOŽNI DELAVEC PDMOŽNI STEKLARSKi DELAVEC • WÍ POMOŽNA DELA V PROIZVODNU; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20Í.2006; STEKLARNA ROGAŠKA O.O.. ULICA TALCEV 1.3250 ROGA* ŠKA SLATINA ŠIVlUA PRODAJALEC • M/Ž; PROOAJA TEKSTILJilH IZDELKOV IN ZAVES: NEDOLOČEN ČAS. 25.2.20DB: LEDA DESIGN F^OIZVOONJA OBLAČIL ZMAGO VIPO^IK $.P.. AŠKERC TRG la 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STRUGAR STRUGAR • M/Ž: STRUŽEfUE I2DEU(0V PO NAČRTU: OOlO&N ČAS. 6 MESECEV. t.3.20Q8; SOTING. PODJETJE ZA STROJNO OPREMO. IRGOVINO IN INŽENIRING. O.D.O.. CESÏÏ 3252 ROGATEC NATAKAR NATAK/Ut • M/Ž; STREŽBA PUAČE: ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.2.20DB; BIFE PRIJANKO JANKO PE2DEHŠEK S.P. DOBOVEC PRI ROGATCU 40 6 J2S2 ROGATEC PRODAJALEC PRODAJALEC REZERVNIH OaOV • M/t PRODAJA IN NABAVA AVTOMOBILSKIH REZERV* NIH OaOV TER OSTALO KAR JE POVEZANO S PRODAJO; DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 26.2.2006; ŽGAJNER SERVIS. 0.0.0. ROGA* ŠKA SLATINA; ŽGAJNER SERVIS O.O.O.. SPO-mi SEČDVD14.3260 ROGAŠKA SLATINA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA PRIPRAVE KONKURENČNIH PROJEK* TNÍH PREDLOGOV ZA PRIDOBITEV SREDSTEV • M/Ž; NEODLOČEN ČAS. 23.2.2008; EKSF^RI-MENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RA2ISK0VA NJE IN RAZVOJ O.O.D.. KUN^ERK 18.3256 BISTRICA 86 SOTU DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) OIPUIMIRANI VARNOSTI INŽENIR • M/Ž: OPRAVUANJE STROKOVNIH NALOG S PD OROČJA Vi^NDSn IN ZDRAVJA PRI DEUI IB POŽARNE VARNOSTI: NEODUIÍEN ÍAS. 7J.2008: JDST1N STORITVE. TRGOVINA. INŽENIRING. D.O.O. ROGAŠKA SLATINA, STRMA UUCA STRMA CESTA 1. 3250 Ra SAŠKA SLATINA UE VELENJE DEUVEC BREZ POKUCA POMOŽNI DELAVEC V ELEKTROMEHANIKI - M/Ž; POMAGA PRIPRAVUATl STROJE IN ORODJA ZA DELO. ZARISUJE. IZREZUJE. KRM. RI^L VRTA. SODELUJE PRI MONTAŽI P0U2DEU(0V IN IZDEUmV: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.2.2000; VIMDSA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.D.D. KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE POMOŽNI OEiAVEC NA BLAZIRNI UNUl . M/l POMOLA DELA NA GLAZIRNI UNUl. DELO V PROIZVODNEM PROCESU TER OSTALA DEU PO NAVOOlUH NADREJENEGA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2&2Í00B; AOE* CO) H.R. KADROVSKO S^TOVANJE. D.O.D. PODRUŽNICA CEUE, OUCA XIV. DMZUE t. 3000 CEUE POMOČNIK PRi ZAKUI^IH GRADBENIH OEUH • M/Ž: KLEPARSKO KROVSKA DELA iN HIDRDIZOUCUaNEOOLOČEN ČAS. 6.3J006; SKH STAVBNO KLEPMSTVO. KIDROlZOLACf-JE ^JAN ŠTANGL£RS,P., aORJAN 26.3325 ŠOŠTANJ VOZNIKTAXUA-M/Ž: VOZNIK TAXilA; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 20.2.20Û8; TAXI PEPI. JOŽEF SVETKO S.P. ŠLANDROVA CESTA 21. 