f.
41. številka.
3 nč. "VB [zdanje za nedeljo S. aprila 1896.
(v Trstu, v soboto zvečer dne 4 aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden ▼ fteatib ii-danjih ob torkih, Aatrtkih
in aobotah. Zjitranje iadanjo izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večor. — Obojno izdanje gtani' : " Je^en mesec . f. 1.—, laven AvatriJ« f. 1.50 xa tri moflec . . _ 3.— ... 4..SO ■a pol lora
12.-

Naročnino Je plačevati aaprej aa aareftbe krtz priložene laroonine m aprava ne
ezlra.
Pesainićue številke s« dobivajo r pro-dajalnicah tobaka v lrntn po S nvf., izven Trata po * bvč.
EDINOST
Oglaai ae račune po tarifu t petitu; sa naslova i debelimi črkami ae plačuje prostor, kollkar obaega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj ae poAiljajo uredništvu ulica Gaserma it. iS. Vsako pistto mora biti frankovano. ker nofrankovaua ae ne sprej3inajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apro-jena npravniitvo ulica Molino pic-eolo b&t. H, II. nadst. Naročnino in oglase ja plačevati loeo Trat. Odprte reklama cijo ao proste poštnine.
Ub
k o.
,9 «MnmM J* SM«".
IH;^ . -1

Velika noč.
Danes je velika sobota in ▼ aprilu smo. Vendar je nenavadno hladno za to dobo leta. Navajeni apo, da v najkrasoejero pomladanjem vremena pjraznnjemo te divne praznike, ki nam simboli« z njej o zmago krščanstva nad krivo vero, zmago
nad temo. Navajeni smo, da nam narava sama, •• svojim cvetjem in svojim zelenilom, simbolizuje — ustajenje!
Letos pa je nenavadno hladno v tem {mesecu aprilu, ob začetku deviške pomladi, o teh poezije polnih velikonočnih praznikih, ki nas spominjajo na oni veliki Čin Božjega usmiljenja, ko si je nadel Odposlanec božji križ na rame, ko je trpel in umrl in zopet u s t a 1 — On, za nas, za grešni človeški rod t
Nenavadno hladno je danes, ko pišemo te le skromne vrstice v proslavo največega praznika vesoljnega kršćanstva, danes, na veliko soboto. Prav tako se vidi človeku, kakor da napela zima svoje zadnje sile v krčevitem boju za svoje vla-darstvo, za svoj obstanek. Zaman so jej krčeviti napori! Hladno je res, ali vendar zmaguje zakon narave božje, vendar se že diči trata zelenilom, drevje dišečim in raznobojnim cvetjem, vendar se pojavljajo pisanokrili oznanjevalci lepe, toli zaželjene, naravo in tudi nas Človeška bitja pomlajajoče pomladi. Zaman se upira smrt; vzlic vsem nje boju zagotovljena je zmaga — življenju.
V tem boju med zimo in pomladjo, med mrtvilom in življenjem, je simbolczivana tudi ona velika borba med zlobnostjo in pravico. V tej paraleli iščimo si tolažila! Ta velika moč luči nad temo, resnice nad krivico, nam vliva blagodejnega balzama v skeleče rane, balzama nade v bodočnost, balzama vere v samega sebe! Saj srno božja bitja, otroci božji I In Bog je življenje! Sinovi življenja smo mi! A ker nam je Bog namenil življenje ti)-in onkraj groba in ker vemo, da božja volja vlada vesoljnemu stvarstvu, jamstvo nam je to, da
PODLISTEK. T
Novela ; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
Pre»»l M. C—i.
Udaril sem počasi z novčičem. Dečko je pristopil. Plačal
sem ter odšel naravnost na .svoje ■tanovanje. Kri ini je šinila v lica. Drhtel sem po vsem telesu. Črne misli so se mi motale po glavi. Človek živinskih nagonov, gnusen velikomestni izmeček, drznil se je tako govoriti o nedolžni devici, o čistem angelju.
Dospevši t gostilno trebalo je, da odprem vrata na hodniku. Iskal sem kljuka po žepih, a v isti hip je zaškripalo v ključavnici. Vrata so se odprla. Marija je zasramela pred menoj. Jaz sem «e vzburil. Deklica me je pogledala, pordečela, naklonila se ter rekla :
— Prosim, pospod, vstopite; moj ključ je v vratih, zaprem jaz.
Nekaj sem rekel in vem, da nisem hotel vstopiti, dokler ni izišla ona. Naposled se mi je nasmehnila, izišla ter zginila po kamenenih Stopnicah. Ne bi vedel, koliko časa sem še stal pred vratmi.
Vstopivši v svojo sobo nmiril sem se ter jel premišljati o sto stvaieh hkratu. Kaj da naj storim
bodemo — živeli! To je: ako le sami hočemo, ako se pokažemo vredne svojega človeškega dostojanstva, ako se pokažemo zavedne onih velikih smotrov, ki nam jih je odkazal Oni, ki je vzel težki križ na svoje rame — za nas!
Iz tega velikega čina Božjega usmiljenja za-zoril nam je veliki dan — u s tajenja! DA, dA, trpinčili so ga Boga-človeka, zasramovali so ga, pribili na križ in položili v grob, na koji so
zavalili težak kamen----ali on je vendar
ustal: ustal je zmagonosno, trnjeva krona spremenila se je v blesteči sijaj zmage, veselja — ustajenja!
Velika je bila ta krvava žrtev Boga-človeka, ali sad te žrtve je bil njej primeren: človeštvo je bilo odrešeno! Strte so bile spone duševnega suženjstva, napočil je dan — resnice in človeštvo je započelo svoje novo, najvišim smotrom in najplemenitejim idejam posvečeno življenje!
Luč je zmagala nad temo, resnica nad lažjo, pravica nad krivico. To je bil ustajenja dan vsemu človeštvu! Spomin na ta veliki dogodek praznujemo danes, spomin na Kristusovo ustajenje in na — nase ustajenje.
In ti, siromašni narod slovenski, uglobi se v molitvi v spomine na te velike dogodke, ko bodeš jutri v trumah pohajal božje hrame, ko bodo zvonovi raz lin zvonikov oznanjali slavo božjo, ko bodo mogočne donele orgije v slavo Onemu, ki nas je odrešil, ko bode veličastno petje naznanjalo vernikom : „Zveličat* naš je ustal iz groba', ko bodeš ti, pobožni moj rod, slavil spomin Njegovega ustajenja! Tolaži se narod moj! Mnogo trpiš res, ali tudi tebi pride ustajenja dan, saj si ustvarjen za življenje. Zmaga pomladi nad zimo, luči nad temoto, Sinu božjega nad onimi, ki so ga pribili na križ, bodi i tebi v tolažbo, v vspodbudo in v jamstvo, da zmagaš tudi ti se svojim svetim p r a v o m. Res žalosten ti je izgled na vse strani; ozri se kamor-koli hočeš, povsodi vidiš le nasprotnika. Ali kakor mora zmagati slednjič pomlad nad zimo, blagodejna toplota nad trdim
z onim drznežem ? Zadrhtel sem zopet od studa. Kako naj prekrižam račune onemu lopovu? Vsa-kako moral sem opozoriti dekletce, naj se čuva onega lopova. Da se njega čuva ?... Ne, to bi bilo nje nedostojno; ta misel, naj se ona njega čuva, nizka je in razžaljiva. Saj se on ne more niti približati njej! — Iu jaz ? ...
Odločil sem ! — Di, jaz, jaz smem, da se jej približam! Sedaj sem se spomnil, da bodem moral zapustiti Spljet čim preje. Razmišljal sem dolgo časa, kako bi se mogle mi izpolniti vroče nade, kak6 da pridem do mile sosede svoje. Sto načinov mi je prišlo na misel, ali sklep nijeden.
— Se že ponudi prilika - mislil sem si in zmagonosno ustal z divana.
V.