3320 VELENJE VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA • M/Ž: VOZNIK AVTOBUSA: DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 27.2.2006; APS. AVTDPREVOZNIŠTVO IN SERVISI D.D.. KOROŠKA CESTA 64.3320 VELENJE MIZAR MIZAR • U/Ž: IZDEU]VANJE POHIŠTVA IN MONTAŽA' NEDOLOČEN ČAS. 21.2JGDB: M^ ZARSTVO - MONTAŽA. ADOLf REDNAK S.P. JANŠKDVDSE1024A 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC OBUTVE • M/Ž; PRODAJA OBUTVI SVETOVANJE STRANKAM; ODLO^N ČAS. \2 MESECEV. 20.2.200B: TRGOVINA Z OBUTVUO 'EGO ŠPORT Hdm FORJAN S.P.TRG ZMA6E S. BOOO MURSKA SOBOTA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKLAOIŠČNIK VIUČARIST - M/Ž; RAZNA DELA VSKLADI^TRGOVSKEGA PODJmA: NAKUDANJE IN RA2KU0ANJE 0LA6A {ROČNO IN ZVlUČAflJEM ). IZPOLKIEVMJE SKUOIŠÍNE DOKUMENTACIJE, PREV^I IN ÍZOAJE BLAGA V SKIAOI^: DOlOfEN ČAS, 3 MESECE. 26.2J00B; ADECCO H.R.. KADROVSKO SVnOVANJE. 0.0.0. PODRUŽNIU CELJE. ULICA XIV. DIVIZiJE 6.3000 CEUE NATAKAR - M/Ž; NATAKAR* DOLOČEN ČAS, 23.2.2008: OKREPČEVALNICA Cl. NAÎAUJA ZABUKOVNIKSP.. REČICA OB PAK119.3327 ŠMARTNO OB PAK1 KOMERCUU.IST KONIERCIAUST • M/t' PRODAJA IZDEU(OV IN STORITEV. SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK. (ZOEUVA PONUOB IN OBDEU^VA NAROČIL VODENJE IN ANALIZA BAZ PODATKOV TEH EVIDENC. ADMINISTRATIVNA DElA V PISARNI; DOLOČEN ËAS, 6 MESE{^, 1.3.2008; ERHART MARKETING, O.O.D.. VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 fi. 3320 VELENIE FARMACEVTSKmHNIK FARMACEVTSKITEHNIK-M/tlZDAJAZORA-m. KI SE LAHKD I^JAJO DRE2 RECEPTA PREVZEMA, SHRANIUJE. IMPURA ZDRAVI* U^ FARMACEVTA SNOVI. VZDRŽUJE ZAHTEVNE DELOVNE FIIIPRAVE ^ DOLCÍEN ČAS. 5 MESECEV. 23ÍÍ006.' UKARNA VELENJE. VODNIKOVA CESTA 1.3320 VE^NJE EKONOMSKLTIHNIK ADMINISTRATOR - M/Ž: ADMINISTRATOR' HmUfáH ČAS. 16.3.2008; AVT8 IGOR. SERVIS IN TRGOVINA. O.O.O.. ČRNOVA 33 A. 332DVELÍUE GRADBENI TiHNlK GRAOBENI TEHNIK • M/t' IZKUŠNJE V GRAOBENIŠIVU.ODBRO POZNAVANJE GRADBENIH OEl VODENJE MAUŠIH SKUPIN; OOUlČ» ČAS. 12 MESECEV. 20.2.2006. GRADBENIŠTVO. iAZO POPRŽEN S.P. ŠALEK 66.3320VELÍKJE EKONOMIST ZA KOMERCUUAIO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KDMERCIAUST • M/Ž; SAMO> stojní komerciaust (PRODAJA) izoa* KOV IN STORITEV SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK. IZDELAVA PONUOB IN ODOEUVA NAROČIL. VODENJE IN ANAUZA BAZ PODATKOV TER EVIDENC: ODLOČEN ČAS. n MESECEV. 25.2.2006; ERHART MARKETING. Di).0.. VELENJE. KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE PROFESOR SLOVENŠČINE UČITEU SLOVENŠČINE IN ŠOLSKI Kf^lŽNI-ČAR • M/t POU^AfUE SU}VENŠČINE IN DELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI: ODLOČEN ČAS. 18 MESECEV. 2DJ.20DS; OSNOVA ŠDU BRATOV LEÏDNJA. ŠMARTNO 08 PAK1117. 3327 ŠMARTNO OGPAKI MAGISTER FARMACUE Fj^MAŒVT na IZDAJI ZDRAVIl • M/t miA ZDRAVILA. MEDICINSKE PfllPOMDČ* KE. OBDELUJE RECEPTI PRIPRAVUA MAGISTRALNE PRIPRAVKE OPRAVUA ZDRAV. PROSVETNO SKRB, SODELUJE Z ZDRAVNIKI. VOOI STROKOVNE EVIDENCE; DOLOČEN ČAS. IB MESECEV. 23.2.2008; LEKARNA VELENJE. VODNIKOVA CESTA 1.3320 VELENJE DOKTOR OENTALNE MEDICINE OR.OEm^AlNE MEDICINE • M/t IZVAJANJE ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA' OOLilČEN ČAS, 1BMESECEV. 23.2.2008; ZDRAVSTVENI DOM VEliNJL VODNIKOVA CESTA 1.3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PROIZVODNI OEIAVEC • DELOVNO MESTO V PREBOJU • M/t OEUI NA PROIZVODNI LINIJI. VEČIZMENSKO DELO. DOBRE RDÚ^E SPRETNOSTI; DOLOČEN ČU. 6 MESECEV, 20.2^008; INTERIM D.OJ].; KI D.OJI.. PE ZUPANČIČEVA JAMA, ŽELEZNA CESTA 14. mUUBUANA NATAKAR • M/t' TOČENJE PUAČ: D0U3ČEN ČAS, 12 MESECEV. 1B.3J008; BAR TARA. NATAlA HORVAT. S.P, PODLOG V SAVWSKI OOUNI M C. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI TDČAJ • M/t TOČENJE PUAČ IN TOPUH NAPITKOV. ČIŠteNJE: NEOOUlČEN ČAS, 16.3.2008; ONEVMI BAR INTRGO)^NA SEBI, TAVČAR BREDA S.P.. ZGORNJE GRUŠOVUE 16,3311 ŠEMmERVSAVIIi^SKI OOUNI DELAVEC BREZ POKLICA SUKDPLESKARSKA DELA • M/Ž: SUKO PLESKARSKA OEU {KITANiE. BRUŠENJE. BARVANJE. t\UlM): DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.2.2CG8: SUKOPLESKARSTVO IN MANIŠA ZAKUUČNA GRADBENA DEU^. MARJAN VIDMAR S,R. PODLOG V SAVINJSKI DDUNI38.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (D03L£n ^LAOIŠ^IK • M/t RA2KLA0A?UE BUUiA IZ KAMIONOV IN NAKLAOAJiJE NA KAMIONE 2 VIlitARJEM. KOLIČINSKI PR EVHM DUGA. KOMISIDNIRANJE BLAGA OZIROMA PRIPRA* VA DLA6A PO DOBAVNICAH.VODENJE SKU* OIŠČNIH EVIDENC. SKRB IN 0[H30V0RN0$T ZA TOČNOST ZALOG .MANJ KI.VIŠKI. SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOST SKLADIŠČA. OOSTAVA ÔUU1A STRANKAM Z KOMBINIRA* NIM TOVORNIM VOZILOM; DOLl&N ČAS, 3 MESECE. 4.3.20DB,'EDlTST0RfTVE. PRDÍZVO-ONIA IN TRGOVINA. O.O.Q.. PODVRH t. 3314 BRASLDVČE MESAR SEKAČ MESAR • M/t PRODAJA MESA; NEDOLOČEN ČAS, 16.3.2D0B; MESARSTVO ÛAS. ERVIN £AS. S.P. SAVINJSKA CESTA 77.33t0 ŽALEC KUUČAVNIČAR POSLUŽEVALEC STROJEV I • M/t IZVAJA PROGRAM DBOEIAVE NA STROJIH. SAMOSTOJNO UPRAVUA OZIROMA POSLUŽUJE IN KONTROURA STROJ. ODJEMA f^OIZVOOE 00 STROJA. PROIZVODE SORTIRA. ZlOŽI IN OZNAČI TER PRIPRAVI ZA NADAUNJO OB-OEIAVO OZIROMA PREVZEM; NEDDU]ČEN ČAS. 20^.2006: APUST PROIZVDDiUA IN TRGOVINA 0.0.0, PETROVČE 115 A. 3301 PETROVČE GRADBENI DELAVEC GRA06ENI DEU^VEC* Wt ENDSTAVNADELA V SKUPINI; NEDOLOČ^^N ČAS. 27.2J00B: GRADfKDM GRADBENO PODJETJE D.O.O., UUCA[VANKEURANJEKÍ.3310ŽAUC TESAR TESAR • M/t TESARSKA DELA: NEDOUČEN ČAS, 27.2.2008; GRADIKOM GRADBENO POOJETJE 0.0.0. UUCA IVANKE URAUEK 1,3310 ŽALE ZIDAR ZIDAR M/t ZIDARSKA DELA: NEOOœ^N ČAS. 27.2.2018; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.0. ULiCA