Minul je dan za dnevom, a slednjič je minul tudi teden. Srečni ljudje, jako nesrečni ljudje ne štejejo minut Kaj si je mislila moja mati o meni ? Pisal sem jej bil dva lista iz Spljeta, tolažb jo, kakor sera vedel in znal. Njenih listov nisem mogel razumeti ; čudil sem se njenim prošnjam, naj pribitim domov čim preje. Vsaki dan sem odločil po stokrat, da odpotujem s prvim parobrodom, ali vse moje nakane so se razpršile, ko sem pomislil, da f«e nisem govori! z dražestno mi sosedo. Marija je bila središče vseh mojih nad in želja. O njej sem sanjal, za njo sem živel. Tu sem prebil
ledom, ker je tako zapisano v knjigi narave božje in kakor je naš Izveličar se svojim odposlanstvom božjim stri vse sovražnike resnice: tako zmagaš tudi ti danes ali jutri in dosežeš, kar ti je zapisano neizbrisnimi črkami v božjih in človeških zakonih! Dolgo ti }e trpljenje res, velika je sila onih, ki tišče veliki kamen na grob, ki so ti ga izkopali: ali tudi tebi pride po velikem petku — dan zmage, dan nstajenja! Saj si ustvarjen tudi ti za življenje! DA, res, teške so ti bile make in huda ti je borba, toda še veča ti Mdi vera v samega sebe! Bog-Človek je moral vzeti križ na svoje rame, ako je hotel doseči svoj veliki cilj. A ako je doprinesel On to veliko žrtev za tuje grehe, zakaj ne bi ti, o narod moj, zaupanjem v večno pravico, prenašal nemilo ti usodo, tolažč se, da kolikor težavneja je borba, tem sijajneja bode zmaga!
Grešni ljudje so navalili celo težak kamen na grob našega OdreSenika in vendar je ustal! Tudi ti, mili narod ustaneš in bodeš živel, ako se pokažeš vrednega in sposobnega za življenje! To pa storišj nepremagljivo močjo vere v večno resnico in pravico in vere v samega sebe!
Vzlic hladnemu vzduhu odeva se narava običajnim pomladenjim kinčem; Odrešenik je zmagonosno zdrobil spone, ki so mu jih nadeli sovražniki in je s tem zajedno zdrobil duševne spone, v j kojih je ječalo in trpelo človeštvo: tako pridi tudi ti do svoje duševne in narodne svobode! Veliko I je število naših nasprotnikov, ali zmagati moramo ' vendar-le, ako zaresno hočemo. Saj imamo i mi J mogočnih zaveznikov na svoji strani: svežost pro-j bujajočega se slovanstva, jasno besedilo avstrijskih zakonov, modrost in pravičnost apostolskega Veličanstva! In hoc signo vinces! V tem znamenju moramo zmagati! Čuvajmo in branimo torej vero v lastno bodočnost! In vi tisući in tisući, ki pošiljate te svoje dni svoje vroče molitve gori do Onega, ki nas je odrešil, molite in prosite Boga, da nam ohrani živo vero v same sebe, vero v svoje — ustajenje !
najslajše svoje čase, tu sem spoznal moč in silo najsilnejih čutstev. Suženj sem bil njenega sijajnega m mislečega pogleda, trpel sem, a srečen sem bil in blažen, ko je njeni nasmeh osrečil ranjeno srce moje. Redko sem izhajal iz svoje sobe, samo da se ne oddaljim od nje, samo da čujem tu pa tam nje nebeški glas, šumenje njenih kril, mile zvoko njenega glasovirja. Često sem jo videl na oknu, a vsikdar se mi je videla kakor milo, nerazumljivo nadzemsko bitje. Naslanjala se je na okno le za trenotek, pogledala va-mo ra-j dostno in tolažljivo, nasmehnila se mi zaupliivo in j potem izginila. Ko se je pojavila v moji bližini, in naj je bilo kjerkoli, na trgu, na obali, slutil sem to, tudi če je nisem videl. Sreč mi je bilo tedaj silneje, sveti nemir vzbujal se je v moji duši. Tega nisem mogel razumeti nikdar.
Nekega jutra, čitajoči novine pred kavarno, bil sem še dosti rairem; ali kar hkratu polastila se me je čudna razburjenost. Občutil sem, da se mi dogodi nekaj milega in ugodnega. Srce me je nepremagljivo vleklo v neko bližnjo uličico. Ustavšl presekal sem trg. Okrenivši v uličico zazrlo mi je ok o lepo sosedo. Pozdravila sva se. Šel seiu dalje svojinu potem. Pridši pred stolno cerkev, vstopil sem v isto. Nisem hotel slediti Mariji. Mislil sem, da je že doma.
(Dalje prihodnjič.)
Prijateljem, znancem in čitateljem voščimo veselo Velikonoč ! Želimo in hrepenimo, da bi ti veseli in nadobudni prazniki utrdili v vsem narodu našem tisto blažilno vero, ki jo crpimo iz onih spominov iu dogodkov, koje proslavljamo te dni, iz spominov na — odrešenje človeštva. AlelujaJ!
Koncerta „Glasbene Matice"
d n e 23. i n 25. m a p c a t. ]. u n D u 11 a j i.
(Izr. dopia.)
III.
Dvorana hotela »Englischer Hof", kamor so se napotili po izvršenem drugem koncertu „Glasbene Matice" vse pevke iu pevci in njih prijatelji in čestilci, ima prostora za blizo 600 oseb ; ima eder za male zabave in galerijo. Vkljub temu bila je v hipu prenapolnjena. Koncertni odbor, ki se gotovo oi nadejal takemu obisku, in za katerega je bila pripravljena dolga miza pred odrom, moral se je umakniti navalu gostov na oder. Kdor ni zašel takoj mesta, moral je piti stojč in stoje poslušati govore in petje. Tri srednje mize v dvorani reser-virane so bile za pevke iu pevce. Pevke prišle so tudi sem v narodnih nošah z „avbami", katere so pa večinoma odkžile pri mizi. Priliko sein imel ogledati si te .avbe" od blizu ter opaziti, da so to bila pristna pokrivala, kakor so je nosile kranjske žene v prejšnjih časih, in ne navidezne vrednosti, kakoršne se napravljajo za gledališčno rabo. Bile so nekatere uprav dragocene. Srce se mi je dvigalo veselja in ponosa, ko sem zrl po dvorani, videči v „cesarskem Dunaji* toliko slovenske in slovanske inteligencije ob dolgih mizah po tako slavni zmagi slovenske umetnosti.
Ko se je polegel prvi nemir, nastopil je na oder dvorui sv&tnik g. Š u k I j e, predsednik kon- j certnega odbora ter je v krasnih navdušenih in navduševalnih besedah naglašal kulturni pomen 1 nastopa »Glasbene Matice" na Dunaju. Ako smo, ■ je rekel mej drugim, pred ne mnogimi leti trdili | kjersibodi, da je naš narod kulturen narod, daje narod, ki ima v sebi pogoje za napredek in ki j hoče napredovati, zasmehovali so nas in rogali so j se nam nasprotniki. Najlepši in utemeljeni govori t naših zastopnikov v državnem zboru niso mogli j prepričati naših nasprotnikov o tem. In glej, kar | niso zamogli doseči naši postanci, dosegel je pevski j zbor .Glasbene Matice" ! Takoj po prvem nastopu ; pisali so dunajski listi prvič o slovenski umetnosti, j
To je velikansk iu neprecenljiv vspeh in mir- > nim srcem se sme reči, da je nastopom »Glasbene j Matice" na Dunaji storil narod slovenski ne en korak, nego sto korakov naprej gledć uvažavanja istega na kulturnem polji. Zato gre vsa čast in hvala onim, ki so pomogli do tega lepega vspeha i in posebno gospej \r. Jenkovi, dirigentu Hubadu, j slavnemu glasbeniku Dvofdku in gospodičini Vr- ! hunčevi, katerim je napil.	1
Nepopisno navdušenje in ploskanje sledilo je j krasnemu govoru.
Ministerijalni svčtnik, tudi član koncertnega i odbora, D i m i t z, zahvalil se je v nemškem je- j ziku pevkam in pevcem, ki so v tujini bivajočim Kranjcem z lepo narodno pesmijo osvežili spomin i na mlada leta ter jih zopet v duhu zvezali z domovino.	j
Predsednik „Glasbene Matice41, deželnega so- t dišča svštnik Vencajz, zahvalil seje predgo-vorniku in dumyskim Kranjcem nemške narodnosti, ki so složno delovali v koncertnem odboru, nasta- , lem iz potresnega odbora dunajskega, s člani slo-venske narodnosti. Dvignil je svojo čašo na zdravje ! onih in Čehov, ki so priskočili »Glasbeni Matici" na pomoč sodelovanjem pri koncertih.	\
Dirigent Hubad, burno pozdravljan od ob- j činstva, naglašal je, da je .Glasbena Matica" kul- ; turen zavod, ki izvaja svojo nalogo, kakor mu veleva narodno srce. Pri tem se ozira vedno na glasbene velikane drugih iu posebno sorodnih narodov. Danes je DvofAk prvi glasbenik, ki ima k večemu dva vrstnika. Ou, čegar umotvor je izvajala „Glasbena Matica" na Dunaji, počastil je poslednjo s tein, da je vodil njen pevski zbor osebno. Drugače da ne more skazati svoje zahvale temu ženijainemu skladatelju, kakor da obljubile, da bode vodil »Glasbeno Matico" v duhu njegovem. Napija najvećemu češkemu skladatelju Dvofaku. Navdušeno ploskanje iu klici: „Slava DveMku t
Živio Dvofak!" raziegali so se več minut po dvorani. Vsi so obžalovali, da ni mogel Dvoftik počastiti prijateljskega večera, ker je moral takoj po koncertu odpotovati v Prago, kjer je imel drugi dan koncert.