IVANKE URANJEK U3^0 ŽALEC VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/t PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH; NEDOLO^N ČAS. 27J.20DB; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.0. UUCA IVANKE URANJEK 13310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR^CA-M/tSTREŽBAJEDIINFUAČ: NEDOLOČEN ČAS. 27.2J00B; ÏMIOM. POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.R. ČOPOVA UL^ a 3000 DEUE NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČ IN NA mKDV; NEDOLOČEN ČAS. 26.2.2008; SAR KRIMI. ARNŠEK MIROSLAV S.P. VEUKA Pl-REŠICA» A. 3318 ŽALEC NATAKAR • M/Ž ; STREŽBA HRANE IN P^ JAČE V RESTAVRAOil.' NEDDUIČEN ČAS. 20.2.21^; mmk f^ZION CIZEJ IN RIBJA RESTAVRACIJA KAPITANOVA KABINA BORUT OZEJ S.P. STIOENCE 46.3310 ŽALEC PROOAJAUC PRODAJALEC • M/t PRODAJA BLAGA IN SKIADIŠČNA OEU.' NEDOLI^EN CAS. 22.2.^8; SAU}N OPERA. TRGOVINA IN STORiïVE O.O.O.. ARJA VAS 102. 3301 PETROVČE PROOAJALEC DEUI VŽALCU M/t PROOAJA DUGA' DOLOČEN ČAS.3 ME^CE. 21.2Í000; LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNia INŽENt RING. ZASTOPANJE. POSREDOVANJE iN TRGOVINO, D.0,0. GROSUFIIE. UURUANSKA (ÎSTA66.1290GROSUPUE MONTER HLADILNIH NAPRAV MONTER • M/t MONTER HLAOIINIH NA* PRAV; NEODLOČEN ČAS. 20Í.2008; KOTA ENERGETSKE NAPRAVI HLAJENJE. OGREVANJE TOPLOTNE ČRPAUCE D.D.O. PETROVČE. PETROVČE 237,3301 PETROVČE ELiKTROMONTCR SERVISER/ELfKTRIČAR - M/t SERVISIRA* NIE HLADILMIH NAPRAV; NEDOUČEN ČAS. 2D.ZJ0DB: KOTA ENERGETSKE NAPRAVE. HLAJENIE. OGREVANJE. TOPLOTNE ČRPAL KE 0.0.0. PETROVČE. PETROVČE 237. 3301 PETROVČE MONTER VODOVODNIH NAPRAV VARILEC r^KE • M/t VARJENJE IN OSTALA MONTAŽNA DELA V DELAVNICi IN NATERENO PO NAVODILIH NADREJENEGA. NAČRTIH IN PISNIH TER USTNIH NAVDOt UH; DDUlČEN ČAS, 6 MESECEV. 20.2.200B; MINERVA ŽAIEC PREDELAVA PLASTIKE IN KDVIN. O.D.. LOŽNICA PRI ŽAU:U 37. 3310 ŽALEC VOZNIK VOZNIK- M/t VOZNIK TOVORNEGA VOZlU.' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 13.3.2006; AV-TOPREVOZNiK STOJAKDVIČ SORISLAV S.P. UBOJE 42,3301 PETROVČE PUSKAR SUKOPLiSKAR -M/t PLESKARSKA IN FASA-OERSKA DELA' ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.2^006; DAR ZAM. STDRPE iN TRGOVK NA. 0.0^. MATKE 73,3312 PREBOLD UPRAVUAUC lAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK LAHKE GRAOBENE MEHANIZACUE - M/t LAŽJA VZDRŽEVALNA DELA: NEDOIO- CEN CAS, 27.2.20DB; GRADIKOM GRADBENO POOJETJE aO.D., OUCA IVANKE ORANIEK t. 3310 ŽALEC SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA KROVSTVD-KLEPARSTVO (MONTAŽA STRE* ŠNIH OKEN) • M/Ž; MONTAŽA STREŠNIH OKEN. KROVSKO KiEPARSKE STORITVE.' ODLOČEN ČAS. 10 MESECA. 1.3.2006; PO-STAVUANIE 8STREŠU IN KROVSKA OEU -RDNKO'. RONALD KOVAČ S.R. KIDRIČEVA UUCA4.3310ŽALEC SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNI OEiAVEC • M/t ORGANIZACUA DEU V SKUDiŠČU. PRIPRAVA SKLADIŠČA. TRANSPORT MATERIAU Z VIUČARJEM; DOUIČEN 6 MESECEV. 20.2^008: SAPS. POOJETJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO IN TRŽEUE AVTOMOBILSKIH OELOV D.O.O., TOVARNIŠKACESTA12.3312 PREBOLD POSLUŽEVALEC STROJA • M/t ŽUGA NJE POLZOEIKOV NA STROJNO UNUO IN IZDELKOV NA PALfTD. TRAN^RTNA DEU. ČIŠ&ENJE: DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 2OJÍ00B: MLEKARNA CELEU^. MLEKAR STVO IN SIRARSTVO. aO.O.. ARJA VAS 92. 3301 PETROVČE KUUČAVNIČAR • M/t' DELO V OBAVNICI; NEDOLOČEN ČAS. lU.im: KOTA ENER-GHSKE NAPRAVE. HLAJENJE. OGREVANJA TOPUnNE ČflPAUE 0.0.0. PETROVČE. PE TROVČE 237,3301 PETROVČE NATAKAR • DELO V ŽAICU • W/t STREŽBA PUAČ: DOLOČEN &AS, 3 MESECE, 21.2.200B; U)60 PODJETJE ZA PROIZVODNJO. INŽENi* RING. ZASTOPANJI POSREDOVANJE IN TRGOVINO, 0.a0. GROSUPUE, UUBUANSKA CESTA 66.1298 GROSUPUE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STRQJNIKTEŽKEGRAD8ENE MEHANIZACUE • M/Ž: EZKOPI. ZASIPL NAKUOANJE NA DO PRTEMTERENU;NEOOLOČEN ČAS.27Í.2008; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽAIEC BOLNIČARNEOOVALEC BOLNIČAR NEGOVALfC - M/t VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKDUA STANOVALCEV. SODELU-JE V VSEH FAZAH ZDRAV.PROCESA. SODE-LOVANIE PRI ZAGOTAVLJANJU OSNOVNIH ŽIVU. AKTIVNOSTI {PREHRANJEVANJE. IZLOČANJE. OBLAČENJE...}: NEODLOČEN ČAS. 2Uim DOM NINE POKDRN GRMOVJE F^RN0V04A 3370 ŽALEC STROJNI TEHNIK HHNIČNI RISAR • M/t RISANJE NAČRTOV V RAÎUNALNlSlŒM PROGRAMU fm: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 20.2.2008; SIGMAN& VA, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN S^IRITVE. 0.0X1., CESTA ŽALSKEGA TABORA 20.3310 ŽAIEC GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA • M/t VODENJE SKUPINE NA 5RAĐDIŠČU, RAZPOREJANJE DELOVNE SILE; NEDOLOČEN ČAS. 27i J006; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE O.O.O.. UUCAIVANKEURAK1EK1.3310 ŽALEC OBRAČUNOVALfC GRADBENIH m ■ M/t KOMPLETNI OBRAČUN OBJEKTA. BRANJE PROJEKTOV: NEDOLOČEN ČAS. 27.2.2000: GRADIKOM GRADBENO POOJETJE D.O.D.. UUCA fVANKE URANJEK U3I0ŽALEC GOSTINSKI TÏHNIK VOOJA GOSTINSKEGA LOKAU M/t VODE NJE. STREŽBA' ODLOČEN ČAS, 27Í.200S; D^DM. POSREDNIŠTVO SLAVICA ^LENAK JAKOP S.P.. ČOPOVA ULICA 23.3000 CEUE KOMERCIAUST (VSŠ) m V KDMERCIAU IN NABAVI-M/t NABAVA BUGA IZ milNi OZIROMA PISARNIŠKO DELO; NEDDIOKN ČAS. 22.2.2008: SALON DF^RA. TRGOVINA IN STORITVE. D.O.O.. ARJAVASlDt3301PE^0VČE INŽENIR STROJNIŠTVA VOOJA KOVINARSKE OEUVNICE IN RA* ZVOJA • M/t' VODENJE. PLANIRANJE. ORAGANIZIHANJE IN RAZPOREJANJE DEU V KOVINARSKI DEUVNICI. RAZVOJ IN KO^ STRUKCUA NOVIH IZOEU(OV: NEDOLOČEN ČAS. 