B o u c h a 1, predsednik .Slovanskega pevskega društva na Dunaji", povdarjal je važno nalogo, katero vrši to društvo na Dunaji, ki ne pogine vkljub viharjem, ki so besneli in še beanć proti istemu. In to radi tega, ker združuje v sebi vsa slovanska plemena ter je odgojilo že mnoge pevce in glasbenike slovanske. »Slovansko pevsko društvo", ki je bilo enkrat edino, ki je gojilo ter predstavljalo slovansko pesem in glasbo na Du-i naju, s ponosom gleda, kako si slovanska glasba j pridobita vedno večo veljavo v tein mestu. Te ; dni slavili so triumfe na Dunaju ženijalni sklada-' telj Dvofak, češki kvartet in „Glasbena Matica'. To da mora navdajati ponosom Slovane. Navedši še, da je Hubad tudi izšel iz „Slovanskega pevskega društva", čegar član je, rekel je govornik, da sme kakor predsednik „Slovanskega pevskega društva na Dunaji" s ponosom vsklikniti: Hubad je naš in .Glasbena Matica", katero je on dovel na današnjo stopinjo, je tudi naša. Napil je konečno Dvofaku, .Glasbeni Matici", Hubadu in češkemu kvartetu.
Profesor dr. Paj k izrekel je blizo ta le govor: Potnik po slovenski domovini občuduje nas lepi svet. A ne zanima ga samo mrtva priroda, uego tudi naše ljudstvo. Na sprehodu, v šumi, čuje glas grlice, glas slavčka, ali saj podoben glas. A ko je prišel blizu, vidi, da to ni glas grlice in ne glas slavčka. Kdo pa je ta grlica, ta slavček? To je naše slovensko dekle! Ko smo čuli tukaj na Dunaju, da pride sem .Glasbena Matica", bili smo s prva nekako v strahu radi smelega koraka. Ko smo pa izvedeli, da je izšla lepa misel od slovenske žene (navdušeni klici : živela gospa Jeukova!), da seje te misli oklenilo naše ienstvo, zgubili smo ves strah. Dobro smo vedeli in vemo, da pogumno in vstrajno naše ienstvo ne odneha prej, dokler ne doseže svojega namena. NapijAm torej gospej dr. Jenkovi, slovenskim pevkam in posebno pevki gospodičini Vrhunce vi.
Na to nastopila je, navdušeno pozdravljena, gospa dr. Jenkova, ki je v priprosto lepih in prisrčnih besedah rekla, da se ji misel, prirediti koncert »Glasbene Matice" na Dunaji, ni porodila v glavi, nego v srcu! Premišljevala daje, kako bi se mogla Ljubljana zahvaliti plemenitemu prebivalstvu dunajskemu za obilo podporo o potresa. Mislila si je, mi Slovenci nismo bogat narod; denarja nimamo, a imamo lepo narodno pesem. S to našo pesmijo, v kateri je vse naše srce, skažimo svojo hvaležnost Dunajčanom ! In ta misel pala je na rodovitna tla. Da se je izvela, ni pa nikakor njena zasluga; kaj bi ženska, uboga stvarijca, za-mogla, ako bi ne bili priskočili takoj navdušenjem in delom narodni možje. Tim se zahvaljuje ter napija plemenitemu prebivalstvu dunajskemu.
S tem, živahnim ploskanjem odobravanim govorom svršene so bile oficijelne napitnice.
Napitnicam sledilo je petje. Nastopili so pevke in pevci .Glasbene Matice" ter še vedno svežimi glasovi zapeli tri narodne pesmi, in sicer pesmi: ,Ljub'ca povej, povej*, .Luna sije" in .Škrjanček poje žvrgoli". Hvaležno in navdušeno občinstvo se kar ni moglo naslišati lepih pesmi in še le pozno v noč smo se razšli sladkimi spomini v prsih na lepe dneve.
Drugo jutro dne 26. marca t. 1. zapustili so posebnim vlakom Dunaj slovenski slavčki in grlice. Pred odhodom zbrali so se v restavraciji južnega kolodvora z dunajskim koncertnim odborom na skupni zajutrek.
Odhajajoče pozdravil je še dvorni svetnik S u k 1 j e prisrčnim govorom, sklenivši pozdravom domovini. Dijaški pevski zbor zapel je še odhod-nico in mej živio-klici in mahanjem robci od obeh strani zginil je vlak, ki je odnesel mile goste ▼ domovine.
Ne treba, da opisujem vtis, kateri je napravil nastop »Glasbene Matice" na občinstvo Dunigsko. Vsi dunajski časopisi, razun nekaterih zagrizenih nemško-nacijonalnih, bili so polni hvale za »Glasbeno Matico" in njenega voditelja. Ne treba, da navajam, kaj so pisali ti časopisi, samo to se lahko reče, da Dunajčani niso nikdar mislili, da ima
Ljubljana tak biser, kakor je „Glasbena Matica* ter da so priznali, da niti Dunaj nima takega pevskega zbora. »Glasbena Matica", dc«daj ceM v Slovencih premalo znana in podpi- iCu, iu ki ima vse pogoje v sebi, da pod '^nim vodstvom neutrudnega profesorja Hubad« postane slovenski kon-servatorij, zaslovela je po svetu, a dolžnost naš« je, da se tega zavoda oklenemo vso silo v čast in slavo svojega naroda. Čestitajoč „Glasbeni Matici" na velikem uspehu, izrekam Željo in nado, dajovnedolgem času pozdravimo tržaški Slovenci v svoji sredi ter da nas bode naslajala umetniškimi užitki, ki krep6 plemenitim načinom narodni čut in ponos. V to ime pomozi Bog in sreča junaška!
—o—
Železniško vprašanje in naši tržaški
odnošaji.
i.
Danes se nam je baviti nekoliko s poslancem trgovinske in obrtne zbornice tržaške, spoštovanim gosp. vitezem Stalitzem.
Iz govorov, ponatisnjenih v našem listn o železniškem vprašanja tržaškem, uverili so se nafi čitatelji, da je ta gospod precej gostobesedno po-segnil v boj radi druge železniške zveze našega pristanišča z notranjimi deželami monarhije avstrijske. Označivši svoje stališče g'edć na to pereče in za bodočnost ne le Trsta, ampak naše ukupne svetovne trgovine odločilno vprašanje, povedali smo gajedno, zakaj smo to pot priobčili tudi govor spošt. g. Stalitza. Hoteli smo, da nali čitatelji Uvedo vsa menenja.
Iz argumentov, ki jih je navajal vitez Staliti v trgovinsko-politiškem in železniško-tehniškem pogledu, razvideli so naši čitatelji, da je ta gospod — v popolnem soglasju, kakor je zatrdil, s ono korporacijo, kojo zastopa v zbornici na Dunaju — odločen pristaš železnice preko Tur in juinega podaljšanja iste preko Predela do Trsta ter odločen nasprotnik črte Divača-Loka.
Ker pa mi, kakor že rečeno opetovano, uvažuje* mo in spoštujemo argumente vseh strauk in želimo le, da sploh piide do toli zaželjene druge zveze, nočemo tudi danes nI malo prigovarjati nazorom imenovanega poslanca, v kolikor se isti gibljejo na politiško-trgovinskem in železniško-tehniškem poljn. Ali nekaj druzega je, kar vzbuja naše zanimanje za danes: spoštovani gosp. zastopnik trgovinske in obrtne zbornice tržaške je napravil v svojem velikem govoru par stranskih skokov tudi tja na narodne in politiške livade. Na ta del njegovega govora pa ne smemo ostati dolžni odgovora.
Najprej se je čudom čudil vitez Stalitz, da velmožna stranka progressova noče pripoznati poklicanimi zastopniki Trsta njega, spoštovanega vit. Stalitza namreč, in pa spoštovana tovariša mi Burgstallerja in R Luzzatto. To svoje začndjenjo je podkrepil g. Stalitz izrečuim naglasenjem, da so on in tovariša vsikdar »odločno zagovarjali narodne koristi tržaške".
Počasi, spoštovani gospod poslanec, tako v ceno je ne daino! Tu 2e moramo zahtevati nekoliko več jasnosti in temeljitosti. Ker si o toli častivrednem možu, kakor je brezdvomno gosp. Stalitz, ne moremo misliti, da bi hotel vedoma pretvarjati obstoječe odnošaje, moramo že misliti, da je g. posl. bil tako netočen le v naglici, s ozirom na veliko važnost železniškega vprašanja, v gorečnosti v zagovarjanju svojih nazorov o tem vprašanju, in v zavesti velike odgovornosti, ki % ozirom na to vprašanje sloni na njem kakor zastopniku trgovinskega stann tržaškega. Gospod poslanec je hotel reči najbrže, da je vsikdar odločno zagovarjal koristi italijanske narodnosti v Trstu. To je res, to spričevalo mu moramo podpisati tudi mi. Na to stran torej ni prigovora. Za to pa obžalujemo, da se je g. posl. izrazil toli nesrečno, ko je govoril o .narodnih interesih Trsta". O narodnih interesih tega ali onega kraja je možno govoriti le tam, kjer v ds-tičnem kraju biva le jedna narodnost. Kjer pa biva več narodnosti — in tako je v Trstu — tam ni smeti govoriti jednostavno o narodnostnih koristih dotičnoga kraja, ampak o koristih po-
Dalje v prilogi.
Prilogu k „Edinosti" št. 41, več. izd.
s a in i c nt'hn r a r o d n o s t i, bivajočih v istem. Gosp. posl. Stalitž<J?^ zares zagovornik narodnih koristi italijanskih v Trstu — in verjamemo temu gospodu, da ga peče nehvaležuost, s kojo mu plačuje progressova stranka —, ali protestovati moramo svečano proti domnevanju, kakor (la je posl. Stalitz zagovornik narodnih koristi tržaških sploh. Mi smo tudi Tržačani, ker je naše ljudstvo tu avtohtonno, a z našimi koristi se ni še nikdar bavil spoštovani gosp. posl. za trgovinsko in obrtno zbornico tržaško ! Pač — glasoval je proti njim vsikdar še do sedaj! A ker se g. poslanac nikdar ni potezal za naše koristmi, prositi ga moramo nadaljnjega pojasnila, kaj je menil pravo za pravo se svojo pripomnjo na dotičnem mestu v velikem svojem govoru: „. . . . seveda v avstrijskem zmislu." Proti kojemu je bila naperjena ta opazka ? Proti nam ne, ker, kakor rečeno, za nas se ni nikdar potezal g. poslane«, ne v avstrijskem in ne protiavstrijskem zmislu. Ali pa jo morda med onimi, kojih narodne koristi je zastopal in zastopa g. poslanec, tudi takih ljudij, ki ne postopajo v avstrijskem zmislu?! To so važne in za presojo tržaških odnošajev pomembne stvari in obžalovati bi morali, ako ima g. poslanec med svojimi varvanci tudi takih, ki ne nastopajo v avstrijskem zmislu, dočim on dosledno glasuje proti nam Slovencem, katerim ne more očitati ne on in noben drugi, da bi bili kedaj nastopili v protiavstrijskem zmislu! j
Obžalovati moramo g. poslanca Stalitza, da tudi v svojem zadnjem velikem govoru ni mogel ostaviti starega izvoženega pota: Akcije izključnega italijanstva v Trstu in potajevanja resničnih odnošajev v Trstu! Ali ne sluti ta gospod, da se s tem dela sokrivci na abnormalnih in nezdravih odno-šajih v Primorju, sokrivca na tem, da na Dunaju še zdaj ne poznajo prav teh odnošajev!!
Mi opozarjamo gospoda poslanca že tu na njegov lastni izrek, s katerim se hočemo nekoliko baviti prinodnjič, na izrek namreč, da vsakemu poslancu je dolžnost zastopati koristi ne le svojega volilnega okraja, ampak v s e -ukupne države. Mar meni gosp. poslanec, da posebno služi tem poslednjim koristim, ako — ali namenoma ali pa bolj nepremišljono — vzbuja domnevanje, kakor da tu v Trstu, tu tikamo ob meji, ni slovenskega življa, onega življa, ki mora biti državi v vseh eventuvalnostih močen obrambeni zid že po narodnem čutstvovanju svojem?!! Mar meni g. poslanec, da je ustreženo drŽavi s tem, da se zistematično ruši narodni čut tega ljudstva ?! Mar meni g. poslanec, da vrši posel zastopnika interesov vsenkupne države, ko se svojo jeduostranostjo sili državno upravo do preziranja tega življa v narodnem pogledu ?! Gosp. poslanec, roko na srce iu odgovorite si sami na vsa ta vprašanja !
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 4. aprila 1896.
Ali znajo! Saj poznate pripovedko o tatu, ki je drvil po ulici kričaje: Primite ga, primite ga! In ljudstvo je res lovilo, toda ne resničnega tatu! Tako delajo tudi naši bratje in prijatelji Madjari! Po tistem znanem receptu: Reci mu, da ti ne poreče on! — kričijo sedaj v vse'i mogočih varijacijah o groznih škodah, ki so jih trpeli oni (!!!) ob dosedanji pogodbi med obema državnima polovicama! Saj bi so človek smejal tem komedijašem, ako bi ne šla stvar za kožo nam, ne njim! Da, ti znajo ! Tako zahteva na pr. kvotna deputacija ogerska od finančnega ministra Lutiacsa, naj ji priredi izkaz o vseh onih svotah, koje je trpela Ogerska pri dosedanji razdelitvi užitnin.
Zajedno javljajo iz Budimpešte, uota bene, resnim obrazom, da sploh ni gotovo, da bi se še letos mogla obnoviti pogodba, ker so zahteve kvotne deputacije avstrijske — pretirane! Ali smo res v gledališču?
Še bolje! V denašnjem zjutranjem izdanju smo povedali, da je v aferi ravnatelja budimpeštanske galerijo slik, Pulszkega, dotična komisija srečno dognala, da gosp. ravnatelj ni zakrivil ničesar. No, ti ljubi Bog, zakaj ne bi tudi madjarske
komisije smele „dokazovati", kar — hočejo?! Srečen Pulszky! Ali še bolje jo je pogodil neki izvedeuec, ki je rekel v svoji izjavi, da Pulszky je bil res zmešan v oni dobi, ko so se godile nepravilnosti, sedaj pa da je popolnoma ozdravel. Ta pa je vredna groš! Ko je šlo za to, da se moža pozove na odgovornost, bil je norec, sedaj pa, ko se mu zopet prijazno smehlja nasproti zlata svoboda, sedaj pa je — pameten 1 Živela morAla žido-madjaraka! Pulszky je bil res pameten mož, ko je delal — kupčije za galerijo slik.
Cerkvena avtonomija srbska. Z ozirom na tozadevno vest v današnjem zjutranjem izdanju o nakanah ogerske vlade proti cerkveni avtonomiji srbski, v koji bino rekli, da se je razburjenje razširilo tudi med Srbi v kraljevini, utegne zanimati čitatelje, kar piše glasilo srbske vlade „Videlo": Ako vlada ne popravi svojega pogreška, tedaj je srbski narod v Ogerski na predvečeru boja, kojega mora izvojevati za svoje narodne in cerkvene koristi. V tem boju ga ne bodo spremljale samo simpatije srbstva, ampak vsega pravoslavno-slovanskega sveta. Drugi nezavisni listi srbski pišejo še ostreje in poživljajo kar naravnost ruskega carja, naj pomaga avstrijskim Srbom. Oger-ska vlada hoče baje ostro nastopiti proti patrijarhu Brankoviču, ker le-t.t stoji na čelu opozicije proti nakanom g. Banffya.