2Û.2.20DB; APIAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.aO. mROVČE 115 A. ^01 PETROVČE VODJA PROIZVODNJE • M/t VODENJE. PU-NIHANJE. ORGANIZIRANJE. KOORDINIRANJE IN ORGANIZACUA PROIZVODNJE. RAZDJ IN KONSTRUKCUA NOVIH [ZOEU(OV V SKUOO S POLITIKO IN DEJAVNOSTJO PODJETJA NE DOU)ČEN ČAS, 20.2.2008; APUST PROIZVODNJA IN TRGOVINA 0.0.0,. PETROVČE nS A 330t PETROVČE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA • M/t VODENIE IN IZVAJANIE Oa GRAOBI^' NEODLOČEN ČAS. 27.2.2006; GRAOIKDM GRADBENO PODJETJE O.O.O., ULICA IVANKE URAlilEK 1.3310 ŽALEC ww'jii.rsdiocelje.coiii Dijaki odcika £-4. e Srednje áole za elektrotehniko in kemijo Celje so iineH maturantski p\es 2. februarja. Z leve zgoraj: Jure Žurbi, Rok Tkavc, Luka Kitak Subotić, Jernej Krajne, Blaž But, Andrej Ravnak; srednja vrsta: Alen Stanko, Aljaž Slak, Anton Ramšak, Jaka Mansutti, Matej Pinter, Tomaž Kolar, Klemen Debelak; spodaj: Alen Vareško, Gregor Hrastnik, Rajko TXírner. razrednik Peter Pešec, Vasja Fužir, Tadej Prašnikar, Aleš Voler, Jure iager, Dejan Ban. Na sliki manjkajo: Domen Ačkun, Smiljan Furman, Mitja Kralj, Grega JekoŠ, Aleš ZagorlČnik. Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošiljajte na Nov tednik, Prešernova 19, 5000 Celje aii po elektronski pošti lednik@nt-rc.si fiotografile naj imajo Čim večjo resolucijo}. Srčki na vejah Terezija DemaČ iz OleŠČ pri Laškem je na vaientino-vo z možem Francijem v gozdu spravljala les oz.pri-pravijala drva za naslednjo zimo. Na vejah pri dreve-su> ki sla ga nameravala podreti, ju je pričakalo presenečenje, in sicer živo rdeče gobice v obliki srčkov. Oba sta obstala in se začudUana-ravi, ki ju je razveselila. Barve so bile nepopisno lepe in žive, takšnih ponavadi v gozdu ni. Vejice sta odnesla s seboj, jih doma fotografirala ler zanimive fotografije poslala tudi nam. Res lepo presenečenje na dan zaljubljenih! AB Tudi danei je Veronika rada lopo urajena. Glavnik in ogiedalo morata biti na nočni omarici, Pri stotih šiva v sanjali Veronika Počivašek, šivilja. Ena izmed dvanajstih otrok v družini. IVetja stoletnica v občini Šmaiie pri Jelšah. Kakšni dve desetletji nazaj si ni niti predstavljala, da bo kdaj doživela sto let. Njeni prijatelji vedo povedati» da se je v šali kar malo razburjala, ko so se kakšne stvari spreminjale, ali ko se je na primer pokvarila ura: »Vse se spreminja, jaz sem pa še vedjio tukaj.« 10. februarja leta 1908 je pri-jokala na svet. Pravijo, da je bila takrat huda zima. Krstili so jo že naslednji dan. Danes živi v vasi Pustile pri Zibiki in se svoje mladosti Se dobro spominja. »Zmeraj sem rada delala, strašno dolgo sem Šivala. Mlada sem se izučila. Še danes bi rada šivala, a lahko to počnem le še v sanjah.