Oveterozveza ? Rimske vesti zatrjujejo, da je res, da je Anglija pristopila k trozvezi, da imamo torej Čvetemvezo. To da se je zgodilo po prizadevanju avstrijskega ministra za vnanje stvari grofa Goluchovvskega. V ta namen da je poslednji potoval v Berolin. Oveterozvezi da so isti miroljubni nameni, kakoršni so bili trozvezi, mimo tega da hoče braniti sedanjo posest velesil v prekomorskih deželah.
Prvo izjavo o novem položenju da bode Čuti v avstro-ogerskih delegacijah.
Iz Francije. Včerajšnja seja francoskega senata (nekake gosposke zbornice) je bila znamenita, ker se je ponovil v novejši čas često ponavljajoči se spor med poslansko zbornico in senatom. Zbornica je na strani sedanje, radikalne vlade, senat pa proti njej. Tako ae kaže tudi glede na egipčansko politiko francozlce vlade : večina zbornice izreka zaupanje vladi, senat jej je odreka. Tako je včeraj senat z veliko večino vsprejel dnevni red, v kojem pravi, da ne more izreči zaupanja vladi. Sam Bog vedi, kako se reši ta ustavni konflikt. Senat hoče vreči radikalno vlado, a ministerstvo je sklenilo po včerajšnjem glasovanju v senatu, da ostane na vladi, ker mu zadošča zaupanje poslauske zbornice.
Italija v Afriki. O atentatu na ras Mako-nena došla je v Rim vest, da je nekdo po nalogu ras Mangaše ustrelil nanj, zadel ga pa menda ni. Nadalje potrjujejo zadnja poročila to, kar smo rekli o Makonenu že zadnjič, namreč da ga ta in oni načelnik smatra izdajalcem, ki je sporazumljen z Italijani.
Gledć pogajanja zaradi miru poročajo iz Rima, da Menelik sicer ne zahteva vojne odškodnine, tudi ne odkupnine za ujete Italijane, pač pa odškodnino za hrano in zdravila za ujete in lanjene Italijane. Tega pa Italija Meneliku pač ne sme šteti v greh, ako zahteva plačilo za preživljanje gostov, ki mu ne morejo biti kdo vč kako mili in dragi. Italijani gotovo ne bi preskrbljali ujetih sovražnikov toliko časa; osvedočeni smo, da bi ujete Abesiuce jednostavno postreljali pod pretvezo, da nimajo živeža zanje.
O derviših došel je po dolgem molku zopet glas v javnost. Kalif je namreč doznal, da se pripravlja angleško-egipčanska vojska proti njegovim dervišem. Da torej ne bi cepil svojih sil in da so more braniti tem izdatniše pred Angleži, obustavil je ekspedicijo, namenjeno proti Italijanom, na Kasalo. V Rini je došla vest, da je kalif ukazal svojemu sinu Osmanu Digmi, da naj se vrne s svojo vojsko, s kojo je hotel vreči Kasalo. Angleška ekspedicija v Sudan prinesla je torej Italijanom vsaj to srečo, da ae morejo za sedaj oddahniti pred nevarnostjo, ki jim je pretila po dervisih.
Različne vesti.
Pelindvajsetletnica „Soče". Naša goriška to-vavišica je dovršila 25 leto svojega obstanka. Ne le kolegijalnost in prijateljstvo do imenovanega lista
nas veže, da se na tem mestu dostojno spominjamo tega dogodka, nego tudi ozir na neoporečno istino, da če kje drugje, je ravno v nas Slovencih vsa zgodovina našega razvoja po velikem deln zasluga našega novinstva. In kdor pozna goriške razmere še posebej, ta ve, v koli tesni zvezi so bili ravno s „Sočo* vsi dogodki zadnjega četrtstoletja v preporodu našega naroda na Goriškem. Ako o kojem listu, smemo reči o .Soči", da je bila glasilo javnega menenja v vsej tej dobi njenega obstanka. Ko je trebalo buditi narod navduševalnimi besedami, ko je trebalo opozarjati istega svarilnimi besedami na preteče nevarnosti, ko je trebalo poživljati slovensko ljudstvo na odločen odpor proti drznosti poliliških in narodnih nasprotnikov, koje trebalo ustvarjati novih členov v naši narodni organizaciji, ko je trebalo opominjati poslance na njih dolžnosti, ko je trebalo grajati zgrešeni zi-stem na Primorskem, in slednjič, ko je trebalo grajati napake in hibe lastnega naroda — s kratka : vsikdar in povsodi je bila „Soča* na n a-rodnem delu!
Vemo, da na Goriškem tudi z ozirom na ta list ni popolnega soglasja v menenji. Ali tudi njega najhuji nasprotniki morajo priznati, da je list „Soča" toli važen činitelj v gibanju goriških Slovencev, da je toli važen člen v narodni organizaciji na Goriškem, da si goriških Slovencev niti ne moremo misliti na narodnem delu — brez »Soče*!
Pokorimo se torej le dolžnemu tovarištvu med novinarji in ukupnosti ciljev, ako danes iskreno čestitamo goriški „Soči* na srečno prebitem jeduem četrtstoletja življenja, polnega dela, truda, bojev in — da, tudi teh! — vspehov! Dal le Bog, da bi postajali obilneji ti vspehi naše ukupne borbe za ukupno narodno stvar!
Nekaj o naših poštnih razmerah. Pišejo nam: Nek tržaški Slovenec oddal je pred nekaj dni na tukajšnjem poštnem uradu priporočeno pismo ter zahteval slovenski recepis. Začudil se je jako. ko je videl, kako hladnokrvno je vsprejel dotični u-raduik njegovo zahtevo, toda menil je, da je to vspeh izvrstnega Spinčičevega govora v državnem zboru. Prijemši v roke recepis, ga je pa vendar-le nekoliko nezaupljivo gledal ter opazil, da je tiskovina samo nemško-italijanska. Vrnil ga je zato uradniku, velć, da je vprašal slovenski recepis. A uradnik mu je odgovoril, saj da je zapisal naslov v slovenskem jeziku. Ko mu je naš prijatelj omenil, da zahteva vet recepis slovenski, od začetka do konca, tedaj se je uradnik močno začudil. In ko so izvedeli pri bližnjih mizah o tej zahtevi po slovenskem recepisu na slovenski tiskovini, tedaj ostrmeli so vsi uradniki ter radovedno prihajali gledat tega prečudnega moža, ki zahteva popolnoma slovenski recepis tu v Trstu v tem gnezda ,a-vite kulture" italijanske, v tej zibelki slavnih Latn-cev a la Rascovich. Kaj tacega ni jim šlo v glavo. Tudi .dotični uradnik — najbrže asistent — ni se čutil kompetentnega, da bi v tako važni in kočljivi stvari odločil ter poslal je našega prijatelja h kontrolorju. Ta je sicer priznal opravičenost zahteve ter takoj ukazal, naj se izda zahtevani recepis ua slovenski (oziroma nemško-slovenski) tiskovini — toda evo zopet križa! — slovenskih tiskovin ni in ni. Vse je po konci, vse išče in teka sem in tja, toda vse zastonj, slovenskih tiskovin ni nikjer. Naš prijatelj, ki je jako pohlevna duša, je že ponudil gosp. kontrolorju, da se vrne naslednji dan po recepis, dostavivši dobrohotno : „dotlej že dobite slovenske tiskovine"! ali g. kontrolor tega nikakor ni hotel dopustiti. Ali kaj storiti ? Tedaj se zmisli nek u-radnik ter reče: „Veste kaj ? edina rešitev je, da kar prevedem ves recepis na slovenski je/ik!" In res lotil se je takoj dela. Toda v tem prišel je že nekdo, ki je prinesel toli zaželjene in iskane slovenske tiskoviue. Vedi Bog, v kako skritem koti; so ležale, od vseh ljudij pozabljene in zapuščene. Naš prijatelj pa je moral čakati, da dobi slovenski recepis, nič manj nego »/», reci: pol ure. Pravi pa, da mu ni žal, ker da so ga ti prizori izvrstno zabavali. Kaj hočemo, pohleven je, kakor smo sploh mi Slovenci. — Nam pa, ki se moramo tukaj v Trstu dan na dan boriti za narodne drobtinice, no zdi se ta stvar zabavna, temveč resna in — žalostna!
Za goriško gradišćansko. Te dni bila je na Dunaju deputacija goriškega mestnega svčta, da se pritoži pri raznih ministrih o kulturnih potrebah dežele gorisko-gradiščansko, V tej deputaciji
bili bo : župan dr. Venuti in svetovalca dr. Verze-gnassi in Kflrner. Ta deputacija je te dni v izredni seji goriškega mestnega svćta sporočila o vspehih svojega potovanja. Kar se dostaje železniških zvez, zagotovile so kompetentne osebe deputaciji, da se bode vlada o uvaževaoju načrtov za drugo železniško zvezo Trsta z notranjimi deželami obzirala v prvi vrsti na oni načrt, ki se dostaje zveze Soške doline s Trstom preko Gorice. Kak6 pa naj se nadaljuje ta proga, o tem da ni še določeno ničesar. — Železniški minister vit. Guttenberg je zagotovil deputaciji, da bode že v proračunu za leto 1897. ieden obrok za gradnjo onih treh mostov, ki stanejo veči del vse svote, določene za furlanski tramvaj ; država da prevzame nase trošek 400.000 gld. Gledč lokalne železnice Goiica Ajdovščina dobila je deputacija zagotovilo, da gradnja te proga prične v kratkem, telefoniška zveza Gorice s Trstom, koje je prosila trgovska zbornica goriška, bode se mogla napraviti menda še-le prihodnje leto. In slednjič zagotovil je naučni minister baron Gautsch depu-taciji gledč slovenske šole v Gorici, da bode ministerstvo v tej stvari postopalo naj-vestnejše in oziraje se na resnično položenj e.
Tako z&trjajo oficijozni glasovi iz Gorice. •Soča* pa pristavlja: „ako d& vlada oni denar (za mostove tramvaja), prav! Toda nikar naj ne bo smatrala tega kot dar — goriški deželi! Tramvaj smatrajo sami Lahi za nepotreben luksus, ker ne bodo imeli česa voziti, blamaža je že naprej zagotovljena.
Našo deputacijo je vodil po Dnuaju knez Hohenlohe. No, saj on bi bil gospodom vse te reči lahko pisal v Gorico; čemn tolik strošek za pot na Dunaj — na ,?pas*!!'
I seveda, saj denarja je dovelj; v blagajnah sicer ne — čemu bi pa najemali zopet posojilo 40 tisoč gld. ?! Srečna Gorica, skoro tako srečna kakor naš Trst!
Slednjič bodi še omenjeno, da je čitati v „Reichsposti", da je gori omenjena deputacija in-trigovala toli proti predelski, kolikor proti vipavski železnici, kakor sploh in vsikdar intriguje ta gospoda proti vsaki koristi slovenskega dela dežele. Kaj pravite k temu, gospoda Kovačič in družba; ali boste o prihodnjih volitvah zopet agitovali za prijatelje g. Venutija?! Vidite, da mi „radikalci* nismo bili taki nepremišljenci, ampak da smo imeli o zadnjih volitvah dobrih razlogov za svoje „radikaluo" postopanje. Seveda, izvestne gospode mora izučiti še 1« — žalostna skušnja! Je že tako navada pri nas!
Ponižno vpraianje na trlaiko državno pravd-nifttvo. Ko je dne 25. marca t. I. zjutraj uložil naš odposlanec na zapisnik tukajšnjega državnega pravdništva prijavo, da „Edinost" radi praznika ne izide sledeči četrtek zjutraj, odrezal se je neki uradnik uložnega zapisnika moško: „Magari che non sortisse mai piu" ! t. j. slovenski; „Da bi nikdar več (namreč „Edinost") ne izhajala*! Opravičeno je naše vprašanje: Sme-li c. k. državni uradnik žaliti na tak način naš list, ki braneč ustavno zajamčene pravice Slovencev se ni še nikdar pregrešil proti dinastični in državni misli avstrijski ? Mari naj bi tržaški Slovenci rajše čitali „Piccolo" ali celč „Indipendenteja" ? ? Naša navada ni, da ovajamo, ali tega ne smemo in nočemo dopuščati, da bi se nas na tak način žalilo od katere strani si bodi, ko ne dajemo v to nikacega povoda.
Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Veleč. g. I. \Varto je poslal 8 kron 40 stot., katere je nabral razdelujoč knjige družbe sv. Mohorja. — Flenčkajnerji so nabrali praznujoči krstitev patra Furbaciusa za nedotakljiv zaklad namenjen Flenčkajnerskim namenom 40 kron 80 stot., od katerega zneska pripada desetinka torej 4 krone 8 stot. družbi sv. Cirila in Metoda. — PolnoŠtevilno zbrani Flenčkajnerji na Višavi so nabrali v isti namen 34 kron 80 stot. torej 3 krone 48 Btot. — G. dr. Večeslav Kenda, zdravnik v Vipavskem Trgu obdarjen knjižicama „Čuvajmo svoje prastarine" in „Obnarodimo" 10 kron. G. I. Jesenko je daroval 2 kroni in g. I. Kocmur 1 krono, ker sta bila obdarovana prvi knjižicoj »Obnarodimo", drugi knjižicoj „Čuvajmo svoje prastarine". Gg. H. C., A. L. in Gr. Bartol so darovali po 1 krono in Neimenovani G kron, ker so bili obdarovani knjižicoj „Obnarodimo".
„Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in
okolico" naznanja svojim členom, da se bodo v torek po Veliki noči, od 10—11 ure dopoludne razdeljevale ameriške trte vrsti: Riparia selecta, rip. Perrier, rip. Pailličres, rip. Graud glabre in lip. Salonis. Rupestris metallica. Pozneje se trte ne bodo delile več.
Gospodarsko društvo v Škednji vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 19. aprila tekočega leta ob 4. uri pop., v prostorih Sancin Gašparja p. d. Mam, sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika za leto 1894—95.; 3. Poročilo denarničarja; 4. Morebitni predlogi in nasveti.	Odbor.
Čitalnica v Dekanih priredi svojo veselico na belo nedeljo dne 12. t. m. Natanjčni in zelo raz-sežni program priobčimo prihodnjič.
Za župni&če v Sv. Križu. Mestna delegacija tržaška dovolila je 200 gld. za najpotrebniše popravke na župnišču v Sv. Križu ter zajedno naročila mestnemu stavbinskemu uradu, da nariše načrt za novo župnišče, ki bi smelo stati k ve-čemu 10.000 gld.
Najdene kosti. Delavci, ki kopljejo temelj za novo laško šolo ob istrski cesti, naleteli so predvčerajšnjem na jedno in včeraj zopet na jedno kameneno posodo, v katerih je bilo nekoliko drobnih kostij. Nekateri sodijo, da so to človeški ostanki, namreč kosti otroka in vsled tega ugibajo babe obojega spola naj grozoviteše stvari o umorih, razkosanih otrocih itd., kakor ima že ta ali ona več ali manj živahno domišljijo. Obe posodi prenesli so na policijski komisarijat pri sv. Jakobu, da preiščejo strokovnjaki, je-li so te kosti res ostanki človeškega bitja ali ne.
Vedno bolj ss svet zanima za Kathreinerjevo sladno kavo, zato je tovarna priredila podobo izvirnih zavojev, ki jo danes podajemo v prilogi ter nanjo še posebe opozarjamo si. občinstvo.
mant za pokrito Oni. Mislimo, da moremo bo posnbf.o opozunti na oglas trrdke Fran pl. Furtenbaoh v Dunajskem Novemmestu, objavljen t današnji Številki. Kakor znano, j« ta izkušona tvrdk« končam 60 let osnovala današnjo Industrijo Avstro - Ogorske za mazila za kolesa s tem, da je takrat, uvela občo pozornost vzbujajočo takozvano belgijsko patentovano mast za vozove (za odkrite osi), kojo izdelujo šo dandanas v nospreme njono izborni kakovosti. Sedaj je tvrdka Fran pl. Furten-btteh imila r trgovino novo specijalno mast za osi, povsem ali na pol na Olj«. Ta mant je menda pozvana. da odpomore resnični potrbi. Imeli smo priliko ogledati si komisijonalni poakufirtj« zapisnik, ki nntu ga je prepustila tvrdka na uvid in moremo lastnikom voz najtoplišo priporočiti noro mast za oBi.