« Pos-vojenicina hči Zinka Šofranac pove, da Veronika velikokrat sanja zarûmi ve dogodke iz preteklosti. tudi kako so nekdaj okopavali. Do 87. leta je namreč sama še aktivno delala na kmetiji in pomagala v gospodinjstvu. Danes pa za njo skrbijo dni^. A bere še vedno rada, zlasti časopise. Pri tem si pomaga s povečevalnim sie-klom. In tako preživlja dan. »Včasih je bilo bolj kraikoča-sno, ko je na obiske prihajalo večljudi, zdaj sem pa bolj osamljena,« potoži. Poleg branja, pravijo, rada posluša mašo in veliko moli. Vedno je imela rada otroke, morda tudi zato, ker svojih ni nikoli imela. Bila pa je botra kar sedemnajstim. Ker je bila šivilja, je bila vedno rada lepo urgena. In tak> Šna želi biti še danes, Na njeni nočni omarici morata lako vedno stati ogledalo in glavnik, »Včasih tudi po ves dan me-njujeva rute, da izbere listo, ki ji najbolj pristoji,« pove Zinka. Ob lepih dnevih jo peljejo ven, na sonce, pozimi pa je zaradi mraza in možnih bolezni raje vhiši. Čeprav nikoli ni bila pri zdravniku - razen enkrat, ko si je poškodovala roko. Kdor jo pozna ve, da je nekdaj imela ob nedeljah poseben ritual. Najprej k rnaši, potem pa v gor-co. In kako je dočakala tako visoko starost? Recepta sicer ne izda in skromno odvrne: »Pride pač tako, ne moremo si nič pomagati.« Na praznovanju rojstnega dne, ko je rúso snemale televizijske kamere ali obkrožali novinarji, je s prstom celo preverila, ali ima torta dober okus. Inše vedno je polna smeha in veselja. Ko sem odhajal in se poslovil z »Nasvidenje!«, mi ješaljlvo odvrnila: «Pares nas-videnje?« Zagotovo, Če ne prej, prihodnje leto. Veronika, vse najboljše. ANDRLI KRAJNC Ob starših praznovali še otroci V cerkvi sv. Jerneja v Vojniku sta ob zlatem jubileju konec leta obnovila poročne zaobljube Anica in Štefan Kačičnik. Mašo je daroval župnik Anton Perger. Bogoslužje so s petjem polepšali fantje Kvarteta Svit s citrar-ko Marino in flavtistko Mihael o. Pred SO leti je Štefan pripeljal v Vojnik svojo nevesto Anico iz gorske kmetije na Lindeku. Ustvarila sta si skro- men dom, v katerega sta z veseljem sprejemala cvetove svoje ljubezni. Rodilo se jima je pet otrok, štiri hčere in sin. Življenje je bilo polno težkih preizkušenj. Vedno sta se držala načela moli in delaj. Vsa ta leta sta zgledno izpolnjevala obljubi, da si bosta pomagala v bolezni in zdravju, se podpirala v sreči in nesreči. Ob njunem zlatem jubileju je z njima najstarejša hči Marjetka slavila 30 let skupnega življenja z Milanom Lebrom in druga hči Anica 25 let skupnega življenja z Ludvikom Podergaj-som. Malo družinam je v danaSnjem času dano, da lahko ob jubileju staršev obletnice zvestobe praznujejo tudi otroci. Jubileja sta se veselila tudi v krogu 14 vnukov, 4 prav-nukov ter svojih bratov in sester. AP