Trgovina as lesom
Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom). Jeleve deske 26 mm 8/14" f. 52—57 za 1200"
«	19	19X20	• 7/14	n	«8-	48 *	H
11	•kurete 18X14		n 7/14	H	28-	-81 g	M
H	n	14X15	„ 7 14"	a	82-	-84 „	n
n	temeljni (morali) 70X70mi»i			n	26-	-26'/,»	
■	n		86X70 „	»	13-	-137„	
>i	n		80X80 n	n	82-	-84 „	n
n	n		40X80 „	•	16-	-17 „	*
n	n		90X90 „	»	40-	-42 ,	n
n	n		45X90 „	n	20-	-22 „	»
»	n		ioxio „	n	60	-64 *	n
n	»		"XII „	n	72-	-74 „	n
Bukove dilc (testoni)200wmi8/10"				n	18	-28 „	n
n	mlinci (tavolette) hrv.8/10"			ti	9	—10	n
n	B	r bistr. 8/10"		»	7	_at/	n
Po tramičih (fUeri) 3/3, 8/4, 4/4, od 25 do 28. Tram i 4/5, od 7/9, 8/10 „ 9/11
—34 kr. kub. 6—12 m. 31—38 „
Bordonali 10/12 in naprej for. 13 — 15 kub. meter.
O lo<ni trgovini nismo poročali več časa. Trgovina z jelovino jo vdno mrtva, zaloge so polne, povpraševanje malenkostno. Tudi s trami ni kupčija posebno živa vendar pa primi'.nikuji v tukajšnjih nalogah vsled malega uvažanja več dimenrij in ss cena vzdržuje. Z bukovino je pa kupčija letos popolnoma upadl», in je prav malo upanja, da bi se cene zboijfalc, kajti v tukajšnjih zalogah je zaostalo vsliko takega blaga.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Državna ielexnloa> (Postaja pri hv. Andreju) Od dni 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljnna, Dunaj, Beljak.
8.35	„ v Herpelje, Rovinj, Pulj.
4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj.
7.30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popo!. v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15	iz Herpelj«, Ljubljano, Dunaja.
7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinjd.
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 oopol. iz Boršta.
9.36	' . iz D.vačo.
b) Juinn železnica (Postaja južne železuice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabreiino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibufl v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebem. 12.10 popol. omnibus v Koriuin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko —Gorice
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 w mešani vlak ? Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak is Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak ii Kormina, 9.25 „ brzovlak c Dunaja. 10.20 n poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benet, Vidma, Nabrežine;— z Dunaja zveza z Reko. k,
Našim tržaškim čitateljem 1 SI t
činstvu naznanjamo, da je od torka, dnć 24. marca naprej, „Edinost" na prodaj razven v onih krajih, kjer se je dobivala doslej, tudi v naslednjih tobakarnah: Ulica dei Forni hšt. I (Gerngross Adele), „ $. Michele (Herze Eliza) ; „ Giulia hšt. 6 (Borghese Katinka); „ BOSCO „ I (Benk Mate); „ Cavana „ 2 (Zanutti Adele); „ Ghega „ 2 (Covacioh Pavlina).
Uredništvo.	Upravništvo.
Št. 1173.
Gostilna v najem.
Podpisano c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji kot lastnik za izvrševanje gostilnega in krčmarskega obrta oddaja v imenu visokega erarja, na cerkvenem trgu v Idriji stoječo, novič popravljeno gostilno „pri Črnem orlu" (tako zvano veliko gostilno), z zraven spada-jočimi prostori, zemljišči in inventarjem ravno tako tudi letovišče „na Zemlji" s i. okto-brem 189G v najem.
Zaradi najemnih pogojev se lahko pozve v pisarni c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji mej uradnimi urami, in se tudi isti na željo dotičnikov pismeno dopošljejo.
Osebna predstava si želi, za oskrbavanje obrti je znanje obeh deželnih jezikov potrebno.
Taisti, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje pismene, postavno kolekovane in zapečatene ponudbe z napisom „ Ponudba za najem gostilne" vstevSi do 1. majnika 1896 pri podpisanem uradu vložć.
C. kr. rudniško ravnateljstvo
v Idriji dne 1. aprila 1896.
Rrfltm RlhflN^ izdolovatelji oglja v iT. Petr«, ut olJ° lliuai II/, priporočajo svoj« zaloge vTrstn: rta rondaret it. 1, Fiazza delta Vulle 2, via Madonnina 2, IHazaetta VordaiuoU 2, s uhodom tudi v ulici lorrente po najnižih oenKh. Ogljo I. kakovosti, karbonina, kok, drva ra metre itd. Naročbe su spremljejo tudi z dopisnico.
Via Nuova na vogalu vla S. Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega blaga za Bpomladno sezono so nam uže prispele in so: Perkali, »atenl, volnene tkanine za gospe in gospodo.Ve-liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barvo in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače iii kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zunaj nim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnlk
Riohterjev
LIN IME NT S SIDROM
^S^J je dobro domače sredstvo.
nA^J Dobiva se po vseh lekarnah.
^ mm mm mnn m

TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registroYana zadruga z omejenim poroštvom
Via Molin piecolo št. 1. L nad. (blizo novega postnega poslopja, kjer je „De-
lalsko podporno društvo").
Edini in prvi slovenski denarni zarod y Trstu.

Ta slovenska posojilnica in hranilnica bila je ustanovljena 1. decembra 1891. ali pravo delovanje začela je z letom 1892. in je imela do 31. marca 1. 1896. skupnega prometa
931.213"76 gold.
Tržaška posojilnica in hranilnica daje posojila na menjice po B°\0 vknjižbe
po 5VU zastave po 5V
Sprejema hranilne vloge vsaki dan in je obrestuje po 4°!o
Tudi po pošti se lahko pošiljajo hranilne vloge in je pridejati 15 nvč. za knjižico.
Glavni deleži so po gld. 100, vpravni po gld. 10, ki se lahko vplačujejo v mesečnih obrokih po 1. gld.
Uradne ure so: vsaki dan od 9-12 dop. in 3-5 pop., ob nedeflah in praznikih
pa od 10-12 dop.
Izplačuje se pa ob ponedeljkih od 11—12 dop., ob četrtkih od 3—4 pop.
Aktiva.
BILANCA 1895.
Gotovina 31. dec. 1895.		906.24
Pri druzih zavodih naloženo	2827-93	
narasle obresti	'256-07	3084
Inventar.......	251-62	
10% odpis ....	2516	226-46
Tiskovine......		85-20
Prehodni zneski ....		2-40
Tirjatve na: kapitalu . . .	124082-18	
obrestih .	115-77	
uradnih troških	17-15	124215 10
		
		128519-40
Pasiva.
Zadružni deleži: glavni . . upravni Hranilne vloge (brez št. 142) narasle obresti Posojila zadruge .... narasle obresti . .	4400 9700	14100-— 100854-69 8535-45
	97676-66 3178 03	
	8500 35-45	
Rezervni zaklad(knjiž. St. 142) narasle obresti vstopnina . . . razni dohodki PredplaCane obresti za 1.1896. Neizplačana dividenda . . L. 1896. za/95, plačana stanar. » » > * pristojb. Saldo: Cisti dobiCek . . .	1625-24 65 01 172 — _ —64	1862-83 941-22 166-70 1008 2-40 2045-97
		
" .. i		128519-40
P. T. zadružnikom se naznanja, da bode občni zbor v nedeljo dne 19. aprila 1896. ob 10. uri zjutraj; vabila, dnevni red in drugi podatki pošljejo se jim prihodnji teden.

ANTON Z/GOJ
brivec v Trstu ulica Stadion št. 1 (v hiši g, F. Žitka)
se priporoča najlepše »lavnemu občin-strn za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
ToTarniSto izdelovanje
stroje? in vsakovrstnih aparatov Ivan Schindler,
Dunaj, Himben-
Aparati m stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarne slad-Sćičarne, uostMčaije, mesarje, laije, sedlarje, tapetaije,
Mor tudi za gospodinjstvo, p najnižih toraniftik cenalL KataloaS v slovenskem ali Irvatskem Jezika z nad 300 podobami na zabtevanje zastonj in Orno. OHO se je naravnost do lastnika:
IVAN SCHINDLER
Dunaj - Hlmb«pg.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST *
vla Caserm itev. 16 uhod plazza deli« Catsraa.
(natprvK mHU «tf*lmci),
prodaj« po neverojetnih niskih cenah vsakovrstna angleška
KOLESA (bioykle)
Adlav«
Kolesa „Raleigh" in Adler 10 svetovno znana, a rabijo ae t n omiki vojaki.
poiilja ao na deželo in na ti« kraje
Zastopstvo kolea „Humbev' ia tovarne „Raleiffc
Cycle C% L.td. Nottin*ham Angleško" in kolea ia tovarne H. Klejer Frankfurt.
____	RnlaiivhK in
poslednji
Kolnna brea vseh stroškov.
Sprejem ae poprava vsakovrstnih novih m starih kolea ia livalnih strojev.
V zalogi nahajajo ae vaakovratna orodja in priprave za kolesa.	* f
Zahtavajo nnj o«nlklI a
Krame utorce za nebni m odjentaletm zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor i, kakoršnih ni te bil*, ta krojače nefrankovano.
Sukno za oprave.
Peruteiem in DosMng za prefi. duhovščino, aukno po predpisu aa •prave c kr. uradnlkoo, tudi za v—rmne, gatllee, telovadit, Uvreje, mikno za M {jar de in za igralne mite, pretlačila M •oeote, lodrn ta tnoike in as ionske, sukno ta Senike, sukno,
ki se more prati, ogrnjaio ta popotovanje od 4—14 gld. itd.
Zares vredno, pošteno, trojno, iisto volneno sukno a ne cene krpe, ki so komaj vredi.e krojaškega dela, priporoča
Iv»n Stikarovaky
Rrnn (Srccli^r*.. a vatri jak h industrijo H suknom) ■»'	tkladtioe pol mlUfonm goldinarje*.
IZLOŽBA POHIŠTVA
Trst in Dunaj.
(Dolpiin,
Via Torrente it. 32,
1. Mtr., vitric gledališču Armonia. Ima zalogu [ ohištva, za delavce uradnike, zaroa dobro blago, neverjetno nizko cene. Postelje od gld. IS do 14, omarje j;ld. 14.60, pono6ne omarice, fin«, 6 in 8; chifoniers, na tedna vrata, tini, gld. 18. Umivaln ki gld. 12 svete podobe in nlike krojev, jnko fino delo, po gld. 3.—; ogledala, atoli, slama, loaovje, indijsko trsje.
Begat izbor pohištva in tapetarij aa gosposka stanovanja: spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni.
Za Istro in Dalmacijo .se ne računa ambalaža.
NOVO RASTLINJE ZA KBMOl
lathyrus silvestris Wagneri (Wagnerjev plo&ajati gozdni prah),
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij |
Vspova tudi na najpustejših vrstlh tal, celo na pesku, grušči, Itd. Itd.
Najveća radllna vrednost
je -25 80"/. proteina (detelja ima le 13-5*/.) Vatrajen — upira se vsaki suši.
ifV Brošura zastonj
Poly|onum sachslinense (Sachalinov koren). Vapeva povsodi vstrajno, tudi na vlažnih, ilovih, ln močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima t sebi 18.97*/, proteina.
„ Internationale SaatitelUl.nndvrirtlischafUiehc Gesell-actauft mit l>o*ehraiikt»r llaftuiiR.
Klrcheim u. Teck, Wilrttemberg.
Glavni zastopnik zn Trst, Primorje. Istro in Dalmacijo Jakob pok. C. Pristen, Trst.
Teodor Slabanja
erebar V GORICI (G6rz) ulica Morelli 17
■o priporoča p r e ć. duhovščini sa napravo cerkvenih posod in orodij is čistega ■rebra, alpaka in medenine, kot: mon-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebritn in pozlatim.
Da ei zamora jo tudi menj premožne crkve omisliti rasne crkvene etvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I	9—34
Restitncjjonalni flnid
e.k. prv. oplralaa vada za k osje. Česa I ateklesol I Vld. 40 s. a. v.
„	ae aa« 30 let v dvornih
hl«*ih, y ooiilh hlevih
tommMm/of^h, otrpntlomH Mlfti vapoaoblja konja do iaboinili del fakah.
Na] aa blagovoljno pasi aa
aaj ae iaraćno
zahteva Kmlmdm raeti
oUoaalnl fla
Glavna naloga
Kraii Apotheke
| Korneubarg prt Dunaju.
I.
I
Dobiva se a vseh lekarnah In triavlaah i alrodljaal v Avstro-Ogerskl
I
Važno za vse lastnike vfa!
I. Dunajsko-novomeAka čistilnica smole ia terpentina, tovarna aa izdelovanje produktov ia kAtrana in mastil
Fraa pl. Flirtenbaeh o Dunajskem Novemmentu.
Me zamrzne, tel ne razgreje, ne| odteka. — Neobhodno potrebna za izra-1 bljene osi. — Primerna tudi odperte tovorne osi. More »e vporabiti pri vsako-jakih mazilnih napravah. — Kemično preiakana! Praktično izku&ena 1
Brez kisline. Brez vode. Brez smole.
Razpoft>l|a se le v pristnih limastih škatljah
po 5 kilogr. — Cenaskatlji: za Avatro-Ogereko, franko kojnkoU poštna postaja f. 2 50 — za Bosno in Hercegovino
franko kojakoli poštna postaja f. 2.75 — za inozemstvo od pošiljalne postaje Dun.-Novo-mesto f. 2.25

Izvrstne c. kr. jedino priv.
škropilnice protj pero no s peri
inženirja Živica,
ki ao se splošno razširile zaradi svoje jednostavnosti trajnosti lahki porabno« sli pri vsakem obdelovanju trtja i. t d., prodajamo s garancijo po dosedanjih, nizkih cenah.
družb, v Trstu
Prodajamo škropilnice tudi s posodami nov« vrste.
Obra ce a cenikom pošiljamo rado-voljno in franco.
Izdeljujemo razprašilnike za žveplo in neprenehlji ve vinake stiskalnice itd.
Jajca za podlaganje
pristnih Drahma-kokoSij po 15 nvč. komad, holand-skib, črnih, s velikim, belim šopotn, po 25 nč., Hon-dan po 25 nč., pristnih štajerskih kokoAij po 10 nč. srbrnčastih padovanskih arebrčastih Wyandot po 30 nč., Italijasnkih po 30 no^čič. Lanehana po 30 nč., puranov po BO nč., oritllkovskth koko-ilj po 30 nč., Cochinchina po 25 nč., s^dmograj-skih golovratnih po 20 nč., Dorkng po 25 nč., Yokohama po 20 nč. Emdenskih orjaških rac po 1 gld., Peking goslj po 20 nč. velikih itajnrskih gosij po 20 nč.
Razpošiljam jajca ta podlaganje samo živhIij čiste krvi, ki so bile ie večkrat premovane tet jamčim za Čistost in priatnoat vrste.
Maks Pauly,
K0FLACH, (Štajerska).
Riunione Adriatica di Sicurtš
«4-2
v Trata.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah ln na moiju, proti toči, na iivenjo v vsik kombinacijah.
Glavnica la raaarva draitva daa 31. deoembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000--
Premijna reserva zavarovanja
na iivljenje Premijna reserva lavarovanja
proti ognju Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Reserva ^varovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) Reaerva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (Đ) Reserva apeeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje Občna reaerva dobičkov
Urad ravnateljstva : Vla Taldlrlvo #br. • (v laatnej hiš).
13,326 346-98
1,«82.248 22
49.465.07 500.000--
333.822.42
243.381 83
50D.000--I 187.184 8«
Liniment. Capsici comp.
a sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažečo mašilo; dobiva so p» 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli 1«-karnuh.Zahtevo naj se blagovoljne to aplaino priljubljeno domaće sredstvo na kratko kot
.M
Iti
ter naj se previdnostno vsprejmejo le take steklenice kot pristno, ki imajo znano varstveno znamko .sidro".
Ricliterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
Zastop dvokoles „Swiftu iz orožarne v Steyru
imata podpisana	%
v tiorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4.
(nasproti gledišćne kavarne). Lastna izdelovalnica dvokolos „Ilirijažičnih blazin (Drathinatratzon), po-prnvljalnicn dvokolos, šivalnih strojev pušk itd. Nunska ulica 14;
Prodajaliiieo šivalnih strojev, puftk, stroljiva in dniRngo orodja pa imata
Sauni^ & Dekleva,
• JVimmM uUot St. Iti.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo
W CENE Z NOVA ZNIŽANE
Stiskalnioe za grozdje, dift-rcncijalna Bestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč iinied vsehdrugih, kakoršnili - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, briz^aljke proti peronosperi, Vermorelove sestave.
Te' moje brizgaljke ao znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačiinice s priprave za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triero itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/2, Praterstrasse 49.
Cenike in spričevala zastonj !
Iščem zastopnikov! Čuvati se je ponarejanj !
Lastnik irnlitično rlrustvo „Edinasti". Izdavatelj in odgovorni uradnik : .Tulij Mikota. — Tiskarna Oni««« v Trutu.